122
Pokora
(Spisal Klemen.)             
Igiulijsko solnce je palilo zemljo, da je venela^trava in gj§ so povešale poljske rože pisane glavice.' Že dolgo ni padlo nic dežja, in zemlja je zevala suše. — V senci pod jablanovim drevesom sta ležala že vse popoldne dva dečka, grizla nezrelo ovooje in zdehala dolgega časa.
-Andrejko, mene že gotovo doma pogrešajo, ker bi moral z očetom v gozd po butare. Pojdiva kam drugam, tukaj bi me lahko našli."
nLe ne boj se, sem gori se nič ne vidi: sicer pa lahko  takoj   pobegneva,   ako  zapaziva kakega vaših."-
j,Vse jedno! Veš kaj, pojdiva se kopatt
,,Saj res, Štefek! Se malo počakaj. Poprej grem. po hrušk tjekaj-le na oni vrt."
,-Stoj, grem še jaz s teboj."
V par skokih sta bila pod hruško, pobrala, kar je ležalo po lleh, potem pa začela lučati kamenje t goste veje, obložene s plodom
nBeživa, beživa, nekdo žvižga!"
.Kje?"
^Vidiš, vidiš, hlapec teče za nama."
Sedaj sta bila še hitrejša od poprej; plota niti videla nista, tako hitro sta bila čezenj, potem po ozki . ulici mej vaškimi skednji in se skrila v gostem grmovju ob potoku. Ko sta se spočila in prepričala, da ju nikdo ne zalezuje, sta se počasi pomikaia ob potoku proti ^veliki vodi", kakor so otroci nazivali bližnjo rekO' Bistrico.
»Andrejko, ali znaš plavati?"
,,Jaz ? Kako bi ne znal ? Na vse načine, kakor ls hoče.š, vrb vode ali pod vodo."
„Ali znaš po žabjer*
..Po žabje znam najbolje."
rPa po pasje?"
,,Tudi po pasje znam jako dobro, po mornarski tudi, po zajčje malo manj. Kaj ti ne znaš?"
wNak! Daj me ti naučiti!"
123
nZakaj ne! Vidiš, kadar plavaš po žabje, delaj tako-le z^rokaroi!" In Andrejko je stegnil roke daleč narazen in vihtel ž njimi ponosno po zraku, da je par-krat zadel tovariša na usta.
nGlei ga; pazi vendar, sicer mi še zobe izbiješ; čakaj, me bodeš rajše v vodi učil."
,\o, pa v vodi; saj sva že blizu. Pojdiva k vrtincu, tam se najlažje plava, ker je stojeoa voda.
rPa tam je preveč globoka."
,.No, pri kraju je tudi plitva."
Takoj nato sta bila na mestu in merila s pogledi motno vodo, ki se je bolj proti sredi na dveh krajih vrtila v krogu in nosila s seboj umazane pene. '
,.Jaz se ne upam na sredo; rajši ostanem na plitvem. Pojdi plavat, da vidim. kako znaš!"
nPojdiva oba, sedaj te najlažje naučim, dokler še nisem utrujen."
Stopila sta v vodo; s početka ju je spreletelo hladno, no kmalu sta se privadila in prešerno brozgala po površini in škropila drug drugega. Dolgo sta stala ^na plitvini, nobeden si ni upaJ v globočjo vodo.
..Andrejko, prej si se tako bahal, da znaš plavati, pokaži!"
,Počakaj, da se malo privadim."
A Štefek je čakal zaman: videl je, da je tovarišu pošla vsa izurjenost. Voda ga ni držala na površju, takoj je smuknil pod gladino.
HDaj mi roko, pojdiva oba proti vrtincu! Oba se laije ubraniva, ako bi naju hotel potegniti s seboj."
Štefek se je s početka branil, potem se je udal, — in kmalu jima je segala voda do ramen.
..Andrcjko, idiva nazaj, raene zanaša, in noge mi omahujejo." — V jstem hipu mu je spodrsnilo na spolskem kamenu in se je brzo oklenil tovariša z oberaa rokama.
..Hitro nazaj, vidiš, da nama sega voda že do vrataP
,N*e morem, ker se rae ti oklepaš; spusti me, da si  najprej pomagam sam, in potem potegnem še tebe.a
A Štefek ni hotel. Morebiti tudi ni mogel, ker ju je voda zanašala vedno bolj v globočino injima segala že do brade.   Pričela sta obupno klicati na pomoo, a
124
kmalu niti tega nista mogla. Oči so se jima zalile s solzami,, glavi sta dvigala kvišku in hlapala po sapi. Navdala ju je groza. Moj Bog, od nikoder poraooi. sama v vodi. plavati ne zna nobeden — — —
Skrila sta se za trenotek pod vodo, a takoj nato sta se zopet  pokazala  dva obupno raztegnjena obraza
na površini. — PomagIn zopet sta se skrila
pod vodo. To se je parkrat ponovilo, a mej tem ja je voda tirala vedtio dalje. Par hipov se že nista pokazala, in Štefek je izgubljal zavest; tedaj sta zadela ob nekaj trdcga, in Andrejko je imel še toliko 'moči, da se je vzpel pokoncu in dvignil tudi tovariša s seboj. Glavi sta se zopet pokazali \z vode; vsa zaripljena v obraz sta težko dihala in bruhala vodo iz sebe. Stala sta na nekem šotoru, katerega je voda prinesla Bog vi odkod in zasula napol s peskom. Bila sta za sedaj rešena; voda jima je segala še vedno do vratu. vendar ni bila toliko močna, da bi ju mogla odpluti s seboj. Tresla sta se prestane nevarnosti in še vedno v smrtnem strahu pričakovala rešitve.
,.Pomagajte, pomagajte!;'
Obupni klici so doneli iz vodne sredine, a nobe-nega usmiljenega bitja ni bilo v bližini. N€kaj sežnjev za njiaa so pluli trije sulci ponosno po zeleni reki in svetlikali s srebmikastimi luskinami. nad njiraa je letela fiez vodo jata povodnjih ptic, ki so porogljivo krioale in raztezale ozke, sablaste peruti.
Stala sta že četrt ure na štoru, klicaje na pomoč, a slišal ju ni nihče; zopet so jima začele pešati mofii in strah pred smrtjo ju je navdajal.
»Andrejko, obudiva kes, skoro gotovo bodeva tu utonila. a ravno prej sva kradla sadje, starišev nisva slušala, mesto na delo. sva se šla potepat, in zato naju je Bng kaznoval."
štefek je drhtel, glas se mu je tresel, solze so lile po licib in kapljale v vodo. Oba sta drgetala po vsem telesu, nog skoro nista več čutila, in omotica se ju je prijemala. — Pričeia sta obujati kes.
Po molitvj sta bila malo potolažena, a čutila sta, da jima vedno bolj pešajo moči. Zopet sta zaklicala na pomoč.
125
Tedaj je Andrejko opazil ob bregu, precej dalee dva človeka, ki sta hitela ob vodi. Navdala ga je nada, mu povrnila moči. in kričal je iz polnega grla. Onadva sta ju že videla in se bližala s silno hitrostjo. Andrejko je potegnil roke izpod vode in zamahnil z njimi po zraku, a tedaj je zgubil ravnotežje, se strmoglavil v vodo in potegnil tovariša s seboj. Zdelo se je, da sta izgubljena, a pomoč je bila blizu. Slišala nista druzega, kot buoanje vode nad seboj in okoli sebe, v prsih ju je dušilo, — tedaj sta začutila, da ju je nekdo zagrabil in potegnil iz vode ... Potera se nista spominjala ni-česar več.
Ko sta se vzbudila, sta ležaia na bregu, in poleg je stal Štefkov oče in stric.
,,Sedaj vesta, kaj se pravi neposlušen biti, potepati se mesto delati. Lahko bi bila sedaj že na onem svetu, da midva nisva k sreči slišala vpitja."
Štefek in Andrejko sta bila ozdravljena. Odslej sta se čudovito bala vode in potepanje jima ni več hodilo na misel.