Leto V9I9, štev. 2
Ljubljana, torek 4. januarja 1927
Poštnina psvšatlrana.
Cena 2 Din
s=a Uhaja ali A. zjutraj. ==
Stane mesečno Dm 25-—; za inozemstvo D-,n 40'— neobvezno.
Ogias: ou tarifu. Uredništvo i
Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/I Telefon štev. 72, ponoči tudi
šrev, 34.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
UpravnlStvo: Ljubljana, PreSernov» ulica it. 54. — Telefon št. 36.
tnseratni oddelek: Ljubljana, Preâei-nova ulica št. 4.. — Telefon št. 492
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica 8t. i. — Celje, Aleksandrova cesta
Račun pri poštnem ček. zavodu : L|ub-jana št. 11.842 - Praha čislo 78.180. Wien, Nr. 105.14t.
Ljubljana, 3. januarja.
V	Beogradu je že pravoslavni Božič v zraku. Politika se urnika zasebnemu zatišju. Kriza vlade g. Uzunoviča je pomaknjena čez praznike. Zato pa se že v naprej 25. januar, to je dan sklicanja Narodne skupščine, zaznamuje kot datum končne krize, ki bo ne le kriza vlade, ampak kriza Narodne skupščine.
Medtem je SDS po vseh delih domovine, zlasti pa v zapadnih oblastih, krepko na delu. Triumf Svetozarja Pri-bičeviča, ki je v priprostem selu Ma-cincih zbral na trdi mrzli zimski dan 7 tisoč seljakov. Hrvatov in Slovencev, je iznenadil vso javnost in celo prijatelje. ki poznajo napredek SDS v Medji-murju in varaždinski županiji. To so kraji, ki jih je radidevščina vedno smatrala za svoje največje trdnjave. S težavo maršira resnica in spoznanje preko zaprek, a maršira vendarle vztrajno. Tudi mnogobrojnj shodi in sestanki SDS preteklo nedeljo po vsej Sloveniji so pokazali velike simpatije ljudstva za edino stranko, ki ni • nikoli pretirano obetala, pač pa osta!a sebi in svojim idealom zvesta in katere trezni program edini obeta zboljšanje in končno popravo današnjega žalostnega stanja.
Tem težje trenutke pa preživlja naša SLS. kako pristašem dopovedati, zakaj je bila tako grdo izključena iz vlade. 2e za Božič in do Novega leta je dan na dan poročala, da se v Beogradu vse trga zanjo in jo vabi v vlado, a Že na seji radikalskega kluba je g. Uzunovid povedal, da pride v poštev le dvojna koalicija, o SLS da ni treba ni govoriti. Cemn je SLS ves teden vlekla pristaše na nos? Sedaj treba z resnico na dan in g. Korošec zopet pridiguje o «načelih». Pristaš SLS nam je priznal, da kadar Korošec pridiguje o «neomajnih zahtevah Slovencev in o zvestobi SLS», že vsak ve, koliko je za SLS ura bila.
G. Radič je tudi pohvalil generala v vladi. To izjavo bi bilo treba dobro zapomniti. Mož. ki je nekdaj proglašal «sablji» najljutejšo borbo, sedaj blagoslavlja generala in dobro je. da se nanj privadi. Vsaj ne bo smel vpiti, če kdaj še kaj več doživi. Izvenparlamentarno misel v zasedbi vlade je torej najbolj pohvali! Stjepan Radič. Ne bo se tedaj mogel pritožiti, če bo ta misel rastla m postavila i g. Radiča ter celo HSS na mrzlo. Radič je postal tudi politično kratkoviden in očividno ni zapazil, da gre za nekaj več nego samo za portfelj saobračaja.
V	Beogradu se obče računa, da po oblastnih volitvah pridejo skupščinske volitve, ki jih bo vodilo jedro, iz kojega se ima stvoriti nacijona!na večina pomnožena s činitelji. ki so ta hip še izven skupščine. Ta vlada bo najprej morala izvesti raparacije strahovitih nasilj in krivic, ki so se izvršile pod režimom RR. Tudi v Sloveniji bo predvsem treba izbrisati razna nasilja, ki so jih zagrešili radičevski eksponenti na personalnem in upravnem polju, kjer je bil g. Pucelj s svojimi radikalsko-klerikal-nimi zavezniki pravzaprav izključno na delu za SLS. Mnogi, ki danes še ne razumejo, da je radičevščinq v Sloveniji tik pred končno likvidacijo, bodo v kratkem videli, da nosijo odgovornost za posledice svojih terorističnih in he-rostratskih dejanj. Ne le moralne, ampak tudi gmotne.
Spretna je bila poteza SLS, da je uporabila naivnega g. Puclja za svoj ščit. Možak morda niti ne ve. da igra to vlogo. A roka SLS je pri vseh potezah tega najbolj zavoženega državnika vseeno vidna. Naši somišljeniki in vsi ostali res napredni ljudje pa dobro čutijo, da* je vsak glas, ki bi se oddal 23. t. m. za radičevce, ali kake «radikale», v stvari oddan za SLS. Zato vejo. da bosta 23. t. m. za volilce v celi Sloveniji Ie dva tabora: naš napredni in klerikalni.
SDS bo v par tednih pozvana, da zopet enkrat v državi rešuje, kar so druge stranke pokvarile, ker njenega nasveta niso poslušale. Na vsakem članu SDS v Sloveniji leži v tem trenutku posebna odgovornost, da z delom za čim večje število naših glasov dokaže vsem činiteljem zlasti v Beogradu, da se SDS v opoziciji ni dala pomandrati, da je žilavo ne le obranila svoje pozicije, ampak jih je celo utrdila, tako da se more država z mirno zavestjo trajno opirati na njeno sodelovanje, ki bo prej ali s'ej postavilo klerikalizem v manjšino in ga razorožilo.
Millerand za varnost Poljske
Pariz, 3. januarja, (pa.) Kandidat republikanske narodne zveze za senat, bivši predsednik republike Millerand, je imel govor, v katerem je dejal, da mora francoska zunanja politika stremeti po konsolidaciji svetovnega miru. Hvalil je Društvo narodov in naglnial, da je bil prvi predsednik njegovega Sveta. Nadalje je Millerand izrazil željo, da bi se Francija in Nemčija sporazumeli, vendar se mora pri tem zagotoviti varnost zaveznikov, zlasti Poljske. Zato se še ne more popolnoma izprazniti Porenje. Končno je iz-'avil. da ie republikanska narodna zveza ki ga kandidira v senat, neobhodno po« trefeea za procvlt Francije.
Latentna kriza obnovljenega režima RR
Ostavke ministrov Simonoviča in Miletiča niso bile uvažene. Radikalski nezadovoljneži energično nadaljujejo svojo akcijo ter postajajo močnejši. — Izbruh krize odgoden do konca tega
meseca.
Beograd, 3. januarja p. Afera z ostavkama ministrov g. Simonoviča in dr. Slavka Miletiča, ki sta demisijonirala radi Uzunovičevega postopanja na zadnji seji radikalskega kluba in zaradi nadaljnega sodelovanja radikalov z radičevci, je potlačena tako, da njuna ostavka na merodajnem mestu ni bila sprejeta. V političnih krogih se navaja, da sta gg. Simonovič in Miletič pristala na tako rešitev zato, ker jima je g. Uzunovid obljubil, da bo odpravil razloge, ki so jima dali povod za ostavko. To bi značilo, da bo odpravil-tudi sodelovanje z radičevci. Napram novinarjem je g. Simonovič izjavil o tem novem preokretu naslednje:
Pismena ostavka, ki sva jo jaz in g. dr. Slavko Miletič dne 31. decembra izročila predsedniku min. sveta ni bila sprejeta.
K temu je dr. Slavko Miletič dodal: Nimam kaj pripomniti.
Dočim sedaj vladni krogi trdijo, da je »incident poravnan«, pa pašičevci ostro nadaljujejo svojo borbo. Število neza-dovoljnežev v radikalskem klubu raste vedno bolj Nezadovoljnežem so se z javnimi izjavami pridružili posl. Liuba Živkovič, Suvakovič in Krsta Marič. Nocoj sta radikalna poslanca Nedeljko Simonovič in Kemal beg Crnoglavič dospela v Beograd ter izjavila novinarjem, da sta solidarna z onimi, ki so glasovali za nezaupnico vladi.
Pašičevci naglašajo. da je število njihovih pristašev vedno večje in da jih imajo že sedaj gotovo 40, tako da je vlada popolnoma v manjšini ter bi ji nič ne pomagalo, ako bi tudi klerikalci vstopili v vlado. Nadalje trdijo, da sta ministra Simonovič in Miletič pristala na odklonitev svojih ostavk le iz taktičnih razlogov, da bi Uzunovičevi nasprotniki tudi v vladi iineli svoje ljudi, na katere bi mogli v primernem trenutku računati.
Danes popoldne je .bila v predsed-ništvu vlade konferenca radikalnih ministrov. Zvečer je bil dolgo na dvoru predsednik Uzunovid. Novinarjem ni hotel dati nobenih podrobnih izjav. Rekel je le. da je bil pri kralju na običaji nem političnem referatu. Za Uzunovi-dem je bil na dvoru minister za zunanje stvari dr. Perid.
V Beogradu je nastalo politično zatišje. Največji del poslancev je odšel iz Beograda domov na božične praznike in na agitacijo za oblastne volitve.
Z dogodki današnjega dne Je prešla vladna kriza v latentni stadij In Je oči-vidno, da Je njen Izbruh odgoden na dni neposredno po oblastnih volitvah.
Seja ministrskega sveta
Beograd, 3. januarja, p. Dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o resortnih vprašanjih ministrstva saobračaja.
Predsednik Doumergue za sodelovanje narodov
Papeški nuncij v Parizu priznava Franciji velike mirovne zasluge. — Briandov optimizem glede splošnega političnega položaja v Evropi.
Ekspoze novega finančnega ministra
Nova vlada najavlja kot glavno konkretno sanacijsko akcijo redukcijo uradniških pokojnin! — Nekaj dobrih misli, a brez upa, da se izvedejo. — Vlada je dejansko v manjšini, a klerikalci v Beogradu krepko pomagajo radikalom.
Beograd, 3- januarja, p. Popoldne se ie
po daljši pavzi vršila seja pienuma finančnega odbora z dnevnim redom načelna razprava o proračunskem načrtu za 1927-28. Debato je otvoril novi finančni minister dr. Markovič z obširnim ekspozejem o smernicah svoje finančne politike. Pred prehodom v nadaljno diskusijo je poslanec SDS Ju-raj Deroetrovič vložil nastopni pismeni predlog: »Finančni odbor sklene, da ne sprejme v razpravo predloženega proračuna, dokler se z glasovanjem o zaupnici aH nezaupnici v Narodni skupščini ne ugotovi, ali sedanja vlada v smislu ustave uživa potrebno zaupanje večine Narodne skupščine«. Pri utemeljevanju svojega predloga ie posl. Demetrovič povdarjal dejstvo, da se je na zadnii seji radikalnega kluba po rezultatu glasovanja pokazalo, da vlada g. Uzunoviča nima več potrebne parlamentarne večine in da je pravzaprav vlada manjšine. Potrebno le torej, da se ta rezultat v samem parlamentu verificira. Vlada naj skliče sejo Narodne skupščine in tam dokaže, da ima večino. Dotlej pa naj finančni odbor počaka. Demetrovičev predlog je podpiral tudi posl- dr. Zanič (fed.) Predsednik odbora dr. Radonjič je Demetrovičev predlog odklonil, češ da ie glasovanje v radikalskem klubu bila interna stvar radikalne stranke ta da se o tem ne more govoriti v plenumu finančnega odbora. Večina je odobrila Radonjičevo razlago. Zanimivo ]e, da so za radikalsko-radlčevsko tolmačenje glasoval) tudi klerikalci. Demetrovičev predlog je bil odklonjen, nakar ie bila seja zaključena In se vrši prihodnja jutri popoldne ob 4. Prvi bo govoril v imenu davidovičevcev dr. Voja Marinkovič.
Finančni minister dr. Markovič
je v svojem obširnem ekspozéju, ki je trajal dve uri naglašal, da je pri analizi proračuna treba gledati na troje: 1.) na tehnično konstrukcijo budžeta, 2. na finančno strukturo budžeta in 3) na vprašanja gospodarske in finančne narave budžeta, od katerih je odvisna usoda proračuna samega. Proračun je izdela! njegov prednik, toda dr. Markovič ga rad brani- Tehnična struktura proračuna je izdelana po predpisih čl- 48. zakona o državnem računovodstvu. Po ministrovem mnenju bi bilo koristno, da se tehnika konstrukcije proračuna reformira na ta način, da bi se državni dohodki in izdatki razdelili v dve skupini ta sicer: v splošne državne dohodke in izdatke In v dohodke in izdatke iz državnih podjetij ta gospodarskih imetij na ta način bi se poHtl-ka državnih dohodkov lažje ta koristnejše izvedla zlasti pa komercijalizacija državnih podjetij.
Važna činjenica je dobra državna finančna administracija, brez katere se ne morejo izvesti večje reforme v državnih financah. Zato ie potrebno: 1.) provesti red, ekspe-ditivnost, javnost in dobro kontrolo v držav nih financah, 2) tehnika finančne administracije se mora prilagoditi strukturi budžeta.
Novi proračun je bil izdelan v času močne gospodarske krize ta kaže tendenco čim večjega štedenja. Izdatki so reducirani ta-
ko, da so pr ilagc-ii-ir d ravnim dohodkom. Prvotno je bila predvidena vsota 15 milijard 910 milijonov, sedaj pa je budžet zmanj šao za 4 milijarde 300 milijonov na 11 milijard 690 milijonov. Za izvedbo štedenja pa ie po ministrovem mnenju treba zagotoviti širšo bazo. To je mogoče, ako se reorganizira državni aparat in ako se izvede revizija državnih funkcij, posebno ako se državna administracija osvobodi onih bremen, ki že pripadajo samoupravam. Vlada je že pripravila zakonski predlog o centralni upravi v tem smislu. Posebno se imajo revidirati in zmanjšati dosedanji Izdatki za pokojnine uradnikov. Pokojnine je treba z zakonom reducirati ta sicer teme Ijito glede števila upokojencev, glede let službe ln glede sposobnosti posameznih uradnikov za delo. Dalje je treba revidirati lestvico pokojnin.
Kar se tiče državnih dohodkov, je treba neposredne in posredne davke spraviti v sklad, da se doseže neki davčni ideal, ki bi odgovarja! moči naših davkoplačevalcev. Minister smatra, da Je odločen korak v tel smeri storjen z zakonom o izenačenju davkov, kar je treba čimprej uresničiti.
Osnova novega proračuna je realna. Dohodki in izdatki so v ravnotežju. Kot nujno smatra minister, da se regulirajo naši leteči dolgovi, ki so stalna opasnost za ravnotežje budžeta- Realnost budžeta je odvisna tudi od drugih činjenic, in sicer od splošnega stanja v državi, od državnih kreditov in od stabilizacije dinarja. Minister nato obširno razpravlja o vzrokih gospodarske krize o krizi industrije preko katere je prišlo do krize kapitala, kredita in draginje. Po njegovem mnenju bi bili potrebni sledeči koraki za odstranitev te krize: Prvo bi bil sprejem zakona o izenačenju davčnih oblik Ako se posreči racionalna repartlclja državnih izdatkov in s tem poravnajo državne potrebe, bo to imel-o dober rezultat. Z boljšim funkclloniranjem finančne administracije, se bo zagotovilo, da bodo dohodki v polni meri prihajali v državne blagajne, ter da se državna gospodarska podjetja in Industrijske nstanove Izkoriščajo bolj racionalno. Ti ukrepi bi dovedll do večjega prometa blaga ta do normalizlranega konzuma v državi. Dalje ie minister obračal svojo pôzornost na plačevanje naših dolgov v inozemstvu. Ako se bo to posrečilo, bo ola-četi naš zunanji kredit. Tako bi prišel v državo potrebni kapital. To bi zmanjšata krizo kapitala ta krizo kredita. Treba je težiti za tem, da se pozicija dinarja obdrži-Končno Je naglašal minister, da bo svojo novo politiko orilentlral po novi tttnacffl.
Zahteve nemških socijalnih demokratov
Berlin, 3. januarja, (be.) Kakor piše «x cijattstično časopisje, bi bili socijalni de» mokrati. ako pride do sestave vlade sre» dine. morda pripravljeni vstopiti vanjo, zahtevajo pa program, ki bi jim omogočil sodelovanje v kabinetu. Predvsem mora iz nove vlade izpasti minister za narodno brambo dr. Gesslcr.
Pariz, 3. januarja. 1. Na novega leta dan popoldne je sprejel predsednik republike Doumergue diplomatski zbor. Njegov doyen, papeški nuncij Maglione, je imel nagovor na predsednika. Zlasti je naglašal stremljenje po splošnem miru na svetu. Pri tem je nuncij omenjal govor, ki ga je imel zunanji minister Briand pred kakimi tremi meseci in v katerem se je zrcalilo globoko prepričanje, da moreta, le splošni mir in razorožitev zaceliti rane, ki-jih je zasekala človeštvu svetovna vojna. Te njegove besede in srčna želja francoske vlade, da se doseže na svetu trajen mir. so povsod napravile globok vtis. Francija lahko računa na sodelovanje ostalih vlad pri svojem miroljubnem stremljenju.
Predsednik Doumergue je v svojem odgovoru naglašal, da je lansko leto kazalo lep začetek v poravnavanju medsebojnih sporov na političnem polju. Ne več z mečem v roki, ampak pred razsodišči naj se poravnajo spori, ki se diplomatskim potom ne dajo izravnati. Povsod se poraja uvidevanje^ da se gospodarski napredek enega naroda ne da doseči brez sodelovanja drugega in da je vsak narod navezan na drugega.
Zato je vzajemno sodelovanje vseh edina prava pot, ki vodi k splošnemu in trajnemu miru na svetu. Upati je. da novo leto prinese na tem polju še večje uspehe in gospodarsko in finančno obnovo narodov s skupnim sodelovanjem vseh. Napori vsakega poedinega naroda bodo blagodejno vplivali na ostale.
«Matin» piše. da je imel nuncij Maglione gotovo navodila iz Vatikana, ki popolnoma soglaša s politiko, ki jo vodi Francija in ie, privedla do locarnske pogodbe. Posledice tega stališča, o katerem se je mnogo razpravljalo, se bodo gotovo pokazale tudi pri katolikih v Franciji. Italiji in ostali Evropi.
Pariz, 3. januarja (pa.) V razgovoru z dopisnikom «Matina» in «Journala» je izjavi! Briand. da gleda na splošen političen položaj v Evropi z velikim optimizmom. V minulem letu so se posrečili zgraditi v Evropi solidni temelji svetovnega miru. Briand je z velikim zadovoljstvom naglašal ublažitev napetih političnih odnošajev med Francijo in Italijo. Kitajski problem je čedalje bolj vznemirjajoč, sicer Francija ne bo ovirala gibanja osamosvojitve Kitajske, vendar bo pa pazila, da ne bodo pri tem oškodovani francoski interesi.
Posledice italijanskega protektorata nad
Albanijo
Zanimive izjave albanskega poslanika v Parizu o italijansko-
jugoslovenski vojni.
niti ene trdnjave. Albanija pa ima skoraj milijon prebivalcev. Resnica je, da živi približno milijon Albancev izven meja Albanije v Turčiji, na Grškem, Bolgarskem, največ pa v Južni Srbiji. Ti na žalost niso vedno
Budimpešta, 3. januarja, v. Poročevalec budimpeštanskih listov v Parizu jc ime! razgovor z albanskim poslanikom v Parizu Malik begom, ki ie izjavil:
Ne morem razumeti, zakaj francoski tisk še vedno piše o albansko-italijanskem paktu, ki v bistvu ni važen dogodek. Italijani so miren, marljiv ugleden, energičen, kulturen in dober narod ta smo lahko ponosni ha njihovo prijateljstvo. Italija bo širila kulturo v Albanijo. Italijani bodo vzdrževali ves pomorski promet na albanski obali. Besedilo sporazuma je znano Društvu narodov in ni naperjeno proti tretji stranki, ker želi Albanija živeti z vsemi sosedi v prijateljstvu in očuvati mir na Balkanu. Albanija le majhna skromna miroljubna država. Trdilo se je, da smo sklenili tudi vojaški sporazum- Albanija ni vojaška država, nimamo
zadovoljni ali baš zategadelj si želimo mir in prijateljstvo z vsemi sosednimi državami Na vprašanje kakšno stališče bi zavzela Albanija, ako izbruhne vojna proti Jugoslaviji, je odgovori! albanski poslanik: »V tem slučaju bi imela Jugoslavija težko nalogo. Vsi njeni sosedi so nezanesljivi: Italija, Madžarska, Bolgarska Grčija in ce!o Ru-munija. Kaj bi bilo z Albanijo? Nas bi enostavno okupirali. Nemci so okupirali Belgijo. dasi je jačja od Albanije. Lahko si mislite. da za nas ni kaj ugodna perspektiva eventualne vojne z Jugoslavijo.«
Oficijelno pomirienje med Francijo in Italijo
Francoski poslanik Besnard o odnosa jih z Italijo. — Krotkost fašističnega časopisja. — Mussolinijeve čestitke francoski mor-
narici.
Bira, 3. januarja. 1. Francoski veleposlanik Besnard je ob priliki novoletnega poseta francoske kolonije imel nagovor, v katerem je poveličaval Francijo in njene napore za svetovni mir, hkrati pa je naglašal, <ia sta Francija in Italija navezani druga na drugo in da sta za vojne prelivali kri in doprina-šali ogromne žrtve za iste smotre. Oba naroda morata biti tudi v miru solidarna, ker to zahtevajo čustva, razum in varnost Evrope. To interesno skupnost je treba imeti vedno pred očmi in opustiti neplodne spore in vznemirjajoče polemike med obema narodoma.
Časopisje živahno komentira Besna rdove izjave. Tako pravi cLavoro d'Italiaî, da se morajo njegove besede tolmačiti za ponovne izjave zvestobe in odkritosrčnosti. Oba naroda sta tesno navezana drug na dçuge^a e tradicijo in skupnimi interesi. Zato naj se opuste vsi spori in neplodne polemike v časopisju. Gledati pa јз treba, da se vsi še ne poravnani spori hitro odpravijo, dokler ob-
strukcijonisti ne dobe premoči. Ali onstran Alp si morajo biti sv es! i, da ima Italija sedaj drugačno pozicijo v svetu in tudi drugačne potrebe. Napetost preteklih tednov ni ničesar ustvarila, kar se ne bi moglo porsv-nali. Sodelovanje je še vedno mogoče in ga je splošno le želeti. Približno v enakem smislu se izrazi tudi <Giorn.ile d' Italia*, ki pravi, da v Beenardovih besedah ni le splošne želje po sodelovaniu, ampak jasan koncept politične navezanosti obeh držav druee na drugo. S tega vidika je treba presojati ves nadaljni razvoj razmerja med Francijo in Italijo.
Pariz, 3. januarja. 1. Za novo leto je poseli! mornariškega ministra Levguesa italijanski mornariški ataše Bogetti. ki je izrekal novoletnico v imenu Mussolinija ministra in vsej francoski mornarici. Minister je naročil francoskemu mornariškemu atašeju v Rimu. naj se zahvali Mussoliniju za to pozornost in izrazi v njegovem imenu enako prisrčne čestitke italijanski mornarici.
Proti sramotnemu ravnanju italijanskih oblasti z jugo-slovenskim časopisjem
Beograd, 3. januarja, p. Italijanska vlada že dalj časa zabranjuje uvoz ju-goslovenskih listov v Italijo. Napredno jugoslovenstvo. zlasti slovensko časopisje je na Laškem sploh zabranjeno in kogar zalotijo italijanske oblasti, da čita kak prepovedan list, ki se je slučajno izgubil v Italijo, tega kaznujejo z dolgim zaporom in uprav fašistovskimi mukami. Na granici pri vlakih se vsak dan vršijo naravnost sramotni prizori, ko italijanski policijski organi hodijo od vagona do vagona ter preiskujejo potnike in jim odvzamejo jugoslovenske tiste. V kolikor posamezne jugoslovenske novine še niso formalno prepovedane, jih faŠistovski organi kradejo po poštah ter dejansko onemogočajo, da bi listi prišli v roke naročnikov. Poslanec dr. Žerjav je na te naravnost sramotne razmere energično opozoril zunanje ministrstvo ter zahteval, da vlada intervenira, naj se to stanje, ki je hujše nego v času vojne, odpravi. Ako pa ne dobi zadovoljivega odgovora, naj vlada prouči nadaljne potrebne ukrepe v zaščito jugoslovenskega novinstva ter ugleda naše države.
„Annus mirabilis" za Italijo!
Rim, 3. januarja. !. Za novo leto ie sprejel Mussolini direktorij fašistične stranke, ki mu je izrekel novoletna voščila. Nagovoril ga je glavni tajnik TuTati- Mussolini se U zahvalil in deja! med drugim, da bo letošnje leto zelo zanimivo. Lani se le ustvarila korporativna država, letos pa se bo to izvedlo in sicer najpreje na periferiji, potem pa v sredi. Ves svet bo ime! priliko videti, kako se presnavlja ogromna narodna družba. organizirana na popolnoma drugačni podlagi, kakor je to drugod. Po njegovem mnenju sc bo ta poskus popolnoma posreči!.
Gabrieie d, Annunzio je poslal Mussoliniju latinsko čestitko, v kateri pravi, da bo leto 1927. čudovito. Njegova brzojavka se glasi: »1927 annus mirabilis. Vivas, va-ieas, vincas. Gabriel Nuntlus*.
Zvišanje poljskega vojaškega proračuna
Varšava, 3. januarja, (va.) Vlada je zvišala vojaški proračun z ozirom na zadnje politične doeodke v Litvi za 142 milijonov zlo-tov. Prvotni proračun za vojsko je znašal za leto 1927. 642 milijonov, kar znaša eno tretjino celotnega poljskega proračtms-
Triumf Svetozarja Pribičeviča med hrvatskimi kmeti
Veličastnemu zboru v Macincu je prisostvovalo 7000 hrvatskih kmetov. — Velik utis zborovanja v Beogradu.
r Čakovec, 3. januarja.
V nekdaj najbolj zagrizenih krajih radi-éevskih, v Med jim ur ju in Zagorju, odpada list za listom z drevesa HSS. Razočaranje uad Stjepanom Radičem, največjim političnim vrtoglavcein, dovaja tukajšnje ljudstvo v organizacije SDS. Zaupanje naroda do politike SDS, se je včeraj naravnost triumfalno izrazilo na zboru Svetoaarja Pribi devica v Macincu v Medjimurju, ter v Varaždinu in Čakovcu.
Pribičevič ee je pripeljal v Varaždta na novega leta dan popoldne, že na kolodvoru navdušeno pozdravljen. Po nagovoru préd-eednika k. o. SDS dr. Stankoviča je nepregledna množica burno pozdravljajoč spremljala goep. Pribičeviča do stanovanja posl. dr. Hinka Krizmana, katerega gost je bii predsednik SDS. Zvečer se js vršil v veliki dvorani gledališke restavracije prijateljski večer, katerega so se udeležili poleg gosp. Pribičeviča dr Hinko Krizman, Večeslav Vilder, dr. L Jud. Pivko ter okrog 2000 ljudi, resnih in navdušenih pristašev SDS.
Pribičevič govori o Varaždinu
Tekom večera je imel Pribičevič velik govor, v katerem je pobijal zlasti podtikanja nasprotnikov, češ, da je bila SDS nasprotnica hrvatskega dela naroda. Njena politika proti Radiéu ni bila naperjena proti Hrvatom, temveč poti rušiteljem države. Tej energični politiki SDS je dal največje zadoščenje sam Stjepan Radič, ko je sprejel, sto-pivši v vlado za ministra notranjih del istega ministra, ki ga je vtaknil v zapor in ko je kot minister prosvete v skupščini izjavil, <ia je bila njegova aretacija državna potreba. Sporazum, kakršnega sedaj hvali in izvaja goep. Radič, ni nikak sporazum, temveč le ponižanje za Hrvate. Ko so bili demokrati s Pribiéeviéem na vladi, je bil Hrvat minister zunanjih poslov, je bil Hrvat podpredsednik vlade in so imeli Hrvatje sedem ministrstev in dva Slovenca. Prečani so bili tedaj v vladi v večini. V zadnji ministrski krizi radičevci ničesar drugega nieo zahtevali kot sprejem Radičeve porodice v vlada. Zgodovinski razvoj je pokazal, da je edino politika SDS pravilna. Radič, stranka sploh nima programa, ker ee je marca 1925 svojega starega odrekla, novega pa še ni sestavila. Propadla so gesla radikalov, teh srbskih radičevcev, o veliki Srbiji in pa radičevcev, tfh hrvatskih radikalov, o hrvatski republiki. Ko si razbija radikalna stranka in lomi Radičeva stranka, 6DS kljub vsem preganjanjem s strani vlade napreduje i a se razvija. SDS gre za tem, da dobimo večinsko stranko, ki bo obsegala V9e vere in ysa plemena, stranko srbsko - hrvatsko - slovensko, stranko jugoslovensko, ki bo enako gledala na Slovence Hrvate in Srbe v svoji praktični politiki. Ostro zavrača Pribičevič insinuacijo, da bi bil fašist in izjavlja, da obsoja SDS vse diktatorske metode. Pobija trditev, da je oentralisi in kliče v spomin, da je on prvi ïe februarja 1919 nastopil za decentralizacijo državne upravž. Današnja vlada v parlamenta aima več večine. Naš čas prihaja. V krat-
kem pride ura, ko bodo morali apelirati na nas, ki nismo izdali ideje edinetva naroda in države Burno odobravanje je sledilo tem izvajanjem.
Za gosp. Pribičevičem so še govorili gg. Gašparac, dr. Pivko, Lovro Petovar, Vilder, Nemec, Parmačevič, dr Svoboda, dr. Krizman in na splošno zahtevo ponovno g. Pribičevič.
Veličastni zbor v Macincu
Včeraj v nedeljo zjutraj «e Je odpeljal gosp. Pribičevič v spremstvu kfkih 20 avtomobilov v bližnji Macinec 2e na vsej poti iz Varaždina ga je ljudstvo poadravljalo, v Gornjem Hraščinu je bila vsaka hiša in do mala vsako drevo okrašeno z jugoslovensko in hrvatsko trobojnico. Tu je sprejela go« spoda Pribičeviča tudi velika povorka več tisoč ljudi, 400 voz, množica konjenikov z zastavami in godbo. Odtod se ie velik* vojska SDS na čelu z g. Pribičevič«» po» dala v okrašeni Macinec In dospel« skozi več slavolokov na zborovaliiče poleg ccr« kve.
Po 10. uri se j v pričel zbor, ki mu je pri» sostvovalo preko sedem tisoč ljudi. Poli« tični govor g. Pribičeviča je bil neprests« no prekinjan s klici proti Radiéu ta dana» šnji politiki RR. G. Pribičevič je govoril o potrebah sel jaške?- naroda, o ekonom» ski krizi, o davkih, o proračunu, o potre» bi pravne sigurnosti v državi. Narod je de» dil govoru z izredno pazljivostjo in raz« umevanjem. Za tem so še govorili Ludovik Pivko, Vilder in Knzrnan.
V Čakovcu
Ob 2. popoldne se je vršil v čakovcu ▼ restavraciji Kolodvor banket, U mu je pri» sostvovalo 300 ljudi. Tudi ta banket se je dejansko pretvoril v pravo zborovanje. Se» fa SDS je tu pozdravil v imenu maribor» ske oblastne organizacije SDS predsednik dr Lipo! d Tudi tu je imel g. Svetozar Pri» bičevič daljši govor o značaju in politiki SDS. Ako bi SDS hotela v vlado, bi mogla to takoj storiti Celo g. Radič pristaja na to. Toda za pokret SDS bi bilo to opasno. Ne smemo biti nestrpni kajti bilo bi po» grešno sedaj vstopati v vlado ia ne sto» riti za državo nič koristnega. Mi smo faks tor, preko katerega ne more nikdo. Vpra« šanje naše administracije, izruvanje korup« cije iz nje in njeno ureditev more izvršiti samo SDS. Naš narod mora biti eden. Ako ne bo eden, ne bo niti velik.
Med veliki ovacijami se je Pribičevič odpeljal preko Zagreba v Beograd.
Beograd, 3. januarja, p. Vse tukajšnje novine priobčujejo obširna poročila o sho» dih Svetozarja Pribičeviča v Medjimurju priznavajoč velik njihov uspeh «Politika» piše, da je bil zbor Svetozarja Pribičeviča v Macincu, v okraju kjer prebivajo izključ» no Hrvati, eden največjih njegovih zbo« rov, da je karakteristično, da je imel ta zbor vsa obiležja, ki so jih imeli veliki Radičevi zbori
Gonja Pncljeve stranke proti slovenskim regulativnim hranilnicam
Pupilarna varnost slovenskih hranilnic trdna in zanesljiva kakor vedno. — Radičevska zavist in judeževsko izdajstvo. — Pozor na sleparske radičevske agente!
Slovenske regulativne hranilnice so od nekdaj bile steber našega gospodarstva. Njih odbori povsod poslujejo brezplačno po strogih predpi-sih zakona in pravil pod neposrednim nadzorstvom državnih komisar-
jev, ki pregledajo vsak sklep. Posojajo samo na pupilarno varnost in so v tej vlogi storile veliko za napredek Slovencev. Nikoli niso vprašale, katere stranke je prosilec posojila.
Hranilnice morajo del svojega denarja nalagati tudi tako, da ga lahko vsak hip dvignejo. Pravilniki jim to dovoljujejo tudi pri večjih bančnih zavodih v razmerju z delniško glavnico. Tako so nekatere imele sorazmerne zneske naložene tudi pri Sla-venski banki, ki je imela 60 milijonov delniške glavnice In za katero je vsa javnost vedela, da zanjo stojita bogata Trboveljska in pariško-dunajski Banque des Pays. Kam pa naj se, če se noče na obrestih izgubiti, naloži danes denar z absolutno varnostjo, da bo vsak hip na razpolago?
Ko je prišla Slavenska banka v težave, so se začeli javljati kakor hijene razni lopovi, ki so smatrali, da je sedaj čas, da oni kaj zaslužijo. Treba pač krepko lagati in obrekovati, izgubiti itak nimajo nič. Najprej so ti lopovi šepetaje širili laž o eni ali drugi hranilnici, končno pa so radičevci v »Kmetskem listu« in »Slovencu« prinesli nekatere številke, koliko eni ali dragi hra-mhrei dolguje Slavenska banka. Pri tem pa ta roparska družba ni bila toliko poštena, da bi povedala, koliko je teh terjatev z vrednostnimi papirji In menicami še posebej pokritih. Našteli so za vso Slovenijo 32 milijonov terjatev hranilnic, niso pa prinesli pojasnila, da je dobra polovica tega zneska popolnoma krita* s posebnimi varstvi. Zraven je ista hudobna bauda hinavsko izjavila, da bo polovica terjatev izgubljena, ker da je pri Slaven-ski banki upati le na 50-odstotno pokritje, kar bi pomenilo torej za vse udeležene zavode izgube 7 do 8 milijonov.
Vzemimo, da je trditev o teh 50 odstotkih resnična, kar pa je le, če se radičevcem posreči Slavensko banko končno pahniti v nesrečo. 2e na prvi pogled bo vsakdo videl, 'da ni v najskrajnejšem slučaju tak znesek ne bi mogel resno vplivati na varnost hranilnih vlog v regulativnih hranilnicah. Vlada bi v takem najskrainem slučaju pač morala predpisati način regulacije eventualne izgube, pri čemer je vsakemu poznavalcu ustroja hranilnic vnaprej jasno, da bi vlagatelji niti pare ne trpeli.
To pa ni po volji oai družbi, ki se zbhra okrog poslanca Puctja. Vodstvo radičevske stranke je za Slovenijo sklenilo, da treba-Pucljev poraz v politiki braniti z napadi na
— banke in hranilnice in pod pretvezo, da je to baie v korist — zadrugam. In ker za ljudi te vrste ni boljšega posia, kakor po-žgati bližnjemu hišo radi upanja, da bo v pepelu mogel sebi vsaj krompir speči, je rokovnjaška družba šla požigat Akcija se omejuje na okraje, kjer imajo Pucljevi ljudje nekaj vpliva.
V takem trenotku Ima pač vsak dostojen človek dolžnost pristopiti v krog branite-ljev in brezvestne požlgalce zaustavljati, kjer jih sreča. Lažnjive rokovnjače, ki begajo ljudstvo, treba na licu mesta zgrabiti in prijaviti žandarmeriji ta vsakega zabeležiti po imenu ta ga Javiti v Ljubljano, da se potrebno ukrene Poroča se nam, da je marsikateri radičevskih tajnikov že dobil zaslužene kloiute. Najbolj pa so bili vsi d škodljivci, ki hujskajo, naj se dvignejo hranilne vloge, začudeni, ko se jih je vprašalo, kam pojdejo dolžniki prizadetih zavodov, ko jim bo treba iutri odpovedati posojila.
Poleg'takih krepkih korakov pa treba neukemu ljudstvu vsestranskega pouka, da so vloge v hranilnicah absolutno varne, da se z njimi gospodari brezplačno ta po najstrožjih predpisih, pod vladnim nadzorstvom, zlasti pa da bo edina posledica dviganja ta, da bodo odpovedujoči hranitelii svoj denar v zakonitem roku dobili nazaj, zato pa ga bo-do denarnim zavodom istočasno morali vrniti nedolžni dolžniki kmetje, obrtniki, trgovci, kajti pamet sama veli, da morajo hranilnice na vsak dvig odpovedati dolžnikom vsaj enak znesek. Kam pa z dvignjenim denarjem? Ali so zavodi, ki jih plačani agitatorji priporočajo, res boljši?
Kaj pa bi bilo, če bi mi radičevcem vrnili milo z drago? ta tistim, ki si za njih hrbtom zlobno mencajo roke? In zavodu, ki drži Zvezo slovenskih zadrug?
Zadnjič so zastopniki raznih gospodarskih korporacij priobči] apel, naj se v jav-nošti o taldh rečeh ne piše. »Kmetskl list« ln »Slovenec« se za to ne brigata. Danes ie dokazano, da gre za sistematsko zasnovano akcijo radičevcev, ki hočeio rad) par glasov v korist propadajočemu PucIJu npro. pastitl celo naše gospodarstva Tak volltej manever Je res mrtkum, ki Je ostal pridržan g. Ivanu Pucljn v poHtlčal agonlfl.
Pozor somišljeniki!
Radičevci so kot volilni manever začeli gonjo proti hranttnicam. Vsak tak docodek je treba tabo) Javiti, aatančno ugotoviti, kdo ie huisbal in na koga se Je skliceval Hujskače naj se izroči tudi orožnikom, ljudstvo pa pouči, da se ga hoče zlorabljati in oškodovati radi vol'tev. ki bodo pokopale g. Puclja in njegove zelene generale.
Radicevci so vse prodali
Beograd. 3. januarja, p. V beograjskih novjnah se je te dni pojavila vest, da so radičevci za ceno sprejema v vlado vse svoje ргејбпје pogoje preklicali in da so se tudi odredi zakonskemu načrtu o agrarni reformi v Dalmaciji, glede katerega je Radič popreje opeto-vano izjavljal, da HSS ž njimi stoji in pade. Te vesti je včeraj minister Pavle Radič označil za netočne. Sedaj pa sta se Javila predsednik odbora, ki razpravlja o agrarnem zakonu, posl. Komneno-vfč in podpredsednik Narodne skupščine dr. Subotič, ki razglašata pod svojim podpisom, da so se radičevci pri vstopu v vlado agrarnemu zakonu odrekli, kar jima je potrdil sam ministrski predsednik Uzunovič. Radi tega je tudi avtor in branitelj zakona minister Šibenik se moral umakniti Pavlu RadJču. Ta izja va je naravno napravila v beograjski javnosti veliko senzacijo in novinarji so danes ponovno vpraševali ministra Pavla Radiča, kaj pravi sedaj. Pavle Radič je bil v veliki zadregi ter je odgovoril: «G. Subotič se vara. Agrarni zakon ni umaknjen, temveč bo prišel svoječasno na red.» Novinarji so se šalili, češ kdaj bo to «svoječasno», morda o svetem Nikoli, nakar pa Radič ni več odgovoril.
Zatrjuje se, da je Radičeva stranka vsled teh razkritij prišla v Dalmaciji v jako kritičen položaj. Tam je namreč narod varala, da bo agrarni zakon sprejet takoj po oblastnih volitvah in da je HSS le zato ostala v vladi, da dalmatinskem kmetu izvojuje ta zakon!
Politične beležke
Dr. Korošec ob novem letu
Za novo leto je napisal dr. Korošec v »Slovencu« članek, v katerem toži, da SLS ne more v vlado. V čhnku ni nobene ideje ta pozna se voditelju SLS, da mu je vrtoglava ta zavožena politika sedmih suhih let vzela ves elan. Eno stvar pa je dr. Korošec vendarle dobro povedal, češ: »Največjo odgovornost nosi . . . največja stranka... ki si je z nasiljem pač znala pridobiti nenavadno veliko število poslancev, a ker nasilje ne izbira, ker narod samo v svobodnih volitvah izbira najsposobnejše ljudi za svoje predstavnike, zato smo dobili v pai-lament stranko z velikim številom, a z majhno sposobnostjo in z majhnim razumevanjem svoje velike odgovornosti.« Dr. Korošec je napisal te besede na naslov radikalne stranke — kar je že prav — a gotovo Je pri tem mislil tudi na SLS, za katero velja v polni meri isto. S cerkvenim nasiljem, s hudičem in peklom je dobila SLS »nenavadno število poslancev«, tudi SLS je poslala v parlament veiko število, a z »•majhno sposobnostjo 'ia z majhnim razumevanjem svoje velike odgovornosti.«
Klerikalna politika zopet na elastiki
Odkar je dr. Korošec na celjskem zboru klerikalnih zaupnikov proglas:! politiko elastičnosti, se dejansko suče SLS kakor na elastiki. Brez načel, brez premišljene taktike klerikalci danes v jezi razb'jajo po ra-dikaiskih mizah, iutri se pa ponižno vdani kakor suženjski zamorčki valjajo s skrivlje-niml hrbtički pred radikali po tleh. V nedeljskem »Slovencu« je vlada »doživela smrtonosen udarec v radikalnem klubu«, ona v »skupščini sploh nima večine«, včeraj pa so klerikalni poslanci v fin. odboru s svojimi glasovi glasovali proti Demetrovi-čevemu predlogu, ki je isto ugotovil. Danes klerikalci vlado RR jurišajo in pokopavajo, da jo jutri zopet lahko od mrtvih zbujajo. SLS je res pač samo še gumijast pajac, ki skače, kakor ga radikali potegujejo. In navzlic temu ne more skočit; tako visoko, da bi obsedela na ministrskih foteljih!
Klerikalna dvoličnost
Tajništvo klerikalne stranke je te dni iz« dalo agitacijsko brošuro za oblastne vo* litve pod naslovom «Na novo delo!» V tej brošuri stoji na 3 strani: «Mi smo vedno zahtevali zakonodajno avtonomijo... Ka« dar se bodo sestale oblastne skupščine, naš cilj še ne bo dosežen, toda mi smo pri» pravljeni iti naprej do popolne zmage.» Na 21. strani brošure stoji, da je treba vse sto» riti. da bo mogel naš narod tujemu svetu zaklleati: «Mi gremo složno naprej do po» polno zmage slovenske zakonodajne avtonomije.» Končno pife brošura, da SLS ni nikdar odstopila od svojega avtonomistič» nega programa. Da je brošura polna neute« meljenfh ta lažnjlvih napadov na samostoj« oe demokrate, je sainoobsebi umevno. Za klerikalno dvoličnost in hmavščino pa je značilno dejstvo, da klerikalci doma še vedno tolčejo na svoj separatistično»avto« nomistični boben, da še vedno varajo tjud« stvo s svojo avtonomistično polomijo, medtem ko dr. Korošec izjavlja v Beogra» du, da priznava v polnem obsegu vidov» dansko ustavo in ds zahteva celo njeno striktno izvedbo. Dvolična klerikalna pob» tika so ravna še vedno po svojem starem geslu: Doma avtonomisti, v Beogradu cen» tralistil Zato pa se bo zgodilo, da bo dr. Korošec že večkrat obsedel kakor običajno med dvema stoloma.
Ameriški pogoji za priznanje sovjetske Rusije
Washington, 3. јадгој«. (p*-) Državni urad zanika veeti o priznanju sovjetske vlade s strani Zedinjenih držav. Preden ne vrne Rusija zakonitim posestnikom zapie« njenega premoženja, dokler ne prizna dol« gov ln ne opusti vsake komunistične pro» pagande, ne more bfti govora o priznanju sovjetske vlade. Mellon je prej ko slej pro« ti udeležbi Feedral Reserve Banke pri fi« nančnih podih ruske države.
Predsednik Masaryk o aktualnih političnih in sori-jalnih problemih ČSR
g Praga, 1. Januarja.
Predsednik Masaryk ie imel razgovor z urednikom <Večera>, s katerim se je razgo-varjal o raznih kulturnopolitifci i h vprašanjih. Novinar je omenil med drugim, da pričakuje mnogo tisočev izseljencev ta njihovih potomcev, zlasti v Nemčiji ta na Poljskem, da hi se mogli vrniti v svobodno domovino, posebno s pomočjo države in v prvi vrsti urada sa agrarno reformo. Predsednik je priLr-dil, da je treba ta pokret vsestransko pospeševati. Stvar mora vzeti vroko izseljeniški od delek ministrstva za socijalno skrbstvo, morda tudi Narodni svet in Rdeči križ, kakor tudi druge institucije, ki so pri zadevi več ali manj prizadete.
Glede spremembe deželne in državne upra ve s posebnim ozirom na Slovaško je dejal predsednik, da je Avstro - Ogrska Slovaka popolnoma izključila od vse državne uprave. Zato tudi ni pravega razmerja med sedanjo Slovaško in ostalimi deželami, ki so bile že pod prejšnjim režimom tako srečne, da so imele več desetletij precejšnjo avtonomijo, zlasti kar se tiče občin. Upravičene zahteve Slovakov po avtonomiji se morajo ta ee bodo uresničile. Slovaki bodo politično znatno napredovali, ako se aktivno udeležujejo osrednje in avtonomne uprave. Zakaj občine so pravi element države ta hkrati prava politična šola demokracije, M ee koncem koncev opira le na samoupravo državljanov.
Novinar je uaoalje omenil, da se mali kmetje pritožujejo, da jih nekateri državni organi preveč omalovažujejo na škodo industrije, trgovine ta njunega namešeenstva, vse pa na škodo malega kmeta, ki je vendar jedro ta glavna opora vsake države, ki hoče pravilno izvajati svojo nalogo. Kmetje čutijo kot žalitev, da se v javnih manifestacijah govori vedno le o industrijskih delavcih, ne pa tudi o kmetih, ki več delajo kot industrijski delavci. Predsednik republike ie v svojem od govoru omenil, da je bil kmet prvotno vse v eni osebi, rokodelec, trgovec delavec in često tudi industrijec, ker si je vse potrebščine za obratovanje polja izdeloval sam, tudi obleko ta obutev. Dandanes se je to delo delilo in sedaj je poljedelstvo navezano na industrijo, ki mu dobavlja vse potrebno orodje ta stroje. Obstoja pa tudi tozadevna poljedelska industrija, ki je vendar v tesni zvezi s kmetijstvom. Razumljivo je, da na-glašajo politične stranke svoja nasprotstva. Ali kljub temu obstoja gospodarska skupnost vseh v eni politični stranki organiziranih slojev. Ob pravilni politični iozbrazbi bodo stranke razumele, da si ne stoje le nasproti, ampak tudi druga poleg druge ta zato lahko politično sodelujejo. Češkoslovaški narod je razdeljen v tri glavne skupine: v poljedelce, industrijce v najširšem pomenu besede in v inteligenco. Seveda so tudi pododdelki, kakor n. pr.mali kmetovalci, obrtniki, trgovci itd. S tega stališča premotriva predsednik prejšnjo rdečo - zeleno koalicijo. V njej Je videl naravno tvorbo na podlagi razdelitve naroda v posamezne sloje, predvsem z gospodarskega vidika, ki je bila tudi potrebna. V vojni so povsod nastale koalicije, pa tudi potem, ker je treba odstranjevati zlo, ki ga je povzročila vojna. Treba je zcrraditi lastno, samostojno državo, zato so tudi težave večje. Na tej podlagi je politično sodelovanje mogoče.
Na nadaljno vprašanje urednikovo glede političnih strank je dejal Masaryk, da je potrebna stvarnost v politiki. Delitev v levico in desnico je povsod v rabi. Politična nasprotstva vendar ne morejo biti tako velika, da bi v izvestnih vprašanjih izključevala možnost kompromisa, ne morda v bistvu, ali v praksi. Seveda velja to le za one stranke, ki priznavajo državo ta demokracijo.
Urednik «Večera» je tudi omenil ielio pokojnega dr. Raštaa, naj bi se vodstvo Narodnega gledališča podredilo direktno pisarni predsednika republike. Masarvk je odgovoril, da se ta želja v tem smislu da težko izvesti, ker nima potrebnih finančnih sredstev na razpolago. Ako bi se ta novost uvedla, bi imeli nekako dvorno gledališče, v republiki lo pa kaj takega nemogoče. Res pa je, da mora imeti to gledališče, ki ga poeeča narod z vzvišenimi čustvi, кот ga je sam zgradil, posebno stališče. Isto velja tudi za stolnico sv. Vida v Hradčanih, ki je ni primerjati s ostalimi cerkvami v državi. Vsekakor je treba to vprašanje na primeren način rešiti.
Konferenca Male antante v Prajri
Praga, 3. januarja, s. Prihodnja konfe» renca Male antante se bo vršila v juniju ali juliju v Pragi.
Češki fašisti
Praga, 3. januarja, s. 1. in 2. t m. se je vršila v Brnu državna konferenca fašističnega sveta. Kougres se je, kakor se je oficijel-no sporočilo, osvobodil vpliva vseh političnih strank, izločil vse si9tematike ter spre<el nov poslovni red. Izvoljen je bil štiričlanski direktorij z bivšim generalom Oajdo na čelu.
Kitajski problem
London, 3. januarja, (lo.) Kantonska vla« da je poslala vladi amerižkih Zedinjenih držav noto, v kateri zahteva, da se pre« pustijo vsi carinski dohodki kan tonski vla« di. ki že itak pobira carino v vseh zase» denih pristaniščih.
London, 3. januarja, (lo.) Radi nemirov v pokrajini Kiangsi in ker postaja obram« ba življenja in imetja angleških podanikov vedno težavnejša, je svetovala angleška vlada angleškim misijonarjem, da zapuste deželo.
Iz grške diplomacije _
Atene, 3. januarja, (be.) Kakor se čujo iz diplomatskih krogov, bo v kratkem ime» novan za novega grškega poslanika v Pa» rizu Poli tis, v Berlinu pa dr. Strelt Oba sta bila že zunanja ministri.
Novo kratkoročno posojilo v Franciji
Pari«, 3. januarja. L Uradni Ust objav« Ij« mredbo vlade, po kateri iid* držav« sa pet milijard frankov novih lakUdnih bonov.
Iz angleškega novinstva
London, 3. januarja, s. Reading je pre« vzel «Daily Chronicle». V posebnem pro« glasu naglaša čitateljem, da bo list tudi nadalje vodil v dosedanjem liberalnem duhu.
Vznemirjena latinska Amerika
V republiki Nicaraguj v srednji Ameriki imajo notranjo vojno med dvema strankama, liberalno in konservativno. Doslej so bili na vladi konservativci, katerih vodja je bil predsednik republike. Toda zoper njega je pred nedavnim izvršil prevrat Sacasa, šef liberalne stranke ter pod svojim vodstvom postavil novo vlado, nakar se je pričela krvava državljanska vojna med obema strankama, obema vladama.
Do tu je zgodba enostavna in lahko se reče vsakdanja; saj so prevrati, revolucije, strmoglavljenje in postavitev novih vlad v srednji in ponekod v južni Ameriki povsem običajna stvar, И nikogar več ne iznenadi
Toda notranja vojna v Nicaragui sega vendarle preko tega okvira. Nicaragua je namreč ona srednjeameriška republika, do katere sega baš sedaj imperijali-zem Zedinjenih držav severne Amerike. Znano je. da je Unija, ko je zgradila Panamski kanal «dosegla», da se je dežela Panama odtrgala od republike Kolumbije, h kateri je spadala dotlej, in se osnovala kot samostojna republika ter sklenila pogodbo z Unijo, da se z njo medsebojno podpira v sleherni vojni itd., kar pomeni' toliko kot konec pnam-ski samostojnosti.
Unija pa nadaljuje svojo imperijali-stično politiko v srednji Ameriki in sedaj je na vrsti Nicaragua. Ta republika je sicer neznatna, kakor ostale državice v srednji Ameriki, saj meri samo 128.340 kvadratnih kilometrov in šteje le 638.000 ljudi. Toda kar ji daje večji pomen, je okolnost. da se nahaja na njenem teritoriju najprikladnejši teren za izvedbo kanala med Atlantskim in Tihim oceanom, morda celo priklad-nejši od panamskega; vodil bi po reki R. S. Juan na jezero Nicaragua in potem na zaliv Fonseca. Teritorij s tem važnim terenom je ogromnega pomena za Unijo, bodisi da bi hotela sama zgraditi še en kanal med obema oceanoma ali da vsaj prepreči, da bi se katera druga sila poskusila polastiti te prevažne komunikacijske črte.
Da si pridobi pozicijo v Nicaragui. se poslužuje Unija konservativne stranke, ki je mogla zmagati s svojim kandidatom Diazom samo radi ameriške pro-tekcije.'L. 1916. ji je Nicaragua s posebno pogodbo prepustila izključno pravico zgraditi in izkoriščati interoceanski kanal na reki S. Juan in na jezeru; prav tako ji je dovolila tudi bazo v zalivu Fonseca ob Tihem oceanu. S tem si je pridobila Unija popolnoma zadostno osnovo za svoje velike načrte v Nicaragui.
Tedaj Pa je šef liberalne stranke. Sacasa, izvedel prevrat. Ta ni pristaš Unije, zato seveda Unija njegovega predsedstva ne prizna, dočim ga je Me-xika priznala. V državljanski vojski, ki je zadivjala po Nicaragui. pa se je Unija pričela vmešavati zelo energično. Dne 23. decembra je dal ameriški admiral Latimer izkrcati z vojnih ladij mornariške oddelke na atlanski obali v Buerto Cabezas; izkrcanje so naknadno komentirali, kakor da ima ameriška vojska le namen čuvati življenje in imetje ameriških državljanov. Toda stvar ima drugo ozadje; Puerto Cabezas je sedež Sacasove vlade, ki je Uniji vse prej kot simpatična. Admiral Latimer je izdal povelje Sacasi ter njegovi vladi, da se ali razorožita ali zapustita mesto. Zatrjuje se nadalje, da ima admiral Latimer namen proglasiti vso vzhodno obalo Nicarague za nevtralno, kar bi pomenilo drugo očitno podpiranje Diazove vlade, zakaj liberalna stranka ima svoje postojanke baš ob vzhodnem obrežju.
Tako je ozadje državljanske vojne v Nicaragui. Seveda je nastalo vsled vmešavanja Unije veliko vznemirjenje v srednji Ameriki in sploh v vsej latinski Ameriki, osobito v Mexikl ki se je sama angažirala za Sacaso in njegovo stranko. Latinska Amerika očita VVa-shingtonu ekspanzivne težnje in bije alarm radi imperijalizma Unije v srednji Ameriki. Strah latinske Amerike pred imperijalizmom Unije je žc znan pojav, ki je bil povzročil velikô vznemirjenja že v predvojni dobi.
S te večje perspektive nam je tedaj motriti dogodke v Nicaragui, ki jim posveča svetovno časopisje primerno pažnjo.
•
Mexiko City, 3. januarja (lo.) Kakor poročajo, so liberalne čete potolkle v Nicaragui svoje konservativne nasprotnike rn so zajele veliko vojnega mate-rijala. Po zadnjih poročilih je bila bitka pri Las Perlas zelo krvava. V boju je bilo 1900 liberalcev in 1300 konservativcev. Na bojišču je ostalo 302 mrtvih in 150 ranjenih.
Katastrofalen potres v Kaliforniji
London, 3. januarja, s. V Silvestrovi no. ci je divjal v južni Kaliforniji močan po» très, ki je opustošil obširne pokrajine. Mnogo poslopij je popolnoma zrušenih. Število težko ranjenih znaša več sto. Po-!e kfenihnil radi potresnih «mkov, ki jih jo bilo nad 50, pož*r.
Železniška nesreča v Romuniji
Berlin, 3. januarja, s. p© vesteh iz Buka« roste je brrovlak, ki vozi med Bukarešto ш konstanco. na postaji Crajan skočil i* tira. Osem oeeb. med njimi neki železniški jmidnik. je bilo ubitih, mnogo pa ranjenih. Donwievajo, da so je nesreča dogodil* vsied atentata.
in ljudje
Reorganizacija Osrednje zyeze javnilb nameščencev
Pod doimom težkih udarcev in vsestranskih neuspehov v preteklem letu se je vr-Sil v nedeljo dopoldne v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani redni letni občni zbor Osrednje zveze javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo na katerem je bil položen nov temelj organizaciji Izvršila se je namreč reorganizacija na prin-cipb sindikalizma. Zastopanih je bilo 22 strokovnih uradniških organizacij, udeležba sama pa je bila razmeroma pičla.
Predsednik Makso L i 11 e g je izrazil uvodoma svoje obžalovanje, da med državnimi nameščenci še vedno ne vlada cmo intenzivno zanimanje za skupno organizacijo, kakor bi bilo pričakovati ln želeti Državno nameščenstvo nedvomno propada, ker merodajni faktorji čisto nič ne upoštevajo njegovih stremljenj in težavnega so-cijalnega položaja. Podčrtava! je zlašti gospodarsko socijalnî značaj borbe in navaja! neuspehe na vseh poljih Kronski upokojenci še vedno niso prevedeni v dinarske. Organizacija se je trudila, da doseže uvrstitev Ljubljane in Maribora v prvi razred draginjskih in stanovanjskih doklad. Toda zaman. Velika krivica se godi tudi provizl-Jomistom v tobačni upravi. S 1 novembrom bo ukinjena stanovanjska zaščita državnih nameščencev kot najemnikov, ki bodo potem izročeni na milost in nemilost hišnim posestnikom Neobhodno potrebno je zato podaljšanje stanovanjske zaščite za državne nameščence. Redukcija draginj ski h doklad ki je bila izvršena pod pretvezo pomoči poplavljencem, bo nedvomno trajna. S tem se je treba že sedaj sprijazniti. Govornik je končno s posebnim povdarkom naglaša! enotno močno fronto vseh urad niških organizacij, ker je le tako upati na kak uspeh. Njegovo poročilo je vzel občni zbor s toplim odobravanjem na znanje.
Tajnik Joža Bekš je v svojem poročilu konstatiral, da organizacija v preteklem letu ne more beležiti niti enega uspeha. Razlike uradniških prejemkov še do sedaj niso izplačane in če se bodo uporabljale za izplačilo teh razlik dosedanje metode, bo to trajalo najmanj 20 let. Blagajnik Milan Pater n oster je podal stvarno in pregledno poročilo o finančnem položaju Osrednje zveze.
O potočHu glavnih" funkcionarjev odbora se je nato razvila živahna deba-ta. Na predlog geometra Brinška je bil podam sedanjemu odboru s splošnim odobravanjem ab-solutorij. V debato so posegli: Rado Ko-pič iz Maribora kot zastopnik kronskih upokojencev, učitelj Ses ta n iz Ptuja, ki je povdarjal potrebo razredne zavednosti uradmištva in borbeaiosti organizacije, dalje računski ravnatelj Anton Svetek, ki je navaijal, kako naj bi se izvršila prevedba kronskih upokojencev v dinarske. Delegat V i d i c je zahteval pojasnila, zakaj so nekatere organizacije izstopile iz Osrednje zveze. Delegat prof. Raič iz Celja je na-glašal, da ima uradnlštvo splošen vtis, da je Qlavni savez le nekaka vladna kulisa. Predsednik Makso L i 11 e g je nato reasu-miral razvoj debate ter odgovarjal na posamezna vprašanja ln očitke. Po daljši debati je občni zbor sklenil, da se določi članarino na 1 Din. Zastopnik UJU je priglasil vstop učiteljske organizacije v Osrednjo zvezo javnih nameščencev. Daljša debata se je razvila o izpremembi pravil, ki so prikrojena v smislu principov sindikalizma. Bila so sprejeta z večino glasov s primernimi lzprememhami.
Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: prof. Slavko Raič iz Celja, Fran Mah-kovec iz Maribora, Stanko Mašič, Milan Paternoster, Joža Bekš, dr. Fran Stegen-šek, Andrej Skulj Iz Ljubljane, Ignacij Rus. Kuno Hočevar, Tilen Epih, Josip Campa. Ivan Starec, Fran Petrovčič. Ivo Petroč-n:k, Josip Zupan, Joso Čeh, Fran Golob, Anton Svetek, Mirko Matjašlč in Jakob Drol. Za namestnike: Miloš Stibler, Josip Kobal, Josip Pire, Davorin Mihek ln Rado Kopič Za pregledovalce računov: Aleksander Hruška, Janko Gogala ta Ivan Zupanec.
Na zborovanju je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija:
1.) Pozivamo vse še neorganizirane aktivne in upokojene državne nameščence v Sloveniji brez izjeme, da v svrho najkom-paktnejšega strnjenja v enotno udrtiženje brez odloga pristopijo k svojim organizacijam. Te organizacije naj se, kolikor se to že ni zgodilo, preko Zveze takoj včla-
nijo pri »Glavnem Savezu državnih čtoov-nika in službenima« v BeogTadu.
2.)	Z enakim pozivom in v isto svrho se obračamo do vseh pokrajinskih zvez, ki naj v svojem področju organizirajo za nadaljnje uspešnejše delovanje in končno dosego skupnih ciljev zadnjega državnega nameščenca
3.)	Pozivamo vlado, da prične z vso resnostjo voditi račun o vseh državnim nameščencem in najširši javnost znanih zahtevah »Glavnega Saveza državnih činovnika i službenika» v Beogradu.
Slovo starega leta
Izredno živahno silvestrovanje v Ljubljani.
Rekorden poset na Taboru.
Staro leto je zatonilo v preteklost. Svet je postal za leto starejši. A kaj je to v ve-soljstvu Posameznik to seveda drugače občuti in malokdo je vesel tega dejstva, čeprav imamo navado, da dajemo staremu letu primeren sloves v živahnem silvestrovanju.
Meglen je prišel tudi letos Silvester med nas. Ves majav se je vsedel nad Ljubljano, ki ga je pridno »cirkala« za njegovo brado. Dasiravnc ves star, je ostal po stari tradiciji še vedno šegav, vesel in zadovoljen, čeprav v zavesti, da mu o polnoči odbije njegova ura.
Ljubljana ga je počastila tudi letos izredno prijazno in izpila na njegovo zdravje in v svoje veselje marsïkak kozarček tudi čez mero. Trgovine so bile odprte pozno v večer in je bilo opažati v njih zelo živahen promet. Posebno trgovine z oblekami in obutvijo so napravile izborne kupčije Morda še nobeno leto ni bilo toliko Silvestro-vih prireditev, kakor letos Povsod je vladala animiranost in prisrčna razposajenost. Ze od nekdaj so bile najbolj obiskane seveda prireditve naših sokolskih društev Tako je bilo tudi letos.
Najsijajnejša elitna prireditev pa je bila vsekakor na Taboru. Tamkajšnje silvestro-varnje je pokazalo, da so popolnoma ničevi predsodki, češ da je Tabor preveč na periferiji. Brez posebne reklame in vabil je občinstvo do zadnjega kotička napolnilo vse obširne prostore in jih je moralo mnogo še oditi. Tabor ima pred drugim pač to veliko prednost, da so njegovi prostori zračni in da dovaja sijajna ventilacija vedno svež topel zrak Spored sam je bil večeru prav primeren, deloma kulturne deloma zabavne vsebine. Ljubka gospica Tur-kova v luksuzni baletni toaleti je žela s svojimi dovršenimi plesnimi točkami salve aplavza. Spremljal jo ie brat Verij Švaj-ger. Viharno sta bila pozdravljena tudi ga Korenjak-Kolarteva m g. Pavlič iz pevske šole prof. Kozine, ki sta nastopila s solo-točkami. Nadvse origtaalnt so bilj kupleti g. Raka o moški in ženski modi. Najbolj zabavna točka pa je bil vsekakor ameriški cirkus pod vodstvom cirkuškega direktorja Raka, ki je pripeljal iz Amerike nad 12 odličnih cirkuških moči, slonov itd., vse v tujerodnih uniformah, ki so prihajale na dan iz zaboja. Direktor je predstavil vsakega klovna občinstvu s- primernimi verzi Jako so ugajale tudi ruske komične točke s karikaturami. O polnoč» je imel starosta dr. Pestotnik na občinstvo krasen nagovor, v katerem je naglašal poslanstvo Sokolstva. Sokoli morajo graditi in braniti našo državo. Beseda Sokol mora pomeniti dobrega državljana, dobrega sina, dobro hčer svojega naroda. Vsakdanje vztrajno delo — to je junaštvo,
Prepričani smo. da postane silvestrovanje na Taboru odslej za Ljubljančane stalna glavna prireditev Sicer pa to tudi v polni meri zasluži Postfežba ie bila izvrstna, cene solidne, garderoba je funkcionirala naravnost briljantmo Razen solospevov je nastopalo samo domače osobje Krasen program in animirano razpoloženje je trajalo pozno v mlado leto in gotovo nikomuT ni žal, da je preživel ta večer v sokolski družini na Taboru
Krasen večer je priredil svojim prijateljem ta članstvu tudi matični Sokol v Narodnem domu. Lepe programne točke so zabavale prisotno občinstvo do polnoči, ko je sledila lepa alegorija ln potem ples. Zelo animirano le potekla tudi zabava Ljubljanskega Zvona v gornjih prostorih Narodnega doma Tudi sokolska društva na periferiji so pripravila svojim članom in prijateljem presenečenje Razpoloženja pa seveda ni manjkalo splošno v vsem mestu. V vsaki gostilnici je valovilo veselje, na ulico se je slišalo razigrano petje in smeh.
Policija letos nI imela mnogo posia in Je le v jutranjih urah intervenirala v par slučajih Ljudje so bili letos veseli, pozabili so na pravkar minulo težko staro leto, na novega ieta dan pa so počivali Bolj živahno je poštah zopet v nedeljo, vendar pa so
prazniki minuli brez vsakih incidentov.
*
Maribor, 3. januarja
Silvestrovanje v mestu in na Pohorju.
Letošnja Silvestrova noč ni bila nič manj živahna kot dan. Vso noč so bile ulice polne veselih meščmov ki so se vračali z ne-števiinih zabavišč Največji naval je bil v Narodnem domu, kjer je dosegel Sokol s svojim Silvestrovim večerom uprav rekorden obisk Vsi prostori so bili do ranega jutra poln; narodnega občinstva ki je bilo tud: izbranega pr.jgrama zelo veselo. Mnogo Mariborčanov pa je odšlo na Pohorje, kjer so slavi,i Silvestra pri Mariborski in Ruški koči Povsod je bilo pravo planinsko veselje Pri Mariborski koči. kjer g. Badjura še vedno vodi smuški tečaj, se je zbralo nad 60 oseb, ki so med šaljivimi in res dovtipnimi govori in lepimi koncertnimi točkam' pričakali sotačnega vzhoda nad belim Pohorjem. Sodelovala je tudi priljubljena mariborska pevka ga. dr Bergo-čeva.
•
Predavanje Zveze kulturnih društev v januarju
Uvod k letošnjim prireditvam Zveze kulturnih društev v Ljubljani je otvoril pre krasni film »O lovu na divje zveri v afri ških džunglah«. Izredno zanimiv in poučni film je zadovoljil vsakogar, ki si ga je ogledal Publike je bilo toliko, da so morali mnogi odhajati, ker so bile vse predstave že davno pred njih začetkom razprodane Zato poudarjamo in prosimo ponovno cenjeno občinstvo, da si blagovoli vselej vstopnice nakupiti v predprodaji. ko so še tudi boljši sedeži na razpolago in izbiro.
V januarju prinaša ZKD izredno krasen in skrbno izbran program, ki bo zanimal vsakogar
Na praznik Svetih treh krajev 6. t. m. ob 10.30 dopoldne ee vrši izredno zanimivo predavanje primarija ortopedskega oddelka državne bolnice v Ljubljani g. dr. Minaïa o temi: »Razvoj kirurgije in ortopedijec. Predavanje vsebuje pregled zgodovine kirurgije od najstarejših časov do dane« Videli bomo trpljenje bolnikov v dobi. ko še niso poznali narkoze niti današnjih modernih operacijskih aparatov. V drugem delu vidimo razvoj moderne kirurgije. Raznovrstne telesne hibe in napake, deloma prirojene, deloma posledice vojne in nezgod, se dajo operativnim potom popraviti V tretjem delu nam bo podal g. predavatelj nauke o pravilnem dr-žanju otroka od prvega trenotka do vključno šolske dobe Velevažeu je zlasti ta del predavanja za naše starše in učitelje. Otroka je i^eba navajati k pravilnemu držanju pri učenju, učiti ga pravilnega sedenja v šol skih klopeh in doma. da odvrnemo razne poznejše hibe in napake. Predavanje pojasnjuje približno 150 krasnih skioptičnih slik.
8. in 9. januarja priredi ZKD skupno z župo skavtov predavanje o temi »Iz romantike skavtizma« 80 slik bo spremljalo predavanja skavtskega starešine g. Pavla Kuna-verja, ki bo javnosti podal oris skavtizma kot najmodernejše vzgojne metode, goječe plemenito mišljenje in dobra dejanja, posebej pa življenje naših skavtov v prirodi. Tekom zadniih let so doživeli mnogi naši skavti daleč od prašnega mesta mnogo za-aimivih doživljajev in videli bomo slike iz njihovih taborov v divnem Bohinju, tam pod visokim Stolom in ob modrem Jadranu. Predavanje v .soboto ob 14 uri je namenjeno šolski mladini, v nedeljo pa širši javnosti, posebno staršem, vzgojiteljem in prijateljem mladine sploh.
16. januarja se vrši predavanje dr. Valentin Vouka, profesorja botanike na zagrebški univerzi in tajnika iugoslovenske akademije * Zagrebu, o temi: »V carstvn Geizirov in ugaslih vulkanov«. (Slike iz Yellowstona, najlepšega in največjega nacijonalnega parka Severne Amerike.) G. predavatelj je bival za časa IV internacijonalnega kongresa botanikov dva meseca v Severni Ameriki; prepotoval je Združene države in proučeval nacijonalne parke Najdalje se je zadržal v znamenitem Yellowstonu, ki leži na severo-zapadu države Wyoming v višini 2000 m nad morsko gladino in obsega površino preko 5000 km*. Ta park je osobito sna meni' radi svojih vrelcev in vročili vodometov Velikanski kmopleks, kjer kraljuje priroda nemoteno. je zakonito zaščiten in nihče ne sme tamkaj imeti svojega lastnega posestva Tu prebivajo jeleni, bizoni, črni medvedi po polnoma svobodno. To predavanje bp izredno zanimivo in spremljano s približno 120 skioptičnimi slikami Vsepovsod, v Beogradu in Zagrebu, je žel g. predavatelj za svoja
imuni
Samo še danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. Veliki ,Uta" — Balkan tilm:
Valčkov čar
(Waizertraum)
Po znani in najboljši dunajski opereti Oskarja Strausa. — V glavni vlogi Willy Fri'sch Madj/ Christians, Xenia Desni. — To je fi m pri katerem se os dkate pozabite na vse i rbi zabavat* se imen tno, u'ivate v (iomki in vesenu, ter Končno opojen zane en domov in zahvalen Kinu, hi Vam je preskibel tako izreden užitek. — Ne zamudne'
Samo <e danes I
№no .»ljubljanski dvor« Tel fon 730.
9—a
kraana izvajanja izredno priznanje in odobravanje.
23 januarja se vrši preiiavanje g. inž Ferdo Lupše o »Sijamut, Predavatelj, ki je naši publiki že dobro znan od svojega prvega predavanja v decembru, bo nadaljeval svojo temo in nam predaval o zanimivostih sijamske države, zlasti pa o lovu in o svojem potovanju na sever sijamske kraljevine Predavanje bo spremljano s filmom in mnogoštevilnimi skioptičnimi slikami.
Vsa predavanja se vrše v prostorih kina Matice; vstopnice se bodo vselej dobivale v predprodaji pri blagajni kina.
Usodna avtomobilska nesreča
V Dobu pri Domžalah se je na glavni ce-sti na novega 'e*a dan pripetila težka avtomobilska nesreča, katere žrtev je bilo mlado življenje 241etnega Mihaela Erbežni-ka. kina konjača iz Krtine pri Domžalah. V soboto je napiavil neki ljubljanski trgovec z rodbino avtomobilski izlet proti Trojanam. V Lukovici se je avto ustavil pred Novakovo gostilno, nato pa nadaljeval pot Zunaj je ležala gosta megla, pot je bila zmrznjena in spolzka Lastnik avtomobila je vozil radi tega silno previdno in je užgal tudi močan reflektor Vozeč dalje proti Dobu, je na cesti nenadoma skočil pred avto neki mladenič, ki ga je očividno omamila močna luč
Videč nevarnost, je šofer avto takoj zavrl, vendar Je bilo že prepozno. Voz je zapeljal naravnost v človeka na cesti in ga sunil z vso sib v stran ter ga treščil na tla. Nesrečnež je obležal na tleh, ne da bi dal še kak glas od sebe Na glavi je imel prebito lobanjo ter strto nosno kost. Avto sam je odskočil v stran in zadel v konfin. nakar se je zaletel v bližnje drevo. Le slučaju, da je vozil šofer počasi in zmerno, se je zahvaliti da se ni pripetila še katastro-falnejša nesreča in da so ostali vsi potniki v vozu nepoškodovani. O nesreči so ljudje takoj zaznali ter obvestili orožnike, ki so .v ubitem moškem takoj spoznali 241etnega M, Erbežnika Truplo ponesrečenca so odpeljali kmalu nato na njegov dom ter je položili na mrtvaški oder Poškodovani avto je lastnik ostavil v Viru pri Domžalah, nakar se je z rodbino odpeljal z vozom v Ljubljano.
Krivda na nesreči ne zadene šoferja, kar je dokazala tudi preiskava Tragedije je kriv pač samo ne^ečen slučaj.
Atentati na vodilne Oriunaše v Dalmaciji
Nekdanji voditelj revolucionarnega odbora v avstro-ogrskl armadi, Valentin Zic, umorjen. — Ponesrečen atentat na predsednika Orjune v Dubrovniku.
Na novega leta dan se je pripetil v Ka» stelu Novem političen umor, ki je odmev krvavih dogodkov meseca avgusta lanske» ga leta. Radičevci so napadli oblastnega čelnika Orjune Valentina Žica, ki je še istega dne umri. težko pa sta bila ranjena uradnik Milorad Žile in seljak Mijo Kliš» manovič.
Kakor smo svoječasno že poročali, se je vršilo dne 8. avgusta lanskega leta v Ka« štel Lukšiču blagoslovljenje zastave Orju* ne. Takrat je prišlo do spopada med Orju» naši in njihovimi nasprotniki, v katerem je izgubil življenje Josip Grgin. Kot mo» rilec je bil osumljen sedaj pokojni Valen« tin Žic, ki pa je bil od sodišča oproščen, ker se je izkazala njegova nedolžnost
Letoe na novega leta dan se je pripeljal Žic v družbi uradnika Zileta in Domazeto» viča z motornim čolnom v Kastel Novi Na obali ga je pričakoval oče pokojnega Josipa Grgina, Marko Grgin, ga nenadoma zgrabil za levo roko in mu zadal z nožem v prsi smrten sunek Brat pokojnega Grgi» na pa je med tem napadel Zileta in mu zadal 14 poškodb, med njimi več težkih. Žica so prepeljali v splitsko bolnico, kjer je par ur kasneje umrl. Na smrtni postelji je še prosil svoje tovariše Orjunaše, naj
Kulturni pregled
Gledališki ren*»rtoar ji
Liubllanska drama
Torek, 4.: «Kovarstvo in ljubezen». A. Sreda, 5.: «Slaba vest» E. Četrtek, 6.: ob 15.: «Peterčkove poslednje sanje». Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Ob 20.: «Joy». Ljudska pred» stava pri znižanih cenah. Izv.
Ljubljanska opera.
Torek, 4.: Zaprto.
Sieda, 5.: «Coei fan tutte». D.
Četrtek, 6.: «Ples v maskah». Premiera Izv.
Mariborsko gledališče.
Torek, 4.: «OtIov». B. Kuponi. Sreda, 5.: Zaprto.
Čcrtek, 6.: ob 15.: «Trnjulčioa». Ob 20.: «Lepa F ma». Goetovanje ge. Pollčeve.
Kuooni.
Hartley Manners: Peg, »rček moj. Veseloigra v treh dejanjih. Poslovenil O. Sest. Zbirka «Oder» 16 snopič. V Ljubljani 1927 Založila Tiskovna zadruga. Str 99. Cena 18 Din. Ta tridejanaka veseloigra predstavlja prijeten repertoarni komad za vse dfletant-ske odre. Pred par leti v angleščini napisane, j? s svojo resnično ljubko in prijetno vsebino izvojevala velike uspehe po vaetn sveta.
<Peg, srček moj> nosi kot glavno vsebinsko potezo borbo proti okostenelim formam v občevanju med ljudmi, proti smešnim aluram visokih aristokratov in plemičev. Iz Pegice, mladega, zdravega in nepokvarjenega dekleta z dežele veje mnogo svežosti. Lepa. tiha ljubezen, prvi sen mladega dekleta in resnega možaka, katerim stoji nasproti okostenela tradicija, «lepega obnašanja», zmaga nad nesmiselnostjo form. Veseloigra, ki ne stavi slede scene nikakih velikih zahtev, bo dobrodošla vsemi majhnim odrom in bo го-tovo uspela povsod. _ V naših gledališčih je dosegla velik uspeh in se je igrala kar v serijah.
Ljubljanska drama uprizori na Sv. Treh kraljev dan popoldne ob 3. za mladino priljubljeno Golievo pravljico «Peterčkove poslednje sanje», zoečer ob 8. pa Galsworthyje-vo Ifubko duhovito veseloigro «Joy>, katere topli humor občinstvo posebno privlačuje. Za obe predstavi so cene znatno znižane.
ljubljanske gledališke pisarne. V torek je opera zaprta zaradi generalne skušnje za Verdijevo opero «Ples v maskah». V sredo se ponovi izredno uspela Mozartova opera buffa «Cosi fan tutte» za abonente D. V četrtek se vrši izven abonmaja premijera pomt-larne opere «Ples v maskah:», ki io je naštu-dlral gosp. Nik o štritof, insceniral pa g. 7Л Knittl. V drami je v torek zvečer na sporedu
Schillerjeva tragedija «Kovarstvo in ljubezen» za red A V sredo zvečer pa se igra An-zengruberjeva komedija «Slaba vest» za red E.
Gostovanje ge. Poiiêeve v mariborski «Lepi Heleni». V četrtek dne 6. januarja zvečer nastopi v Mariboru zopet ga. Poličeva Pela bo naslovno ulogo operete «Lepa Helena».
Mariborski gledališki abonenti se vljudno naprošajo, da do 8. januarja vplačajo svoj nadaljni obrok, zamudniki pa tudi svoje zaostanka
Klavirski koncert pianistke Karmele Kosovelove, ki se vrši v pondeljek, dne 10. januarja v dvorani Filharmonične družbe na Kongresnem trgu, prinaša nastopen spored: Joh. Brahms: Balada op. 10: Maks Reger: Interni ezzi op. 45; L. v. Beethoven: Rondo op. 51; Ecossaises; Fr. Chopin: Fantazija op. 49; Al. Skrjabin:: Sonata op. 23. Umetnica je študirala v Italiji in Nemčiji. Njen večer bo za Ljubljano v vsakem oziru novost
Dnnajski tenorist Alfred Piccaver priredi pevski koncert tekom januarja v Zagrebu.
Svečana otvoritev gledališča v Subotici. V nedeljo, dne 9. t. m. se bo vršila otvoritvena predstava novega subotiškega gledališča. Ob tej priliki bo gostovala "v Subotici beograjska opera. V doglednem času pridejo na vrsto tudi gostovanja drugih naših opernih zavodov, med njimi ljubljanskega in zagrebškega gledališča. Izmed dramskih ansamblov bodo gostovali v prihodnjih mesecih igralci iz Osijeka in Novega Sada.
Stoletnico slikarja Goye nameravajo proslaviti v Španiji kar najsvečaneje letos. V Saragosi se je že osnoval tozadevni odbor, v katerem se nahaja tudi sloviti slikar Zuloaga. Svečanosti se začno s plesno soarejo, kateri bo sledila bikoborba v originalnih nošah iz Goyinih časov. Za to bikoborbo bo naslikal kulise sam Zuloaga, vsi kraji Aragonije pa bodo poslali na slavnost svoje predstavitelje v pokrajinskih kostumih.
Kriza v berlinski Državni operi. Ravnateljstvo Državne opere v Berlinu je sklenilo odpustiti 30 pevcev in pevk. Do odpusta je prišlo radi posredovanja nekih uradnikov v berlinskem prosvetnem ministrstvu, podoba je, da bo stvar končala z javnim škandalom. Preiskava je v teku.
»Knjiga i umjetnina«. Pod tem naslovom je začela »Jugoslovenska štampa« v Zagrebu i izda jati grafična dela in baikrotiske jugoslov. umetnikov, da na ta način popularizira našo domačo umetnost. Prva 9erija je že izšla in prinaša dela Kokotoviča, Kauriéa, Valida, Gjuriča, Šipeka, Renariča in Huberja.
Katalog srbsko - hrvatske književnosti na 300 straneh velikega formata bo izdala prihodnje dni znana knjigarna «Napredak» v Beogradu. To bo prvi pregled vseh knjig v srbohrvatskem jeziku, ki se še dobe na knjižnem trga
Monografija češkega učenjaka o Bračn. Jugoslov. Akademija je pavkar objavila v zbirki cMonumenta historico - juridiea» obsežno študijo češkega učenjaka dr. K. Kad-leca o otoku Braču. zlasti o njegovih pravnih uredbah.
mu prinesejo orjunaško zastavo, katero je poljubil in svečano izjavil, da ni on ubil pokojnega Josipa Grgina, nakar je kmalu izdihnil.
Smrt Valentina Žica je močno pretresla vse nacionaliste v Splitu in okolici. Pokoj« nik je bil namreč idealen naroden delavec še pred vojno Bil je tudi eden izmed vo» diteljev revolucijonarnega odbora v bivši avstro»ogrski mornarici in je 1. 1918. po» begnil s Stepanekom in Gfuniom z otoka Visa v Italijo Njegov beg je bil takrat ogromna senzacija. Razburjenost med na» cionalnim splitskim prebivalstvom je ve» likanska. Zdi se, kakor da so vsi uglednejši r.acijonalisti ucenjeni. Še nedavno tega je bil izvršen atentat tudi na znanega nack» nalista dr Eda Bulata v Splitu, ki je samo slučajno ušel smrti
Split, 3. januarja, n. Za pokojnim Valen» tinom Žica sta izdala posmrtnico Sokol in Orjuna. Nacijonalna društva mu priprav» Ijajo svečan pogreb.
Dubrovnik, 3. januarja, n. Snoči ob 22. uri je bil poizkušen atentat na predsedni« ka krajevne organizacije Orjune v Du» brovniku Bartuloviča in na Oriunaša Pre» vana Zvečer sta se oba vračala v Du h rov» nik ter je nenadoma pri hiši, kjer stanuje Bartulovič. počil revolverski strel proti njima Hitro sta se umaknila, na kar sta počila še dva strela, ki na srečo nista za» dela. Dogodek je izzval v Dubrovniku ve» liko razburjenje, posebno ko je ljudstvo zvedelo tudi za dogodke v Kaštel Novem. Smatra se, da je izdelan cel načrt za aten« tate na Orjunaše Danes se je odpeljala iz Dubrovnika v Split četa Orjunašev z godbo na pogreb pok. Val. Žica.
Požar v tovarni vžigalic v Rušah
V Rušah je ravno sredi Silvestrove noči nastal v tamošnji tovarni vžigalic velik ogenj. Lastniki tovarne so bili pri slavljenju Silvestra v Ruški koči na Pohorju, odkoder so zdrčali z sanmi v Ruše. Medtem pa sta že tovarniško in ruško gasilsko društvo pogasili večji del ognja tako, da mariborski gasilci, ki jih je zbudil zvon z mestnega stolpa, niso imeli več dela. Požar je nastal na doslej še nepojasnjen način v strojnem oddelku ter je uničil streho, medtem ko so ostali stroji nepoškodovani Škoda znaša okrog 200.000 Din.
Zločinska predigra usmrtitve dveh komitašev
Na novega leta dan so v Stipu ustrelili glasovita bolgarska komitaša Slavka Jova-noviča in Stojara Stojadinoviča, ki sta svoječasno v vasici Kadnfalkovo na progi Štip-Veles vprizorila neko viharno noč med tamkajšnjim prebivalstvom pravcati pokolj.
Pred usmrtitv:.io so se odigrali prizori, kakršnih nedvomno še ne pozna naša kri-minalistika. Komitaša sta še neposredno pred smrtjo v divjem sovraštvu in togoti izvršila več zločinov. Stojan Stojadinovič je izrazil ko. svojo zadnjo željo, naj mu dovolijo, da se po vrsti poslovi od vseh tovarišev, s katerimi je bil skupaj v zaporu. In res je poljubil enega za drugim. Končno je prišel h kaznjencu Mitrovidu. ki istotako še čaka na izvršitev smrtne obsodbe. Objel je tuai njega, kakor da ga hoče poljubiti, pri tem pa mu je zasadil svoje ostre zobe v lev^ lice in mu je celo od-grizniL Le z največjo težavo so nasilneža ločili od svoje ?rtve. Kasneje je izjavil, da se je hotel maščevati nad Mitrovičem. kei je pri razpravi izpovedal zanj zelo obremenilno.
Ob 6. zjutraj je hotel žandarmerijski narednik Toma Dimitrijevič sneti obema zločincema okove z nog in rok, da jih odpelje potem eskorta na morišče. Ko se je nagnil k Slavku Jovanovlču, je ta nenadoma zagrabil nož in ga zasad'1 naredniku v trebuh. nato pa ga še ponovno zabodel v hrbet Dimitrijevič se je zgrudil ves okrvav-ii na tla, vendar je imel še toliko moči, da se je boril z divjim četašem. Medtem so mu prihiteli na pomoč ječarji, ki so vrgli nasilnega komito na tla, mu iztrgali nož in ga vnovič okovali. Pod močno eskorto so odpeljali nato zločinca z avtomobilom na morišče. kjer so bili zbrani svojci skoro vseh njihovih žrtev. Surovo sta odkbnila oba zadnjo tolažbo duhovnika in izjavila, da bosta pred Bogom že sama položila račune. Točno ob 8.15 je padla salva osmih orožnikov. Dočim je bil Slavko Jovanovič takoj mrtev, pa Stoja,nu Stojadinoviču niti še to ni zadostovalo. Bil je še vedno živ in je moral dobiti končno še takozvani m;I-stn: strel iz neposredne blii:ne. Vsa štipska okolica se je oddahnila, ko sta trupli divjih komitašev padli v že pripravljene grobove.
PRIDE!
RUSKI VELEFI„Ml
Poročnik Orlov
Petrograd » » »!
Petrograd » » »!
Petrograd.. »!
Senzacija za senzacijo!
Pride v kino «DVOR».
Domače vesti
Da es zadnji dan
HALO - ne javi sel!!
Pietreslj va diama nezakonske matere. V glavni vlogi MARY JOHNSON. Jredstave ob 4., pol 6. pol 8. in 9. uri	К1ИО IDEAL
*	Iz uradnega lista. »Uradni list« ljubljanske m mariborske oblasti objavlja v 121 številki z dne 31. decembra 1926. pravilnik za opravljanje državnih strokovnih izpitov poštnoirra rrtmčn ih uradnikov, dopolnitev piavilnika o opravljanja državnih strokov-rih izpitov za uradnike v resortn ministrstva za pošto in telegraf ter razglas o novi emisiji tovornih listov.
*	Oporoka Pan te Gavrilovlča Pokojni naš poslanik v Ateni, Panta Gavrilovič, je zapustil sledečo oporoko: Ohridske vinograde, vrednostne papirje, dragocenosti te hišo v Ohridu je zapustil svojemu nečakn Grubčeviču; svoji sestri zapušča 3004)00 Din. po 100.000 Din fondu vojnih invalidov in vojnim sirotam, pol milijona dijaškemu fondu v Ohridu. 400.000 Din pa za popravilo cerkve Čelnice v Ohridu.
*	Železniški direktorji pr) prometnem ministra. Skoraj vsi direktorji oblastnih železniških direkcij so prispeli v zadnjih dneh v Beograd ter bili spreieti od novega prometnega ministra generala Milosavljeviča. ki se ie pri tej priliki seznanil z razmerami ia poslovanjem posameznih direkcij. V krat kem se bo vršila strokovna konferenca direktorjev z novim ministrom.
*	Naknadni krediti za univerze. V ministrstvu prosvete se pripravljajo izpreminje-valni predlogi, s katerimi se bodo zahtevali večji naknadni krediti za nnrveeze in oblast tov pravilno delovanje teh Institucij ne-žetu, zlasti za oblastne oddelke so tako reducirani, da bi bilo brez naknadnih kreditov pravilno delovanje teh institutcij nemogoče.
*	Sestanek delegatov pravniških organizacij v Zagrebu. V nedeljo 2. t. m. je imel stalni odbor ja kongres pravnikov iz vse kraljevine svojo sejo v Zagrebu v prostorih stare borze. Seie so se udeležili: Predsednik nar. posl. dr. Vladimir PoHč (Zagreb). I. podpredsednik dr. RusomiT Janko-vič (sudija apel suda Beograd). _ П. podpredsednik dr. Janko Babnik (predsednik viš. dež. sodišča v Ljubljani) je bil radi bolezni zadržan, — tajniki dr Ivo Politeo (Zagreb), dr. Stojanovič (Beograd) m dr. Sajovic (Ljubljana) in odbornik: dr. Metod Dolenca, dr. Janko Zirovnik (Lhrbltana). dr. Versna, dr. D- Peleš (Zagreb) in dr Dragovič (Beograd). Seji je predsedoval dr Polič, ki je naznanil da se je sodnik apela-cijskega sodišča v Skoplju odpovedal mandatu. V odbor je bil nato kooptiran dr. Mi-Hvoj Simič, predsednik vrhov, sodišča v Sarajevu, ki prevzame pose! generalnega blagajnika. Odbor je nato soglasno sklenil, da bo letošnji pravniški kongres v Sarajevu združen z izletom v Dubrovnik in Split Vršil se bo sredi meseca septembra in bo trajal 2 in po! dneva; izlet pa 2 do 3 dni Na dnevnem reda kongresa bodo velevajSna aktualna vprašanja kakor na prime- »odgovornost organov delniških družb«, »izvršba prrvatvno-pravnih sodb (tudi zoper državo)«, »kolektivne pogodbe«, »glavni temelji našega pomorskega prava* itd. Službeni komunike z vabilom na sodelovanje referentom izda glavni odbor v najkrajšem času.
*	Občinske volitve v Dol- Logatcu. Zadnjič smo poročali, da v Dol Logatcu SLS ni vložila svoje kandidatne liste. Ta naša informacija ni bila točna, kar lojalno popravljamo. Lista SLS ie bila vložena V Gor. Logatcu pa je kakor znano, zmagala brez protikandidatov lista odličnega pristaša SDS župana g. Puppisa.
*	Nov vozni red. Za januar je izšla nova izdaja »Reda vožnje«, ki ga urehrie šef odseka za redovne vožnje pri Gen direkciji železnic M. Jovanovič- Od oktoberskega iz-d2nia se razlikuje v tem, da vsebuie najnovejše spremembe m. dr. tudi na progah Maribor Trst in Cakovec-Doi Lendava. Priročno in preg'edno sestavljena knjiga stane 25 Din in se naroča Dri Administraciji Reda vožnje, Beograd. Frankopanova ulica 18.
*	Izpremembe govoriln'h pristojbin v telefonskem prometu s Češkoslovaško. Ministrstvo ie z odlokom št. 58 097 od 11. decembra 1926 odredilo, da je začenši si. ia-ruariern 1927. pristojbina za enoto navadnega telefonskega pogovora med našo kraljevino in Češkoslovaško 3-50 z! fr ali 38.50 Din. — Razume se. da smejo z inozemstvom govoriti samo tiste centrale, ki imajo za to dovoljenje od ministrstva.
*	Novi kolki. Uprava državnih monopolov bo s 1. februarjem izročila prometu novo emisijo kolkov po 1. 2, 3, 5. 10, 20. 50, 100. 250. 503 in 1000 Din. kakor tudi kolke za karte in domine po 50 Din.
*	Povračilo stroškov za sodne jetnišnice. Po naredbi provosodnega ministrstva z dne 27. junija 1902. je določilo ministrstvo pravde za sodne jetnišnice v območju višjega deželnega sodišča v Ljubljani kot povračilo za stroške preiskovalnega zapora in izvršitve kazr.i za enega kaznjenca in en dan za dobo cd 1. jan- t. 1. do 31. decembra t. 1. cembra 1927. do dne 31. decembra 1927. nastopne zneske: za preiskovalni zapor in rreskrbo pri izvršitvi ka-zni 5 Din, za stražo in upravo pri izvršitvi kazni pa 10 Din.
*	Odlikovanje g. AL Kanteta Dne 20. dec. se le izvršilo v Kamniku odlikovanje zasluž nega šolnika g. Matka Kanteta, vp. srezkeza šolskega referenta- Vse učiteljstvo kamniškega okraja se ie zbralo v Kamniški šoii, kjer je odlikovanca najprej nagovoril srezki poglavar dr. Ogrm. nakar mn je pripel na prsi visoko odlikovanje red so Save IV. razreda Nato so odlikovanem čestitali: g. dr Vidic kot zastopnik vel. župana, dekan g Lavrenčič. g. dr. Karba imenom mesta Kamnik, g. M Pretner. srezki šolski referent g. Škuli za poverjeništvo UJU. v imenu zbranega učitelistva pa predsednik društva tov. Petrove. Očfvtdno gmien se je odlikovanec zatrvaHl za visoko odlikovanje in pozval navzoče, da zakiičejo kralju trikratni »2ivio«.
*	Uvedba dijaških čepic in krojev. Ministrstvo prosvete je izdalo na vsa ravnateljstva srednjih, učiteljskih in meščanskih šol odlok glede uvedbe dijaških čepic in krojev Iz odloka je razvidno, da prepušča ministrstvo direktorjem ta učiteljskim zborom v tem oziru prosto roko, pač pa priporoča njihovo trvedbo v večjih mestih, kjer je slab vpliv sodobne družbe in ulice večji in nevarnejši. Svrha take uvedbe je v zunanji disciplini, ker se na ta način omogoča javna kontrola in pa v notranji vzgojni vrednosti zlasti pri ženski šolski mladini. Kjerkoli se direktorji in učiteljski zbori za tako uvedbo odločijo, je treba to tudi izvajati energično in s potrebnim pedagoškim taktom, nikakor pa ne dopuščat: kakih izjetn. ki bi mogle škoditi splošni šolski disciplini ter avtoriteti šole in učiteljstva. Isto velja glede uvedbe posebnega kroja za žensko šolsko mladina kar ima osobito predvsem vzgojni pomen in navaja doraščajočo žensko šolsko mladino k skromnosti in so-cijalni enakosti. Glede na ekonomski moment naj se to vrši s sodelovanjem roditeljev. izvedba pa nai se poven ženskim obrtnim in strokovnim šolam. Radi enotnosti naj sklepajo v krajih kjer ie več srednjih šol. glede uvedbe diiaškib čepic ta krojev direktorji sporazumno.
*	Bolnica na Snšaku. Včeraj so se v novi državni bolnici začeli spreiemati bolniki Slovesna otvoritev bo pozne e.
*	Himen. Na Štefanovo sta se poročila v Zetalah pri Rogatcu g. Tine Frecé učitelj pri Dev M. v Polju, s tovarišico gdč Justino Sotošek. učiteljico v Pilštanjn. Novopo-ročencema želimo obilo sreče' — Istočasno je obhajal g. Martin Sotošek. tamkajšnii šolski upravitelj 35 letnico svojega službovanja. 30 letnico srečnega zakona s svojo soprogo Berto Sotošek. bivšo učiteljico ženskih ročnih del. in 25 letnico bivanja v Zetalah. Priliubljenemu g. Sotošku iskreno čestitamo in želimo, da zasluženi pokoj uživa še mnogo let v sreči in zadovoljstvu.
*	Smrtna kosa Dne 2 t m ie umrl v Ljubljani železniški uradnik na glavnem kolodvoru. g Rudolf S m e r z u Pokojnik je bil agiien narodni delavec Pogreb se bo vršil danes ob 15 uri iz splošne bolnice Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožaliel
*	Novi šolski učni načrti Glavni prosvetni savet v Beogradu ie pretresal pretekle dni na svojih sejah nove učne načrte za osnovne šole Čim ho deio dovrši!, bo predložil svoj predlog z izmenami in dopolnitve m; g ministru v odobren je.
*	Vprašanje kontraktualnih nastavnikov Da bi se tnoglo postavit: nove učne osebe, k' popolnoma obvladajo državni jezik, je zahtevalo ministrstvo prosvete od vseh šolskih oblast' poročila o delu kontraktualnih učnih oseb z Tiišlienjem. katere nai se razreš5 dolžnosti, da se more na njihova mesta postaviti nove ki so dovršili svoie študiie s ix polno kvalifikacijo.
*	Pouk nemščine ie po odloku ministrstva prosvete v nižiih razredih srednjih šol ljubljanske in mariborske oblast» neobvezen
*	Slovenski p' vski oraznik dne 6 jan 1927 v Ljubljani Dop ob 10 v Glasben' Matici občri zbor Ijublj župe JPS Udeleže nai se ga delegati vseh včlanienih društev' Ob t>o! 11 rsvnotam pevska vais vseh moških zborov, nato v Unionu na odru Ob treh popoldne v Unionu velik koncert — Vsem ude'ežencem praznika te dovoliena po železnici poiovična vožnja Kupite cele karte z mokrim žigom, v Ljubljani jih na kolodvoru ne oddajte!
Sestavo bilance, ureditev in vodenje tr gorskih knjig, opravlja trgovsko nanbraž^n gospod, zmožen vsega pisarniškega 'iela
Parurno. pol- ali celodnevno, trajno ali začasno zaposlenje.
Cenj. dopisi na upravo lista pod točno/16
♦	Pevci ljubljanskih in Izvenlmbljanskih v župi JPS včlanjenih ta na koncertu 6. jan. sodelnjočib zborov! Vsi. ki imate naštudi-ran Fôrsteriev zbor »Umrl le mož«, se gotovo udeležite skupne pevske vaje na dan koncerta točno ob pol II dopoldne v Glasb Matici. Arhivarii nai prineso notni materija' seboj! — Zupni pevovodia
* Vstopnice za veliki pevski koncert liublj. žnpe JPS. (sodeluje 10 pevskih zborov) na praznik sv Treh kraljev ob 3. popoldne v Unionu so že naprodaj v Matični knjigarni na Kongresnem trgu Občinstvo vljudno opozarjamo, naj si preskrbi vstopnice v predprodaji. da ne bo pri blagajni v Unionu navala Koncert se bo začel točno, ker se nekateri zbori vrnejo že s prvimi večernimi vlaki domov. Torei pred tretjo uro naj po-setniki koncerta zasedeio svoje prostore!
♦	Prosto učiteljsko mesto. Na Žensk' obrtni šoli v Ljubljani bo s 1. februarjem prosto služb?no mesto strokovne učite'jice za prikrojevanje in šivanje perila. Refek-tantinie naj se do 15. t m. javijo pri ravnateljstvu Tehniške srednje šole v Ljubljani.
♦	Stavbena družba d. d- v Ljubljani. Veliki župan ljubljanske oblasti je odobril iz-premembo pravil za stavbno družbo d. d. v Ljubljani po sklepu občnega zbora delničarjev z dne 31. avgusta 1926. Izprememba pravil se nanaša predvsem na to. da prenese družba svoj sedež iz Ljubljane v Beograd.
♦	Ustanovni občni zbor »Streljačke drn-ilne« za Kamnik se vrši dne 6. januarja (A 15.30 v kavarni Narodna Čitalnica v Kamniku. Vabimo k ustanovitvi vse, ki jim le ljubezen do rodne grode pri srcu — zlasti pa mladino od 18 leta dalje.
♦	Dobitke, vredne 234-200 Din obsega III. književna tombola Jugosiovenske Matice in sicer 150 amb à 6 knjig. 120 tern à 10 kniig, 80 kvatern à 14 kn.Mg, 50 čfnkvl-cov à 17 kniig ter 5 to.nboj à 17 knjig in kajig po prosti izberi od 600 do 1300 Din.
Gostilna
Kati Milkovič-eve
želi cenjenim gostom
srečno in veselo novo leto
ter se priporoča za nadaljno naklonjenost	l'47 a
Vse knjige so slovenske ta leposlovne. Glav ni dobitek, kompletna zbirka vseh letnikov »Ljubljanskega Zvona«, reprezentira veliko denarno vrednost- Žrebanje se prične 4. februarja in traja do 25. marca. Za šole v Sloveniji, ki prodajo največ tablic ta bi jim sreča ne naklonila nikakfo dobitkov, je pripravljenih 100 dobitkov samih mladinskih knjig. Tablice à 3 Din so naprodaj pri vseh šolah v Sloveniji. Vsa šolska vodstva iskreno prosimo, da z intenzivnim razpečavaniem srečk podprejo to eminentno kulturno prireditev. S skupnim delom naj bo dosežen dvojni cilj, ki ga zasleduje prireditev: da pride dobro slovensko čtivo med naš narod in da bo Jugoslovenski Matici kot prfre-diteljici otvorjen nov vir dohodkov za uspešno delovanje narodno-obramtaega dela-
*	Železničarji, podprite onemogle tovariše! Podružnica UJNZB Zidani most vljudno vabi na domačo veselico na praznik dne 6. ianuaria 1927 v prostorih »Nove pošte« v Rimskih Toplicah Začetek ob 16- uri. Vstop nina za osebo Din 5. Predplačila se hvaležno sprejemajo Čisti dobiček ie namenjen onemoglim železničarjem. K obilni udelež-b: vabi — Odbor
Dne 5. januarja bo ob 8. zvečer v Narodnem domu
„Koledovanje"
v korist C.-M. družbe. Vabljeni vsi prijatelji družbe.
*	Naši v Južni Afriki. V Sauth Rodesia v Južni Afriki živi manjša iugoslovenska kolonija. med njimi tudi nekoliko naročnikov »Jadranske Straže«- Ko so videli v »Jadran ski Straži« sliko »Dalmacije« prve križarke naše vojne mornarice, so v znak radosti, da naša mlada država tudi na morju napreduje poslali »Jadranski Straži« 21 angleških funtov V pismu sporočajo pozdrave naši mornaric' in prvi naši križarki »Dalmaciji«
*	Zastrupljenie iz verskih razlogov na Visu. Kakor poročajo iz Splita, se ie z otoka Visa vrnil pravoslavni prota Sergiie Oru-kalo. na katerem je bil — kakor smo omenili — izvršen poskus zastruplienja. Zdravniška komisija ie ugotovila, da ie zastruplie nje izvrši! cerkovnik katoliške cerkve na Visu na ta način, da ie v boci vina raztopi! modro galico. Cerkovnik je bil aretiran in ž njim vred še neke druge osebe, ki so r.a sumu. da so v zvezi z zastrupljenjem.
WoïWlï
S.H!ffl?0n
mestna železniška posojila, obligacije, prioritete, srečke itd kupuje in plačuje naj-kclantneje Yerc, komercijalna družba. Ljub liana. Kongresni trg 9 (na vogalu Kina Matice).	_	1643
Iz Ljubljane
n— Ustanovni občni zbor srezkega učiteljskega društva »Edinstvo« zz Ljubljano
ta okolico bo v četrtek dr.e 6. t. m. ob 9. dop. v prostorih »Kazine«, П. nadstr. Somišljeniki (ice) so vabljeni, da se obč. zbora udeleže v čim največjem številu- — Pripravljalni odbor.
u— Mestni Ječar Jože Jezovšek ima te dni kar tri jubileje: 55 let je star. 25 let je oženjen in 25 v magistrata! službi. Leta 1897 ie prebil kot vojak r.a Kreti okupacijo po mednarodni nvojski. ki je zaman krotila uporne Grke proti Turčiji; nato je pestal redar, potem tržni stražnik in od avgusta 1924 ie mestni ječar Kot tak ima pač najbolj neprijetno stanovanje: tik ječ, v katere mora zapirati one. ki se v Ljubljani pregrešajo proti cestno-policilskemu redu šolskim zakonom in obrtnemu redu. Spreiemati m prehranievati pa mora tudi vse "Kignance. ki prihajajo odgonskim potom preko Ljubljane Takih ie bil L 1926 skupaj 710 žensk, otrok ta moških, domačih in tu-Kh Največ je odgnancev iz Francije te Brazilije To so izgnanci, večinoma delavci in delavke, med njimi cele rodbine. Večina ie nesrečna, usmiljenja vredna; rcnrsfkdo med ntimi pa ie potep m lenuh. S temi se mora Jezovšek otepati vsak dan in marsikatero noč Treba mu često vse energije! Te pa mu ne manika. saj ie prestal vso svetovno vojno od prvega do zadnjega dne. Malokdo v Sloveniji ima toliko znancev in znank po vsem svetu Marsikdo trdi o njem da je hud mož. večina pa e priznava, da sta on ia njegova žena človeka blagega srca.
u— Porotne obravnave v Ljubljani Pri deželnemu sdiščn v Liubljani se bodo vršila redna porotna zasedanja v letu 1927. po naslednjem redu: prvo dne 21. februarja drugo dne 16 maia. tretje dne 22. avgusta in četrto dne 14 novembra.
u— Predavanje SPD o Kamniških planinah in Karavankah bo danes ob 20. v Mestnem c'omu. Opozariamo na lepe slike iz Savinjske doiine in polja narcis na Golici. Vstpnina ie 5 Din. za dijake 3 Din.
n— Seja Zveze Jugoslov. demokratske mladine se vrši danes, v torek, ob 8. zvečer Ga jeva ulica 2. Z oz'rom П2 važnost razpravnih točk. ie navzočnost vseh br. odbornikov numo potrebna Tajništvo ZDM
Prvi reDrezentancni ples slušateljev ljubljanske univerze je končnoveljavno določen za 16. februarja 1927.
u— Plesna vaja liublj. srednješolskih maturantov se ne vrši kakor običajno v sredo, temveč danes v torek. 4. t. m. 13 u— Čistokrven, šest mesecev star doberman. črn se ie v občini Mar- Dev v Polju zatekel Pes sliš! na ime Bobi. Ako bi kdo o njem kaj vedel, naj sporoči Jožer Novak. Mar. Dev. v Polju št. 41. Istotako se naproša sedanj! hranitelj psa„ da ga odda navedeni gospej-	1674 u— Nava] inozemcev na Riviero le letos izredno velik Ljubljančani so zastopani letos v manjšem številu, ker imajo nadomestilo za vse južno razkošje v Ljubljani Vf se namreč udeležijo 8. januarja v Unions »Redute v cvetju«. 1619 u— Koledonanje dne 5. januarja ob 5. zvečer v Narodnem domu- Vojaška godba, petje in ples. Domača prijateljska zabava. Vstopnina Ш Din. Brez posebnih vabi" so dobrodošli vsi prijatelji C. M družbe.
u— Razpošiljanje vabil za »Reduto v cvetju? dne 8. t. m. v veliki dvorani «Uni-ona« je končano ter se naprošajo poseisk4', ki istih iz katerigakoli vzroka ne bi prejeli, da b2govolijo to javiti enemu od podpisanih klubov oz. v kavami Evropa, da se morejo pravočasno izročit: nova vabila. Zi člane športnih društev zadostuje mesto vabil klubska, za dijake dijaška legitimacija-— SK. ffirija, KTD. A t ena, Lj. Sp. Klub.
3008
u— Plesna vaja učitelJISčnikov bo v petek dne 7. t. m. ob 8. uri v Narodnem domu. — Odbor.	14
Iz Maribora
a— Gospodarsko in politično društvo za magdalensk okraj ima lutri, 5 t m. ob 20. v gostilni Friedac na TržaSci cest važno, vsem članom dostopno odborovo sejo. Za odbornike In zaupnike pa je udeležba obvezna.
a— Osebna veit Vodstvo »Celjske posojilnice«, podružnice na Aleksandrovi cesti je prevze bivši ravnatelj podružnice »Slavenske banke« g. Franc Pišek k: je marljiv sodeiavec v podravski podružn d SPD Sicer je prevzela Celjska posojilnica od podružnice Slavenske banke samo še enega uradnika.
a— Današnje predavanje v LJndski nni-verzl Opozarjamo ponovno na velezan m -vo predavanje vseuSliškega profesorja ï dr. Strzygovskega z Dunaja o pravilnem pojmovanju umetnine Predavanje se bo vršilo cfc 20. ari v Ljudski univerzi
a— Planinski dnevi na Pohorju. Neumorni delavci v mariborski podružnici SPD pripravljajo z vso vnemo planinske .taeve, ki se bodo vrši;; pri Mariborsk koči od 6 do 10. januarja Plaainci so najavljen: že vseh krajev Slovenije, posebno pa iz Zagreba. Mariborski p!an;nski delavci prosijo vnovič Mariborčane, naj vsaj to pot ae ostanejo zaspanci ta pustik samo druge uživati divno lepoto zimskega Pohorja. Ze na slikah le v:deti krasoto, ki objema sedaj Pohorje, v resnici pa je ta zimski čar še lepši. Vse dneve je okrog koč naj živahne -še sankanje in smučarje, obenem pa tair> toplo solnce, da s! planinci pri sankanju slečejo vso gornjo obleko Za toplo prer.--čršče in tudi vse druge udobnosti je w -no poskrbljeno.
a— Čiščenje cest v Mariboru. Glasen § 9. cestno=prometnega reda ie reda za či< ščenje cest m trgov za mesto Maribor » dolžni hifei posestniki popolnoma očistit: trotoarje iti pešpoti od snega in ledu in jih posuti po potrebi dnevno s peskom, pepc» lom ali žagavino v izdarni meri. (Posutje s smetjem in drugimi odpadki je prtprr.c= dano.) Ker se je povodom zadnjega sr.eja pokazalo, da nekateri posestniki te doiž« noeti sploh ne izpolnjujejo ali pa le malo* marno in posebno, d» ne čistijo pešpotov pred njihovimi vrti in stavbnimi parcê'im: se ponovno opozarja n» to določbo s pri» pombo, da se bi proti o>n:m posestnikom, ki ne vpoštevajo te naredbe. uvedlo kaze-« sko postopanje, in da bo mestna občina ukrenila čiščenje na njihove stroške Pr: čiščenju trotoarjev oziroma pešpotov je odkladanje snega v cestne struge prepo« vedano. Obenem naprošajo hišni gospoda-* ji. da poučijo organe- ki opravljajo č:šč<r« nje trotoarjev, da se iste ne sme čistiti s težkim orodjem, какот n. pr. s kramp: ali sekirami itd., ker se pri čiščenju s ter« khn ore>djem pokvari asfaltni trotoar Opc« zarja se, da mora nositi popravilne stro« ške takih poškoefb dotični lastnik sam.
a— Kartel орекагпагјет. Z inforr rane strani nam poročajo, da snujejo mariborski :n okoliški nemški opekarnarji karte!. V-ima dvojno nalogo: zvišati cene opeki -pritiskat: na slovenska stavbna podje ja v Mariboru, ki so se začela razvijati šale r prevratu ta imajo itak že skrajno težavno stališče napram nemškim konkurentom. K;--:eii donašajo hasek vedno le velepodjetjî ^ medtem ko dušijo konzumente, pri ras še posebno narodno gospodarsko moi. Više oblasti naj zato posvečajo podobnim ra-devam vso pažnjo, zlasti v obmejnem Mariboru in naj Izvajajo konsekveece posebno tad: veleodjemalci, kakor je to mestna eb-čina. Ker so nekateri nemSei lastniki .„é-kara obenem tud! stavbn!ki. bodo iv.k, v stačaju kartela enostavno diktiral; wc-je pogoje pr: večjh stavbah ia sijveuw: stavboiki sploh ae pridejo več vpoštev. Г -sledice so lahko nedogledne. Saj zaposHj.-jo takšni stavbnikl na stotine delavstva, obrtnikov ia uredništva skoz njihov; roke gredo milijonske vrednosti, vsa kupca moč rae'ta ia bližnje okolice. Ni res da bi bT proti takšnemu velelcapitata brez n;oi.. V Rim vodijo razlčna pota ta če bid • naši .;udie pri občini, domačih uradih in ko--fie« le v Beogradu tu svoi«ra mestu bomo
*	Po petnajstih letih priznal umor. Leta
1910 je bi! v Subotici na periferiji mesta zvršen tajinstven zločin. Neznana oseba ie ponoči z Invskn puško ostre'Hs tamkajšnjega posestnika Šieiar.a Čira. Zandarmerija ie aretirala ženo in sina umorjenega Čira. a ker se rma ni mogel dokazat: umor. sta bila izpuščena na svobodo §e!e te dni. po petna istih letih, se ie sodišču priiavi! 72 ■eini starec Jovan Čehov, ki je îokaje prima!. da ie on izvršil umor. na:et od žene in sina umorenca. ki sta mu obiiubMa oral zemliišča in 500 forintov nagrade Čehov zapustil službo, žena Čirova pa se ie orno-žila z nekim Bndin<>m. ki je tudi bil zapleten v ta zločin Ko je Čeh"v prišel pri nagrado, ie dobil samo 70 forintov Čirov sin ie kot vojni ujetnik umri v Ruslri; îtiri ieta po-?neie ie umrl tudi Bodrn Žena Čirova tn Čehov sta bila aretirana in izročena sodišču.
*	Če Je vaš se»prog nervozen, ne kuhahe mu prave kave! Postrezite mu z Z'ko Ime'a boste zadoščenje in veselje, da ste ga czdra vila. 85
fTO zobna pa «ta naiboliša
*	Zdrave flvce in mirno spanje dosežete i uživaniem zdravilnega »Nervosa!« čala Izdeluje 'ekarna Ph Mr Bahnvec Lrublja-na .Zve/da» Kongresn' rrz 12	1594
*	Tkanina .Eternum« glavna zaloga za fugosiavno pri J Medved, manufaktura
' iuhliana Tavčarieva ulica 7
*	Vrednostne papirje predvojne tu- in rozemske vseh vrst kot državna deže!na
Pride!
V glavni vlogi slovita šp^nsia lepotica
RAQUEL MELLER
Pazite na «like v naših izložbah!
ELITNI KINO MATICA.
u— Pevcki zbor Glasbene Matice v Ljub liani. Skupna vaja ce!eg3 zbora je danes ob 8. zvečer Vsi in točno! — Odbor.
u— Plesni večer Mete Vldmarjeve dne 7. t m. v operi. Spored: I. »Začetek: 1. Prihod. 2. Nagibanje. 3. V ozkem prostoru, 4. Vzvočenie. H. Narodni motivi: 1. Vidim draga moja. 2. Džaurko. 3- Oj d.ievoBeo, 4- Pravijo. da sem srečna. — Odmor. П1. Melodije: 1 Tamo daleko. 2. Stoji drevo, 3. Tam za gajem IV Slovenske 1. Sem bia stara sedem let. 2. Dolenjska, 3- Na Gorenjskem ie Petno. 4. Ne bom se možila. V. Pesem. Pri klavirju g. dr. Švara. Kostumi E.is Griebei. Draždane. — Začetek ob 20. Konec pred 22-
u— Vidovičev klub v LJubljani naznanja >b:skovalcem večernega tečaja, da prične redni poduk danes 4. t. m. ob 7. zvečer na Ledini. V torek bo prvo uro risanje, drugi dve uri matematika. Prosimo točse in pol-noštevilne udeležbe. — Tajnik.
u— Klub ljubiteljev športnih psov sklicuje redno sejo v sredo dne 5. t ta. ob 20- uri v ljubljanskem dvore.
u— Orkestralno društvo Glasbene Matice v Ljubljani ima prvo redno skušnjo v letošnjem letu v sredo dne 5. t m. ob S. uri zvečer v Glasben1 Matici. Študira se nov orogram. Prosimo polnoštevilno in točno!
u— Najden denar ta prstan. Našel sem nekaj denarja. Kdor ga je izgubi!, naj se zglasi v Učiteljski tiskarni pri Udrtrženju ivgoslovenskega učitelisrva — poveneni-mštvo Ljubljana. — V petek popoldne je bi' najden poročni prstan. Kdor ga je Izgubil naj se zglas: pri Valeski Fabkic, Kri-ževnišVa ulica 6-
u— Mora v trgovino. V noči na nedeljo je neznan zlikovec vlomil v trgovino z deii-katesami Marije Derfel na Mestnem trgu št 12. Predrzni svedrovec je ukrade! več steklenic likerja, večjo množino sladkarij in razne mesaine v skupni vrednosti 3000 dinarjev.
u— Policijske prijave. Od nedelje na pon deljek so bili prijavljeni sledeči stečaji: 1 vlom. 2 tatvini. 1 goljufija, 3 prestopki ka-Ijenja nočnega mire, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 4 prestopki pasjega kontu-maca ta 2 prestopka cestno-policijskega reda. Aretacija ni bila izvršena nobena.
n— Društvo nižjih mestnih uslužbencev v Ljubljani priredi v sredo dne 5- Januar» v veliki dvorani Mestneg3 doma plesno veselico- Pri veselici svira godba dravske drvizijske oblasti — Začetek ob pol 8. zvečer. — Vstopnina za osebo Din 10. Za dane za osebo Din 5.—.
o— Pevci »Preporodašl«. Vaja mešanega zbora bo danes ob 6.30 zvečer v dvorani arene Narodoeea doma. Točno vri la vwl S
Prejel; smo še nekaj srečk.
8efle*tanti jih lahko še ta teden dobe v Zadružni hranilnici r.z.io.z., Ljubljana
Sv. Petra cesta štev. 19.
Uiiku obvladali situacijo tudi aa car^dno-*CijJ->darskem polju.
a— Prosta stanovanja. 1.) Meljska cesta št. 41Д.. 3 sobe, kuhinja s premakljivim Štedilnikom, kateri je last stranke Amon Grete, ln pritiklin. 2.) Glavni trg št. 4/L, 2 sobi, kuhinja in pritikline od stranke Breščak Josip. 3.) Pod mostom št. 22/1., 2 sobi, kuhinja in pritikline od stranke Novšak Karel.
4.)	Ob jarku št. 6/1-, 1 soba brez štedilnika in brez pritiklin od stranke Merčun Ivan. 5.) Studenci, Aleksandrova cesta št. 1, 1 soba brez štedilnika od stranka Tkalec Jožef. 6.) Pobrežje, Stanko Vrazova ulica št. 6, pritličje, 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Čeh Ignac. Prošnje vložiti do srede dopoldne
5.	januarja.
a_ Ljudska univerza. Univ. profesor dr.
Straygovski z Dunaja predava na Ljudski univerzi v torek, dne 4. januarja o «Pravilnem pojmovanju umetnosti» na podlagi znamenitega grškega Heaeso - reliefa; v petek, dne 7. januarja o «Sredstvih umetniškega izražanja* na podlagi izbranih skioptičnih slik različnih umetniških dob. Tema predavanjema bo sledilo pri zadostnem interesu v soboto še tretje. Mariborčanom sa nudi redka pt.lika, da jim tolmači pravi pomen umetno-eti znanstvenik svetovnega slovesa prof. dr. Straygovski. ki razpolaga pri tem že z blesteče lahko razumljivo besedo.
a— Razdelitev pohvalnic uspešnim biko-rejrem leta 1926. se bo vršila dne 8. januarja 1927 ob 10. dopoldne v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru. Ob tej priliki ee bo vršilo tudi stropovno predavanje o živinoreji. Vabite sa, da se udeležite zgornje razdelitve pohvalnic in predavanja.
a— Mestna Orjuna Maribor priredi v soboto, dne 8. januarja 1927 svoj vsakoletni veliki ples v vseh prostorih Narodnega doma. Vstopnina 10 Din.	15
iz Celia
e— Silvestrov večer v Celju. Tudi ra letošnjem Silvestrovem večeru se je videlo, da vladajo med celjskim Sokolom in med večino celjskega narodnega in napredne» ga prebivalstva izredno prisrčni odnosa ji. Velika dvorana z vsemi svojimi obsežnimi stranskimi prostori Celjskega doma je bila nabito polna, nič manj nego okrog tisoč navdušenih prijateljev in prijateljic sokol» ske ideje in brezkompromisnega narodnega poleta je v iskreni in prijateljski družbi preživelo zadnje ure starega leta, da si vo» šči srečnejše in veselejše čase ob prihodu novega. Kdor je bil med to množico od» kritih in navdušenih narodnjakov z občut« kom. da mu je bil v realnem življenju pre» tečenega leta sokoleki progTam samo kos papirja, tega naj v bodoče še tem bolj te» ži zavest, da večina našega lepega celjske» ga mesta neomajno vztraja pod čisto in po težkih nacijonalnih bojih preizkušeno ter zmagovito narodno zastavo. Vspored ve» čera je bil dokaj zanimiv, tako, da so hi» tro in prijetno potekle predpolnočne ure. Gledališka igra, kateri je mogla zaradi ob» sežnih prostorov slediti le bližina okrog odra, humoristični nastopi in spretno iz« vršene čarovnije znamenitega čarovnika in alkimista (g. Pfeifer), gracijozen plesni nastop gdč. Kovačeve, izredno lepo uspeli telovadni ples članic celjskega Sokola ter skupine in živi kipi Sokolov, vse se ie vr« stilo med najboljšim razpoloženjem in ob živahnem pritrjevanju občinstva. Vmes pa je igral neumorno salonski orkester Celj» «kega glasbenega društva. Tik pred polnoč jo je podal v izbranih besedah starosta celjskega Sokola br. dr. Milko Hrašcrvec kratko bilanco našega narodnega in kui» turnega življenja, ki je žalostna i v zuna» njepolitičnem i v notranjepolitičnem raz» voju naše mlade države, kar pa nas mora tembolj bodriti k žilavemu in podvojene» mu narodnemu delu. Želel je končno vsem navzočim prav srečno in veselo novo leto. Po zadnjih govomikovih besedah se je dvignil zastor in na odru je naznanjala krasna že petindvajseta novoletna alegorija g. Benčana. nastop leta 1927. Sledile so ca« stitke po vsej dvorani, v kate«ri je mahoma izgledalo kakor v kakem čebelnjaku. Ne» skaljeno razpoloženje pa je vladalo še po» tdo v noč.
e— Redn? sestanek članov krajevne organizacije SDS Celje mesto se vrši v sredo ob 8.30 zvečer v klubovi sobi Celjskega doma.
e— Ljudsko gibanje v Celin. V letu 1926.
je bilo v celjski župniji rojenih 241. umrlo je pa 415 oseb. Poročenih je bilo 130 parov. Leto 1936 je bilo nekaj slabše, ker se je rodilo 15 oseb mani, какот leta 1935, umrlo pa je 52 oseb več kakor lota 1925.
e— Predrzna tatvina. Neznani vlomilci so ud ril v noči od srede na četrtek v pisarno tvrdke Ivo Čater v Spodnji Hudinji ter odnesli ročno kaseto z malo vsoto denaTja
in raznimi trgovskimi dokumenti. Po vloma so našli vrata zaprta, vsled česar se sumi, da je moral biti storilec kaka oseba, kl je dobro vedela za vse okoliščine. Ena oseba ki je bila osumljena, je bila aretirana.
e— Nesreča z avtomobilom. V sredo 29. decembra dopoldne, se je zgodila na cesti med Novo cerkvijo ta Vojnikom avtomo bilska nesreča, ki je le slučajno še precej dobro iztekla. Iz Dobrne proti Vojniku je vozil reklamni avto tvrdke Brflkl, tvornica kreme v Mariboru, v katerem sta bila šofer ia potnik. Na ovinku zagleda šofer voz, v katerega so bili vpreženi voli. Désira vn o je šofer dajal znamenje, se mu spočetka voznik ni umaknil. Sele v zadnjem momentu je pognal, a še sedaj na napačno stran. Situacija je bila zelo kritična in da bi ne zavozil šofer v voie, se ie tudi on umaknil na napačno stTan, pri čemer je zašel na pobočje ceste, kar ie Imelo za posledico. da se je avto prévrail- Šofer ie ostal nepoškodovan, potnik si ie pa zlomil roko. Voznik je, ne da bi pomagal pri reševanju, pognal ln izginil.
e— Ecclesia mili t ans ie za bližajoče se volitve v oblastno skupščino že pridno na delu. V zadnjih dnevih starega leta se je po vlakih in po raznih mestih kar gnetlo častite duhovščine. Prepričani smo, da teh sestankov ni narekovala skrb za izboljša« nje verske in moralne vzgoje podložnih ovčic, kar bi bilo za razne najbolj kléri» kalne kraje nujno priporočljivo: V Celju je konferiral na starega leta dan sam dr. Korošec, v konjiški okraj se je pa podal dr. Hohnjec. Povsod se že kaže velika briga za prosvetni blagor Ljubljanskemu in mariborskemu škofu bi priporočali, da podeli svoji duhovščini do oblastnih voli» tev dispenz od vseh verskih in stanovskih obveznosti, da bo tem sljajnejše zmagala «ljudska volja».
e— Umrla je v Zrečah pri Konjicah dne 31. decembra na kapi gospa Marija Grund» ner, veleugledna posestnica v 45 letu sta» ros ti Pogreb pokpjniçe se je vršil dne 2. t. m. na zreško pokopališče. Blag ji spo» mini
Iz Krania
r— Silvestrovanja so potekla veselo in živahno. Najlepše je bilo v Narodnem do« mu, kjer je nudil domači Gledališki oder v režiji g. Hlebša nadvse zabaven in bogat piogram raznih komičnih nastopov. V no» vo Teto je popeljal občinstvo s primernim nagovorom čitalnični predsednik ravnatelj g Košnik Proti vsakemu pričakovanju je občinstvo najrazličnejših slojev napolnilo vse prostore ter v zabavi in plesu dočaka» lo poznega jutra . Sokol v Stražišču je imel dobro obiskano silvestrovanje Tudi po številnih gostilnah je bilo izredno ži» vahno ter se nadaljevalo skozi ves novo« letni dan in noč. To pot more kroničar za» beležiti razveseljivo dejstvo, da ni bilo niti po gostilnah niti po ulicah nobenih ekscesov. Srečni Silvestrovci so bili izlet» niki pri Sv Joštu in v bližnjih planinskih kočah. Lepo vreme na novega leta dan je izvabilo mnoge v naravo v hribe
r— Otvoritev sezone velikih plesov. Z velikimi koraki se bližamo času predpu6t« tiih veselic in plesov. Letos ga bo Qtvoril veliki gorenjski ples v Narodnem domu, г.з kar opozarjamo vse prijatelje in prija« tejjice naših planin sirom naše domovine.
Iz Trbovelj
t— K spomenici 11. rudarske skupine. Spomenica, kjer je bila izražena želja de» lavstva. naj bi se čimprej vršila razprava, da se doseže sporazum med TPD to rudar» ji glede povišanja mezd. še vedno ni reže» na in sicer radi odsotnosti generalnega ravnatelja g. Skubeca. Dosedaj se je izde» Ula tabela cen iivljenskih potrebščin v le» tu 1925. in 1926., s katero se hoče osporiti upravičenost mezdnega gibanja, češ da so razlogi spomenice nezadostni.
t— Novoletno voščilo TPD. Razglašeno jc bilo, da bodo od 1. t. m. dalje pričeli odpuščati one rudarje, ki bi na kraju (Ort) lahko dali 10 — 15 vozičkov, a jih dajo sa» mo 8 do 10. Vse vzdrževalne partije, pravi razglas, ki ne bodo napravile dovoljne sto» ritve, se bo reduciralo.
t— Občinski proračun za L 1927. bo v kratkem potrjen, ker se je občinski zastop ravnal po navodilih velikega županstva v Ljubljani in ni prekoračil 89 odst. Poleg tega je bil vložen samo en rekurz in siccr od cerkvene oblasti.
t— Iz Rusije se je oglasil. Posestnica Frančiška Kurent iz čeč je prejela iz Ru» sije obvestilo svojega moža. o katerem je bila že več let prepričana, da je mrtev, naj mu nemudoma pošlie vse dokumente, da se more vrniti v domovino. Posestnik Ku« rent je bil ujet od Rusov kmalu v začetku s\etovne vojne.
Vremensko poročilo
Metecro'osKi ovor » l'iroi'an 3 j nuaria 7
Višina Dsiomi4
Kra	La>	iSfum.	" lemoei	te. '.e-<!• v 0/0	šmei vetra m brzina v m	JOlo. (OS 1- H	Vrsta p	adavint
onazovanif							• >Cr<ovan 1	um rt .re
(	/	718	-30	92	NE 1	'0	megla	
Ljubljana . . |	8.	771-5	-2-«	91	mirno	lt)	mezla	
dvorec) )	14.	/h9 6	0-2	86	mirno	10	megleno	
Marbor . . .	21.	/66 7	44	82	N 05	10	mesla	
	H	6i 4	-4-0	c9	NW 5	0		
Zagreb . . .	8.	77 6	-V0	97	-nirnn	10	megla	
Beograd . . .	8.	71 6	3o	76	S 15	3		
arajevo . . .	8.	/01	-50	96	E 15	0		
>koplje . . .	h	775 1	-1 0	96	mirno	0		
Dubrovnik . .	7.	70 :	60	6}	Tilmo	1 *		
Split ....	J.	<15	70	81	NE 05	2	morje lahko	
Praha ....	7	67-4	3-0	-	mirno	tO		
Solnce vzhaia ob /-39 jaham ob Itv30 ima vzhaja oi> 07*49 zahaja ob 15*83 Najvišja temperatura danes » Ljubljani 5 0 asinlija —53 C Povprečni barometer te danes • Llubluni n 2il га 2 2 no kot »čeraj.
Dunajska vremenska napoved rs torek: V viiinah Jasno in toplo. V nižinah neetoros
megla in malo spremenjena temperatura. Malo flâne. Tržaška vremena ka napoved za torek: Ozračje mirno. Nebo oblačno. Temperatura od 7
10 stopinj. Morje mirno.
Dopisi
LETUŠ. Lovci iz Šmartnega ob Paki in Le-fcuša prirede v nedeUo. dne 16. januarja veselico v prostorih sotrpina g. Sulcerja. Pester spored bo nudil vsakemu ljubitelju poštene, neprisiljene lovske zabave obilo užitka. Za lačni želodec bo tudi' preskrbljeno z okusno zajčjo pečenko, daslravno jo danes še nosrtjo uboge pare po zmrzlem snegu. Ce ne bo dosti zajcev-domačinov, jih pa naročimo naravnost iz Čakovca. Ker ne bo ni-kakšne vstopnine, se tudi ne bodo razpošiljala posebna vabila Vabljeni pa so na zadnji pogon vsi lovci ta nelovci z nežn:m spolom vred. Začetek pogona ob 3. popoldne. Za naboje skrbi preizkušeni basalec gosp. Sulcer Torej korajžo pa šnajd!	Z.
Sokol
Ljubljanski Sokol ponovno opozarja svoje članstvo na predsestanek. ki se vrši danes v torek 4 t. m točno ob pol 9. zve» čer v sejni dvorani v svrho sestave kan» d'datne liste. — V nedeljo 9. t. m. ob pol 11 dopoldne pa se vrši v društveni telo» vadnici redni občni zbor, na katerega va» bimo najvljudneje vse brate in sestre teT pričakujemo čim mnogobroinejšo udelež. bo tako od telovadečega članstva, kakor tudi od starejših bratov. Na občnem zbo» ru bo razstavljen tudi meč, darilo Nj. Vel. kralja Aleksandra društveni zmagovalni vrsti na medzletni tekmi v Beogradu na Vidov dan 1925.	12
Sport
Zadnje nogometne tekme
V Sloveniji ni bilo nobenih nogometnih tekem. Izidi zadnjih tekem doma in v ino» zemstvu so bili sledeči:
BEOGRAD: Jugoslavija : Slavija 5 : 1 (1 : 0). Jugoslavija je že nastopila brez Petkoviča in Sekufiča.
ZAGREB: Na novega leta dan se je pričel turnir delavskih klubov, ki je prav lepo uspel. Vršile so se tekme 2 X 30 mi» nut za prehodni srebrni pokal. Sodelovalo je šest klubov. Zmagalo je moštvo Grafi» čara. Izidi so bili sledeči: Grafičar : Želez» n; čar 4 : 1 (3 : 0), Amater : Zagreb 3 : 0 (1 : 0), Pekarski : Sloga 4 : 2 (2 : 0). Dru» gi dan: Zagreb : Sloga 8 : 0 (1 : 0), Ama» ter : Pekarski 4 : 1 (2 : 0). Železničar : Pekarski 0 : 0, Grafičar : Amater 6 : 3 (4 : 0).
DUNAJ: Tekmi za zimski pokal: FAC : Wacker 3 : 3 (3 : 2). Ker v propozicijah ni določeno podaljšanje tekme, ako ostane neodločena, se bo ta tekma ponovila. Slo» van : Sportklub 3 : 1 (2 : 0).
BARCELONA: Austrija : FC Barcelo» na 3 : 2 (2 : 0) in 0 : 5 (0 : 1).
MAURESA (Španija'): Admira (Dunaj) : FC Mauresa 3 : 0. Tekmo je sodil go» spod Heinlein.
CETTE: Simmeringer : FC Cette 2 : 0 (1 : 0).
ROUEN: Simmeringer : FC Rouen 4 : 0 (3 : 0).
BERN: BAC (Dunaj) : Bine Star 4 : I (2 : 1), reprezentanca Berna : BAC 4 : 1 (3 : 0).
PRAGA: DFC : Viktorija Žižkov 2 : 0 (0 : 0), Sparta : Vršovice 3 : 2 (0 : 0).
LIEGE: Češkoslovaška : Belgija 3 : 2 (1 : Û), 20.000 gledalcev. Obe moštvi sta pred vedli zelo bpo igro. Zmago je odlo» čila boliša tehirka Čehoslovakov. Izboren je bil Planicka v golu. V 43. minuti sodnik ni priznal enega gola Puča, ker je Silny stal v off side. Prvi gol je zabil v 22. min. Svoboda. Po pavzi sta seortala Svoboda in Podražil.
KAIRO: Reprezentanca Kaira : Rapid (Dunaj) 4 : 0 (3 : 0).
Klub kolesarjev in motociklistov Iliru ja Redni letni občni zbor se vrši dne 6 ja» nuarja 1927 v Prešernovi sobi restavracije «Novi svet» ob 9. uri dopoldne z običaj» nim dnevnim redom. — Odbor.
Službeno iz LNP Seja upravnega od» bora sc vrši danes, v torek ob 20 uri v damskem salonu kavarne «Emona». Prosi se polnostevilnç udeležbe. — Tajnik L
SK Ilirija (Smuška sekcija). Danes ob 6. uri zvečer kratek sestanek v klubski so« bi kavarne Evropa.
TK. Skala skl:cuje važen sestanek vseh smučarjev za torek 4. t. m ob 8. rvečer v kavami «Emona», damska soba Pred« met: Priprave za klubsko smuSko tekmo. Vsi in točno!
Plesne vaje SK Ilirija. Današnja ples» na vaja odpade, na kar opozarjamo vse cenjene obiskovalce. — Odbor.
SK Slovan V sredo, 5. t. m. točno ob 20 uri seja centr. odbora, kateri imajo brezpogojno prisostvovati: Dorčec, Cim» perman. Kunaver, Volkar, Marchiotti, Pip. Skofic, Černivec Imenovani se opozarjajo, de pridejo točno ob 20 uri v Narodno ka» varno. — Tajnik.
ASK Primorje (Veseftčni odsek). Da. nes ob 17-30 uri v damski sobi Emone se» ja. obvezna za vse odbornike in člane od» seka V sredo ob 18 v Zvezdi (restavra» cija) sestanek dekorativnega odseka. Seja obvezna za arh Lovrenčič. Ing. Kotlušek, Stepančič, Strenar, Skrušny. Ivo. D. in M. Kalin. Potočnik in Korošec V petek ob istem času.in istotam seja gospodarskega odseka, obvezna za Sketelj, ing. Fink, Vol» Žič. Ludvik, Bizjak, Baltič. Kosovel, Dou« gan. V soboto seia istotam ob isti uri teh« ničnega odseka obvezna za: D. in M. San» cin. R-'V«i<!a. Vončina. Lotnar. Vindlš.
:nocavice„kliu£":
Gospodarstvo
Gnojenje hmelja z dušikom in kakovost pridelka
Na sestanku Društva nemškiti naTavoslov cev ta zdravnikov je predaval dr. ing-Dcerell (Praga) o tem za hmeljarje tako važnem vprašanju.
Mnogo se je že razpravljalo o gnojenju hmelja, zlasti glede na to, kako spraviti v soglasje množino pridelka z njegovo kvalite to. Povečanje pridelka kolikor mogoče brez povečanja pridelovalne ploskve je zelo za-željena stvar, posebno ker je po vojni padel svetovni pridelek ца polovico napram predvojni dobi. Mnogo je padcu pridelka kriva perouospora, ki je skoro uničila nemško hmeljarstvo ta je pokvarila tudi letošnji češki hmelj. Glede na množino pridelka zaenkrat ni napravila na Češkem še občutne škode, ker je nastopila tik pred obiranjem In je pokvarila samo barvo. Pač pa gledajo češki hmeljarji s strahom v bodočnost, ko vedo, da je bila tudi v Nemčiji prvo leto peronospora le lahkega značaja. Poleg tega pa je hmeljska rastlina tako glede lege kakor tudi glede zemlje zelo izbirčna in uspeva le v nekaterih pokrajinah.
Poskusi, o kojib poročam, naj pokažejo, kak upliv Imajo na hmelj razna- dušična gnojila, kakor žveplenokisli amonljak, čilski soli ter, sečnina, ter apnov dušik. Glede povečanja pridelka je na prvem mestu zvep'e nokisii amonijak, za njim šele apnov dušik, čilski soliter ta (sečnina) ali kakor re čejo Nemci Harnstoff le sistematično umetno gnojilo s 46% dušika, primeroma zelo drago, ker stane stot 140 zlatih mark ali preko 1800 Din.) Кат se pa tiče kakovosti pridelka, ie baš obratno. Povečanje pridelka zaradi gnojenja z dušikom ie bilo prav znatno Dognalo se ie nadalje, da je notranja vrednost (vsebina smole, stopinja gremko-sti) hmelja zelo odvisna od prehrane rastline. Razmerje dušik: kalij: fosforna kislina je odločilno. Prevelik odstotek kalija poveča vsebino smole. Treba je pa pridati istočasno dušika, če hočemo, da pridelek ni pičlejši Pravo razmerje zadeti je pri uporabi umetnega gnoja lažje ko pri samem hlevskem gnoju. S tem naj se gnoji obilno v večjih intervalih (vsaka 3 leta) ali pa večkrat po malem. In to predvsem zato, da se pospešuje delovanje mikroorganizmov v zemlji.
Predvsem pa se je dognalo s temi poskusi, da imajo dušična gnojila čisto specivičen upliv na barvo hmelja. Žveplenokisli amonljak da hmelju lahno rjavo barvo, sečnina In čilski soliter zlati ton, apnov dušik pa nam da kobulo čisto zelene, sveže barve. Ta dejstva nudijo hmeljarjem možnost, s tem da se poišče primerno umetno gnojilo, uplivati na barvo hmelja iu tako do gotove meje ustreči željam kupcev. Na mnogih krajih goje hmelj z zlatim tonom, kakor ga da sečnina ali čilski soliter. v Savinjski dolini pa čisto zeleni Irmelj. ki ga poznajo kupci pod Imenom i-der griine Steirer«. To bi bile glavne misli predavanja dr. Doerella
Dodenimo v prid hmeljarjem še nekaj opazk, ki se popolnoma krijejo s temi Izvajanji- V letih peronospore poznega hmelja 1934. ta 1925. smo opazovali med samimi okuženimi nasadi tudi lep nasad poznega hmelja, ki se je do zadnjih dni pred obiranjem upira! bolezni, tako da so vsi iskali vzroke temu pojavu. Obe leti je gnojil do-tični posestnik nasad z apnenlm dušikom. Letos ie pognojil le s čilskim solitrom ia hmelj ie porjavel istočasno z drugimi nasadi Ker se je bati da bi tudi savinlskega goldinga ne napadla ретопсврога, kakor letos dosedaj še odporne češke hmelje, bi bilo iz tega razloga pametno gnojiti hmelj z apnovim dušikom namesto s čilskim solitrom. Poleg tega je dušik v apnovem dušiku polovico cenejši kakor v čilskem so-litru, učinek pa je isti, pridelek je pa lepše barve. — V narodno - gospodarskem oziru je tudi pametneje uporabljati domač izdelek, da ostane denar doma. Le temu se ie čuditi, da se celo mnogi strokovnjaki ogrevajo samo za čilski soliter, čeprav ie desetletna skušnja dognala, da ie apneni dušik vsaj enakovreden čilskemu solitru, zraven pa za polovico cenejši.
J. K.
Tržna ooročila
Novoeadska blagovna borza (3. t. m.). Pšenica: baška, 75 kg, 1 vagon 284.50. T u r š č i c a: baška, marc - april - maj - junij, 16 vagon. 157; baška, marc - april - maj, pariteta Indjija, 10 vagonov 15750; baška, pariteta Ljubljana, drobna, 1 vagon 200. Moka: baška, «0», 1 vagon 43250; baSka, «62, 1 vagon 280. Tendenca mirna.
s Cinkarna, d. d., s sedežem v Gaberju pri Celja je imela 28. decembra 192fi svoj redni občni zbor, kateremu je predsedoval podpredsednik gosp. Todor Lazarevlč, ki je tudi podal poslovno poročilo in predložil računski zaključek za le*o 1925. Bilanca ne izkazuje dobička, kaže pa, da eo se velike vsote porabile za preosnovo in obnovo podjetja, ki je danes tako daleč, da bo že prihodnje leto v polnem obratu ter je pričakovati za delničarje primerno dividendo. Ugotovilo ee je na obnem zboru, da je podjetje zdravo, dobro zapœ'eno ter da krija že danes velik del potrebe po cinkovi pločevini v državi. K cinkarni priklopi jena pocinkarna dobro deluje, prav tako tvornica žveplene kisline. Poročilo, ki ie zelo obširno in podrobno, ter računski zaključek za leto 1925 je občni zbor odobril in podelil upravnemu svetu absolu-torij. Vršile so se nato volitve, ki so predpisane za vsako leto ter se je glede na to, da Slaveneka banka ni več delničar, volil spremenjenim razmaram odgovarjajoči novi upravni svet, ki ee je konstituiral tako - le: predsednik dr. Anton Božič, podpredsednik industrijec Todor Lazarevič, upravni svetniki: Vojko Arko, lekarnar v Celju; Kuri Al noseh. ravnatelj Prve hrvatske štedionice v Celjn; Ivan Ravnikar, trgovec v Celju; Vladi Illč, Indnstrijec v Beogradu; Jovan T. Markovi <•. trgovec v Beogradu; načelnik v mta-ing. Vladimir LipoM v Celju; ing. Ranko De-taSpektar v ministrstvo a ium* In
rude, ter ing. Sima Miloeevič, rudarski nad-svetnik v Sarajevu.
= Dohodki centralnih carinskih blagajn
v prvi dekadi decembra 1926 so znašali skupno 43,086.827 Din; na posamezne carinske blagajne pride (v milijonih dinarjev): Zagreb 10.7; Beograd 10.3; Novi Sad 8.0; Ljubljana 6.3; Dubrovnik 8.1; Skoplje 2.9; Split 1.7. Dohodki od 1. aprila do 10. decemora 1926 so dosegli 1^14,718.460 Din.
Zahteve po z&âëiti našega hmelja v trgovinski pogodbi e Češkoslovaško. Vojvodinski hmeljarji eo poslali ministrstvu za trgovino in industrijo spomenico, v kateri zahtevajo, da se ob priliki pogajanj za sklenitev trgovinske pogodbe s Češkoslovaško bolj uvažuje naše hmeljarstvo in se skuša doseči olajšanje izvoza našega hmelja v Češkoslovaško. Hmelj je naš zelo važen produkt, ki predstavlja v naši trgovinski bilanci že dane« aktivno postavko za preko 100 milijonov dinarjev. Vojvodinski hmeljarji zahtevajo, -ia se za hmelj pri izvozu dosežejo posebne ugod nosti tako v carinskem kakor transportnem pogledu. Uvozna carina, ki jo sedaj pobira Češkoslovaška, bi se morala zmanjšati za 50 odstotkov Razen tega naj bi ee skušala doseči direktna tarifa za izvoz hmelja. Enako naj bi se dovoiil brezcarinski promet z vrečami.
= Vprašanje ratifikacije madžarsko - ju-goslovenske trgovinske pogodbe. Budimpe-šiansko časopisje piše, da bo madžarski parlament na eni prvih sej ratificiral trgovinsko , rv-n-ibo. sklpr;°"o med Madžarsko in Jugoslavijo. Po ratifikaciji te pogodbe se bodo začela pogajanja za sklenitev tarifne pogodbe.
= V trgovinski register sta se vpisali nastopni tvrdki: Gradnik ta drug, družba z o. z. v Radomlju (trgovina z mešanim blagom in daželnimi pridelki); Podgoršek & Bolhar, usnjarna na Viru - Dobu.
r= Dobave. Direkcija državnih železnic sprejema do 7. t. m. ponudbe za dobavo 2000 komadov Samotne opeke ter za dobavo 10.000 kg nesašenega apna; do 11. t. m. glede dobave 2000 kg prašnega olja, 1000 kg jutastib niti, 3600 komadov nalučnikov ter za dobavo 10 ton bukovega oglja; do 14. t. m. za dobavo vrvičaetega stenja. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 10. t. m. ponudbe za dobavo bukovih pragov. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do tO. t. m. ponudbe za dobavo raznih krp za enaženje. Predmetni pogoji 60 v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na *—<!led.
3. januarja.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 82 — 85, Vojna škoda 0 — 350, zastavni in komunalne Kraniske 20—22, Celjska posojilnica 195 — 198, Ljubljanska kreditna 150 _ 0, Merkantitaa 98 — 100, Praštediona 880—0, Kreditni zavod 170 — 180, Strojne 114 _ o, Trbovlje 350 - 0, Vevče 120 — 0, Stavbna 55 - 65, šešir 104 — 0. — B 1 a g o-. Brez zaključka. Tendenca za les mlačna, za pšenico in turščico čvrstejša.
ZAGREB. Zasebne vrednote so zabeležile običajen majhen promet Tečaj Vojne škode je poskočil; kasa je končala na 354; enako za ultimo t. m. V Beogradu se je danes trgovala po 354 — 355. — Nadeviznam tržišču ni bilo zabeleženih večiib sprememb in se je v glavnem trgovalo po istih tečajih kakor v petek. Notirale so devize: Amsterdam izplačilo 2267 — 2273. Barcelona izplačilo 863 — 867, Dunaj izplačilo 798.5 _ 8015 Berlin izplačilo 1347.5 — 13505, Budimpešta (peneô) 253.68 — 255.68, London izplačilo •274.85 — 275.65. New York kabel 56.65 io 56.85. izplačilo 5655 - 56.75. Pariz 2255, Prana izplačilo 167.7 — 168 5. Švica izplaci'o 1094.5 — 10975; valute: dolar 55.9—56.1, lire 250 — 252; efekti: Eskomptna 101.5 do 1025, Kreditna ZasTeb 1045 — 106. Hi|>o 59 - 0, Jugo 98 — 985. Obrtna 49 — 50, Praštediona 890 — 895, Srpska 134 _ 136, Ljubljanska kreditna 150 _ 0: industrijski: Gutmann 220 — 225, Slavonija 32 — 33. Trbovlje 365 — 370, Vevče 120 — 0, Sečeraua Osijek 435 _ 440, Drava zaključek 370; državni : investicijsko 83.25 — 83.5, agrarne 47 do 475. Vojna škoda, promrtna 353 — 354, kasa 353.5 — 354, za januar 353 — 354, za februar 3?3 — 0.
RFOGRAD. Devize: Dunaj 798.25 do 800.125. Berlin 1346.7-1349 7 Bruselj 78R.6 do 791.6, Bukarešta 29.25 — 30, Italija 253.5 do 255.5, London 274.85 — 275.65, New York 56.55 — 56.75, Pariz 223 5 — 225.5. Praça 167.625 — 168.425, Švica 1093.5 — 10975.
CURIH. Bpograd 9.12, Berlin 1231125, New York 517.50, London 25.12, Pariz 20.45, Milau 23.1625. Praga 15.32, Budimpešta O.Û07245. Bukarešta 2.75. Sofija 3.7375. Varšava 57.50. Dunaj 73.0375
TRST. Devize: Beosrad 39 — 40, Dunaj 310 — 325. Praga 65.50 — 66.50, Pariz 8775 — 88.75, London 107.75 — 108.75, New York 22.15 — 22.35, Curih 425 — 435, Budimpešta 375 — 305, Bukarešta 11.25—12.25: valute: dinarji 38 73 — 40, dolarji 22.05 do 22.30.
DUNAJ. Devize: Beosrrad 12.49—12.53. Berlin 168.38 — 168.88, Budimpešta 123.96 do 124.26, Bukarešta 3.7225 — 3.7425. London S1.3750 — 34.4750, Milan 31.70 - 31.80. New York 707.95 — 710.45, Pariz 27.99 — 28.09, Praga 20.97 — 21.05. Sofiia 5.10 — 5.14, Varšava 78.33 — 78.83, Curih 136.83 — 137.33: valute: dinarji 12.45 — 1251, dolarji 706.10 — 710.10.
Deviia Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.35, v Berlinu 7.405
Aspirinove tablete
'fàayeb'
se mnogokrat ponarejajo. Da se ok varujete pred ponarejenimi izdelki, zahtevajte vedno ie originalni <«vq "<Војл" (ploičnati kartoni » O ali 20 tab etami) t modra-belo-rdcio varstveno tnamko. Odklanjajte vse druge tavqfe.
življenja in sveta
Kakšno bo leto 1927?
Prorokbe pariške vedeževalke.
Madame Albane de Siva s svojimi več ali manj «uresničenimi» napovedmi je našim čitateljem morda še v spominu. Naj omenimo le. da je učena dama napovedala natančno konec vojne. Poslala je namreč predsedniku francoske Akademije znanosti naslednjo la-konično prorokbo: «3. novembra 1918.: premirje z Avstrijo; 11. novembra 1918: premirje i Nemčijo.»
Takrat je torej madame Siva ugeni-la; če se je zgodilo post festum, je danes kakopak nerodno ugotavljati. Zato gotovo ne bo neinteresantno čuti, kaj napoveduje čestita gospa za leto 1927.
Tekoče leto bo v Franciji prošlo v znamenju velikih reform, je izjavila madame Albane de Siva poročevalcu pariške «Information» po izčrpnem proučevanju horoskopa. Politično življenje se bo izražalo dokaj živahneje kakor leta 1926., pri čemer često ne bo šlo brez srditih besednih bitk. Sovjeti bodo z vsemi silami skušali forsirati boljševizem čez meje. V Rusiji bodo izbruhnile vstaje in utegne priti celo do državnega prevrata, ki pa se bo ponesrečil.
Nato sledi nekaj dokaj nejasnih «pro-rokb» splošnega značaja, ki veljajo domala za vsako leto. Na primer: Vsi važnejši dogodki novega leta se bodo pojavili spontano. Javno in politično mnenje bodo razburkale velike afere. Nastale bodo težkoče s sosedno državo. Itd.
Dalje obeta madame de Siva za novo leto velik porast možganskih bolezni, istočasno pa najavlja potrese, erupcije ognjenikov, katastrofe na morju itd. Slednjič izjavlja prorokinja, da ima veliko zaupanje v svoje horoskope. «Nisem samo napovedala premirje», je izjavila poročevalcu «Information», «nego sem objavila tudi nekatere podrobnosti o zvezi, ki si je pozneje nadela ime «Društvo narodov». Dobila sem zato zahvalno pismo od samega Wilsona, ki mi je čestital na moji umetnosti.»
Jakob Borodin,
tajni svetovalec kitajskih nacijonalistov in organizator Kuomintangovih čet. Njemu se imajo v prvi vrsti kantonske čete za» hvaliti za svoj uspeh.
Katastrofalen požar v Rouemi
Staro francosko mesto Rouen je zadela na zadnji dan starega leta težka nesreča. Zgorelo je magistratno poslopje, stara in zgodovinsko znamenita zgradba. Ogenj je nastal že v zgodnjih jutranjih urah. Ko se je po mestu raznesel glas. da gori mestna hiša, je vse prebivalstvo letelo skup in začelo pomagati pri gašenju. Bilo je jasno, da ne bo mogoče obvarovati hiše pred uničenjem. Zato so bila izdana povelja, da se morajo za vsako ceno rešiti vsaj zgodovinsko važni arhivi, kar se je pozneje tudi zgodilo.
Ogenj je divjal s tako besnostjo, da je bilo poslopje ob dvanajsti uri uničeno do tal. Rouenski meščani so medtem, ko je gasilstvo skušalo obvarovati po-
samezne dele magistrata, z veliko srčnostjo nosili iz arhivov stare mape in svežnje uradnih spisov. Razume se. da se je pri tem nesebičnem in skrajno opasnem delu marsikateri poškodoval in opekel.
Vendar pa so kljub požrtvovalni pomoči domačinov zapadle plamenu mnoge izredno važne listine. Zgorelo je gradivo iz prejšnjih stoletij, dokumenti, na katere so bili rouenski meščani izredno ponosni. Gasilci so imeli nepo-
pisno težavno nalogo. Mnogi so bili pri delu težje in lažje poškodovani in ležijo v bolnišnici. Posebno naporna dela so veljala obrambi slovite rouenske katedrale, ki stoji v bližini zgorele magistralne palače. To zgradbo, ki je sve-tovnoznana in slovi p° svoji arhitekturi, se je vendarle posrečilo ohraniti nepoškodovano. Zato pa je zgorela do tal magistratna palača, ki je bila tudi eden najstarejših arhitektonskih prič nekdanje dobe.
Elektrifikacija francoskih železnic
Pogled na del proge Pariz»Vierzon, ki j bila pred dnevi svečano izročena prometi Spodaj: električna lokomotiva.
Išče se Adonis
Američani v Filadelfiji so se naveličali brezkončnih tekem za lepotice in zgodilo se je, da je tamošnje društvo mladih deklet sklenilo razpisati tekmo ■za krasotca moškega spola. K tekmi se prepuščajo vsi moški od 18. do 60. leta. Seveda je društvo obenem z razpisom tekme publiciralo tudi pogoje. Lepotec mora imeti predpisano težo in mero, biti ne sme premajhen in ne predebel, imeti mora široka pleča, napete mišice, ozko rezan profil, ognjevite oči (na srce so Američanke pozabile) in kdor ima izpolnjene vse te pogoje, lahko stopi na plan ter se poteza za razpisano nagrado.
Nagrada ne bo samo v denarju. Izbranec bo počaščen na različnih prireditvah, sedel bo samo v družbi žensk in če mu ne bo prevroče, bo iz njih srede lahko odnesel tudi svojo nedolžnost . . .
Angleška volilna groteska
V nekem predmestju Birminghama so se vršile pred par dnevi dopolnilne volitve za angleško spodnjo zbornico. Te volitve so bile tudi za angleške razmere nekaj čisto posebnega in nezaslišanega. Kandidat laburistične stranke je bil Mosley. zet lorda Carsona. Konservativci pa so imeli za kandidata nekega mehanika po imenu Bike. Lady Mosley je nastopala na agitacijskih zborovanjih kot govornica in je priporočala izvolitev svojega moža. Baldwinov sin Oliver je nastopal v tem okraju kot socijalističen
govornik, njegova sestra se je udej-stvovala tudi kot agitatorka in je priporočala izvolitev konservativnega kandidata. Najlepše pa šele pride. Volilna propaganda je bila tako ljuta, da so skušali nasprotniki drug drugega čimbolj diskreditirati pred javnostjo. V ta namen so najeli Mosleyevega očeta, 70 let starega konservativca, ki je napisal za angleške liste izjave, da je njegov sin, kandidat delavske stranke, lenuh brez primere in da ni v vsem svojem življenju niti en dan delal.
Kurijozitete, ki so mogoče res samo na Angleškem . . .
Grozna nesreča na Arlbergu
V soboto dopoldne sta napravili na Ari« bergu dve skupini smučarjev izlet v gore. Okrog poldne se je naenkrat v Val Valugi utrgal mogočen snežni plaz, kakih 750 me» trov širok in več metrov debel, in zgrmel v dolino. Plaz je vse uničil na svoji poti. Zgrabil je tudi obe skupini turistov in jih pokopal. Ena skupina je obstojala iz sed« mih Angležev, med-njimi sta bili dve da» mi, druga pa iz dveh Bsrlinčanov in do« mačega vodnika Strolza. Po hudih naporih reševalcev, ki se jim je takoj pridružilo tu» dd vojaštvo, se je posrečilo izkopati iz snega enaka Berlinčana in eno Angležinjo. Ostalih osem smučarjev je mrtvih. NesTečo je pripisati dejstvu, da je zadnje dni bilo gorkejše južno vreme, ki je spravilo snež» ne plasti v drčanje. Obe skupini sta na» pravili izlet, čeprav so bili turisti oficijel» no posvarjeni, da preti nevarnost snežnih plazov.
ШШШ umi ииишапптгпггт
Same ie danes!	San*o Se danes!
„Pleši Bajaco"
(Der tanzende Tor)
Naivečji, najlepši in na dražji dosedaj izdelan! NORDISK-veletilm ljubavi, л strasti veselja ud Koiosalna in razkošna režija caleč prekaša vse do-g sedai videno — Prekrasna vsebina — Divna igra V glavnih vlogah naj-
□	lepši in najboljši nordijski igralci — čarobno lepa KARINA BELL in
□	s jajni GOEiTA EKMAN. Opozarjamo Vas na strokovne Kritike mozem-§ skih ča>opisov, ki so razstavljene s prekrasnimi reklamnimi fotografijam O v naši i/.ložbi pri kava rni Zvezen, rinite, da ne zamudite ter si preskrbite S
□	pravočasno vstopn ce za to monunnn'alno in najlepše lilmsko de;o kar c § nam jih je doseda; prinesla filmska umetnost.
□	Preds.ave se vrše ob; 4., Уч 6., Уг 8. in 9.
g «ELITNI КШО MATICA», najuglednejši kino.	Tel. 124.
Prednaznanilo: «CARMEN», najnovejši monumentalni francoski velefilm. V glavni viogi slovita španska lepotica Raquei Meller. Opozarjamo Vas na naše izredno lepe slike!
□ппппппппсппаоппоасзсаапоаоппппосзапппппооппаоппппппппаоппо
Ekstravagaiïtrzosti Ludovika IL Bavarskega
K 40 letnici njegove smrti.
Leta 1886 se je zaključilo dramatično življenje enega najekstravagantnejših vladarjev, kar jih pozna novejša evropska zgodovina: Ludvika II. Bavarskega, ki je skočil v Sternberško jezero in se utopil. O tem blaznem kralju so svo-ječasno izšle cele skladovnice knjig in memoarjev, po večini neznanih avtorjev. Koliko resnice je bilo na stvareh, ki so jih ti «zgodovinarji» nanizali v debelih zvezkih, po katerih je ljudstvo segalo s toliko slastjo, da so pošli malone od danes do jutri, se seve ni moglo kontrolirati. Tembolj zanimiva pa je zato knjiga, ki je izšla pred kratkim na Saškem in ki prinaša avtentične odlom-
*•>••« рТр
ke iz monarhovega dnevnika od leta 1869 do 1886. in nekatere zanimive podrobnosti o odnošajih Ludvika II. do njegovih ministrov.
Iz omenjenega dnevnika izhaja, da Ludvik II. že ob nastopu vlade ni bil pri pravi pameti. Njegovo duševno stanje se je vedno bolj slabšalo, dokler se ni v poletju 1886. tragedija zaključila s katastrofo. V navalu blaznosti je kralj planil na svojega zdravnika dr. Gudde-na, ki se ni mogel ubraniti, da ga ne bi
Šal»0
Me
ianuatfc 1921
odi-S-*®*1
Inuentuma
u^te
SZ° t.—j« .
RHZPRODHJH
JOSIP SIIBHR, Ljubljana, Stari fr§ 21
manisfafeâurna trgovina poleg ЋшШћшМћ.
Пе zanradite prilike
Пе zamudit? гтШкг !
kralj potegnil seboj v Sternberško jezero. kjer je nesrečni vladar žalostno poginil.
Najzanimivejši del Ludvikovega kra-Ijevanja je brez dvoma njegovo čudno razmerje do ministrov. V resnici čudno razmerje; zakaj od leta 1875. pa do smrti ni Ludvik niti enkrat prišel v neposreden dotik s svojimi ministri. Edini «službeni dvonožci» — kakor jih je naziva! — s katerimi je kralj na dvoru občeval, so bili lakaji in. njegovi dvorni hlevarji. Njegov komornik Hessel-schwerdt je bil takorekoč prva osebnost v državi. On je na primer tudi izbiral ministre in sestavljal vlade, svoje ministrske «kolege» pa je visokomerno preziral. V tem mu je dajal najboljši vzgled sam Ludvik II. Zakaj, kadar je govoril o njih, jih ni nikdar imenoval drugače kakor sodrga «Gesindel» in svojat «Pack» . . .
Življenje kraljeve služinčadi pa vzlic privilegijem, ki jim jih je izkazoval Ludvik pred ministri, ni bilo baš vredno zavidanja. Revež lakaj, ki se je pri ser-viranju drznil pogledati monarhu v oči! Dobil jih je s škornjem, da je lahko štel hrbtenična vretenca! Nekemu nesrečniku je kralj vrgel vrč na glavo, da ga je skoro ubil. Časih je suverena pograbila taka jeza, da je ukazal vreči «nesram-neža» v najglobljo ječo. Seveda povelje ni bilo izpolnjeno. Tudi napram svoji ženi kraljici se kralj ni obnašal nič bolje. Vpričo ljudi jo je tolkel, suval in vlekel za lase po tleh.
Da Ludvik II ni mogel trpeti Prusov, je znana stvar. V svojem kabinetu je ime! kipec Wilhelma I., ki mu je vedno pljunil v lice, kadarkoli je šel mimo njega. Nekoč je dal svojemu gardnemu kapetanu ukaz — seve preko Hessel-schwerdta! — naj najame laške bandi-te, da ujamejo pruskega prestolonaslednika, poznejšega Friderika III., ki se je takrat mudil na Siciliji, in ga do smrti zapro ob kruha in vodi. Menda je odveč pripomniti da to povelje ni bilo nikdar izvršeno.
Ludvik II. je živel zelo razsipno in njegove državne blagajne so bile vedno prazne. Nekega lepega dne se je zatorej domislil in je ukazal komorniku, naj mu dobi vlomilce, ki bodo na njegovo odgovornost izpraznili trezorje nekaterih stuttgartskih, frankfurtskih in berlinskih bank. Ali pa je pisal turškemu sultanu in perzijskemu šahu, naj ga nemudoma rešita iz denarne zadrege, «sicer pojde nanju in jima bo državo neusmiljeno izropal in opustošil». Tudi ta povelja kakopak niso nikdar ostavila Bavarske.
Kaj bi naštevali še nove primere? Iz navedenega so si čitatelji gotovo znali ustvariti sodbo o kralju, ki je vzlic vsemu vladal polnih dvaindvajset let in — skoro neverjetno! — užival v širokih krogih svojih podložnikov veliko popularnost. Zakaj še danes govore starejši ljudje iz okolice Hohenschwangena in Neuschwansteina (kjer je imel Ludvik II. razkošno opremljeno rezidenco) o svojem Ludviku z največjem spoštovanjem in pripovedujejo, kako se je kralj vozil po parkih v kočiji, v katero je bilo vpreženih šest parov in jadral po ribniku v čolnu, ki so ga vlekli labudi.
Kdor oglašuje, ta napreduje!
Ost.:
Plesna šola
Oni dan srečam znanca, ki se mu dobro godi na tem svetu. Reče mi, naj grem z njim, če utegnem, da mi pokaže močno zanimivo stvar. Utegnil sem, ker me od nature vse zanimive stvari zapeljejo in ker je zapeljevanje sploh nekaj lepega... Tu, pri tej zanimivi stvari sem ostrmel, odkril jedro marsikakšnemu problemu, dvignil paj-čolan globokemu misteriju ... Ta dečko me je peljal v plesno šolo, pa ne v navadno ples.no šolo, ampak v tako, kjer se vadijo izbranci božji modernih poskokov, gibov, zavijanj in podobnega. Namreč v plesno šolo dramskih Imenitnosti me je peljal, strela božja, strela božja!
dan, res da ne, in o vsej tej stvari bi se dala napisati cela knjiga . . Tam torej je plesni učitelj. Ta je glavna oseba Vsi oni, ki sicer kr>mandiraJo odTske pionirje, so majhni in pa siromački, vsi oni, ki sicer igrajo glavne vloge, so tu statisti, enaki med enakimi Da, pasja noga! V vrnimo se! Torej plesni učitelj! Ta je poglavitna oseba. In ta poglavitna oseba je naredila napako. Napako, katere ne bo nikoli moči poprav'ti. Ta plesni učitelj je pozabil, koga ima pred sebod- da Ima ljudi z bujno fantazidr ta ostrimi žrvej — la ni UJavil
koj ob začetku »Gospoda, zamislite se v vlogo, da že znate plesati, da igrate« — s tem bi si prihranil vse nadaljne trude in težave, o katerih bo tu govora. — Vidite, gospod maestro — haha — izguba! . . . Najprej se tam poučuje imenitni On-step. Huj, to vam ie stvar! Štiri korake naprej, z desno počenši, potem enega v stran in naprej in dva v stran in spet ... Pa se ti, ljubček, zmeša vse skupaj in Kralj, ki je sicer imeniten mož in spreten kot petsto veveric skupaj, izjavi, da ima dve levi nogi, ln sicer od rojstva. — Poglavitni mož pa, ki ga ne utrudi nič pod božjim solncem, katerega plesna energija bi gonila mlinske kamne tri in še ljubljanski tramvaj povrhu
—	to je pa Peček. Bojko Peček . . . Sevé, težki so prvi začetki in gospod Bog se usmili vseh. najbolj pa (med nami povedano) — najbolj рч plesalk — (oh, tudi plesalcev, zakaj meni je stopMa ena na nogo. brez ekspozicije — kar s katastrofo — in je b:Io zelo učinkovito) zakaj gospod Peček ima krepko razvito nožico in če stopi
—	stopi solidno, je namreč v vsem temeljit . . . Vem. težkn je govoriti stvarno o teh stvareh, priznam, da tudi n:mam prave korajže zakaj gospod Peček je bil svoje dni kanonir, pri havbicah je služil — pasja noga — in pos'edice dTužabne bi bile opravljene le potom kan >;n. Ti vsem in vsakomur v resno premišljevanje in svari-
lo .. . Potem, recimo, je Drenovec. Tudi ta je tič in njegova misel je jasna. — Različne so zibelke misli, pri njem se je rodila misel zajedno v mehko postlani »Grofici Marici«. Ln taka misel ie redka in zato uva-ževanja vredna, ker če so noge na pravem mestu, ni kar s: bodi in potem se lahko reče, ne samo »pojdi v Segedin«. ampak tudi »pojdi v Zagreb«, čeprav se ne rima.
Zdaj hudobci vprašate, kak^ie so dame? Gotovo, tudi dame so tam in služijo z vnemo in v potu svojega obraza Terpsihori in sinkopam. Recimo Madame Šaričeva — že to ni kar si bod' in pa njen antipod trage-dinja Maria Vera. Prva pleše s čustvom in intuitivno silo, druga hladno, dejal bi, na klasičnem koturnu z matematično natančnostjo: eden, dva, tri, štiri in eden dva... Sevé, intuitivna sila in matematična doslednost sta si neprestano v laseh z neizprosnimi sinkopami in noge so ondulirane. Malo tragedije — malo komedije! Prosto po Pirandellu!
Tam najdemo še druge prominentne. Vzemimo recimo Šesta — režiserja vnanje forme! Haha! Tu bije obupen boj z Argentinsko promenado, ki ne gre pa ne gre. Da. da. Argentinska promenada, gospodine, to ni prospekt, ni ku;isa. to tudi ni nastop mase — to je aranžma dveh nog samo dveh nog. ki naj bi b le celo vaše! Nerodno pri vsej stvari je le, da so te noge ta- >
ke, da se Bog usmiL — Težko si je zaslužiti na gladkem parketu viteške ostroge, zakaj doklade so majhne in čevlji drag:!
»Enfant terrible« plesnih vaj je Vida. Ta je izbranka božja in izbranka plesnega učitelja in potom nje demonstrira nove gibe. S:cer je mlad član, tale Vida, ampak žolta zavist jo obdaja, kar je tudi čisto v redu in prav. Morda si le enkrat zlomi nogo! Potem je Sancin. znani Ln priznani lev, kaj lev. leopard ali panter na foxtrott in gorje balom, maskeradam . . . Boste že videli. Torej, z eno besedo, mnogo iih je. še celo penzijonisti so prišli — pravijo, da iz potrebe po gibanju — vrag se spoznaj, pen-z'jonist — to je še nov in nerazčiščen pojem in poklic — jaz pa jih imam močno na sumu, da je njih ples samo demonstracija proti upravi, češ: vidite, grdobe. penzijo-nirar ste nas, mi pa smo še vražji dečki in naše noge ne morejo ostati mirne, če začu-jejo »Valencijo«.
To je. dejal bi, tehnična plat mojega opazovanja Je pa še druga, na katero me opozarjajo poskoki. Ta je resna in zato vsega uvaževanja vredna. In se imenuje kriza! To je dandanes beseda vseh besed — zato ni, da bi manjkala v plesn1 šoli . . . Med »Valencijo« — :ja med arabsko melodijo:
O Valencia, o Valencia
Dios te auiera remediar! . . .
brunda bas melodijo vsakdanjo: Valencija, redukcija! Valencija, redukcija ...
Vsa ta kriza v teatru ima svoj izvor v plesni šoli. Kako je to mogoče. Prav lahko! Strele plešejo, trgajo čevlje, lomijo noge — kvarijo torej inventar mrtvi in živi in posli ne gredo. Doklade zahtevajo! Za nove čevlje, za zdravnika — ni vrag, da ne bi nastala kriza. To je razsipanje narodnega imetja in Charleston je bacil, ki okuži vse. Vobče, tak bal je z eno besedo opasna stvar in v njem je iskati vzroka, da se zadnjih trideset let ni rodil in se ne bo tak tič, da bi rekli, da je znamenit ... Zaenkrat obrnimo pogled na balet — kajti tam, se mi zdi, tiči bodočnost, ker vse skupaj je šlo v noge ... Bas brunda še vedno v melodijo ra-ta-ta-ta — Valencija — redukcija . . . Skrbi - brezskrtnost - vesoljni potop.
Krasno darito
je damska ura z 'apestnico rli črnim svilen m trakom /e preizkušena z jamstvom Vam nudi	.1
F. CUDEH
9QQQQQQQQQQQQQ
LJUBLJANA.
Prešernova 1.
i
lagoslovenski Sokol in naši radicevci
Z dežele nam pišejo: pri nas Sokolih jc bila jugoslovenska ,icii od samega začetka skrbno negovana , je tvorila jedro vsega našega smotrene» Jela. Vsak Sokol je žrtvoval na oltar i lugoslovenske ideje, kolikor jc pač mo» ,V>koli so žrtvovali za to idejo svojo •i, zdravje in mnogi tudi življenje. Ta ieja, ki je bistvo sokolske ideje, se jc tibližala k ustvaritvi. Rodila je na sokol» tih močeh, na sokolski krvi. na sokolskih vljenjih prvi sad, našo sedanjo državo, oda to še ni dovolj. Ta naša sedanja dr» •va ni še takšna, kakršno je vsebovala ičrtana jugoslovenska ideja. Ta naša dr» ,ra še ni popolna in vzorna Jugoslavija. V jugosJovenskem Sokolu je ogromna čina članstva res jugoslovenska v mislih dejanju. Ne moremo pa še žali bog reči, : je vse članstvo jugoslovensko. So pač jatam člani pri nas v Sloveniji, ki so ianjeni v sokolskih društvih samo zato, s zaslepijo ostalo pravilno in jugosloven» b misleče in čuteče članstvo s svojo na« jočnostjo in vplivom v društvih. Nekate» i>o morda celo z zlobnim namenom vela» eni, da bi ob ugodni priliki jugosloven» iemu Sokolstvu čimveč škodovali. Toda <гћ teh se večina, ki je res jugoslovenska c boji in gre smelo svojo začrtano pot. Posebno se pa moramo dotakniti tukaj ïkaterih naših sedanjih radičevcev v Slo« tnijL To so ljudje posebne vrste, ki bo» oj utri zanikali to. za kar se danes s tako irečnostjo ogrevajo. Ogledati si jih mo» mo v dno duše posebno pri Sokolu, ker j oni za nas Sokole nož, ki ima na obeh laneh ostrino.
Politično so bili nekdaj zagovorniki na» *dne misli, pozneje pa so se prelevljali. okler se niso v Sloveniji končnoveljavno «ionili na klerikalce in se eprevrnffl v [teste pomaga če rimskih hlapcev. Šli so
Naj bodo
moji cenjeni odjemalci in prijatelji
v novem letu
ker najbolj srečni in naj mi ohranijo
svoje zaupanje
CIRIL BRAJER
špecerijska trgovina, vogal Reslje-ve in Sv. Petra cests
v zadnjem času tako daleč, da pomagajo prvoboritelju plemenskega separatizma v netenju sovraštva do vsega, kar je jugoslo» vensko.
To si moramo pravi jugoskevenski Sokoli dobro zapomniti. Ne smemo pozabiti, da so radičevci pričeli z ustanavljanjem sepa» ratističnega Sokola v Sloveniji ter da s tem še vedno groze. Žalostno je tem bolj. da sc najdejo cclo društveni funkcijonarji na vodilnih mestih naših podeželskih sokol» skih organizacij, ki so obenem ljirti pri» ganjači Radičeve stranke, katera je po be« sedali samega Radiča zakleta sovražnica «Jugosokola» in katere pristaši so že ope» tovano napadli naše Sokole z blatom in kamenjem, a jih v svojih glasilih in svo» jih govorih stalno grdijo kot «izmeček na» roda». Čast sokolskega staroste in Radi» čeva služba sta torej popolnoma nezdruž» Ijiva in oni, ki se jih tiče, bi morali takoj se odločiti ter izvajati konsekveoce na eno ali drugo stran. T: pojave moralične sla» boeti (na srečo jih je le malo) moramo v našem Sokolstvu v kali zatreti, dokler je čas, ker nas sicer vodijo nazaj v suženj» stvo. Kdor noče imeti brata za brata, ta bo imel tujca za gospodarja.
Jugoslovenski Sokoli in Sokolicel Pre» glejte dobro svoje vrste in očistite, kar ni Jvgoslovenskega. Obračunajte s podobnimi pojavi na prihodnjih občnih zborih. Za» stopniki ln voditelji vašega sokolskega dru štva morajo biti Sokoli»JugosIoveni, ne pa nasprotniki jugoelovenstva.
M\ ontsrnn Me
p— V Rojanu je umrl medicitiec Rudi Jevšček, star 22 let. Pri svojih tovariših je bil zelo priljubljen.
p— V Renčah je prišlo učencu Andreju Gorjanu v šoli slabo. Šel je domov pa na poti padel in se onesvestil. Prihitel je zdravnik, ki se je trudil okoli dečka ter ga končno poslal v goriško bolnico, kjer j c deček umrl z znaki zastrupljenja. Zago» neten slučaj zdravniki preiskujejo, pa si še vedno niso na jasnem, kaj je povzročilo z a strupi j en je.
»odpo af puo£) «t л»{josajojd pamzj —d ščen iz službe Camfflo Belliai z učitelji» šča po zakonu z dne 24. decembra 1925., ker se baje ne strinja s smernicami faSi* stovske vlade.
p— V Dornbergu imajo po hramih še polno dobre vinske kapljice, cena je okoli 2.10 do 2.50, ali kupcev ni od nikodçr. Sta» re vinorodne province delajo goriški de» želi pogubno konkurenco.
p— Fašistovski ples v Trgovskem domu. Silvestrovo noč so prebili goriâki fašisti v slovenskem Trgovskem domu. Italijanski visokošolci so priredili velik pies. V Tr» govskem domu je bilo prejšnja leta za bo» žične praznike in Silvestrovo več lepih pri» reditev, sedaj gospodarijo v gledališki dvo» rani Trgovskega doma fašisti, ki plešejo tam in se radujejo, da so junaško pregnali Slovence iz njihovih kulturnih prostorov. Mussolini je obžaloval oktoberski dogodek v Trgovskem domu in naznanil kazen za zločince... sedaj čujemo o plesnih prire» ditvah razbrzdanih fašistov na njihovem «sedežu». Proti njim se ni ukrenilo še nič in se tudi nič ne ukrene.
p— Premeščeni so sodni kanclisti: Šot« li iz Gorice v Alessandrijo, Mahnič iz Ko» pra v Rocco San Casciano, Gorjup iz Go» ri«e v Cremooo, Bekar iz Gorice v ChietL Gorkič iz Gorice v Adrijo.
p— Notarji novih provinc so oproščeni izpita iz »talij aničine po dekretu z dne 30. decembra L L
p— Padanje tržaškega prometa. Lani je znašal »kupni tržaški promet 47,650.764 kvintetov, leta 1925. pa 54,659.782, torej je bilo lani manj prometa za 7,008.918. Na» piam predvojnemu letu 1913. znaša pada» nje celih 13.821.982 kvintalov. Fašisti upa» jo. da nastopijo za Trst boljši časi po novi italijanski pogodbi z Nemčijo.
p— Med Vidmom in Gorico ne bo ni» kdar več miru. Po obnovi goriške pokraji» ne so si čestitali medsebojno ali kmalu so si skočili v lase gospodje iz Vidma m Go» rioe. Slednji hočejo imeti staro goriško po» krajino neokrnjeno, v Vidmu pa pravijo, da Červinjana in Ogleja Goričani ne dobi» jo nikdar več v svojo upravo. Ko so v Vidmu čuli še, da Goričani stegajo svoje roke celo po Palminouvi in _ Čedadu, so zbesneli in zarjuii proti Gorici. Stari ee» nator GioTgio sicer miri in demantira, ali re pomaga nič, sovraštvo v Vidmu se raz« vi j a dalje in prinese lahko Gorici škodo. Potem pa hočejo v Gorici za svojo obnov« ljeno pokrajino še «dostop k morju» in si» cer blizu Tržiča, ki spada sedaj pod Trst pa bi ga Goričani tudi radi vtelesili v svo» jo deželo. Tu pa so se oglasili Tržačani, kt energično odbijajo goriške zahteve. Sami spori, koristnega dela ni nikjer!
p~ Učitelji za tiktorsko posojilo. Nauč« ni minister je objavil, da so ljudskošolski učitelji v Julijski Krajini podpisali liktor» skega posojila za 1,465.900 lir. Ta rezultat јл posebnega pomena glede na to, da tvo» rijo več nego tretjino učiteljev v Julijski Krajini drugorodni elementi, in dokazuje zdrav petrijotizem in veliko udanost reži» mu s strani julijskega učiteljskega razreda. Tako pravi naiični minister v času, ko ee odpustno postopanje proti mišim učiteljem nadaljuje dan na dan!
p— Izseljenci pilejo za božič in novo le» to domov in slovenskemu časopisju. Iz Amerike, iz Francije, Belgije in drugih de«
Jel se oglašajo, raztreseni so po čelen sve* tu. Eni pravijo, da jim gre še razmeroma dobro, drugi si želijo boljših časov, vsem pa se brfdbo toži po lepi primorski domovini, katero so morali zapueilti in oditi težkega srca s trebuhom za kruhom v dal» nje, tuje dežele...
p— Vojni oškodovancuoptanti. Vojne odškodnine optantom italijanska država doslej ni priznala. Te dni pa je izid od» lok, po katerem bodo dobili odškodnino oni, ki so se v svetovni vojni borili v ita» lijanski armadi. Teh pa ni skoro nič. On. Suvich v finančnem ministre»j je poel dr. Besednjaku rekel, da z navedenim od» lokom odškodnina optantov še ni končne rešena. Torej novo upanje!
p— Kraški kamen na groba kraljice Mae» gerite. Na grobnico kraljice Macgedte ▼ Pantheonu bo postavljen kraški kamen, te« žak tri tisoč kflogramov. Kamen meri 2J0 m. Arhitekt CSrilli, ki pozna to ceni kako« vost kraškega kamna, je hotel ta kamen kot «udeležbo» odrešenih pokrajin pri zad« njem počaščen ju Savojske Margerite.
p— V Šempasu so ustanovili vinanko zadrugo, ki ima nalogo skrbeti za raspeča» v;'nje domačega vinskega pridelka, katero trpi pred konkurenco iz starih prowiac.
p— Naročnike sta nabirala na Trnovem dva laška mladeniča, nekje z juga doma. Pritiskala sta na ljudi, da se morajo naro» ci ti na «L' Eco Commerciale» in trgovci so jima oddajali oglase. Treba je bilo plačati precejšnje vsote. Laška fanta sta od» šla. časopisa pa seveda ni bflo in ga tudi nikdar ne bo. Naročnino za liet in oglase sta južnjaška malopridneža porabila za. je« dačo in pijačo v Trstu.
p— Iz Sežane je dobil tržaški feitstoreki komisar Barduzzi brzojavko, s katero mu izrekajo udanost vsi pri fnavgoreeiji bo» vega občinskega doma navzoči, posebno ie drugorodno prebivalstvo... Barduzzi je di« rektor fašistovskega lista «П Popolo <E Tri» este», ki piše j ako rad, da so Slovenci surovine in ostudni srbski svinjski psetirjl.
Mali oglasi, Id slutijo v posredovalne ta socialna ■amen« občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znestk Din 5«—.
Žealtve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din t*—* Najmanj!) sneseli Din (9*—t
Snežne čevlje
eiss» » popravilo tvrd-M Trebar. Ljubljana, Petra cesta 0. 89158
Dvokolesa
Jurija najbolje, oajhltre-Flonančil. 8ШТ
in najceneje №ka alira a
Galoše popravlja
iras rutkanitacHa P ilv. Ljubljana. Bimeka
Ц.	no

dobe
Učenca
ртегао šolsko Izobrazbo is poltenega
mlajšega hlapca
rejmem v treovino z le-m> y Ljubljani. Hrana ftaaovasje v ћШ. Kje, »« cglaeni oddelek Jutra
V trgovino
Kijalse ttroke «prejmem vei trjroTeko popolnoma izobraïeno
amostojno žensko
-3 oreanizatorlSen ta-S. [»polno znanje bohn ln nemik« kore-■■tiz-n, strojepisja ln ^чпја t itrankami — inortbe e etiko, ki ie vrne oglaraj oddelek «Jutra» ■■ «Marljivost».
Učenca
t'^sega. zdravega la moi-?» swejme za mediiar-obrt E Stary oaalednl-ÏHko ob Savi. 89664
rtvskega
pomočnika
•isega, ž prejme takoj Fr. №S. Ljubljana 7. 179
Natakarico
L-,mem takoj sa hote!. «s'avlU se je v hotelo 150
cenko za trgovino
esïanim blagom fprej-zahtevam zadaje loL
Sinalo. — Avg. Еаае,
TOOflj	69
Krojaški vajenec
« Slaîbo pri Malh Гга-«pl. kroja«, Ljnblj*. ■ risik» cesta Itev. ».
Ш
Služkinjo
j1®» tn pridno, И zna «liko kuhati in ima v». {' iio ctrok, sprejme ta-I v stalno slnlbo A.
Sp. SiBk», JanJeva «» 13	131
Vajenca
.Pekovsko obrt sprej-® Saelov por* očla*-«il -Jutra».	188
pomočnika
;»• Anton Brajer, "ч n« Prnlsb pri n
»Ijuî,
BUNtQ i«
2agar. mojstra
Ij'sojarmenàkn, za vefje 'i.«ie na Qoren]«kem ^1«»«. Prednoe» imaie > večletnimi apriCevall. >o delali v mehke« Ponndbe na poHni 153.	171
Učenca
« Itwem, !*»•»■». U * '«elû z« tevijank* " <P»«let t na o-krW. Jo»evor» Jernej t»M.
f«e«.P4ftoe M, Ooreajh
Izobraženo dekle
ергејтшп k 1- in Gletnima otrokoma. Pismen« ponndbe pod iUro «Ljubezen do otrok» aa oglasni oddelek «Jutra».	Ш
iščeio
Žagar - brusač
na polnojaremnik, samico, oleajen, teli premenlti
go-
spodarji. Ponudbe na ogL oddelek «Jutra» pod iifro
«Žagar Z».
■o 89748
Prodajalka
etarejla, dobro vendrana V vseh strokah, leli premenlti slulbo. — Ponndbe na podnloioo «Jutra» t Celja pod Hfro «Starejša mot».
Trgovski pomočnik
melane stroke, mlajil, U6e službo. Ponndbe na oglasni oddelek «Jutra» pod Mfro «Ptuj 14».	80
Službo natakarice
sprejme dekle srednja tet,
И sna Šivati ln bi pomagal* v gospodinjstvo. Naslov pove oglasni oddelek «JMn».	36
Vajenca
»prejme proti plaSilu Anton Fuchs, klepantvo, Krilev-niika ulica 6.	35
Učenca
pridnega ln zaneslji» vega z najmanj 2. razr. meščanske šole sprejme trgovina z mešanim blagom J. Engelsberger, Tržič, Gorenjsko. Iz Krške» ga okraja imajo pred noet.
Absolventka
trg. akademije tSie sluibe v trgovskem podjetju ali kakem denarnem zavoda. Naslov v oglasnem oddelka «Jutra».	163
Prvovrstna šivilja
ee priporoča ce-nj. damam na oom. Ponndbe n» ogl. oddelek «Jutra» pod iiiro «Prvovrstna 15».	174
Korespondent
r slov., nemikem is srbo-hrv. jezika, knjigovodja-bilaneist, leli nameitenja. — Obvlada tudi popolnoma uradovanje VODZD. Ceni. ponndbe na oglae. oddelek «Jatrs» pod Iifro «T. V.»
123
Gospodična
i lastnim lavilrim strojem, ieii premen iti sluibo xara-"И druilnakll razmer, če mogoče k livflji, kjer W v prostem času lahko pomagala pri iivaejo, kar 1* nekoliko (nam. Naslov w ogtasaem oddelka -Jutra».
110
Prodajalka
mlada, inieaa v meiaal stroki, leli vstopili v eloB. bo. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod iifro «Veetn* M».	M
Dobra šivilja
IMS« slulbo kot pomočnici, evsot. gr« tudi za Mino Dviljo. Ponndbe na oglasni oddelek «Jutra» pod iifro «Dobra Itvflja П>. Ш
14letna mladenka
pridaa, »otea^ W f«
Postrežnica
iiče službo za dopoldanske nre. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod iifro «Poštena 20».	ISO
Zastopstvo
ali mesto potnika, Išče ver-zlran trgovec. Ponndbe ca 'L oddelek «Jutra» pod
193
ogl
«Z1
20 letna deklica
bi opravljala če s dan vsa Uioa dela in Bivala samo
za hrano in prenočišče. Naslov v ogl. odd. «Jutra».	121
Starejša gospa
agiloa in inteligentna, išče zaposlenja za popoldanske ur». Ponudbe pod «Hala pokojnin»».	77
Kuharica
pridna bi poltena, s večletnim spričevalom, Ибе sluibe pri manjši boljši drnlinl Gre tudi kot gospodinja. Ponudbe na podružnico «Jutra» v Mariboru pod «Kuharica». 202

Bivša učiteljica
nemščine, sprejme v pouk deklice sa nemščino, italijanščino in godbo Naslov: Villa UareheseUi, Boden-dorf. Ou. Ses — Klrnten 89581
Učiteljščnik
energičen, daje Inštrukcije. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod značko «Ura 7 Din».	183
Priden gimnazijec
ki bi poučeval deklico L razr. realne gimnazije, dobi brezplačno opremljeno sobo. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Dra».	89575
Inštrukcije
U vseh gimnazijskih predmetov sprejmem. Ponudbe m oglasni oddelek «Jutra» pod «Siguren uspeh 46».
146
Poučujem
v e e predmete meščanskih ioL Istotam tudi slovensko tesnoplsje po najnovejšem sistemu. Ponudbe na oglas, oddelek «Jatra» pod Iifro «Siguren uspeh 1927». 140
VrvxUurx
miiioii odpada*
Drva
od parketo» lostavljs po nizki ceni o a d o o parna laga V Boagnetti Ltublja aa. za roreejskls kolodvo rom - Pri odvzemu veije mnollne snaten oopoft 198
PREMOG - DRVA «Ilirija»
Kralja Petra trg »tsv. «. ш m.	SS
stroj za rezanje mesa
in
boljiem
(Wolf), v naj-«K M. 17/A, na traasmisijski pogon, prod* V. Fortič, Slomttov» nL 17 77
3 železne peči
dobro ohranjene, prodam. — Naslov V oglasnem oddelka «Jatra».	66
Molka obleka
ЛА»» ohranjen* is m«SW Jjrt^a. li, «e. Л^ај
Ш* *smul«J Ns» sto* pove ogheni oddelek «Jatra».	Ш
Vsakovrstne rabljene predmete
pisalne šivalne m drag*-stroje, pohištvo klavirje vseh vrst mnzikalije opre me itd prevzame
v komisii prodajo
рол najugodnejšimi pogoji «POSEST». Ljubljana. Ml klošičevs eesta štev 4.
87035
Sortiranega vina
starega in novega, tasta e-
fa prfdelka, proda večjo oličino Ivan Heller, Breg pri Ptuju.	187
Mizarji, pozor!
Furnirje različnih vrst oddam ambiok pod tovarniško ceno. Ponudbe na ogL oddelek «Jutra» pod ziačko «Ogodeo naiup».	17S
Radlo-akumulator
brezhiben, 4 V—60 Ah, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelka «Jutra».	169
Bohm - flavto
prodam za 800 Din. — Na ogled v trafiki hotela «Union».	166
Suknja
dobro ohranjena, naprodaj. Naslov pove oglas, oddelek «Jutra».	158
Moška obleka
Salonsko obleko, laket is sako, vse tako rekoč popolnoma novo, radi tesnobe, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
11S
Šivalni stroj
dober, prodam za 600 Dm. Naslov v oglasnem oddelka «Jutra».	Ш
Posteljo
ln nočno omarico z mar. moraato ploščo prodam za 500 Din v Hrenovi ul. 7/J.
Flavta
skoraj nova, naprodaj za 800 Din. Naslov v ogli*, oddelku «Jutra».	118
8 konjskih oprem
(komatov) popolnoma novih naprodaj po zelo nizki ceni Dopise na poitnl predal 73, Ljubljana.	46
Zvon, Slovan, Zora, Plan. Vestnik
cele Is nekaj posameznih številk prodam. Naslov v
oglasnem oddelku -Jutra».
Ш
Za mizarje in tapet-nike!
Poceni prodam £ nova stro. ja, k! zadostujeta za samostojno Izdelovanje ličnih vložkov za postelje (Bett-eins&tze). Cena s natančnim
g rakom 8780 Din. — Frane luha, mizarski mojster v Ptuja.	«
Žični kabel
90 mm. za premogokop, to* lefoa «11 radio, nudi pa Dis 1 met« D. D. za pro. mat sirovim, Zagreb, g», notna.	ter
Transportne kletke
za perut»Ino. gosi Is po* ne razpošilja poceni 8ch errer, Trtalka cest* 18, Maribor.	SOB
Galvanizacijska naprava
večja, za ponlklanje in po. medičenj* (Vermessigung) manjših in večjih predmetov, zel« poceni naprodaj. Vprašanja na ogl. oddelek «Jutra».	90
Motor in harmonika
naprodaj v Novem Vodma-tu št. 77, Ljubljana. 182
Nov frak
srednje velikosti, prodam. Na ogled od 4. do 6. nre popoldne. Tabor It. ML, Kovač.	158
E2?2S2I
Vsakovrstno zlato
Kupuje no oaiviljib oeoa*
Cer ne — Juvellr
Ljubljana Wolfovs aL i 64
Elektromotor
dobro ohranjen, 10 HP, z» vrtilni tok, kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek -Jutra» pod -Ljubljana».
168
Polnojarmenik
(Volgatter) do 50 cm, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na podružnico «Jutra» v Celju pod šifro «Jannenik» 105
Otroške sanke
kupim. Ponudbe pod šifro «Sanke» na oglasni oddelek «Jutra».	103
Opravo za špec. trg.
kupim takoj. — Dopise aa oglaeni oddelek «Jutra» pod
OgL št. 127.	Ш
Mezdro
mokro is suho, arovco, ščetine, volno ln rogove kupuje Hackera nas!. Mo-skovič, Zagreb, Ssnoisa.
10»
Luksusni avto
modema tipa, šesteedelni.
v dobrem stanju, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod znsčko «Moderni avto».	137
m
Hiša
z mešano trgovino, vinoto-čem, prostim stanovanje] na najprometnejši cesti ' Mariboru, vsled bolezni koj naprodaj. Izvrstno vpeljana. Cena 100.000 Din. -Ponudbe na opravo «Jatra» v Mariboru pod šifro «Vi-notoč 100.000».	89761
2 hiši v Mariboru
nova, dvostanovanjska — davka prosta, s takojšnjo
vselitvijo, z gospodarskim poslopjem in 2 vrtoma. na zelo lepem kraju, četrt ure iz mesta, kakor tudi eno-stanovasjska, prenovljena, davka prosta hita z drvarnico in vrtom, s takojšnjo vselitvijo, v sredini Maribora. po nizki ceni naprodaj. Naslov pri podružnici «Jutra» v Maribora». 89760
Enodružinsko hišo
•radi Maribora, t velikim is krasnim vrtom M 100.000 Dis ter 142 raznih pose. st*v moda Zagorski, Mari, bor, TatKmbachova al. 19.
Posestvo
18 Johov posestva v Milini 6večine z ! J oh, vinograda v lepi legi is ranimi gospodarskimi stroji poceni naprodaj. Naslov v pod/. «Jutra» v Mariboru. 204
Izvrstna ekeslstenca
laga (Tenecianergater), ■talna vodna noč, v bogatem gozdnem kraju, 10 mtnat od glavne ceete, dobra poslopja, 4 orale zemlje, radi bolezni prodam. Cena 150.000 Dis. Josip Radič, Zgornja Polskava, postaja Pragerako. 206
Vilo
euonadbtropno, tri tUso-vanja prostim stanovanjem, 15 minut od glavne poite. prodam Potreben kapital 100.000 Din. Ponudbe pod «Ugodsoet-99» na oglasni oddelek «Jutra».	199
Gostilno na deželi
spojeno t majhno trgovino in trafiko, dani v najem * marenbergkem sod okraja Posebno pripravno za malega obrtnika aH lesnega trgovca. — Več pove lastnik Ivan Predan v Marenberrn 81
Oddamo gostilno
v Maribora i večjim' prostori, vinskimi kletmi do 150 hI, sobami za prenočišče, za nizko najemnino. Pogoj odkup inventarja. — «Posredovalec», Sv. Petra cesta 18, LJubljana. 176
2 pisarniški sobi
odda» takoj v sredini mesta. Naelov pove oglasni oddelek «Jatra».	177
Mesnico
dam pod ugodnimi pogoji v najem, ali pa »prejmem mesarja z obrtjo. Alojzij Zavratnik, Ljutomer. 88
Gostilno
v prometnem kraju vzamem v najem. Imam oeebno pravico. Naslov pove oglasni oddelek «Jatra».	128
Lokal
za trgovino In gostilno,
oddam v najem na prometnem kraju v Kranju. Pismene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Promet 90».	90
Trgovino
z mešanim blagom, na metnem kraja v Ljubi. _ oddam Iz proste roke. Lepo ohranjena trgovska oprava in primerna najemnina. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	100
Trgovino
v največjem industrijskem kraju naše drlave, ob glavni ceeti e popolnim Inventarjem in takoj prostim sta. novanjem oddam v najem ali prodam radi drulinskih razmer Naslov v oglasnem oddelku «Jatra» 30778
Pekarijo
iščem v osjem. Klessik, Fram pri Mariboru. SOI
20—30.000 Din
brez obresti posodim tistemu, ki odda stanovanje 1 do t sob* » kuhinjo, flvent dve prazni sobi. Za stanovanje tudi nekaj plačam. Vknjižba na prvo mesto. — " Ponndbe pod «Mirna stranka» na ogL odd. «Jatra».	167

Prazno sobo
event. podstrešno ali kletno, iščem v bližini justične palače Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifra «Samo prenočišče» 89610
Oddam sobo
2 gospodoma. Elektr. luč. Naslov v oglasnem oddelka
«Jutra».
8940«
2 opremljeni sobi
poseben vhod, prosta kar. jav* In ra*sretjjava. s vent souporab* telefona, oddam v LJubljani oa Aleksandrovi cesti M Pojasnila daj* dr J Baškovič. Miklošičev» eesta 6.	81
Zračno sobo
oddam gospodični v h)Kini glavne poite. Naslov por*
oglasni oddelek -Jutra».
164
Opremljeno sobico
čedno, takoj oddam gospodični s* Kesljevi oestl. -Naslov v ogtsaeem od delni «Jatra».	SIS«
Sobo
oddam gospodu s hrano ali brez. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».	171
Gospoda
sprejmem na stanovanje pri realki. Naslov pore oglas, oddelek «Jutra».	165
Sobo
prazno aU opremljeno tečem — najraje v bližini kolodvora ali v centru mesta. Posudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Soba 20».	173
Lepo sobo
• posebnim vhodom oddam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	168
Sobo
v sredini mesta oddam. — Naelov v oglasnem oddelku «Jutra».	111
Sobo z vso oskrbo
oddam nasproti sodniie. — Naslov v ogla&nem oddelku «Jatra».	""
116
Gospoda al] gdč.
sprsjmem na stanovanj* za 100 Dn mesečno na Zaloški cesti št. 13, vrata 16.
114
Opremljeno sobo
ali kabinet, tudi prazno, z vhodom iz stopnišča, iščem ca takoj ali pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Dr, R.»
113
Lepo sobico
v sredini mesta takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	86
Opremljeno sobico
v bližini pošte oddam takoj solidnemu gospodu. — Naslov v ogl. odd. «Jatra».	156
Opremljeno sobo
oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	149
Opremljeno sobo
lepo, takoj oddam. Naslov v oglas, oddelku «Jutra».
151
Opremljeno sobo
oddam gospoda v sredini
ov ▼ oglasnem oddelku «Jutra».	87
Opremljeno sobo
s električno razsvetljavo in posebnim vhodom oddam v sredini mesta. Nsalov pove oglasni oddelek «Jutra».
170
2 boljša gospoda
sprejmem takoj v vso oskrbo. Sv. Petra cesta 29, L nadstropje.	198
Zakonski par
miren, brez otrok, išče sobo *nv. s souporabo kuhinje v centru mestu Ponudbe na ogl. odd. «Jutra» pod «San!»	191
Majhno sobico
te&sm. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod Mfro «Stanovanje 46».	147
Sobo
oddam 2 gospodoma sli gospodičnama z vso oakrbo. Lep* in zračna, siafctriks. Stari trg 84Ш, levo. 180
Sostanovalko
sprsjmem k boljši gospodUL nT * Kolodvorski ulicVfi/L d«sa*.	184
Stanovanje
S sottsih sob, kuhinje in
pritikHn zamenjam za prazno mes. sobo
Hi ijov v oglasnem oddelka «Jatrs».	183
Prazno sobo
priprosto Is čisto, iščem ▼ sredini mssta sli blizu kolodvora. Ponudbe as ogL <fnlns4>
odd. «Jutra» pod <
S00
Zračno sobo
lepo, z dvema posteljama, oddam v bližini dež. bol-tnce in kolodvora. Naslov r oglasnem oddelku Jatrs.
189
Sobo s kuhinjo
za 2 osebi ii&ern v kakšni trgovski hiši. Za proti-uslugo opravljam nujna potovanja itd. Posudbe na OgL odd. «Jutra» pod «In-teligentna-60»	160
Opremljeno sobo
solnčno, s posebnim vhodom is električno razsvetljavo oddam 2 gospodoma aH gospodičnama v bližini srednje tehnične šole. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».	117
Moderno stanovanje
obstoječe iz 3 velikib. sob, kopalnice is z vsemi prttl-klinaml oddam tistemu, U plača uajemnlno za 8 leta naprej. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	141
Sobico
s souporabo kuhinje oddam gospodični. Naslov pove ogl. odd. «Jutra». 154
Lepo sobo
polsg obrtne šole takoj
oddam. Naelov ogl. oddelek «Jutra».	197
Dijaka
nižje gimnazije Ali. realke sprejmem v lepo eobico % hrano ta 700 Din. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».	194
Dijaka (injo)
sprejmem takoj na stanovanje in boljšo hrano v bližini pošte. Naslov v ogL odd. «Jutra». 157
rf/t
60.000 Din posojila
iščem proti vknjižbi na posestvo. Dotičsemu oddam tudi dobro vpsljano pekarijo za tri leta brezplačno. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».
Družabnico
za gostilno
na Dolenjskem sprejmem. Pogoj osebna pravica. — «Posredovalec», Sv. Petra cesta 18.	175
Tihega družabnika
ali drožabnico - kapitalom do 40.000 Dtn sprejmem v dobro idoče podjetje modne iS masufakturns strok» — Oeebno sodelovanje ni potrebno Ponudbe na oglasni oddelek «Jatrs» v Ljubljani pod šifro «Podjetnost 27».
89627
Popiti
Gospodična
v stalni službi, s* leli seznaniti radi pomanjkanja znanja tem potos s zna. čajnim, starejšim gospodom z visokošolsko ali srednješolsko izobrazbo, ali sličso — potom dopisovanja Besne ponudbe na oglasni oddelek «Jatra» pod značko «Dopisovanj» £0» 89757
Dotično gospodično
iz Vg.. , ki j* bOa v ns-d*l]o zvečer v kavarni -81os>. v spremstvu mla-d*ga togo»»*, pri oknu, jo naprolam s* natančni naslov. VI» S vis. Naslov t oglasnem oddelku -Jutra».
104
Železničar
s katerim HS se vosila v
oktobru od Tldmsg» proti Mariboru, naj blago. *oH postati «vej nsalov na
oglasni oddelek -Jutra» pod «Bisdjsko».	M
Ljuba Ines
PridL Pojasnilo ustmeao. Ljubi.	Ш
Gospoda R.R.
prosi srednje lrr»fb»e» s» sestanek ob 18.80 Istotsa.
Onega gospoda
ki mi je na Silvestrov ve-
čer v Unionski dvorani poslal cvetlice potom natakarja prosim, da polije j : ■
svoj naslov na delek -Jutra» leto 87».
Iaani od-«Srečno
1SS
Moj možiček!
Srčna hvala, enako želim TsbL Sporoči kdaj prideš. Mnogo poljubov Tvoja.
192
2 osamljeni gdč.
želita dopisovati z dvema gospodoma. Najraje s oficirji In mornarji Ponudbe na ogl. odd. «Jutra» pod «Marica i Nuifca». 196
Gospod, Hrvat
v Ljubljani nepoznae, leli iskrenega prijateljstva s samostojno vdovo tli dostojno goepodično, ki Ima lastno stanovanje. Dopis* pod «Osamljen 24» na ogL odd. «Juin».	89705

Tovarnar
samostojen, prijetne suas-nJostL visoke postave, star SI let, želi znanja s gospodično al! vdovo ▼ starosti od Î3—82 let, И po»eduJe večje premoženje in se lahko takoj poroči ter ima veselje do gospodinjstva is trgovine. Dopise s etiko, ki se na zahtevo diskretno vrne, prosim na oglasni oddelek «Jutra» pod mačko «Tovarnar». Na dopise brez podpisa In naslova se a* ozira.	S4
Mlad gospod
z lastnim premoženjem, ki bo v doglednem času ab-solviral inž. študij in »i leli ustvariti sam svoj dom, želi znanja z dobrosrčno goepodično do 28 let, s tr-
fo»vino ali drugim premo-enjem, ki bi pomagala graditi tiho srečo.— Dopis* s celim naslovom pod značko «Zvezda» na oglas, oddelek «Jutra».	95
Trgovec
ne po lastni krivdi ločen, s* želi MzaaniiS z Inteligentno samostojno damo, katera poseduje približno 50.000 Din gotovine. Pristopi lahko kot družabslca. îenitev ni lAIJučena. Po-nubda pod «Simpatija is dohodH» na ogl. oddelek «Jutra».	159
Loč«] trgovec
želi dostojno znanje z inteligentno samostojno vdovo od 26 do 82 l*t sten» z lastnim stanovaajsm v s vrbo prijateljstva. Kasnejša ženitev ni izključena. Dopise na ogl. oddelek «Jutra» pod «Sreča is zadovoljstvo».	39704
»Z'i
Velik klavir
z močnim glasom, naprodaj Naslov v oglasnem oddelku «Jatra».	142
3ivcM
Dobermana
pristne pasme, 8 mesecev starega, s rodovnikom, radi hišnega reda ngodno prodam. Na ogled pri E. Oolebiowrkt, Ljubljana -Stari trg 19П.
181
Dresi ran črn maček
naprodaj pri Franca Oodu-Javec, Trehnje.	t|
Psa • jazbečarja
črnega, čistrokrvnega, pro-— Naslov v oglasu «a
odddks «Jatrs».
Angleškega hrta
dresirsnega, zamenjam s* mladega kratkega ovčarja ali drugega prvovrstnega varuha. L. MstJsB, FaKa* št. G45.	12S
Svileno torbico
drab, sem izgubila v nedeljo od Pred škofij s, po Pn»«rnovi, Aleksandrovi aS Sslenburgovi ulici, s ca. 150 Dis, penami In robcem. — Najditelja vljudno naprošam, da mi Jo proti dobri nagradi vrne. Naslov por* oglasni oddelek -Jutra».
Ш
Rokavice
osajat», rjave, tem zgabfi
od Strelišča Jiod Roto&oa do Olinc, Tržaška cesta. Oddati Jih je proti вжепЛ Oilnoe, oeeta CI, ttTi-I.
1»
Črn doberman
6 meesoev star, ki sliši w Ime Bobi, Je abl. Prest-mo, da spočeto sni, ki ti kaj vedeli o nJem, ali H bilo znano, kje s« nahaia kak zatekel diilisi4i Jožefa Novak, Mar. D»v. t Polja 41, pri LjabDmi.
«Jugoport»
smo preselil) iz dosedanjih lokalov v Tavčarjevi 8
v nove prostore Kolodvorska ailes štsv. M ter se cenj. strankam tudi r bodoče uajtopleje priporočamo.	SB6S0
Trg. sopotnika
ki bi šel okrog 15. januarja p. L sa kake tri tste* z avtom T Dslmseijo. iščem Ponudb» s na vadbo strok* n» oglasni oddaUk «Juta» pod -Dalmacija».
Zastopstvo
avtomobilov
avtomobilov dveh prions^ so vpeljanih sassik sa Maribor Is Celja pod šifro «Podsssti. n» «Apollo». LJubljana — Stari trg 19.	-
Pozor!	Pozor!
Dramatična društva
Izšla Je «llostriraoa l*pa mssks» Učna metod» sa
podlagi številnih slik In skie v naravnih barvah Isr
izdelava umetnih brad, brk is nosov — Nabavi naj Jo vsak oder in vsak igralss. Cena 40 Din. — Naroča M: E. Navinlek. LJubljana.
Izjava
Podpisana iatavljsm, da si gosp. Frančiška Kcesfae,
stanujoča v Barvarski staži, dala nikakib 5000 Ob za odstop dveh sob. Ako pa le n» bo miru, bom postopala sodnim potom. — Marija Verdier.	1K
Zastopstvo
s sedežem ▼
LJubljani, talim prevzeti «d lake tovarne ali večj» tr-govine. Event. položim primemo kavcijo. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod -Kavcija 25».
128
Naznanilo
Čast mi t» naznaniti cssj. damam, da eeo odpotoval na Dunaj v Smese&ii tečaj
za striženje dam
— Z odličnim natterasJsb Janke Keaaarič, frizer — Jesenice.	9S
Abooeate
sprejmem ss dobre Sonato hrano na Stane trgu 84Ш
148 —Isto.
1»

L. Mikui ~
LJUBLJANA, ■•stal trg 18
izdelovatelj daialkov
Na drobno I	Na debelo!
Zaloga sprehajalnih pa lia
M. Zévaco	• 44
Papežinja Favsta
Roman
»Kakor vse kaže, se je Njegova Svetost prmislila. Ni mi znano in ne miče me vedeti, zakaj. Toda Maineville sé bo vrnil z oboroženo silo, da se polasti dragocenih vreč Njegove Svetosti ter prenese vatikansko žito v malin vojvode Guiškega, ki potrebuje moke za kraljevski kolač. Meni to ni po godu.«
»Zakaj ne?« je vprašal starec, vrtaje vanj z očmi. »Ali bi radi «ami svoj kos pogače?«
Pardaillan je iznova skomignil z rameni.
»Ce bi hotel sam svoj kos, bi si ga vzeL Da ponovim: ne ugaja mi in nočem, da bi vojvoda Guiški jedel ta kruh. Zato sem prišel in pravim mlinarju: prijatelj, tvoj zaklad bo ugrabljen, ako ga ne rešim jaz. Povabil sem dva, tri krepke pomagače, da priredim poslancem gospoda vojvode Guiškega dostojen sprejem.«
»In kaj zahtevate za varstvo, ki mi ga ponujate?« je dejal gospod Peretti.
»Ničesar ne zahtevam,« je odvrnil Pardaillan.
Gospod Peretti se je zdrznil.
»To je zelo lepo, gospod... nemara da prelepo!«
Čeprav je izrekel te besede s tihim glasom, jih je vitez vendarle CuL
»Nihče vas ne more Militi,« je dejal, »da bi zaupali moji nesebičnosti, ki se vam zdi tako lepa in ki je prav za prav samonmevna, če pomislite, da ne potrebujem denarja. Ni dvoma, da se na tihem vprašujete, ali nisem izdajalec, ki ga hoče neprijatelj že naprej vtihotapiti v vašo trdnjavo. V dokaz svojega poštenja vam ne morem ponuditi drugega kakor moško besedo.«
»In če vam ne bi verjel?«
»V takem primeru vas rajši ubijem z vašimi mezgarji vred, kakor da bi videl papežev zaklad v rokah vojvode Guiškega,< je hladno odvrnil Pardaillan.
»Kaj! Ubffi bi me?«
»Ne brez obžalovanja, zakaj ugajate mi zelo.»
»Nu, tako mi svetnikov in Bogorodice, tedaj sva drug drugemu po godu! Zaupam vam, mladi mož. Pokazati vam hočem, kje so skrite vreče. Stopite z menoj...«
In sam pri sebi je rekel:
»Zdaj se mora izdati!.. .<
Toda Pardaillan se ni vzdignil s stola, na katerem je sedel, ampak je mirno odgovoril:
»Prav nič me ne zanima, kam ste skrili zaklad. Ce hočete dober svèt, bi vam dejal, da rajši to minuto naložite svoje vreče na mezge in odrinite.«
Gospod Peretti je pomislil, da ima Pardaillan morda nalogo, zvabiti njegove ljudi v kako zasedo; a z druge strani mu je vzbujal njegov bistri, pošteni in drzni obraz neodoljivo zaupanje. Ubral je tedaj srednjo pot in je sklenil, da ostane do nadaljnega v mlinu, da pa sprejme Pardaillanovo pomoč.
»Vrl poštenjak ste,« je dejaL »Oprostite mi nezaupanje, ki se mu ne boste čudili, ako vam povem, da odgovarjam za ta denar. Poročal bom o vas svetemu Očetu; bodite uverjeni, da najde za vas primerno nagrado.«
»Moja nagrada je že najdena,« ga je pikro zavrnil Pardaillan. »Nikar ne skrbite zastran mene.«
Gospod Peretti ga je začudeno pogledal.
»Kaj je temu vražjemu človeku?« se je vprašal na tihem.
Da bi ga imel bliže pred očmi, je povabil viteza, naj obeduje z njim. Pardaillan, ki mu je dopoldanski izprehod nabrusil tek, se je z veseljem odzval.
Med obedom je opazil dvoje: prvič to, da so bila jedila preveč izbrana za navadnega mlinarja, in drugič, da je izkazovala gospodu Perettiju vsa njegova okolica neko čudno spoštovanje. Po vsem tem je sodil, da ima posla s kakim visokim in mogočnim velikašem
v službi Siksta V----Gospod Peretti ni bil tako srečen; ugotoviti
je mogel le to, da ima zagonetni gost imeniten tek in da ume kaj prijetno kramljati.
Kosilo je bilo baš pospravljeno, ko je prišel vojvoda Angoulêmski
s Picouicom in Croassom. Lakeia sta prinesla vsak po dve mušketi, več samokresov in še nekaj druge bojne priprave.
»Vraga,« se je namuznil gospod Peretti, »previdni ste da nikob tega. S tem orožjem se ne ustrašimo niti obleganja.. .<
»Saj oblegani bomo!«
»Kako! Mar mislite res, da bi vojvoda Guiški...«
»Mislim, da bo grič Sv. Roka še pred nočjo obkoljen po voj. nikih!« je dejal Pardaillan in skomignil z rameni.
Gospod Peretti je jel resnično ugibati, ali ne bi bilo bolje zan da izgine. O Pardaillanu ni dvomil več, narobe! Orožje, ki so ga razkladali po mizah in klopeh, mu je dokazovalo, da je nevarnost pred durmi in da vitez ni pretiraval, ko ga je svaril...
»Hm, hm!«! je mrmral sam pri sebi, »mar bi bil ostal pri kra-ljici v dvorcu! Ali je moja prisotnost tukaj res neizogibna?... Gotovo ne... Človek izkupi kroglo ali sunek z bodalom, da sam ne ve kdaj... In kaj bi bilo, o Gospod, ako bi se jutri raznesla vest o smrti Siksta V. !...«
Toda gospod Peretti je bil hraber mož. Vzlic vsem pomislekom je ostal.
Dan je minil brez posebnih dogodkov. Proti večeru so poslah Picouica in Croassa k znožju griča na opazovanje in so jima za-bičili, naj sporočita, kakor hitro bi videla, da se bliža količkaj večje število ljudi. Picouic je bil dobre volje, a Croasse se je držal kakcr vtelešeni mizerere.
»Oho,« je vpraša! prvi, »kaj pa vzdihuješ?«
»Krivičnost usode se mi upira,« je reke! Croasse. »Vse kar je prav.«
»Ti si krivičen, ti! Ušel si Belgoderu in si dobil službo v hiši, kjer ješ po štirikrat na dan iti kjer govore s teboj po človeško, ne pa da bi te pretepali kakor psa ... in še nisi zadovoljen !...«
»Kaj mi bo vse to, ako me ubijejo!«
»Kdo pravi, da te bodo ubili, bedak?«
»Saj vidiš, da se obeta boj... Stoj, Picouic! Veš kaj mî roji ro glavi?«
»Povej...«
»Pobrišiva jo, če sva pametna!«

Glavni dobitek I. razreda za S 30.000 je zadela srečka štev. 88 858.
Шпшпм 5Ш ie koMna!
Skoro S 750000 ie moči zadeti z eno samo stečko. Dobitki S 500.000 —, 250.000—, 100 000'— v gotovini brez vsakega
odteglja;a.
Najugodnejša loterija na svetu.
100 000 srečk — 50 000 dobitkov.	Polovica srečk zadene.
Žrebanje II. razreda 25. do 27. januarja 1927.
Cene srečkam za kupon II. razreda. Vs	'/«	77	'A srečke
S 8-40 (65 Din) S 16*40 (128 Din) S 32-40 ( 56 Din) S 62 40 (512 Din)
Naročite takoj.
Po dospeli naročitvi dobite na vvoj naslov originalne srečke z uradnim igraln m načrtom. Plačljivo po sprejemu srečk.
Naročila v zaprti kuverti na na-ilov:
Ludwig Friedmann, Wien I., Salzgries 12/e
1
Sreča matere!
Srečna mati, ki ji otroč čete lepo napreduje. Srečen in zdrav otroK, kateri ima nejrecenlnvo prložnost, da ga mati s
svojim mlekom odbrani. Na prsih odbranjen otrok je najbolje odbranjen. Ројгспо je, da mati pred in po porodu piie „OVOLMATINE". Zdravniki, doienke in matere potrjujejo da
pripomorejo k obilnemu dajanju mleka in to zato ktr imaio „Ovomaitine" koncentrirano hrano vi abko prebavliivi obliki Pijte sestavine zrelega ječmenovega slada, neobranega mleka in svežih jajc.
Ena skodel ca OVOM^LTlNfc s svoio hranljivostio ie vredna kakor 12 skodelic iuhe, 7 skodelic kakava ali 3 iajc ter pri tem še veliko lankeiša za prebavo
Ovom^îtine se dobi v vsaki apoteki hi drogerljl po ceni:
100 gi 1850 Din. 250 gr 36'25 Din. 500 er 63 25 Din.
Zahtevajte poskusno pošiljatev, sklicujoč se na list. od Dr. A. WANDER d. d. tovarna farmacevtskih in dijetetnih preparatov ZAGREB. JurJevska- nI. 37.
Govorniki, pevci, športn ki poi kusite pastilje
Valda
Zadivljeni boste!
Naprodaj v vseh lekarnah in drogerijah
Zahtevajte tih v Sfcatiicati
z natiskom Imena
Ualda г
Franže za omette
v vseh barvah se izdelujejo.
TONI J A G E R,
Ljubljana. Dvorni 'ra štev i
Uradnik
z visokošolsko izobrazbo, izvorno in tova Hiško prakso, knjigovodja, slov.-nem.-traa angl. korespondent, organizator išče slu2» Ponudbe pod »Eksport« na upravo lista.
POTNIK
starejša moč, mešane stroke, zelo agilen, 7 letnimi spričevali in dobrimi referencami, dobro uveden pri trgovcih po Sloveniji, Koroškem in Prekmurju, ki vozi sam z avtom, išče stalno službo kot potnik v tovarni ali veletrgovini. Cenjene ponudbe poi »Agilen« sprejema podružnica »Jutra v Celju
Foto
aparati in potrebščine po nizkih cenah v zalogi
drogerija НПТОП RflflC sinooa
Ljubljana, Židovska ulioa st. 1.
Aoarati v trgovini na ogled — Zahtevajte cm za ostale ootiebšfine
i JBDsCSiQBÛI jžOgDiLi, ^Јч
jtfanufakturist
v svoji stroki popolnoma izobražen, starejši, se spre;me v veliko, dobro vpeljano detajlno trgovino na deželi v mariborski veliki županiji Ponudbe ooJ »Dober strokovniaK" na cgiasni oddtlek „Jutra*
i тавмзвизвзванвиЕИк
ïêi ar. ШО Ж1. tm
(doslei Slovenska ul ca št. 11 uraduje od Novera leta dalje
na A eksandrovi cesti št. 12
(h ša Wie thaler).
Z kjučavničarja
za popravila v obratu se takoj sprejmeta.
Ponudbe z navedbo urne plače na
Ravnate) stvt) tovarne cementa,
Z dani most
JOllJllJiliLLliljiliiliiiJi!JlLtliJliil!
Tafflvo Mm pila \iww v Celju
posluie od 1. ;anuarja 1927 dalje, v lastnih prostorih, na-
t a ja joči h se v palači Jadran« sko•podunavske banke
v CeSju, Kocenova ulica 2, v II. nadstropju.
Mačelstvo Sressega gremlja trgovcev Celje.
I
Prostovoljna javna dražba
spalne sobe, razma omar, perila, slik in drugih predmetov se vrši dne 5. januarja 192
ob У. uri — Karlovska cesta št
i(E
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je ljubljeni soprog in
dc bn oče, gospod
Rudolf Smersu
višji revideut driavne žele*nice v Ljubljani
previden * sv. zakramenti, dne 2. januarja zvečer mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se vrši v torek 4 januarja ot> 3, iz deželne boln ce na pokopališče k sv. Križu.
V LJUBLJANI, dne 3. januarja 192/.
Viktorija, soproga Rudoif, Mila, Ema, otroci
(Waggonbeia gpfos m 2 vâgo à
mere 2"80 m dolg«, 53 mm debele, zi takojšnji prejetr.
kupimo.
Ponudbe na oglas oddelek .Jutra* pod »Podnice*.
J. Stjepuiin
26 Sisak
troti reumi, bolezni v : kiepih n m šu"ju utrujenosti spi oš. telesnim slabostim željdCnim bolečinam, vzemite na slad-koijn, v vodi za piti, aH pa primešani kopclji nekaj kapric

B P A Z A Y
francosko žganje z mentolom
Oobite ga v vseh lekarnah, arogerijah
•• » in vetih prodajalnah. Generalno zastopstvo in depot za SHS pa Ima
„Destilat*' d. d. v Zemunu
Žalostnim srcem naznanjamo vsem prijateljem ln znancem oretresuiofo vest, da je naša nad vse ljubljena mamica, gospa
vduva lesnega industrijalca in lastnica tvrdke A. Grundner
v petek, dne 31 decembra 1926 ob 3. uri zjutraj, previden« s lolaži!; »v vere v 45. letu starosti po kratki m mučni bolezni boguvdano nieminula
», ? *	5л b° l ne^'-i0' f	1927 ob 3. uri popoldne iz
hiše žalosti na domače pokopališče v Zrečah.
Sveta maša zadušnica se bode darovala v ponedeljek, dne 3. januarja ob 8. uri zjutrai v župni cerkvi v Zrečah.	^ 1
ZREČE, 31. decembra 1926
Rika Dobnlg, Berta, Frida, MicI In Fančl Grundner
otroci
Vsi globoko žalujoči sorodniki.
Urejuje Fisao Pua bdsjs n Koesordj «Jut»» Adoii Ribnik« 7л
Narodno tiskarno dd kot taksrnsrj« trta Jezeršek. Z» inaeratnl del je odgovor« АЈоад Norek. Vrt . I j-Hj.^