Stev. 185
V Trata, v torek 8. lulUa 1919
letnik XtlW
I/haja vsak dan, udi ob nedeljah iti praznikih, zjutraj. — Uredništvo: oBca •v. Frančiška Asiškega Stev. 20, L nadstropje. — Dopisi na) se po&ljajo ure*. srl?t\xj. — Nefrnrjkirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vraCsjo. — adafatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorei) Usta Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znala na mesec L 3-—. pol leta L 18 — in cela leta L 35—. — Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57.
EDINO
Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo v Sirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L 1'—. Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, uL sv. Frančiška As. 20L
Mirovna konferenco.
Jadransko vprašanje.
PARIZ, 6. (»Corriere della Sera«.) Tittoni je nadaljeval svoje razgovore o jadranskem vprašanju. Včeraj je razpravljal s Tardieujem, Lansingom in Whitejem. Zdi se, da je, v nasprotju z dosedanjimi sporočlii, treba izključiti, da bi bil zahteval načelnik italijanskega odposlanstva, da naj se uredba Jadrana vplete v pogodbo z Avstrijo. .Te celo razlog za mnenje, da se je sklenilo, da se iz popolne pogodbe, ki se izroči avstrijskemu odposlanstvu najbrž tekom prihodnjega tedna, izloči tudi določitev novih meja ostalih držav, v kolikor se ne dotikajo Avstrije. Dotični člen pogodbe se je izpreruenil v splošnem smislu, da se Avstrija zavezuje, da prizna meje novih držav, ki so nastale po razsulu bivše monarhije, kakor jih določi mirovna konferenca. V seznamu teh držav ni Italije, iz pojmljivih razlogov, ker bi v vsakem slučaju morebitna določitev meja drugih držav, ki meje z Italijo, zadostovala za isto določitev meje tudi v italijanskem oziru.
Pora/delitev odškodnin ined novimi državami bivše Avstro - Ogrske.
P\RIZ, 6. Kakor poroča »Temps«, so zavezniki sklenili, da bodo države, ki so nastale, ali se po-v-čaJe ;-<a račun Avstro-Ogrske (torej tudi Ital:ja) pUČar tisoč in petsto milijonov blagjajni komisije z - vr, njstave kot prispevek za odškodnine, ki bi n morala pta&ti Avstro-Ogrska. Čehoslovaška ir v prevzeti polovico te svote, a ostali dediči
ir r.nrhije drugo polovico. Odkupiti bodo morale tud- rTCxh>ktivno lastnino monarhije, kakor železnice iti gozdove.
„Tt:nn>c objavlja vest, da pridejo vzhodne me]; Avstrije zopet v razpravo.
Mirovni pogoji nesprejemljivi.
O R1H, 7. Z Dunaja poročajo: V narodni skupščin; je državni tajmk Schaunpeter izjavil, da bi že b i a katastrofa za Nemško Avstrijo, če bi podpira :: ravne pogoje, kolikor jih je doslej znanih.
Peterica se noče pogajati z Belo Kbunom.
PARIZ, 6, Zavezniški vrhovni svet se ie sestal ob 15*30. Bil! so prisotni Clemenceau, Batfour, Tiitoai, Lansing in Makino. Svert je razpravljal o mdžarskni \>prašanju. Spoznal je. da je nemogoče skleniti mir z vlado Bele Kuhna. in da je mino -otrebno, da se blokada vrši še nadalje.
IZ ANGLIJE.
Angleške čete potlačile kurdsko vstajo.
LONDON, 4. Kurdi, pod poveljstvom šejka Mahtmida, so se 20. majn>ka uprii proti Angležem. da bi proglasili neodvisnost Kurdistana pod c.'vi gospodstvom Turčije. V Sidefmanii so ir -ii-k: u je H angleške orožnike in ekatere častnic. Oddelku, ki je bi! dne 23. mainika -poslan na pomoč, se ni posrečilo, da bi jih osvobodit Drugi, močnejši oddelek je zavzel 17. junija bazjansko oi no. Imel je izgube, toda zadal -jih Kurdom še več.
Konjica, ki ie prodrla v Sulelmanijo, je osvo-brd''a u'etnike m ujela težko ranjenega šejka M ali m "da. Oddelek je nato -prodrl v Malelijo. kjer je osvobodil nekoliko indijskih iuternirancev.
IZ NEMČLJE.
O ii<-britev mirovne pogo<M>e v we4marski skupščini.
BA-fiL, 6. Iz Berolina poročajo službeno: Wei-
mr.rs! i kabinet :e razpravljal o odobritvi mirovne p : - J o preureditvi urada za zun. stvari in o
dclo\ :r. prosranm. Plenarne se!e narodne skupst t- ^di odobritve mirovne pogodbe se začnejo br/ko-ie prihodnjo sredo. Pri tej priliki bo govorit Herir. um o L'oyd Gecrgeovem govoru, a ministrski predsednik bo imel .programni govor.
Sctieldcmaun v Lngaiiu.
LUGA NO. 6. Včeraj je prispel bivši ministrski predsednik Scheidemann. Nastanit se je v hotelu >Parco«. Časnikarjem, ki so ga obkolili, je izjavil, da je prišel v Švico, d i se odpočije. Dementiral je vest, ki jo je prinesel neki list. češ. da se namerava sestati z nekaterimi prvimi italijanskimi osebami.
Hinder.burg prevzema odgovornost.
BtfcRN, 7. Iz Berolina se porcoa: Maršal Hin denburg je brzojavi! predsedniku nemške republike. da je edino on odgovoren za vsa dejanja generalnega stana od 29. aprila 1916. 1. dalie. Oe tega dne da^je, ko je maršal prevzel poveljstvo, so se vsi cesarjevi odloki in ukazi, nanašajoči se na vojno vodstvo, »zdajali po formainem nasvetu in ped i>o!no odgovornostjo maršala samega. Zato pr. : predsednika, da naznani to izjavo nemškemu narodu in zavezniškim vladam.
IZ RUSIJE.
Misija generala Dragomirova v Parizu.
PARIZ, 6. Ruska misija, ki jo je poslal general D en vikin v Francijo, je včeraj prispela v Pariz. Na čelu te misije je general Dragonrirov, bivši poveljnik ruske vojske na severnem bojišču. V
mišji je tudi grofica Paaine, ki io smatrajo za najznamenitejšo osebnost kadetske stranke, bivša članica vlade princa Lvova. Ko je Kerjenski prišel na vlado, ji je poveril listnico javnega šofsrtva, ki ga je vodila do časa, ko so prišH boljševik! na vlado. Bila je zaprta z bivSm ministrom Cinga-revom in Kokoškinom, toda posrečilo se ji ie, da je ušla. Na vprašanje časnikarjev ie grofica izjavila, da je tej misiji namen, da se sestane z zavezniki in da dozna, kaj ie Francija pripravljena ukreniti v Rusiji in da vzpostavi rednejSe m lažje zveze med Denjkinom in Koičakoen.	,
»Sedanji položaj v Rusiji, ie pripomnHa grofica, je tak, da se lahko upa na popolno obnovitev. Doživeli smo uspehe in poraze; toda počasi se razširi nova vlada, ki je v Denjikinovih in Koičakoviit rokah, po celi Rusiji. Ko se to zgodi — Je nadaljevala -grofica — bo tprovizorična vlada rtaakoj razpisala volitve za ustavodajno skupščino, ki bo odločila o novi ruski vladi in načinu vladanja.
Toda, po mnenju grofice Panine. se ne bo v Rusiji nič več moglo upirati demokratičnim načelom; carizem }e padel iza vs»elej s padcem carja.
Večkrat se je govorilo, da Nikola in njegova družina še živi, je pripomnila grofica. Znano nam je pa iz zanesljivih virov, da so bili bivši car in njegova družina umorjeni poleti Jeta 1918. v hiši nekega trgovca v Jekaterinenbtirgu, ki je bHa \z-pre.ranjena v jetnišnico. O tem ni nobenega dvoma.€
Med drugimi član! misije v Parizu je Netarrov
eden najaktivnejših članovkadetske stranke. On je bil podtajnik Sazonovega, ko je bil leta minister zunanjih zadev. Ko je prišel »polom, je Neratovemu uspeio, da je držal precej 6asa skrite tajne listine, ki bi jih bili lenjinovci tako radi dobili v roke. Drugi med najvplivnejšimi -kadeti ie Sokolov, docent na petrograjskem .vseučilišču, načelnik in formacijskega urada Deniikinove vlade.
bi se mir z Avstrijo ne sklenil loč»no od miru z Nemčijo. Ta želja spada sedaj v minulost Tudi sedaj, seveda, se bo o našem problemu razpravljalo v zvezi z drugimi problemi, ali ne več pod pritiskom Nemčije in grožnjami Italije, proti katerim je Evropa že dobila trdo kožo, in ki bodo sedaj imele mnogo manjši vpliv.«
Is Jugoslavije.
Gospodarsko življenje v Jugoslaviji
ZAGREB, 7. (»Era Nuovac.) Vlada m časopisje se venomer b a vrta poleg političnih vprašanj z onimi vprašanji, ki se tičejo prometa in narodne ga gospodarstva Na Angleškem se je naročilo 60 velikih modernih avtomobilov za poštni in potniški promet. V zadregi pa ie vfcda, ker se ni odobrila trgovinska pogodba z Romunsko in vlada zato ve l!ko pomamkairje bencina. (Sedaj, ko je Romunska uradno -prignala državo SHS, je pač pričakovati, da se v najkrajšm 6asu reši to vprašanje ugodno. — Prip. ured.) To pomankanje je tem občutnejše, ker se bliža žetev in se potrebuje bencin tudi za poHode'ske stroje.
Glede kuriva gre tudi v Jugoslaviji za vprašane »premoga, katerega je Srbija proizvajala pred vojno po H70 ton na dan, dočim pa ga proizvaja sedaj samo 180. Hrvatska proizvaja na »dan 820 ton. Banat in Baranje 770, Bosna 2170 in Slavonija 3600, skupaj torej 8000 tonelat. (-Dopisnik je tu pohabil navesti Slovenijo, ki proizvaja lepo število toneiat premoga na dan.)
Za b-dikrene rudnike v Hercegovini, ki tfh je pred 20 leti izkoriščala neka angleška družba, se je sedaj ustanovila dru-žba v Splitu. <In veliki bakreni rudniki v Srbiji, ki so za švedskimi naj-izdatnejšl?!)
Zelo živahno se razpravlja o vinskem vprašanju. Prizadeti krogi se pritožujejo, da Italijansko vino dela v Nemški Avstriji, Cehoslovaški in celo Jugoslaviji sami veliko konkurenco jugoslovanskim proizvodom. V seji narodnega predstavništva 26. junija je trgovinski minister pojasnjeval, da ne more dovofcti prostega izvoza vina. vkijub škodi, ki jo tnpi Dalmacija, ker Nemška Avstrija noče priznati vina za zamenjevahto blago. Vršila so se pogajanja z Nemško Avstrijo za izvoz vina v vrednosti dveh milijonov kron; toda Jugoslavija mora biti proti uvozu avstrijskega papirnatega denarja v svoje ozemlje. Ni krivda vlade, je dodal minister, da je na Češkem, kamor je vendar izvoz prost, italijanska konkurenca tako močna.
Cefko-jttgoslovansko trgovinsko pogodbo ie v narodnem predstavništvu kritiziral -poslanec Sto-jan Ribarac. češ da je samo Cehom v prid. Govornik je poudarjal, da je pač Jugoslavija poslala v Cehoslovaško veHke množine mesa, Cehoslo-vaška ,pa da še ni poslala premoga in sladkorja, ■katerega bi bila morala poslati v zameno.
i Jutarnji List* se pritozire, da domači trgovci, •katerim je za to, da bi nagrabili čim največ denarja, nantesto da bi izvažali čim največ kron za uvoz blaga, izvažajo meso m tako spravljajo deželo v nevarnost, da ostane sama brez mesa. Vzrok temu je. kakor pravi list, da morejo trgovci Cbeh ■držav sami med seboj sklepati kupčije, seve-i; le v zamenjavo.
Nadaljni protiirancotkl izgredi na Reki.
REKA, 6. (»€ra Nnovac.) Zagrebško časopisje potvarja dogodke, ki si> 90- vršili v sredo zvečer in nalaga odgovornost zanje Italijanskim prostovoljcem, italijanskim četam in rtaiijan. poveljnistvu. zamtrfčujoč francoska sazivanja , zasnovana po sušaških Hrvatih . Zagrebško časopisje piše tudi, da morajo bstl izgredi v precejšnji meri posledica hujskanja Sem Benetfcjevega in tržaške s-Ere Nuove«.
Francozi so sooči Ircdift po mestu oboroženi, vedoč se izzivalno. Okoli izzivalcev se je hitro zbral krog meščanov^' ki s» protestirali. V Car-duocijevi ulici je nekdo, ne ve se kdo, vrgel nekoliko bomb. Francozi so se tuneknili in so, ko so dospeli v vojašnico v uL Parini, namestHi na oknu strojnico. Z nasprotne! strani mesta so se umikali drugi francoski vojak^ katere so pregnali iz gostilne v ud. del Fossoi Bežali so, ker je tudi tu nekdo vrgel bombo. Tedaj so se oglasile sirene na ladjah, in so se hitro storili vsi ®a vzpostavitev miru potrebni ukrepi. Mornarji, grenadirji in ber-saljerji so v teku zasedli Dantejev trg iti sosedne ulice ter hitro razpršili množico.
Neko francosko patruKo je množica obkolita, na trgu kraljioe Heiene in patralja se je morala zateči na svojo ladjo. Avtomobil, v katerem so se vozili general Grazioli, načelnik igenerahiega štaba general Mariotti ia francoski generai Sary, je obkolila množica, ki ie kričala proti francoskemu generalu, katerem« pa le prizanesla na opomin italijanskega poveljnika Skupina, demonstrantov ie znesla svojo jezo na velikih okenskih steklih in napisih podružnice zagrebške poljedelsk© banke na nabrežju Krištofa Kolumba. PrihHei je aa lice mesta oddelek vojakov, nakar je tamkaj nastal mir Bilo je nekoliko ranjencev. Samo posredovanje čet je moglo preprečiti večjo škodo.
REKA. 7. (»Era NuovaO Saoči okoli 19 so šli trije irancoski vojaki v uniformah, ki so bile v neredu, in s 'puškami na rami preko Dantejevega trga. ne da bi jim bil kdo rekel kako besedo. Neka italijanska patrulja, sluteč, da bi ta (trojica mogSa povzročiti kake izgrede, je Šla za njimi. Pred palačo dru.lbe »Adria«, na nabrežju, se je zbesnda francoska trojica obrnffa in ustrelila proti nekaterim meščanom. Italijanska patnulla, ki J«m je sledila v daljavi, je pokleknila in začela streljati. Eklen Francozov je bil zadet. Francozi so se SipustiU v tek m so teki! ^reko *rga kraljioe Helene, toda v Carduccijevi ulici so jih ustavili tamkaj nastanjen: italijanski častniki in vojaki. V motežu, ki je nastal, je bii ranjen še drug fraitcoz, dočftn pa je oni, ki je bil prvi ranjen, padci in poi ure pozneje •umrl v veži neke hiše, kamor so ga prenesli. Ita lijansko voja-§tvo, ki )e bilo v tpripravi, kakor je ■moralo biti tudi francosko, je hitro prispelo na lice mes?ta, in zdelo se je, da se mir ne bo več kalil. Tedaj pa so iz strelnic v prosti lukl csačeti Francozi, ki so nastanjeni tamkaj, streljati na množico. Ko so se (potem izkrcali mornarji ® italijanske vojne ladje »Emanuele Filiberto* in so v strnjenih stotnijah odkorakali v mesto, da bi zasedli ulične izhode, so tedaf. ko so korakati čez ždezni most. ki veže Cagnijev pomot s pristaniščem Mazarija S aura, francoske kolonijalne oete v prosti hiki, iz neke barake v Saorovem pristanišču izačeli streljati proti zadntt stotniii Italijanskih mornarjev, ka teri so se ustavifc in začeli odgovarjati s streljanjem. Razvila se je pravcata bitka, katere so se udeleževali tudi meščani, ko so videft, da je padlo nekoliko italijanskih mornarjev. Po pohimem streljanju so bili Anaimti zajeti. Na italijanski strani je bilo več ramenih. Nekega, čolnarja, ki je stal v svojem čolnu, je zadela krogtja v gjavo in ga ubila.
Jugoslovani polagaj* velike up« T nova po-gafanjc ▼ Pariza.
REKA, 5. (»Idea Nazionale«.) Zagrebški list »Riječ SHS« komentira sprejem mirovnih pogojev s strani Nemčije in temu sledečo ob novitev pogajanj na konferenci r Parizu ter piše v svoji Številki od :8. junija:
»Sedaj se bodo tudi vprašanja, pri katerih je prizadeta država SHS, približala skoraj Šnji rešitvi. Nervoznost, ki je prej vladala na konferenci, je bila vzrok, da se niso jugoslovanske zahteve pravita* uveljavljale. Sedaj se nahaja Jugoslavija v boljšem položaju. Trdovratni italijanski poizkusi, da bi izsilili rešitev našega vprašanja« medtem ko so se drugi zavezniki nahajali glede fiasa v groznih stiskah in grozečem položaju, z eno besedo brez časa in svobode, da bi ga temeljito proučevali, ti poizkusi so se ponesrečili. Italija je želela, da
PODLISTEK
Iz dnevniko.
(Koitec.)
V	ozadju je rastlo bobnenje liki nevidna pošast Kjer so bila po oknih še ohranjena stekla, so cvenčala in so začela z rožijajočo tožbo pokati m padati ?z okvirjev. Vedno nove množice so valile naprej, a obrazi so bili zmerom isti, razoram, pre-straSerri in krvoločni.
Ni-š oddelek bil bi moral v naglici zasesti obrambno postojanko, da v najskrajnejši sili zavaruje beg. Povelja so sunkoma bičala v zrak in ljud e so drseli v neredu skupaj. Vsak korak je »prenrijol-a kletev in beseda o obupni nesmiselnosti početja.
V	naslednjem trenotku so zarohniJe nad nami granate — divj* smeh nasprotnika, ki je hitel za nami. Zemlja se je tresla, »zidovje je pokalo in se je rušilo in groza se e v dimu smodnika in ekrazita prelevila v neukročeno strast. Vedno bliže je šlo, vsak hip je rasUo zlo. a mi se zmerom nismo bfli zbrani in nismo mogli oditi na svoje mesto. 2deli smo v zapuščenem hlevu, ki je imel troje odprtin proti listi strani. oJkoder > prodiral na-iprotiiik. K vsakemu oknu je stopiJa kopica ljudi
in je pripravila orožje. OstaH smo iskaJi špranj, ki bi mogie sprejeti puškšne cevi. Iskali smo z blaznostjo, rušili smo oid — celo z nohtovi smo praskaK omet s kamenja, da smo bili vsi -krvavi in zaprašeni. Kdor pa je šel mkno okraa, je od časa db časa zagledal preplašeno starko in je naznanil z grohotom:
»Glej jo! Ali jo vidiš?«
P3anrli smo tja. smo jo videli in smo se smejali. Tedaj je razpočUa granata v naši bližini. Posamezni kosci granate so brneli preko strehe, a nekateri so padli nano in so jo prebili, da so si mogH med nami poiskati miru. Brez ukaza smo drveli ven, smo širili Izhode tpri durih in pri oknih, da se je usipalo kamenje in opeka iz zidu na nas. HiteH smo za tistimi, ki so bili pred nami — in nfalie, dal.ie. vedno z večjo strastjo, dokler se nismo sklopili v tako gnečo, da je začel vsak sebi z bajonetom delati prostora. Nad nami so pokaii šrapneli in letala nasprotnikova so krožila nad nami in so nas blagostavlja+a s smrtjo. Tu »e nenadoma vstala med nami ona, prašna in raizpraska-na. krvava in objokana, da jo skoro ni bilo mogoče spoznati.
»Naši, naši,« je dvigala svojo vrečico, ki je bila Že tako raztrgana, da se ie moka na vseh koncih in krajih usipala iž nje.
»Za božk) voljo v?s prosim!... Dve leti že hranim — saj ste našit Marija pomagaj — joj. joj!«
Večina je ni poslušala, nekateri so se za smejali v obiižju io so hottfi tarnajočo pregnati grožnjami — vse pa je drvelo, drvelo. Ta kraj je zopet zarohnel oni čudni gias kakor smeh iz ra k ve — in ■dblsht. ki jo je preišuji večer svaril, je rinil proti ženski.
»Vi, vi, kajne.c si ie pomagala tudi oiia do njega — »vi imate srce, ste oče — vi rmate ženo — Lepo prosim, vi imate voz — N^amor več ne morem! Dve leti —»
Med bežeče se je že rimlo topništvo s svojim nasilnim pohodom. Sestradani je zgrabil starkino vrečo, ki je bHa že skoro prazna, in jo je zalučal pod voz.
»Na, baba! AH ti nisem rekel?! Dve leti — Mi smo lačni, baba. ali razaneš?c
Ona ni razumela, oa pa je grohotom rinil in bc žal naprej. Mati je medtem planila proti vozovom in je s poslednjo močjo še skušata oteti vrečo.
»Lepo vas <prosim. ustavite! Dve !eta —■ je kazala z obema rokama vedno v isto smer. Naposled je pokleknite m ie kričala :ako, da je bila vsa zavrgela. hi nekdo ie prijeli! na kortfu in je zamahnil s sabljo.
-►Prostor!«
Starka je kriknUa in je omahnrfa pod ostr no. Vozovi so drdrak, živina in tudi ijudje smo bežali preko nje dalje, dalje ia vedno naprej • •.
Ivaa Aferekt (»Književni Jug.«)
Paroplovna dražba »Adria« ▼ italijanskih rokah?
REKA« 6. (»Secolo«.) »Narodna Politika«: poroča iz Reke, da ste dve italijanski banki pokupili skoraj vse akcije paroplovne družbe »Adria«, ki prehaja tako v italijanske roke.
Jugoslovanska politična agresivnost.
TRST, 4. (»Štampa«.) Pod irancosko zaščito postaja vladna politika v Belgnadu, Zagrebu in Ljubljani dan za dnem agresivnejša iproti nam (Italijanom). Neprekidni dogodki v Reki in ob premi-rnih črtah so ustvarili med nami (Italijani) rz ene in Jugoslovani ter Francozi z druge strani atmosfero, v kateri se ne more dihati. Neki Nemec iz Nemške Avstrije, ki tdobro pozna slovenski narod, mi je včeraj izjavil: »Vi Italijani ste preveč velikodušni, a Jugoslovani, ki ne poznajo drugega ugleda nego tistega, ki ga napravi sila, to izkoriščajo. Med tem pri nas, v Nemški Avstriji, znaano jako dobro, da niso Jugoslovani drugo nego orodje v rokah Francije in oporišče ame-rikanskega kapitalizma v Evropi. Ameriške Združene držav« in Francija imajo že preveč interesov v Jugoslaviji, a da bi ne hoteli, da se ta dr žava povečava na račun svojih sosedov. Da se povečuje na naše stroške, je razumljivo, ker smo včer-ajšttii sovražniki, toda da Francija in Aime rika ipomagate Jugoslovanom proti vam (Italijanom), zaveznikom m bojnim tovarišem, si ne morem drugače tolmačiti, kakor a vašo preveliko popustljivostjo proti tem državam.a
V besedah toga Nemca iz Nemške Avstrije, ki sedaj, kakor vsa njegova nova republika, Izraža žive simpatije za Italijo, čijo vzorno korektnost občuduje, a ne razume nje popustljivosti, je veliko resnice. Mi smo uporabljali proti Jugoslovanom politiko vljudne latinske krvi, a Jugoslovani so nam odgovorili z brutalno tpolstiko in Francozi so izpodbujali reške Hrvate, da napadajo italijanske častnike, pošiljali so orožje Srbom, ko so prodi ■rali proti Celovcu, aasramovaR so in napadali reške žene, ki so nosile na prsih trobojnico. Med tem ko so se naši delegati pustili spreobračati ; nebojevitkn posmehom v Parizu, so Francozi in Amerhkancr raztezali iz zagrebške postojanke mrežo intrig, v katero naj bi se zapletla Italija, a Jugoslovani so suvali z lakti čez koroške meje, da bi odjvrzeli Trstu in ItaRji zvezo s centralno Evropo in trgovino z Nemško Avstrijo ter Cehoslovaško, iter so se tdaJi zastopati po Francozih v Reki, da napadajo prebivalstvo junaškega kvar-nerskega mesta na irjegovi zemlji, ter so zasramo-vali v njemu ves naš narod. K sreči ste naša vojska in reški narod, čeravno so Ju v tem motite politične direktive italijanske vlade in kompromisi v Parizu, <pokazall, da se Italija še zna boriti za svoje pravice in ste to dokazali s tem, da ste s prediranjem proti BeHaku in reško ogorčeno reakcijo preprečili celovški .potekus. To so značMne epizode, ki bi morale italijansko vlado opozoriti in ji nasvetovati energičnejSo in manj obzirno politiko proti tistim, ki skuša potrpežljivost našega nareda.
Med tem ponavljajo Jugoslovani napade: iz zanesljivega vrra imam vest, da koroški Slovenci napadajo vlake, ki vozijo čez Logatec na Dunaj. Dovoljenje, da se pustijo vlaki, da vozijo direktno skozi Slavonijo (? Op. »Edinosti«) v Nemško Avstrijo, je bilo pozdravljeno kot zmaga. Sodaj pa ropajo te vlake jugoslov-anske oblasti; kdor na poti iz Trsta aa Dunaj skozi Logatec pride na jugoslovansko ozemlje, tega slečejo do nagega; iz vlakov se jemljejo italijanske tablice, na katerih ie naznačen prevoz, a potniki so večkrat ustavljeni in zopet poslani čez demarkacijsko črto. Pot čez Logatec ostaja pobožna ' želja za italijanske potnike^ ki se morajo povrniti, da uporabijo daljšo in nerodiiejšo progo skoči Trbiž.
Italijansko in romunsko vprašanje v francoskem časopisju.
PARK, 6. Pariški politični krogi in pariško časopisje se resno bavijo z dvema viprašanjima: romunskim in italfcanskrm. Glede romunskega vprašanja je znano, da se je Bratianu, ker ni mogel prepričati zaveznikov glede Besarabije vrnil v Buk are št z namenom, da poda kralju ostavko kot ministrski predsednik in načelnik romunskega odposlanstva na mirovni konferenci. Zdi se, da gre tu <za zelo zapleteno in težavno krizo.
Glede Italije se zdi, da je Tittoni ra«tožii svoje nazore, katere prodaja »JournaJ« takole: »Sonni-nov odhod je pometel zgradbo, zgrajeno na strogi izvršitvi londonske pogodbe. Razmmmo se dobro. da nočemo reči s tem, da novi italijanski voditelji hočejo opustiti leta 1915. sprejete obveze, temveč da hočejo zakleniti v strogo in nesprav-Ijivo formulo, iščoč rešitve odškodnin z nekaterimi kombinacijami. V koliki meri se je treba radovat te evolucije? Somiinova metoda je imela očividno težko napako, da ni uspela zaradi nespretnega izvajanja. Imela pa je za nas velik ha-sek, namreč obkroženje Jadrana. To morje je popolnoma izven našega (francoskega) dejalnostne-ga območja. Vsaka rešitev nas ie zanimala Ie toliko, kolikor bi mogla vplivati na evropsko ravnotežje in na bodočnost mednarodne sloge. Z Nitti-| Tittonijevim sistemom pa Italija izstopa Iz teh ozkih vezi in stopa na po!fe svetovne politike. Išče
izven Jadrana pridobitev, ki bi ji omogočale opustitev zanimanja, če ne že <za italijansko Reko, pa vendar za slovansko Dalmacijo. Kje naj najde take pridobitve? V Afriki? Očividmp poprava meie v Tuniziji ali Somaliji ne morejo zadostovati, da bi se pozabila razočaranja zadnjih mesecev. Italijani zahtevajo afrikanska ozemlja južno Tripoli-tanije, namreč Borku in Tibesti. Sedaj so ta ozemlja ključ k francoski zgradbi v osrednji Afriki, ne ■glede na to, da se v Tibestiju nahajajo največji zakladi bakra na svetu. Poleg tega zahtevajo Italijani Gibuti. Ali moremo opustiti to izhodišče »za napredovanje v Abesinijo, edino skladišče, ki je imamo na poti do Madagaskarja na skrajnem vzhodu? Ostaja vzliod. Tudi tu ima Italija velike težnje. Ne zahteva samo adalijske pokrajine, temveč vso srednjo in severno Anatolijo s heraklej-skiini rudniki. 2e najmanjša teh zahtev bi imela za posledico veliko nevšečnost, da bi značila raz-dolitev Turške in s -tem ustvaritev novega Balkana in razvnetje -mednarodnih sporov v Mali Aziji. Kar je posebno resno, je dejstvo, da italijanski načrt na vzhodu <pospešuje nekatere amerikanske težnje, katere odkrito podpirajo Angleži. Velika angleška misel gre za tem, da bi se okoli azijske Turčije nakopičili čim največji elementi, da bi se "lako zagradila pot. Ni pa nikakršnega razloga, da bi se dali ml Francozi na Tazpotego za tako igro. Potemtakem se <prav tako na vzhodni šahovnici, kakor tudi v kolonijalnih stvareh pojavljajo težave za zložitev .francoskih koristi z novo italijansko politiko. Ne koristi nič. da bi si zakrivali oči; ovire se ne prekoračijo drugače, kot da so jim poseda v lice.
Podobne- pripombe objavlja »L' AcUon francai-se«, ki vziporedno razpravlja o ronMfhskent in italijanskem vprašanju. »Po Sonninu odhaja tudi Bratianu ter se ne povrne, kakor tudi prvi ne. Konferenca je že žrtvovala Romunsko in Italijo komaj nastali jugoslovanski državi. Žrtvuje Romunsko Rusiji, ki je že v prcdpeklu. Vse to si je v protislovju in mi ne razumemo drugega kot eno samo stvar, namreč da bo Francoska kot kontinentalna država vkijub angleško-amerikanski-m jamstvom vedno potrebovala zaveznikov na evropskem kopnu rn da vkti. kako se odvračajo od nje njeni prijatelji drug za drugimi.«
Iz itallje.
Ministrski svet proti draginji.
RIM, 6. Ministrski svet je izdal naredbe proti draginji, ki so že stopile v veljavo: 1) določene so stroge kazni za tiste, ki bi prodajali po pretiranih cenah najnujnejše potrebno blago, četudi ni določen cenik; 2) zagotovil se je mestom, kjer vlada največja potreba, u-voz zmrznjenega mesa, salate, olja, zelenjave in drugih živil po znižanih cenah n. pr. za zmrznjeno meso; 3) konsumnim društvom in zadrugam so bile dane na razpolago velike množine bombažastih tkanin in ljudskih čev* ljev, vse po nižjih cenah, nego na trgu; 4) prefekti in sindakati so bili povabljeni, da določijo čim. pravičnejši cenik, ki bi omogočil takojšnjo udejstvitev in preprečil spekulacijo v škodo odjemalcev.
V Rimu je bila sklenjena za 20. in 21. julija splošna protestna stavka.
RIM, 6. Danes se je vršila v sedežu narodne zadružne zveze seja, ki jo je sklicala delovna zveza. Povabljeni so bili zastopniki vodstva socijalistične stranke in vseh zadružnih skupin. Seji so prisostvovali zastopniki žclez-ničarskega in poŠtnobrzojavnega sindakata; organizacije Jul. Benečije je zastopal Passigli, tajnik delovne zbornice v Trstu. Na seji je bilo svečano sklenjeno, da se odobri sklep, ki so ga sklenili v Londonu in Parizu zastopniki angleškega in francoskega proletarijata, t. j. da se proglasi za 20. in 21. julija splošna protestna stavka proti ententnemu posredovanju v Rusiji. Italijanski proletarijat se obvezuje da popolnoma izvrii, kar ste sklenili delovna zveza in strankno vodstvo; samo sanitetno o-sebje je, po zaključkih na seji, izključeno od stavke. Predvideva se, da bo manifestacija uspela sijajno radi popolne sloge vseh organizacij; železničarji in postnobrzojavni uslužbenci so izjavili, da se priklopijo brezpogojno.
Vstaja italijanskega naroda proti draginjL
RIM, 6. Gibanje proti draginji se širi po drugih mestih. V Rimu so prodajalci sprejeli predlog delovne zbornice, da znižajo cene na 50%. Vlada naznanja nekakšno naredbo, po kateri se podvrže državnemu režimu nakupovanje in prodajanje poljskih pridelkov, mesa, sladkorja, kave, masla, sira, olja, tuna, pole-novke, mesa in drugega živeža v konservah. Ustanovi se zadruga, ki poveri razdeljevanje živilskim zadrugam in prodajalnam. Določili se bodo majhni odstotki kot odškodnina za razdeljevanje.
V	Toskani se ljudska vstaja širi povsod. V Pratu, Lastri, Signi, Sestu, Figlinu in celi Val-dorno so stavke popolnoma uspele. Javna o-blast je prešla v roke ljudstva, ki rekvirira in
razdeljuje živež.
V	Florenci so bile prodiaalnc zopet odprte pod nadzorstvom delovne zbornice. Tekom izgredov v teh dneh sta bjla dva ubita, osemdeset ranjenih in petsto aretiranih. Včeraj so organizacije sklenile, da ustavijo splošno stavko, če se aretiranci izpuste.
V	Milanu so se včeraj vršila posvetovanja na občini in na prefekturi, pri katerih so sodelovali zastopniki delovne zbornice in socijalistične stranke. Oblasti so bile obveščene, da izbruhne v torek splošna stavka, če se ne znižajo cene živilom in drugim izdelkom. Delovna zbornica in socijalistična skupina ste izdali proglas, v katerem se naznanja za torek splošna stavka, če se ne ukrene, da se cene znižajo in da se skrito blago ne rekvirira. V Bresci traja še vedno stavka zaradi draginje. V Sestri Poncnte je prebivalstvo ustanovilo odbor za javni blagor.
V	Torinu trajajo še vedno demonstracije proti draginji? Oblasti so določile nov cenik, ki pa se smatra za nezadosten.
Splošna stavka meialurgiči^ih delavcev.
MILAN, 6. Metalurgična zveza je sklenila, da proglasi splošno stavko, ker so podjetniki odklonili predloge za najnižjo mezdo.
Stran EL
>EB8l06T«Xl«ium
%' Trota, dm* 8. Ml*
Izgredi v Milanu.
MILAN, 6. Danes se je prebivalstvo nenadoma dvignilo proti prodajalcem. Prodajalne so bile z naskokom zavzete in oropane. Posredovala je delovna zbornica, ki je pozivala 'na mir in priporočala, naj se določi stavka za torek, če se cene ne znižajo za 50%. Delovni zbornici se je posrečilo, da je mogla preprečiti ropanje, ki se je vršilo samo po predmestju. Komisija veletržcev z zelenjavo je sklenila, da zniža cene zelenjavi in sadju pod 100%. V spopadih med demonstranti in javno silo je bilo 20 ranjenih in 500 aretiranih. Delovna zbornica in socijalistična skupina ste izdala proglas, s katerim pozivale prebivalstvo, naj se strne okoli občinske uprave, ki je znala preprečiti položaj, ki so ga začeli zavzemati krivi in nesposobni vodilni sloji.
TORIN, 6. Danes so se vršili v Torinu veliki izgredi. Množica je oropala mnogo prodaja-len z živili in čevlji. Mnogi prodajalci so izročili ključe delovni zbornici. Na nekaterih delih trga je izbruhnil požar. Vojaštvo doslej še ni posredovalo. Aretiranih je bilo okoli 300 oseb.
Pot do sporazuma msd Italijo In jugosiauijo.
Poizkusimo torej! V pripombi k članku v milanskem »Secolu- (glej nedeljsko izdanje »Edinosti kjer govori o sporazumu med Italijo in Jugoslavijo, njega zaželjivosti in možnosti, smo rekli, da bi bilo k trditvam v milanskem listu treba z naše strani marsikekega pojasnila in korekture, ki je pa skoro onemogočena, dokler veljajo pri nas cenzurne od-dredbe za zasedeno ozemlje, dokler živimo torej v izjemnem stanju.
Vendar hočemo poizkusiti vsaj v toliki meri, k likor se nam dozdeva, da najdemo ra-cumevanja tudi pri slavni cenzurni oblasti.
Dokazovanja v ;Sccolu^ se gibljejo v tej-le smeri:
Ententa hoče gospodarsko izkorifčati in izmozgavati Jugoslavijo. Podpira prekomerne »teritorijalne zahteve Jugoslavije edino le zato, da bo ozemlje za to izkoriščanje tem obsežnejše. Nagibi, ki vodijo entento pri tej »naklonjenosti« do Jugoslavije, so torej umazano-sebični, zavratni. Greh jugoslovanskega časopisja in jugoslovanske javnosti je torej v tem, da se ne zavedata te zavratnosti in te sebičnosti zaveznikov. Če bi se zavedala, bi se hitro umeknilo dosedanje sovraštvo proti Ita-
Uji.
Zaključek milanskega lista iz teh trditev je: Jugoslovani naj bi stopili v direktna pogajanja z Italijo! Potom direktnih pogajanj je sporazum možen. Iz teh pogajanj pa se ne sme napravljati vprašanje samoljubja in takozvanoga ugleda, ampak vodilna misel naj bi bila — misel na resnične realne koristi na obeli straneh!
Najpoprej naj podčrtamo, čemur pritrjujemo. Tudi mi pravimo in naše uverjenje nam je vedno govorilo, da so bili vzroki te strašne vojne v svojih globinah gospodarske naravi! Pa ne šele sedanje vojne: vse vojne, ki ste jih vodili Anglija in Amerika, so imele veliko gospodarsko ozadje: koristi trgovine in industrije, koristi svetovnega gospodarskega gospodstva. In Anglija in Amerika ste bili vodilni in odločevalni sili v tem ogromnem boju. Na tem ne izpreminja nič dejstvo, da je A-merika šele pozneje mili tari čno-aktivno posedla v krvavi ples. Kajti naše uverjenje je, da je politično in diplomatično že od začetka tudi Amerika soodločujoč činitelj. Z militantnim nastopom je čakala le primernega trenutka, oziroma slučaja potrebe. Cim je bila nevarnost tu, da bi bila nje politična in gospodarska zaveznica poražena od centralnih vlasti, je bila Amerika že na pozorišču. In dejstvo, ki mu danes ne more oporekati nihče, je: da bi bil konec svetovne vojne vse drugačen na francoskih, italijanskih in belgijskih bejišoh, da ni Amerika posedla vmes. In kdor ni bil še uverjen o tem dejstvu, ga je morala poučiti uloga, ki jo je igrala Amerika v diplomatskem boju, ki je spremljal to vojno, in pa odlična uloga, ki jo je igral predsednik Zedi-njenih držav na pripravah za mirovno konferenco in na konferenci sami. Dasi ta ali ona zavezniških držav v srcu ni pritrjala Wilso-novim načelom in idejam, vendar stoji dejstvo, da so se mu vsaj na zunaj uklanjali vsi kot' vc. llneuiu duhu. IstoUko ne bo menda opore | kal nihče, ko pravimo, da ni imela Amerika nobenega interesa in tudi ne nik&kega smisla za teritorijalne in narodne spore oddaljene ji stare Evrope. Slednjič bo menda .vsakdo iz-ključal možnost, da bi si bila Amerika iz zgolj idealne ljubezni ali sočutja do Evrope nadela tako krvavo nalogo.
In vendar! Ni imela interesov teritorijalne ali narodne naravi, še manje pa zgodovinskih razlogov, ki vrte še vedno staro Evropo v vražjem kolobarju, iz katerega ne more najti izhoda: imela je pa Amerika skrbi za velike gospodarske koristi, ki se zasedaj — kaj prinese prihodnjost, kdo more vedeti to?! — ne križajo z angleškimi, marveč se izpopolnjujejo medsebojno.
^Secolo ima torej prav, ko trdi. da zasledujejo zavezniki v tej vojni gospodarske koristi.
Neumestno, deplacirano, ker neupravičeno pa je, da se čuti milanski list upravičen, da opozarja na to dejstvo samo jugoslovansko javnost, da se postavlja na stališče, kakor da se samo jugoslovanski svet ne zaveda gori označene resnice. Ali, še točneje rečeno: da je le na jugoslovanski strani krivda na italijan-sko-jugoslovanskem sporu, krivda, da doklej si moglo priti med Jugoslovani in Italijani do direktnih pogajanj, do rešitve tega spora, do poravnave. S priznavanjem in zadovoljstvom beležimo sicer, da »Secolo« priznava, da bi bila direktna pogajanja — torej brez vsakega ozira na Pariz, London in Washington — koristna in umestna, ter da bi bil sporazum na dobro obeh sirani. A ravno zato, ker je tako, menim- . da bi bilo v obojesstranskem interesi t-2 bi o	dovoljevala svobodno raz-pravijat;«, ie g-v* ^.v-edni izmeajttvi mi-
sli more priti ČiSčtf^e in bistrenje in eventnal-no tudi zaželjeni uspeh. Takega razumevanja, bojimo se, še ni pri
cenzurni oblasti. Zato moramo prekiniti ravno tu, kjer bi imeli šele mnogo govoriti. Le na kratko in bolj n&migovaje le bodi povedcfio: ne odgovarja resnici in zato tudi ne pospešuje dobre stvari, za katero se zavzema milanski list, če le na eno stran piše svarilo, naj me išče le teritorijalnih zmag, ampak naj misli tudi na gospodarske koristi! Tu je milanskemu listu zmanjkalo ali objektivnosti, ali iskrenosti, ali — poguma do odkrite besede tudi na naslov — svojcev!
Žal, zelo žal — ponavljamo — nam je, da ne moremo govoriti bolj odkrito, razsežneje in konkretneje, da bi dokazali »Secolu«, da v Jugoslovanih ni tistega slepega italofobstva, o katerem govori, kajti nasprotstva, ki so se razvila, so prišla vsled zgrešenega postopanja, in v Italiji morajo biti le zadovoljni, da so se iznebili Orlanda in Sonnina...! Da-li novi možje ne padejo v stare grehe, to je seveda drugo vprašanje, ki je za danes še zaprta knjiga.
Želimo iskreno, da ne bi prišlo tako, kajti naše staro uverjenje je, da si latinski in jugoslovanski svet že vsled svojega zemljepisnega položaja morata biti dobra soseda; sicer bosta krvavela — oba. Zato pa je prva dolžnost, ko motrimo medsebojno razmerje in presojamo pogoje za dobro sosedstvo, da smo objektivni, trezni presojevalci, brez predsodkov, sine ira et studio; predvsem pa da imamo svobodo in pogum do odkrite besede na obeh straneh: to in to bi bilo resnična korist; da imamo torej pogum do odkrite besede tudi na naslov svojcev: v tem ah enem morsmo odnehali! To bi bila pot do sporazuma med Italijani in Jugoslovani, pot direktnih pogajanj. Morda nekoliko neprijetna, trnjeve, al pot, ki vodi do cilja, za katerega je zastavil besedo milanski »Secolo«.
Meso za bolnike se bo ta teden v sredo, četrtek
in petek dobivalo proti preložitvi zdravniškega izpričevala v naslednjih mesnicah: Rochdli. Maz-zini 51, Servi, Mudorma del M-are 19, Okretlch. G. B Vico 7 PcJacco, Settefontane 41. Predcivzani, Gcncva 15, Funtar, Šalita d: Oretta 3™, Spettich, Scttcfontane 2. Tc mesnic bedo odprte od 7 do 10 in pol.
Odborov a seja Draniatlčne&a društva št bo vršila drevi ob 20'30 v gierialiSfci -dvorani. Ker so na dnevnem iedu zelo važne stvari, je nujno potrebno, da sc se^e ude^e^c vsi odbomki.
Odbor društva »Lm oder« v	ivaj-
iskrenejc zahvaljuje cossouu Iv. Gabrščiku, igralcu trž. dedaKšča. ki je na. lop:! pri predstavi mannove i«re *Cast* v t ni slavnih ulojr, čipr ime pa je pomctomc. izostalo v skupni zahval: vsem gg. sodelovaJcem.
Tatovi v stanovanja. Dr. Cipicotti se je včeraj odpeljal v Kormin, a njegova žena k šla k neki
prijateljici v mesto, pri ka eri je bil.' od 18—21. Ko se je povrnila d o: nor. je takoj sapazi?a, da so jo obiskali tatovi, ki so j: odnesli iz stanovanja za 6300 lir perila in rirnrrMi reči.
Eden, ki je M! r-o nesreči ranjen. Včeraj ponoči je Sel Josip Bel?nošeii. nadzornik nočnih čuvajev, po ulici del Dosco. Naenkrat pa jc napadlo kakih 6 iodrvkiuov. Dr. se jih obran!, ie parkrat •ustrelil iz samokresa In	nc televaiev. tem-
več nekega Germaneka, k; jc Sel slučajno mimo. Germaneku so podili na -.clV.r:l post ;: .rrvo pomoč.	„
Maščevanje. Helena Mnjevic je včeraj na*la v svo'«em stanovanju nekc-sa svojega prejžnjesa najemnika. Leća jo je vnrušil, zakaj tt*i je odpovedala stanovanje ter jo nato z neknr orodjem ranil po glavi. Rinjenka je Sla najprej na re?';no postaio, kjer so jo obsczali, a nato Se šla m ka-Tabiniersko postajo, kjer jc r.asH::c?a prijavila.
Porotno sodišče.
Rop.
Gervasio Picot. Ivan Fattcr, Angel in Km Gaspari« so se morali vč-crr p ed porotnim iiščem zagovarjati radi rc?pa.
Obtoženci so se nab:;>l; dne 21. februarja 1919 z Gregorjem in Ivanom Ušičem v Puli, v gostilni r Ali o stalloeglo«, kjer s« „raii »mero*. Ko se je gostilna zaprla, sta dva U» . a Sla v kavarno Cerknica, kamor so jim?, si: :'i rudi obtoženci. Tjti se je igra nadijevala. Okoli 21 evečsr sta oba US16a izšla iz kavarne in se napotila domov v Undar pri Pazinu. OMoIenc: pa Jima so ijedil: za petami. Ko sta Ušičn prišla Hira uirtv.-.Sn:ce, so obtoženci planili iz teme. Vrgli sc se nud oba Ušica, ;u vrtfi ob ik m ilma ukradu ves cenar. Obtoženci so-si nato razdelili ulsn. Picot, ki se ,e na več mučil, je dobil 100 kron. a drugi trije so razdelili drugih 100 kron ene! seboj.
Prvi je zasliša.t Gervasio PicoL Tale se izgovarja, da je bil pijan. Ur«, da mu bodo sodniki prteanesli njegov zločin, če se kaze Kot	-ga«
narodnjaka, ki zmerja svoje žrtve s »Sčavi«. Hvali se tudi, da je bil v verski, ki mu jc izpila možgane.
Karel Fattor prizr.a. thi jc kriv. Pripoveduje, kako je prišel z Gaspor -mi, Sc prccei v ajem »k Rauniku«. Tu je našel Gaspari novega brata In Pi-cota.« V gostilni • AHo stallog^lo« smo r.ato našii kmeta Ušića, s Jtaicrana smo igrali. Spremili smo ju potem v kavarno rčerlenica Med potjo je izlavil Picot. da bi bilo <iobro, če bi icm >šwvooi« odvzeli denar. Petem se je zgodilo, kar se je zgodilo.«
Angel Gasparinl tudi priznava svoj zločin. Pripoveduje. kako so biti piiani. kako je Picot ponovno silil, naj odvzamejo dtmr tem^ »metoma. Spominja se, kako je vidtl Picota. ko 'c kloiutal s\oje žrtve. DTUgeea se ne spominja; toda po raznih vprašanjih prizna, da je ;udi cn cobii nekaj denarja Nc spominja se pa. čc ;c dcaar vzel •kmetoma iz žepa, ali ga ; ra ccs:;.
Ivan Gasparin pripoved-r-c istr., i.ar -..r.isri obtoženci. Ne spominja se pa. a«.i je lis-tiiico vzci iz žepa USićn. aii jo le našel po bom t^li.
Žrtve in priče.
Gresor USič. kinetič, pripo veduje, kako sel dne 21. februarja v Pulo s svojim sorodnike n Ivanom Ušičem. Tam sta se precej fcu Ko sta se vračala domov, sta bila najdena m cropr.ia rd ?tir:h indivlduov, s katerv Puli pila. Gregor se sili da bi govoril »Vsiijan ki, toda i^eOs^Jn"- \:<3U da nc .;xe, pa poklič; toiča. Na vpiaš. n e, ali odpušča svojim napcdcuk- m. cd^ovori Gregor, da jim odpušča, samo denar «*uhteva n^a'. Ko .ua predsednik vpraša. ai: hi pt ul svoje napadr. ee, pokaže Gregor na P cota ia Ivana Gaspailnija, ter izjavi, da sta ga ta d\naiJadlu. Pr\i Ju ga je prikri spredaj, drug; cspadaš
N'etrov sorodnik han li;č. prklc k razpravi t obleki, t i. jo»>i£u ticz ickavov. To
povzroči dasen smeh pri publiki, Id brScone misli. da k^netje orjejo in kosijo v Irafcn, cilindru in 1 belih rokavicah____
Ivan pripoveduje isto, kar njegov sorodnik. Pokaže nato na Picota ter pravi: »Tega le se vriv <dobro spominjam. Denar, 200 kron, sem imel v telovnika. Ko so naju napadli, mi je eden zamaSH tista, drugi sne objel od eadej. In denar... je izginil.« TikK on odpušča napadalcem. Denar "zahteva, seveda, nazaj.
Priča Josip Rauiii«, Jastnrk neke gostHne in svak bratov GasparLnov, pripoveduje, da so obtoženci pri njem pili in se opili. Brata Gasparin sta bila vedno dobra mladeniča; tudi delo imata in zaslužita §e precej. On da ne razume, kako sta prišla na misel, da kradeta.
Porotnikom se stavijo dve vprašanji; prvo glede ropa a drugo iglede pijanosti.
Drž. pravdnik, dr. Zumtn. izključuje popolno pijanost, in zahteva uveijavljenie obeh vprašanj.
Branitelja, dr. Giachia aa Picota m dr. Zennaro za druge tri, zahtevata, saj se sicer uveljavijo vsa štiri vprašanja, toda naj se izključi pri termi uporaba sile.
Obsodba.
Na podlagi porotniškega pravoreka, ki so 2 11 »da« in 1 »ne« pritrdidi glede Picota vprašanje o ropu. je bi! kta obsojen na 4 leta zapora.
Vprašanj« o ropu giede itrogih treh so pritrdili, toda izključili so uporabo nasilja. Fattor je bil obsojen aa 6 mesecev. Angelo Oasparinl na 12 mesecev, * Ivan Gasparin na 16 mesecev, Picot je kazen sprejel, a drn^ri trije prijavijo priziv.
t
S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša iskreno ljubljena sestra, teta, svakinja, gospa
Borzna poročila.
Trst, dne 7. julija 1919.
Mitlo prometa, sicer pa borza vzdržana Tečaji:
Cosulseh (Austroamcricana)	655— 660
Dalmatia (Parobr. dr.)	330— 360
Gcrolimich	1625— 1700
Lloyd	1000— 1050
Lussino	1650— 1700
Martinoliob	503— 510
Navicazione Libera Triestina	1800— 1875
Oceaitia	500— 540
Premuda	670— 700
Tripcovich	620— 640
Assicurazioni GeneraK	16450—16600
H i un ione Aidriatk .	2975— 3050
Ampelea	450— 480
Cement Dalmatia	250— 270
Cement Spaiato	360— 370
Čistilnica petroleja (Raif. Olii	Min.) 1900— 2000
Cistimica riža (PHamra riso)	3S0— 400
Krka	380— 365
Ladjedelnica v Tržiču (Cantiere)	330— 340
Tržaški Tramway	220— 230
Tržaška tvornica olja (Oleifici	Trie&i.) 830— 860
Jci-ranska banka	250— 255
Banca Com. Triestina	235— 245
i^hll ocilusi
se računal« po 10 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L F—. Debele črke 20 stot beseda. Najmanjša prisvoibina L 2*—
KROJACN1CA Avtust Stular «1. S. Francesco d'Asisi štev. 34. 111. >e edina dt>broznana kro-jačnica v Trstu.	3267
TRILETNA molzjia koza na pretiaj pri Hinku Ka-cimi. Gena po dogovoru. Slap št. 12 pri Vipavi.
3396
TESARJI se sprejmejo. Sctte Fontane-Hocol, bivša tvornica Margarine Kunstel.	3862
IŠČE se kuharica za letovišče v Tcmaju. Pendi-ce Scorcola Si. 353, Vila Emtfia.	3861
POHIŠTVO, 2 sobi. moderni, stolice, miza, štedilnik prodan* poceni. Ul. Molino a Vento 5, IV.. levo.	3859
DEKLE. 17 let staro, Išče družina. Molinjrrandc št. 2.	3860
KOZA švlčarske pasme na prodaj. Trgovina Bolle Opčine.	3849
PRODAM prašičke. Ul. drl'Istria St. 93. 3837
UČITELJICA pručujc angleščino in francoščino, tudi skupno. Naslov «iica Fontana 9 I. 3856
posestmea in hoželirka
danes, 7. t m.} irirno v Gospodu zaspala.
Pogreb dr^gd pokojnice se bo vršil v torek, 8. t. m., Ob 17 na domače pokopališče. POSTOJNA, 7. julija 19i9.
IZREDNA PRILIKA!
Vino „Chi;ntia po L 4 2Htrska steklenica
Wermouth in maršala po .	L 4.40 liter
Žganja po......L 6.40 „
Rum po.......L 6.40 „
Knnjćik po......L 9.60 „
Malinovec po.....L 8. — w
Pcmrsiančevec po ...	L 8.— „
SrizmančitTrsUl. laiiuiifi 34. si. 30 oftonra 8.
ZL&TARlflCA G. PlliO, TRST
io nahaja na Korsu S«. 15 (bivša zatarnica G. ZTR^COVITZ & ngl(9>
Velika iibera srebniih in alatih tu, uhanov, verižk- itd.
NAZNANILO.
Podpisani naznanja slav. občinstvu, da je iznova odprl
ireoviBS mrtvaški]] predmetov, krst ttd.
po primernih cenah. Točna postrežba Se priporoča vdani
JOSIP MERZEK
Općine Stcv. 170, Sežanska cesta.
Učenko
nad 14 let staro, poštenih sta-rišetf, s primerno naobrazbo, sprejme takoj v manifakturno trgovino
JAKOB FflJBISfi — Viptfua.
Kisova kiselina Rižnati škrobni klej Pristno svinčeno rdečiio Žveplo dvakrat čilčeno i. ft, d. i. t. d.
pri HO U.ANDSA COLOVI AL
družba z cm. J. v Trstu Via Pier luigi da Paiestrina 2 (vogal u6. Cor:neo)
Te eron int, 24!-03.
ZOBOZDRAVNIK
raCek tu
Corso 24, I. nadstropje
Ordinira od 9-12 dop. in od 3-6 pop.
ErezL&lastBO \itm\i plnioMraaia in mM za^ja
Kovo sskadiš^e.
Veliko skladišče klobukov dežnikov, belih hi pisanih srajc, platna, žepnih robcev, : : moških nogavic itd. itd. : :
K. CvEfiREL, Trst, Corso $t&9. 28
: Cene zmerne. Postrežba točna. : "farodna trgovina. — Narodna trgovina, ■nr iiiiniiiii
OMETIH ZOBJE
z in brez čeljusti, zlate krone in tu Ji obrob ki
VILJEM TUSCHERzoBut^
TRST, ul 30. oktobra (ex Casermai 13, II. Ordinira od 9 predp. do 6 zvefer.
PRODAM šHalni «tro} »Singer«. Šalita Grctta 10 1.
3858
___ _ i
m
ZA UČENJE KLAVIRJA. Diplomirana klavirska učiteljica poučuje v klavirju po metodi kenser-vatorija. Naslov pove taseratnl oddelek Edinosti
pod štev. B 121.	"(B
SLOVENKA, MODISTKA se priporoča cenjenim damam v mestu in okolici. Ulica AJessandro Volta št. 2 V. nadstr., vrata 19.
JOSIP STROCKEL
Trst, vosal Via Nuova-S. Catarina.
Vel izD' Tii vsakovrstnega blaga za moško in ženske. — B ago zz suKuje, žamet, ba hant, s ile. etarain ter raznih predmetov xa okras oblek. Vse po znižan h konkurenčnih cenah.
Pozor! Pozor! Dobroznnna žalosti
vina, llerjev in kisa.
islrsKo issio in črno. ifalljcitsKo bela !n črno. Dalmatinski cp:!o. Maršala, oermo itn, trcpl o e:f brinM, sHuobsc. in rožne
mti HKcrjeu. Maks GsjSI? — T^i
ulica SeUe Fontane štev. 23.
FOTOGRAF A. JERKIC. Trst, uL deUe Poste št. 10. Gorica, Corso št. 36 na dvorišču. P 1233
NAGROBNI SPOMENIK, naročen v času vojn« in od naročiteija ne plačan ,se proda takoj, radi pomanjkanja prostora Cena po dogovoru. Pojas-nifa (in načrt spomenika) se dobijo pri Ins. odd. Edinosti Edinosti (ul. S. Fraacesco 20, pritličje) kakor tnd! pri lastniku Ivanu Rendiču. kiparju 7 v Trstu, uL Rossetti it 11. pritličje. B 77.
V H
se je preselila iz ul. Seminario 4
v aii:o sv. Antoni Hev. 13,1. nadstropje
Ir. se priporoča za nadaljno naklonjenost.
Dr- FRANZUTT1
ZOBOZDRAVNIK v Trstu, nI. OloacWna Rossini štev. '.2, vogil ul delle F»ost<;. Tehniški vodja A. Johnscher, dolgoletni aiistcnt Dr. J. C rmaka - Izdiranje zob orez DoleCIn. Plombiranja. Umetni zobje.
t
S petrtim srcem TieiOTicrne bolesti nazivaniamo vsem prjiateijem in znancem tužno vest, da je na>a f ubijena soproga in inati, fospa
Lucija Terlii
po ddei ai mučni betmi mirno v Gospodu premini« a.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vrSil danes, 8. t. m^ ob 15 iz mrtvaSiiice pri Sv. Ivanu.
Trst, 7. iu^iia 1919.
Andrej, soprog; Rado«, Kristjan, Marii, sinovi; Antonija, hči; KrteH«, brat; FraačKka, sestru.
No\o pogrebno pediet*. Corso V. E. 10. §t. 47.
NA DEBELO:
Nogavice, žepni robci, rate M u	razne ma-
le. ČosaioSkl. pisemski papir, pipe, radirke, trakl za čevlje, vsakovrstiri smbl ta drufo blago.
G1&C0H8 l£VL TRL da S. Htm ft. 19.
Rlanlone Adrfatica m Sicurta o Trstu.
(Lastna palača).	Ustanovljena leta 1838.
Zavrov, proti škodi, povzročeni po ognju., streli la eksplozijah. Zavarovanja steklenih plosc proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na morju m po suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1915 K 199^25^92*40. Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12. 1915) K 516,405^'-. Odkar obstoja družba. Je bilo v vseh branžah izplačano na škodah K 872.453.443*85. Zastopstva v vseh deželnih davnih mestih in važnejših krajih.
ZALOGA DR III ZlATAHME =
na veliko izbero se vdobi pri
A. POVH v Trstu
TRG (GAR1BALDI BARRlERA) 3.
Oglase In osmrtnice sprejema litseratni oddelek Edinosti, ulica Sv. Frančiška štev. 20, pritličje.
JADRANSKA BANKI,
Dein. glav. K 3^,>0<».0K), Reserve K8,50J.0V» Centrali: TAST
ria tm <i ilisiiriii 5 - ¥li S. Rici!) ?
Podružni:e: Dubrovnik, Ehmaj, ffotor. t juh ljana, Metković, OpMiji Spilt. MbcaU Zadi Ekspozitura: £ranj.
Obavlja vse v btnčao stroko spaiijele posle
Sprejela vloga
na hranilne knjilice proti 8iV0 letnim obre-stim v baneogiro-prometu proti Ko letnim o-brestlin. odpoved navezane zneske sprejema po najugodnejSh pogojih, Ki se imijo pogoditi od slučaja do slučaja.
liji i njtn liraistii pnJili (Silu tojttilK).
Blagajna posluje od 9 do 13.
tU' i-'
Oostllnilarii pozor 11
Imam ni predal 2 vagona prvovrtfr.eja pristnega
dalmatinskega vina 12° == po Lir 2.30 liter =
. Prodajo so tudi posamezni originalni sotfl. —
Dragotin Vecchlet, Trst, uiica Donizatti 3. „Alcolea
1