s 73. smuti.
V DUHU, I SOtOttl 30. MRI INI
IL Ido.
Szfaaja vsak dan miif, Lrimši nedelje In praznike, ter velja mm poMI prejemaš za auto a i|iiki dežele aa vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 80 h. Za fcjnhllame'sf pošiljanj eni i a dom za rac lete
34 K, za pol letat 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi aam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 30 h, za en mesec 1 K 90 ta. — Za tuje detel« toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpoŠUjatve naročnine se ne ozira. — Za aaaaaadfzj se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frank o vati — Rokopisi »e>e vračajo. — UvadnUfse na mmvmwmkHw je ▼ Knaflovih ulicah Si. 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, VT-"*r t. j. administrativne stvari
Jaesecna prilaga: „Slovenski Tehnik«.
Oradntttra ttleloa it 54. Ptsaanas MarOkt pa M k. Upravziitva tetefen it M.
»ellbonočne misli.
Topli južni vetrovi vejejo preko poljan, narava se vzbuja iz dolgega zimskega sna, polje in log sta se osvobodila snežnih, ledenih okov, solnce božje se smehlja raz nebeski •bok, ptice gostole vesele spomladanske pesmi in prsi človeške se širijo, srebajoč vase balzamski vzduh težko pričakovane vigredi.
Spone ledene zime so strte in v naravi je zakraljevala, zagospodovala kraljica spomladi, budeč vse, kar je v prirodi živega, k novemu krepkej-šemu življenju.
Čas vstajenja, vseh živih dan je napočil.
Ozračje se čisti, mrkle megle izginjajo in izza oblakov že prodirajo prvi žarki vseoživljajočega božjega solnca: temne sence beže in mrak se umiee jasnemu, svetlemu dnevu. Se Tise na obzorju semtertja črni, pogubo javljajoči oblaki, toda s severa in zapada že vejejo ostre sape, ki imajo razgnati in razpoditi zadnje črne oblake, ki vise nad vesoljnim človeštvom, da bi mu zatemnili, zastavili pot tja gori, kjer se žari luč, kjer vzhaja solnce omike, prosvete in napredka.
Ni še dolgo tega, ko so bili narodi vkovani v težke verige robstva in hlapčevanja.
Vihar je nastal, blisk je švigal po ozračju in grom je pretresal zemeljsko ozračje: francoska revolucija je s svojo elementarno erupcijo očistila admosfero in prvič prebila nepre-dorno meglo, ki je preje zavijala človeštvo v najtemnejši plašč.
Res, da je nekaj Časa zopet nastopila reakcija in se ulegla na zemljo dušeča njena mora, toda narodna spomlad 1. 184S. je prinesla sabo novo življenje in definitivno izvoj evala prevlado luči nad temo.
Toda peklenska vrata teme še niso docela premagana!
Crni pozoj, ki mu je francoska revolucija zadala prvi smrtonosni udarec in ki spi navadno v skritem dnu ljudskega  jezera,   še   vedno   sili na
površje in skuša z zadnjimi svojimi močmi strmoglaviti prijatelje solnca in luči s prestola, ki so si ga z nadčloveškim naporom zgradili na mrtvih truplih sinov teme
No, njegovi uspehi so efemerni, ginljivi. Za hip, za moment švigne preko obzorja črn oblak, a vse premagujoči sili solnčnega boga se mora umakniti mahoma!
Svetal dan premaguje temno noč na vsi črti!
Francija, ki od nekdaj stopa na čelu omike in prosvete, je piva vrgla raz-se robske verige in pregnala z žarečo plamenico svobode v deželi še vladajoči somrak, v katerem so še prešerno frfotali črni netopirji in liki bajeslovni vampiri pili drago« eno ljudsko kri.
Po Ijutem, skoro nadčloveškem boju z močmi teme so iran< oski, za blagor domovine vneti državniki za večne čase štrli premoč rimskega klerikalizma in osvobodili državo od <erkve in jo rešili pogubnega vpliva, ki si ga je Vatikan v teku stoletij umel pridobiti v francoskem javnem življenju.
Rana, zadana mednarodnemu klerikalizmu na Francoskem, je smrto-j nosna in pod tem udar« em se zvija, peneč se od gneva in onemogle jeze vesoljna Črna golazen, ker čuti dobro, da so dnevi njenega gospodstva šteti in da skoro napoči po vseh deželah in v vseh narodih svetli veliki dan, ko bodo /a vselej zdrobljene klerikalne moČi in ko se bo narodom zopet vrnila popolna suverenost.
Tudi na Ruskem je po dolgotrajnih, najbolj krvavih bojih, kar jih pozna svetovna zgodovina, zasijalo solnce svobode, reakciji je strta glava in na vsi črti gospodujejo v slovanski Rusiji stranke, ki so napisale na svoj prapor načela svobode :n napredka.
Na Angleškem, kjer je e od nekdaj doma svoboda, se baš sedaj pripravljajo, da izbrišejo zadnje ostanke   reak'ionarstva   ter nadomestijo
konfesijonalno šolo z interkonfesijo-nalno.
V solnČui Italiji so si svobodomiselne ideje priborile že toliko moči, da je reak« ionarstvo že vrglo puško v koruzo in da že ponosni Vatikan premišljuje, dali bi ne bilo najboljše odreči se dosedanjemu svojem intran-singentstvu in se skušati sporazumeti z državno oblastjo.
Celo na Španskem, ki je veljalo dosedaj kot pravi eldorado najčrnej-šega reakcijonarstva, se je jelo baš v preteklem letu živahno svetlikati in ne bo dolgo, da se tudi tam po-dero stebri, ki podpirajo vlado ua-zadnjaštva.
Povsodi napredek, povsodi že pobedonosno zmaguje svetloba nad črno temo, le pri nas na Avstrijskem in Slovenskem se zdi, kakor da bi se nam šele napovedovali najtežji časi reakcionarne nadvlade.
A to samo navidezno!
Tudi pri nas korakamo zmago-nosno in nevzdržno na poti proti žarkosvetlemu solncu svobode in napredka in tudi naše poljane že mogočno razsvetljuje veličastna plamenica svobodne misli!
Res, da se baš sedaj zbirajo pri nas črni gavrani, hripavo oznanjajoč, da bodo zastrli vso dežel s svojimi Črnimi perutmi.
Toda to kričanje ne straši nikogar, saj je zgolj dokaz za to, da so črnim vampirjem jele pešati moči in da hočejo pešanje svojih sil prikrti, nadomestiti s kričanjem.
Klerikalizem, reak« ijonarsvo se nahajata povsodi že v zadnjih trzla-jih, samo pri nas še zbirata zadnje j svoje moči k na j obupne jšemu odporu.
Toda Črni zmaj je že smrtonosno zadet, zato se ga ni treba več bati in naj si tudi izvojuje sedaj še uspehov, saj ti bodo le trenotni, efemerni!
Zato sursum corda vsi vi, ki se borite za svobodo in napredek!
I 'e povsodi zmagujejo svobodomiselne ideje, bo tudi med Slovenci napočil čas, ko bodo razbiti klerikalni okovi.
Zato krepko na delo in v junaško borbo!
LISTEK.
Wm novo društvo.
Sprehajal sem se po Zvezdi. Vendar še pravim po Zvezdi, se ne sme misliti kar cela Zvezda, ampak samo majhen njen del, namreč tista srednja pot, ki vodi od središča proti Šelenburgovim ulicam. Ta pot je moje najljubše sprehajališče pozimi in poleti. Seveda poleti imain pri svojem ondotnem sprehajanju včasih križe; namreč tedaj, kadar se v Zvezdi koncertuje. Pa domače občinstvo me ze pozna vedoc, da je ta pot moja domena, ter se mi razgrinja. Sicer se pa ljubijan-kh gospoda zna tudi tako spretno in elegantno umikati, da pri najboljši volji ne zadobiš prilike, se obregniti ob kako damo, tudi če jo iščeš. Pač pa mi delajo napotje rodoljubi z dežele. Teh ne-rodneŽev zaleti se vame zdaj ta, zdaj oni; pa še ,pardon' ne reče, kakor pravimo mi aglajeni velikomeščani, tamveč samo enostavni ,no!' In po tem 'no, če po drugem ne, ga spoznam, kdo da je, in mu odpustim. Kaj pa
tudi hočem? Mislim si: Si pač rodoljub z dežele in zato neroden in ne-ukreten. In zadeva je končana, dokler ne butne vame spet drug butelj, opravičujoč svoj butljej s kmetav-| zarskim ,no'.
Pozimi pa imam mir in pokoj na tej poti. Brezskrbno in počasi postavljam nogo pred nogo, zdaj na-naprej in nazaj, zdaj na desno in levo, z rokami na hrbtu in z glavo navzdol, kakor tisti, ki ve, kaj da nosi v njej, ter se nemoten vdajam premišljevanju o svojih vrlinah in slabostih drugih. In snovi mi ne poide nikdar. Kako tudi? Saj veliko je število vrlin, ki jih nahajam na na sebi, brezmejno pa število slabosti, ki jih vidim na drugih.
Tako sem se sprehajal tudi včeraj ter mislil in mislil. In te moje misli od kraja niso bile nevsečne. Poglej, moj ljubi Jesih, sem dejal sam pri sebi, ne godi se ti ne baš slabo. Plačo ti zvišujejo tako naglo, da te niti mesarji s svojimi mesnimi cenami ne morejo dohajati. Lep kupček dobivaš na mesec in potrebno bi bilo, da bi ti dali prvi dan vsakega meseca dopust samo v ta namen, da
bi zamogel lagotno prešteti prejeto mesečno gazo. Le odkritosrčen bodi in priznaj, da dobivaš mnogo več, kot zaslužiš.
Kako je že zadnjič sodil o uradnikih tvoj prijatelj, hišni in zem-ljiščni posestnik iz Krakovega, ko sva sedela pred njegovo hišo na klopi? Modroval je takole: Uradnikov je sama delomržnost, je rekel. Kaj pa je to, če presedajo po osem ur na dan po uradih ? To vendar ni bogve kak trud. Moj drvar mi raz-sekava drva po deset ur na dan. Tn kako dela? Da mu teče pot s čela; pa za to dobiva samo po tri kronce. Kdaj pa se je še kak uradnik potil ? In če se je, je sam kriv: naj si pa sobe ne zakuri.
Potem pa kako so objestni! Vse premalo požrtvovalnosti in patnjo-tizma tiči v njih. Ozro naj se na druge stanove, in ni treba, da ravno na mokarje, ampak na katerikoli stan. Ondi bodo videli, kaj je požrtvovalnost in patrijotizem. Tu se pravi mnogo in hudo delati aa nič, ali pa celo za zgubo. Zato je pa tudi tako: Uradniki bogatijo in postajajo hiiarji in vilarji, drugi stanovi
Slovenski narod, razbij s pestjo stoletne spone J in stopi krepko na plan kot svoboden junak, saj nPepelni dan ni dan več Tvoj, Tvoj je vstajenja dan!"
Ljubljanski Skof postav-l]en no laž.
Ljubljanskega škofa Jegliča ozko obzorje je splošno znano. Pri neštetih prilikah je mož, ki bi kot visok cerkveni dostojanstvenik moral pokazati vsaj navaden bister razum in vsaj nekoliko znanja, dokumentiral izredno omejenost, pomanjkanje Čuta za spodobnost in tudi pomanjkanje čuta za resnico.
Omejeni ljudje so pa večkrat tudi zlobni in ljubljanski Škot je tudi zloben. Vsaka prireditev naprednja-kov ga bode in jezi in vsako prireditev — pa naj bo še tako nedolžnega značaja — označi za krivo versko ali brezversko. Ako uči nad učitelj Žirovnik v Št. Vidu mladeniče, kako se umno obdeluje polje, gozd in travnik, napadel ga bo škof, da pohujšuje mladino. Ako se vrši v „Mestnem domu" v Ljubljani kako znanstveno predavanje, je škof Jeglič tisti, ki vpije na političnem shodu v „Unionu", da se uče tam krivi nauki, katerih naj ne hodijo poslušat pristni verniki pristne katoliške cerkve, da si ne okužijo nedolžnih katoliških duš . . .
Kakor vtika ljubljanski škof v svoji škofiji svoj jezik v vse, kar ga i prav nič ne briga, tako se vmešava celo v razmere izven svoje škofije, seveda z isto zlob-nostjo kot doma.
V eni zadnjih številk ljubljanskega škofijskega lista je bilo brati sledeče:
„Pri zadnji škofijski konferenci se je razvila debata o različnih duhovniških zvezah, ki jih ustanavljajo duhovniki med seboj. Škofje niso proti duhovniškim zvezam, dokler se gibljejo v postavnih mejah
pa  propadajo  in  iščejo posojil pri uradnikih.
Potem pa denar, ki se trosi za uradnike, je v dvojnem oziru vržen skoz okno. Prvič je uradniški stan popolnoma neproduktiven: Ne proizvaja niti jela niti pila. In jelo in pilo je vendar glavna stvar za življenje, kakor je prvo telo, potem šele duh. Od jela in pila se ti redi trebušček, ki je vendar kvintesenca našega života, od učenosti te pa boli glava. Da, ko bi po šolah teleta redili in po pisarnah buče sadili, bi bilo kaj dražega Tako te pa po šolah pitajo s takozvano dušno hrano, ki je pa še slabša ko neslana čobodra. Vsaj se je ne nasitiš nikdar, ampak čim več se je nažlampaŠ, tem bolj te žeja po njej.
Po pisarnah te pa sodijo in obsojajo, ako si skušaš na lahek in izdaten način pomagati iz revščine. Pa pravijo, da skrbe sa red. Čemu neki ? Vsaj meni se zdi v krčmi na žegnan-sko nedeljo najbolj rletno zato, ker tedaj frče stoli po sobi ko žoge po lantenisu in se bliskajo noži kot zvezdi j i utrinki. Pa reci, če ni res rletno!
in so v duhu božje uredbe katoliške cerkve . . .
Le takih zvez ne morejo škofje dovoliti, kakršne obstojajo na Češkem in Moravskem, ki cerkveno uredbo popolnoma uničujejo. Te zveze naravnost uničujejo v svojih listih avtoriteto škofov. Ako se doseže kaj v prid duhovnikov, to sami sebi pripisujejo, ako se pa kaj ne posreči, pa očitajo to škofom; celo groze škofom z najhujšim uporom, ako se nočejo ravnati po njihovih željah. Predsednik se je baje šopiril, da je on češki nadškof in ne praški kardinal. Energično se bojujejo proti celibatu, z anič uj ej o češčenj e s v e-tega Srca Jezusovega, popolnoma krivenauke imajo o človeški svobodi in milosti božji, tudi rodovniško življenje so s tem slabi. Sami boste spoznali, da Škofje takih zvez ne morejo odobravati. Najboljši duhovniki so izstopili iz teh radikalnik zvez..."
Tako je pisal škof v svojem škofijskem listu. Škof je imel svoje podrejene* duhovnike — kateri edini dobe ta list v roke — najbrž za tako nevedne, da je mislil, da ne bodo spoznali, kako se jim njih nadpastir nad vse grdo — laže. Ako bi pa spoznali, kako jih farba, se mu pa — tako je moral sklepati ljubljanski škof — nihče ne bo upal ugovarjati.
Kranjski duhovniki mu res niso ugovarjali, pač pa so se oglasili Češki in moravski duhovniki, ki so ljubljanskega vladiko postavili na laž.
Gori citirani odlomek je priobčil tudi nKorr esp on d en z blatt ffir den katholisehen Kleru?". Temu je Ivan Pauly, bivši predsednik češke deželne zveze katoliških duhovnikov na Češkem in kot sopri-zadeta oseba poslal popravek, v katerem pravi, da je bila s pisanjem ljubljanskega škofa zveza čeških duhovnikov — Zemska je dno ta — po -
Nadalje pa, ali misliš, |da pusti uradnik kaj svoje plače v kraju, kjer služi? Niti patakona ne. Tam po Švici in Nizzi ti božjake zapravlja. Ti davkoplačevalec pa skrbi, da se ti pritrkljajo iz inozemstva nazaj v tvoj žep.
Pa bi že ne rekel tolikanj, ko bi bili uradniki listi naših gora. Bodi! bi si mislili Vsaj so sinovi našega naroda, in Če jih že moram rediti, redim vsaj domačine. Toda tujci so po rojstvu in mišljenju. Le poglej, koliko jih pa je iz Krakovega! Nič. Sami Gorenjci so, Dolenjci so in Notranjci; da, še celo kak Štajere je vmes in pri ti zadnji besedi je zlobno pomežiknil ter me [postrani pogledal —. In te pritepence naj mi davkoplačevalci pitamo, zato ker nam ne pridelujejo niti jela niti pila, ki je vendar punetum saliens našega življenja! (Vidite, kako učeno zna govoriti ta moj prijatelj iz Krakovega!) Ali smo nori!
In vrh vsega"" tega hočejo imeti še svoje prepričanje! Ta je pa lepa. Uradnik imej prepričanje tistega, ki ga plačuje. V moji hiši velja že od nekdaj to načelo in zakaj bi ne ve-
polno ma po krivici obsojena. fhre se tu za Čast več nego 2000 čeikih duhovnikom, ki so v tej zveni in popravek je poslan „im In-teresse der Wahrheit und iekwer bedrohterEhve so zahl-reicher bohmischer Priester". Znameniti popravek se glasi:
1. Ni res, da Češka duhovniška zveza na češkem uredbo eerkve popolnoma uničuje.
2. Ni res, da češka duhovniška zvena na Češkem v svojem listu naravnost uničuje avtoriteto škafov.
3. Ni res. da si je češka du-kovniška zveza na Češkem, če se je kaj doseglo v prid duhovnikov, to sebi pripisovala, ampak res je, daje duhovniška zveza pripisovala to tistim faktorjem, ki so po svojem delu to zaslužili in da je mnogim osebam, ki so stale izven zveze, izrazila oricijalno svojo zahvalo za njih delo, izvršeno v prid klera.
4. Ni res.  da je  češka  d u ko vniška zveza na Oeškem to, kar   se   ni   posrečilo, očitala
škofom.
5. Ni res, da je češka duhovniška zveza na Češkem škofom g r ožila z najhujšim ■ poro m.
6. Ni res, da seje predsednik tiskovne zveze šopiril, da je on in ne praški kardinal nadškof Češke, ampak res je, da je In obdolžite v sama izmišljena neresnica.
7. Ni res. da se je češka duhovniška zve/.a na Češkem b o j e v ala proti celibatu, res pa je, da z v e y- a ni nikdar govorila o tem predmetu.
8. Ni res, da je češka duhovniška zveza na Češkem zaničevala eeščenje svetega Srca Jezusovega, ampak res je, da seje vse delovanje društva na prvem občnem zboru posvetilo Srcu Jezusovemu.
9. Ni res, daje imela Češka duhovniška zveza na Češkem popolnoma krive nazore o človeški prostosti, ampak res je. da v tem oziru v društvu ni padla nobena napačna beseda in da zveza o takem predmetu ni nikdar razpravljala.
10. Ni res, daje imela češka duhovniška zveza na češkem popolnoma krive nazore o milosti božji, ampak res je, daje zveza pri vsakem društvenem zborovanju molilazamilost božjo v cerkvenem zmislu in da se v društvu ni nikdar govorilo o milosti božji.
11. Ni res. da je Češka duhovniška zveza na češkem oslabila rodovniško življenje, ampak res je, da se duhovniška zveza v nobenem oziru ni nikdar izjavila proti rodovniškemu življenju in da odlok češkega episkopata glede razpustitve duhovniške zveze ni navedel mttt  ene  izmed  tukaj navede-
ijalo tudi v državi! Jaz na primer verujem na coprnice in moja služin-ead veruje tudi. In tako je prav.
Pa pravijo, da so si tekom svojih dolgoletnih študij pridobili prepričanje, ki jim je sveto, in da si potem uravnajo svoje mišljenje in življenje. Pojdite, pojdite! Ali vprašam jaz vola, kakšno prepričanje si jo pridobil, ko se je učil voziti? Tako mora vleči, kakor jaz hočem. In če sem jaz pijan, da smatram jarek za cesto, mora tudi vol v jarek, čeprav je morebiti prepričanja, da se lažje in bolje vozi po cesti ko po jarka
Sicer je pa tudi grd anahroni-zem. v dobi; enake volilne pravice govoriti o prepričanju. Inaka volilna pravica pomeni menda vendar, da naj volijo vsi enako, namreč tako, kakor hočemo mi hiŠarji in zemljaki, ki spadamo k produktivnim stanovom in smo za to okostje človeške dražbe.
Tako je modroval moj prijatelj s Krakovega. Jaz sem mn sioer na viden burno ugovarjal, tako da bi se bila skoraj skregala. In skregala bi se tudi v resnici bila, pa v tistem
ni h enajstih točk kot vzrok razpustitve druStva.
12. Ni res, da so najboljši duhovniki izstopili ia avone, ampak res je, da so od 2500 članov tik pred razpustitvijo zveze izstopili le trijeduhov-niki, vsi drugi so ostali Člani.
Tu je 2500 čeikih duhovnikov po bivšem svojem predsedniku ljubljanskega škofa postavilo na laž. S tem je sijajno dokazano, daje škof v svojem uradnem listu nagromadil vse polno laži o 2500 čeških in moravskih duhovnikih.
Toliko v premišljevanj e o mora-liČni kvaliteti gospoda Antona Boua-venture Jegliča.
Pismo Iz Hrvatske.
(Konec saborskega zasedanja. — Razbite spletke.— Agramo-socialno gibanje vSriemu.)
V Zagrebu, 28. marca.
Proti vsakemu pričakovanju se hrvatki sabor ni mogel odgoditi v soboto. Vzrok temu je ta, da je nastala med koalicijo in podbanom Nikolicem težka kriza radi volitve osmorice novih delegatov v peštanski državni zbor.
Kakor sem vam že v zadnjem pismu javil, se je mislilo na kombinacijo, da bi se v peštansko delegacijo poleg 5 pristašev koalicije volili tudi trije madjaroni, ki tvorijo še v saboru razbito skupino 27 mandatov. To je predlagal podban Nikolić tem nujneje, ker koalioija niti ni imela novih osem poslanoev, napram obema skupinama frankovcem in madjaronom pa ima samo relativno večino. S »tem se je hotelo kakih 10—15 madjaro-nov za stalno za vsak slučaj privezati na vlado, da bi bila le-ta podprta s sigurno parlamentarno večino.
Toda ta načrt, ki je bil z matematičnega gledišča docela opravičen, ni mogel uspeti. Oni madjaronski ostanek v saboru je povsem nepotreben, abnormalen privesek. Madjaronov je sedaj še v saboru 27, a nimajo niti toliko politične veljave, kakor trije zastopniki kakršnekoli druge stranke, ker nimajo prav nobene z a -slombe v narodu.
Vsakdo ve, da jih bodo prve svobodne volitve odpihale kakor prah s t viija. Na njih leži prokletstvo dvajseti^ . ; _ 'iranskega režima in vsaka tudi najširša kooperacija z njimi bi samo kompromitovala vsako drugo stranko. Zato se jih lahko tako per-horescira v saboru, zato se ne sme radi pritiska javnosti napram njim uveljaviti parlamentarni princip, da bi bili tudi oni zastopani v delegaciji skupnega državnega zbora.
A bili so tudi to pot odrinjeni. To jih silno boli. In res veČina njih je vedno pokorno glasovala za vlado in koalicijo in jima izdatno pomagala v času frankovske obstrukoije. A ko je bilo potreba, da se jih vsaj nekoliko prizna za ravnopravne, se jih je nemilostno potisnilo na stran.
Skoro bi se človeku smilili, ako bi se ne vsiljevalo vprašanje, kaj bi
trenotku stopi na prag njegova zastavna soproga ter mu zakliče, da si je mali Francek zmočil plenice, naj ga torej gre previjat.
Pa kakor rečeno, ugovarjal sem mu samo na videz; zakaj na tihem sem mu pa le dajal prav.
In da je imel prav, prepričal sem se vnovič, ko sem prišel domu. Na pisalni mizi me je namreč poleg mesečne gaze čakal še tudi doposlani honorar za moje književno delovanje. In kak visok kupček denaroa je bil to! če tudi sem takoj sedel k mizi in začel preštevati cekine in kronce, vendar tisti dan nisem bil s štetjem gotov. Bog bodi zahvaljen, sem dejal, da im«Tn tako vsestranske zmožnosti. Visoka gaza in še višji honorarji, hudič ni, da bi mi se ne godilo dobro.
Sevede zaradi tehle honorarjev sem si nakopal že tudi mnogo jeze in zavisti. Zadnjič mi je celo neki list javno očital, da pisem po štiri vinarje vrsto, meneč, da se bom od samega sramu pogreznil v zemljo. Jan sem pa tako nesramen, da me ni bilo čisto nič sram. Pač pa sem mu poslal popravek glaseč se: „Ni res, da pilom vrsto po štiri vinarje, ampak res je,
oni storili z narodom in s svobodomiselnimi rodoljubi, ako bi pri volitvah 3. maja si ohranili večino. Haj so že opetovano pokazali, da so sposobni odobriti najhujšo turanstvo. To jo samo naj blažja nagrada na njihove grdobije.
Tako se tudi to pot ni posrečilo, da bi se vsaj nekateri izmed makaronov rehabilitirali. Radikalnejši elementi v koaliciji niso odnehali in tako se je izvolilo s 40 glasovi 6 koalicijskih poslanoev in dva viri lista — ve« lika župana. Frankovci niso glasovali, ker v obče ne priznavajo veljavnosti nagodbe iz leta 1868., a madjaroni so odšli iz sabora.
Kakor sem poizvedel, ni bil ta zasnovani aranžma z madjaroni ničesar drugega kakor dobro premišljena spletka. Oni n zgoraj" tako v Pešti (stari liberalci kakor Wekerle, An-drassy itd.) kakor na Dunaju so vedno visoko cenili ono preostalo madj ar onako skupino, s katero mislijo držati v šahu koalioijo, ki ji prav nič ne zaupajo.
Kraljev ukor in neprestana borba za sankcijo vsakega zakona najbolje dokazujeta to. Da se koaliciji nato-vori pokorna madjaronska garda, bi bila s tem ustvarjena tudi „korektna" parlamentarna večina. Toda napravili so račun brez krcmarja. Tudi dr. Frank je špekuliral na to situvacijo. Baš v zadnjem času se je naglašalo, da se vlada ne more naslanjati na koalicijo in da nima svoje večine itd. čim bi se namreč koalicija le količkaj
približala madjaronom, bi to bilo zanj izvrstno agitaoijsko sredstvo.
In ravno v tem času se je razkrila ona panama, kako so si madža-ronske korifeje delili med seboj brez računa tisoče iz saborske blagajne, in to je končno popolnoma onemogočilo to kombinacijo.
Koalicija je tako dokazala, da makar nima absolutne večine v saboru, vendar je gospodujoča, ker v resnici reprezentuje veliko večino naroda.
V Si emu, v najrodovitnejšem našem kraju, se je silno razvilo agrarno -socialno gibanje. Tam se organizujejo mnogobrojni poljedelski delavci. Pri tem so prišli v navzkriž z oblastmi, ker so nastavili svoj novi cenik ter se trudijo, da ga povsod izvedejo. Naravno je, da si prizadevajo pridobiti vse delavce, da bi priznali ta cenik ter se organi z o vali. Oblasti pa zopet branijo tiste, ki hočejo ceneje delati. In tako se dogajajo vedno spopadi. V Sremu je ogromno cerkvenih in aristokratskih latifundij, zato je razumljiva borba delavcev, ki so do-sedaj živeli ob siromašni dnini. Toda ti poljedelski delavci, kakor vsaka struja v začetku svoje organizacije, stavijo prevelike zahteve. Tu bo treba mnogo opreznosti in velikega takta, da se ta ekonomski boj spravi v redni zakoniti tir. A
Šolske razmere v Ljubljenu.
(Iz dijaških krogov.) Na naših srednjih šolah se gode voasih  prav  čudne  stvari.   Na eni
da pišem vrsto po kroni". Sicer pa bodi med nami povedano, da sem se v tem popravku grdo zlagal; toda mislil sem si: V onem listu je že tako vse polno laži; torej je že vseeno, ali je še jedna laž več ali manj v njem. Poznalo se ne bo nič. S tem argumentom sem si potolažil sioer zelo tanko vest in upam, da sem se povoljno opravičil tudi pred občinstvom.
Vendar pa hočem biti odkritosrčen in hočem priznati, da sam dobro u vidim, da ni posebno lepo pisati za nagrado. Prvič, ker je književno delovanje nekaj tako vzvišenega, da se ne da nikdar z denarjem poplačati, vsaj moji proizvodi ne, drugič pa tudi, ker so izdajatelji, založniki in tiskarn ar j i reveži in stra-daloi. Sioer pa tudi s kulturno historičnega stališča ne gre, da bi se popolnoma otresli lepih starih navad slovenskih. Taka lepa stara navada slovenska pa je bila tlaka. In če je že kmet tak egoist, da noče več tla-čaniti, držali naj bi se je že vsaj naši književniki, ki so reprezentanti idealizma.
Toda jaz sem že iz takega testa,
strani delujejo tu nad vse predrzni nemški profesorji, ki se poslužujejo vsakega sredstva v svrho doeege svojih pangenmansJrih namenov, ki si upajo sramotiti povsod in na vsak način naš narodni čut. Pred kratkim si je dovolil neki nemški profesor v višjem razredu, kjer je samih borih 10 Nemcev in še enkrat toliko Slovencev, titulirati slovenskega dijaka „win di s oher Bubu. Torej niti v šoli se ne morejo vzdržati ti gospodje! In ako iščeš kje pravice in zadoščenja, ti pokažejo vrata. (Ime tega gospoda vsakomur na razpolago.) Na nekem drugem zavodu v Ljubljani je že znan propagator „Siid-markeu, ki se čuti na svojem zavodu, ki je utrakvističen, popolnoma domačega kakor na kakem zavodu gori v nBeichuu. Da se on temu prepričanju primerno vede, je samo ob sebi umevno. Ta „heilovec" si na pr. upa ironizirati in sramotiti našo Ciril in Metodovo družbo po razredih, kjer sedita po dva KoČevarčka in do trideset slovenskih dijakov, ki se zgražajo nad takim početjem. In ako ta gospod izve po svojih backih, da kateri njegovih dijakov reče kako besedico proti Nemcem, ali če izve po svojih špijonih, da se kdo čez njega pritožuje, ga ta predrzni gospod napade vpričo celega razreda zato, seveda na način, da se mu ne more do živega. Zato se ga pa tudi dijaki boje kot nvragaa. Pa kaj bi se ga tudi ne, saj je on desna roka g. ravnatelja in kot tak popolnoma prepričan, da se mu za njegove predrznosti ne skrivi niti lasu. Temu gospodu povemo danes zadnjič, da ga ne bomo več pardonirali. Ako bomo nastopili potem morda njemu neljube poti, naj sam sebi pripiše. (Tudi ime tega od dne do dne pre-drznejšega gospoda je na razpolago. | Na drugi strani pa so gospodje ka-tehetje, ki se ne sramujejo poslažiti se najpodlejšega sredstva, samo da zadostijo svojemu fanatičnemu nagonu in da škodujejo dijakom, ki ne capljajo za klerikalno zastavo! Usmiljenja in prizanašanja ti gospodje ne poznajo; kakor hitro izvedo po svojih špijonih, da se di Jakovo mišljenje ne strinja z njihovim, tedaj ga začno preganjati, kakor maščevalne Erinije svojo žrtev. In pri tem preganjanju jim pride prav, kar že je, samo da uničijo dijaka. Seveda se jim vselej ne posreči njih srčna želja, kajti dijak se čuva spretno spletenih zank. Že znani klerikalni propagator in ka-tehet se ni sramoval nekoč svetovati dijaku, da naj zapusti zavod, na katerem je on, češ, ker je nemogoče, da bi bila skupaj na istem zavodu. Na drugem zavodu pa je katehet, ki se izrazi ob vsaki priliki, če se zgodi v razredu kaka nerodnost, „boste pa tisti trpeli, ki niste zanesljivi." Gosp. katehet seveda tukaj misli: zanesljivi klerikalni oapljaČi. Vprašamo gosp. kateheta, če je res tako sveto prepričan o nedolžnosti svojih backov! ? Mi saj upamo, da ne?! In ti gospodje naj sadijo v di Jakovo dovzetno dušo najvišjo zapoved naše vere t. j. lju-
da starih navad ne maram, kakor tudi starih žensk ne in da od raznih starin ljubim samo staro vino. Iz tega vzroka in pa, ker sem mnenja, da je na neobdelanem slovstvenem polju našem Še mnogo nedvignenih zakladov, dvigujem jih sam in prigovarjam tudi drugim, naj jih dvigujejo
Tako na primer, ko mi je zadnjič tožil neki z mnogobrojno rodbino blagoslovljeni oče. kako težko da izhaja s svojimi rednimi dohodki. Jaz sem mu kratkom al o rekel: Prijatelj, vzemi pero v roko in piši, pa ne po geslu „nulla dies sine lineau, ampak po geslu „nulla dies sine plagulau. Bodi Smiros della Papiros, kakor sem jaz, in dobro boš živel ti in tvoji otroci.
In res, nekaj tednov pozneje sem ga srečal, ko je peljal svojo rodbino na Posavje. Že oddaleč mi je hitel nasproti, mi stiskal roko in. se zahvaljeval : Lepa hvala ti! Tvoj nasvet se je izborno obnesel. Lepe denaroe služim za svoje pisateljevanje. Dobro sem si oddahnil. Prej nisem nikdar mogel takole ob nedeljah popoldne izleteti v kako okoliško gostilno. Če sem pa kedaj, sedeli smo tam pri
bežen do bližnjega, pa naj bo prijatelj ali pa sovražnik. Zapoved pravi: Ljubi svojega bližnjega kakor samega
sebe. Ironija!! Kajti njih načelo je ravno obratno: Škoduj svojemu nasprotniku in koristi svojemu prijatelju. In ti gospodje pridigujejo dan na dan o svoji svetosti!? — Na o. kr. pripravnici se je zgodila trem dijakom velika krivica. Pred kratkim so se namreč vrnile prosilcem državnih ustanov prošnje. Trem so bile prošnje ugodno rešene, trem neugodno; dasi stanujejo vsi prvi trije pri svojih starših, ki so razmeroma boljše financijalno podprti kot starši ostalih treh, ki stanujejo na deželi, ia povrhu imajo drugi trije še razmeroma boljša spričevala kot prvi trije, a vendar so bili prvi trije vredni ustanov, dočim drugi ne! ! S kakšne mero se je tukaj merilo, v resniei ne vemo j pač z vsako prej, kot s pravično. Saj nočemo nikake protekcije, pač pa zahtevamo pravico, napram kateri smo vsi enaki; vsaj mi mislimo, <la smo! Ako iščemo vzroka tej krivici, pridemo kmalu do velikega sumljivega vprašanja, — namreč — prvi trije, ki so bili vredni štipendij, so vsi klerikalni kimovci, dočim drugi trije ne trobijo v klerikalno trobilo 5 seveda g. katehet te vse prav dobro ve. In ako pripisujemo precejšen del te krivice na rova« g o* p
kateheta, mislimo, da mu ne delamo nikake krivice. Kakor se govori, ima katehet ravno toliko veljave kot g. ravnatelj  sam. če še več ne. Kako
pride do nje, ne vemo. Drugi razlog, ki bi ss ga nam lahko vrgel v oči, je, da oni trije dijaki morda z* to niso dobili ustanov, ker se oddali slovenske prošnje in ne nemških, kakor drugi trije. Pred vsem gre tem trem čast zaradi odločnosti, dalje pa menimo, da je slovenščina enakopravna nemščini, saj zakon nam to potrjuje! Sploh pa, kakor se govori, da, že vrabci Čivkajo okrog pripravnice, imajo še neki nepoklicana faktorji preveč veljave v vodstva tega zavoda, ki bi je nikakor as smeli imeti. Sicer vsa čast nekaterim zavednim proiesorjem, ki se potegujejo za pravice našega dijaštva: toda, v resnici ne vemo, ali gospodje ne pridejo do veljave v profesorskem zboru, da bi preprečili take krivice, ali kaj! Faktum je pač. da pe našem mnenju ni zadostnega sadu od njih. Klerikalni kolegi so v tem oziru mnogo predrznejši in se v višji meri zavedajo svojih dolžnosti do dijaštva svojega mišljenja. Poglejmo, kako delajo v tem oziru Nemci: ake se skrivi enemu nemškemu dijaku samo las na glavi, že vpijejo vsi nemški profesorji o nezaslišni krivici, ki se je zgodila. In avstrijskim Nemcem s« pridruži še cel „Reichu ter teko skupno lajajo nad nami. Ksj se stori pa pri nas?!? Do danes smo molčali in prizanašali, a od sedaj naprej ko-Čemo izročiti vsak najmanjši škan-dalČek javnosti, da ta sodi: ker sicer ne pridemo do izboljšanja.
Bmf~ Dnlle v prilos/L ~1M*
četrtini cvička in kislem mleku ter otepali črn kruh. In ko je postalo otrokom dolgčas, migal sem z ušesi, da sem jin kratkočasil. Zdaj si pa že lahko kaj privoščim, pikfajn pečenko in tistega z Gadove peči. Za otroke sem pa dal napraviti na svoje stroške gugalnico na gostilniškem vrtu, da ni meni treba z ušesi migati ia jih zabavati. In vse to se imam tebi zahvaliti. Zato pa še enkrat: Lepa hvala!  Lepa hvala!
In v istini, izgledovali as čiste drugačni kakor prej, dokler ai oče pisateljeva! On je bil lepo rejen ter trebušček mu je bil lepo zaokrožen, da so se mu kar gumbi trgali na hlačah, gospa je imela klobuk širok ko poveznena renta ia okrašen s pristnim nojevim repom, otročički so bili pa lepo rdeči kakor zrela jabolka. In to so vse sadovi njegovega književnega delovanja.
Tako se godi tudi meni dobro, prav dobro, namreč kar se tiče gmot-nosti, denarčkov. Pa teži me nekaj drugega; zakaj nas eden, ki se gibljemo v višjih sferah, hoče imeti še tudi kaj drugega, ne samo pečenke in Gadove peči, namreč tudi nekaj časti
Bmsmsmsmsmsmsmsmsms^mmsmsm^^mj
1. Prilog« „Slovcssfceai Harođn' št 73       30 marca 1807.
Slovenci no prvi razstavi Jugoslovanske uraetniJke feolonije" v Beljradu.
To za razvitek naše umetnosti tako velepomembno razstavo, katero je dne 28. januarja t. 1. svečano otvoril srbski prestolonaslednik Gjor-gje, so priredili nekateri bivši Člani jugoslovanskega umetniškega društva „Ladau, ki se kot napredujoči moderni umetniki niso mogli strinjati s tem konservativnim, po štatutib dunajskega „Kiinstlerhausa" ustanovljenim društvom, in pa člani slov. um. kluba „Savau, katerim pa pač tudi ni treba, da bi jih v „Ladi" kdo samo velikodušno toleriral. Sedanji predsednik „Lade" gosp. Ivekovič si je s temi besedami gotovo stekel večjih zaslug za umetnost kot s svojimi slikami, ker so te njegove na občnem zboru „Ladeu v Sofiji izgovorjene besede precej pripomogle do umetniško tako visokostoječe prijateljske zveze, kot je „Jugoslovanska umetniška kolonija." Dokazi, da je bila ta zveza utemeljena in potrebna, so v zgodovini ustanovitve monakovske in še posebno dunajske „Secesije". V prvi razstavi te nove zveze sta razstavila Bolgara Božinov in Mihajlov, Srba Paško Vucetic in gdČ. Nadežda Petrovičeva, Hrvatje Katunarić, Krizman, Rački, Vidovič in znani kipar Meštrovie ter Grohar, Jama in Jakopič ; za bodoče razstave sta pa priglasila udeležbo po svetu najbolj znana jugoslovanska umetnika: Hrvat prof. Vlaho Bukovac in Srb Paja Jo-vanovie.
Silno rad bi opisal to prekrasno raaetavo, Čeprav je nisem obiskal, a poznam vsa razstavljena dela. Da pa ne bo noben pošten Sloveneo prišel na pregrešno misel, da mi slovenski umetniki plačujejo kritike, kot se je že izmodrovalo, sem raje prevzel kar selo poročilo o Slovencih iz kritik odličnega hrvatskega in srbskega pisatelja A. G. Matoša, ker je njegova kritika med mnogimi drugimi, ki so po veČini pisane še bolj laskavo za Slovence, najbolj strokovnjaška. A. G. Matoš torej pise v belgrajskem dnevniku „Štampa" o razstavi sledeče :
Slovenci so najbolj slikarski slikarji na tej razstavi. Ne modrujejo in ne moralizujejo kot Rački, ne hrepene in ne pojejo kot melanholični Vidovič in njegov slepi imitator Ka-tunaris, ne laskajo kot Mihajlov, ne deformirajo kot Nadežia Petrovič in vendar je vsak od njih personalniji kot Raško Vučetič, čeprav je njih veščina čisto neliterarna in nesub-jektivna. Oni so naši najčistejši artisti. Ko vsi drugi jugoslovanski umetniki hodijo po svojih lastnih potih, mesto po nasprotnih, so Slovenci šola.
Prekrasno mestece slovenskega hribovja Skofja Loka, bo sijalo v spominu naše skromne umetnosti kot Dusseldorf in slavna vasica Barbizon : — Barbizon Milleta, očanca Corota in Daubignya. Med tem, ko so naši umetniki internacijonalni, slikajo Slo-
in ugleda. Tega pa ni in ni. V tem oziru so ljudje tako skopi, da bi mi menda rajše privoščili cekin ko malce pohvale. V javnosti me prav nič ne upoštevajo. Kako bi me tudi! Saj nisem predsednik nobenega društva, kot književnik bom pa slovel šele po smrti. Za posmrtno slavo torej nisem v strahu; toda jaz bi pa že tudi zdaj rad kaj veljal. In ne pomaga nič, če se še tako silim v ospredje. Zadnje čase se udeležujem že vsakega pogreba, da bi me opazil kak časnikar in natisnil moje ime med sožalnike. Pa mrcina me ne opazi in me ne, če tudi stopam na prste, da bi me lažje zagledal. Ko bi bil predsednik kakega društva ali vsaj podpredsednik, seve tedaj bi bilo drugače. Bralo bi se: Med sožalniki opazili smo tudi predsednika tega in tega društva, prebla-gorodnega gospoda tajnika Jesiha. Ali bi se ne glasilo to lepo ? In meni bi delo dobro.
Zato pa že vidim, da bo treba kako društvo osnovati. Vsaj v tem oziru se da pri nas še marsikaj storiti. To je še zelo neobdelano polje, ker društev imamo še vse premalo. Pra-
venoi lepote naše zemlje, našega neba, našega solnca. „Evropejci" so samo po stilu s svojo iskreno, novo in moderno tehniko, s svojo umetnostjo.
I. Jama, Grohar, Jakopič so impresionisti. Ti umetniki imajo samo en problem, problem svetlobe in problem barve, Monet, Cezanne, Sislev, Liebermann, Lautreo so njih vzori v Evropi.
Med vsemi temi slikami ni niti ene koncesije denarju ali ukusu slepe mase. Ti siromašni bohemi so veliki aristokrati, še celo ponosnejši od g. Milojevića. Mojster Bukovao ni nikoli pokazal toliko umetniške gotovosti in neodvisnosti.
Rihard Jakopič je čist lumina rist. Njega zanima barva samo kot nijansa in kot harmonija. Na slikah „Nocturno" in »V mraku" študira reflekse svetilke v več ali manj razsvetljeni sobi. Figure na teh slikah so zabeležene samo kot svetlejši ali temnejši fenomeni. Mož, žena je Jakopiču samo boja, in to ne lik za sebe in samostojen, nego del, večkrat čisto sporeden, neslišna nota v valovanju senzacij kot drevo, kamen ali sneg. Ker risba, kontura deli telo od njega sredine, ker je predmet abstrakcija, zanimajo razni detajli Jakopiča samo z onim s&upnim, kar daje edinost in harmonijo različnim pojavom, a to je barva in svetloba. Poglejte oni dve dami naslikah: kct dve beli površini ste kot dve beli obleki polni mraka ali rdečila svetilke. Oni moški pri klavirju (v „Noc-turnuu) je najprej nijansirana senca in potem šele človek. Ona deklica v beli obleki je bela nijansirana pega in nič več. Kako je prišla sem, kaj dela, ali je lepa — to Jakopiča prav malo zanima. Interesira ga samo kot bela pega v zelenju in na solneu. Torej slike št. 84, 85 in 89*) imajo isti sujet: to so etiže, sonate z dominantno rdečo barvo, kot je „Zimsko solnce" in „Zadnji sneg", študija od belih do modrikastih nijans „Tuš", poteza Jakopičevega čopiča je močna, energična in gotova. On kreše iskre nijans kot s kladivom in to je skoro neverjetno.
Matija Jama gre v svojem preziranju, pritegniti nas z zanimivostjo naslikanega predmeta, v še večjo skrajnost. „Pečina" je laiku absurdna slika gole skale, a mi vidimo tu vogel prirode, obupno nebo in obupen kamen, dve osnovni, si neprijazni barvi (rumeno in modro) in poskus realizirati stari aksiom, da je vse lepo, da je za estetsko uživanje treba samo perišče svetlobe in perišče zraka. Ja-minega zelenja, njegovih gozdov in travnikov ne ljubim: „špinača" — bi rekel Parižan. Ali v „Pomlađ se javlja", „Potoku Bistri", nMlir;;i",tu je svetloba in pravi zrak in čut za ono najsubtilnejše v prirodi: za kal smrti in za kal življenja, ki se občuti v višini, na drevju, strehah in na snegu kot večerna ali jutranja zarja.
Jama je umetniška sredina med Jakopičem in Grobarjem. Jakopič be-
*) Št 84. V mraku, 85. Dekleta, 89. Nocturno.
leti samo barve, barve in barve. Jama beleži barve, a te mu pripovedujejo pravljico o prirodi, večno pravljico o življenju in smrti, a Grohar a enako silo zapisuje fenomene barve, svetlobo in zraka. Konverzacije med zemljo in nebom, poljem in domom, solnoem in zrakom pri nas še ni nikdo tako opisal kot ta Ivan Grohar. Medtem, ko je za Jakopiča karakteristična svetloba svetilke, za Jamo puščoba razbeljene pečine, je ta panski človek naslikal „Ajdo v cvetju," ki se kot bukolična, pajčevinasta steza vije med zelenimi travniki. Mehkoba, to je karakter teh prekrasnih slik. Tu je vse mehko, ležerno kot zrak volneno-mehko in pajčevinasto. „Škofja Loka v snežnem metežu" je taka slika.
Medlem, ko Jakopič slika samo z očmi, Jama z očmi in razumom, slika Grohar z očmi, razumom in srcem. On vse občuti. Med vsemi tukajšnjimi umetniki je najdelikatnejši in njegova paleta je najbolj rafinirana. Jakopič slika z energičnimi potezami, on reže, Jama poetizira — slika; Grohar pa dela točke in ogromne pege, naklada barvo na barvo, dela z nožem, čopičem in lopato, se korigira, se navdušuje in bori: Grohar piše.
Zelo hvalevredno je to, ker bi se o tej razstavi lahko pisalo še zelo mnogo. Zadržal sem se samo pri glavnih impresijah, Čeprav bi se dala o posameznih umetnikih (n. pr. o Pašku Vučetiću, ki kultivira vse slikarske sloge in sujete razen historičnega slikarstva in poentilizma) napisati cela študija. Ta razstava je posebno simpatična, ker je ma'a. Ne utruja, ne ubija živcev in oči kot ogromne, babilonske razstave na zapadu, ki imajo bolj karakter trgovskih skladišč, kot kolekcij za estetsko uživanje. Ta izložba je salon po svojih familijarnih, prijetnih dimenzijah in po umetniškem. Čisto netrgovskem namenu prirediteljev.
Vse te slike, vsi ti umetniki imajo nekaj skupnih črt in podobnosti. Vsi so pristaši modernega načina mišljenja in izražanj.
Karakteristično je, da ni tu niti ene historične ali religiozne slike. Ti umetniki ne marajo tradicije in sprejemajo samo izročilo narodne pesmi (Meštrovie), klasične poezije (Rački) in klasične dekoracije (Vučetič). Vsi ti so mladi po tem, ker še vedno iščejo, se uČe in niso zadovoljni z ma-nirizraom sloga in koncepcije po ogoljenih tujih formulah. Zato ima tudi večina teh del obeležje skice, načrta, poskusa, nečesa, kar „ni gotovo", na grozo filistrov, ki ne verjamejo, da „dovršenih", popolnoma dovršenih slik sploh ni, in da bi bile slabe, Če bi sploh eksistirale.
Izložba te kolonije je torej zelo zanimiva, zelo poučna in zelo tolaž-Ijiva kot dokaz, da se tudi na našem lepem jugu stremi za izrazi visoke sodobne kulture.
Med temi umetniki so močni in originalni. Kdor jim ne pomaga s svojimi simpatijami, ali vsaj s svojim
obiskom, dokazuje, da ne razume dolžnosti kulturnega čtoveka. Samo tisti je kulturen, kdor soglaša in stremi z vsemi večjimi kulturnimi poskusi. Samo z razvitkom kulture in umetnosti bomo pokazali, Če smo vredni ali ne svobode, za katero vsi gremo. Umetnost je najvišja oblika svobode, najvišja oblika individualizma. Ante Gaber.
Proti agitaciji s prižnice.
Brno, 29. marca. V Rožnavi so napredni voliloi priredili uspešno demonstracijo proti agitaciji s prižnice. Ko je namreč župnik Prikrvl po pridigi hotel čitati pastirski list moravskih škofov o državnozborskih volitvah, zapustili so vsi demonstrativno cerkev ter pustili župnika s par starimi ženskami samega.
Položaj v Mecedoniji.
Carigrad, 29. marca. Turška vlada je izdala tabelo o vstaŠkih bojih v Macedoniji v turškem letu 1322, ki se je zaključilo 13. t. m. Iz te tabele je razvidno, da je bilo z bolgarskimi četami 56 bitk, v katerih so imeli vstaši 242 mrtvih, 3 ranjene in 25 ujetih. Od turškega vojaštva je bilo ubitih 2 častnika, 5 orožnikov in 47 vojakov. Z grškimi četami je bilo 34 spopadov, pri katerih so imele čete 181 mrtvih, 18 ranjenih in 59 ujetih. Izmed vojaštva je bilo mrtvih 1 častnik, 3 orožniki in 16 vojakov; 28 vojakov je bilo ranjenih. S srbskimi četami je bilo le 11 spopadov, pri katerih so izgubile čete 39 mož, dočim so izgubili Turki 2 orožnika in 6 vojakov.
Dunaj, 29. marca. Ministrstvo zunanjih del je dobilo iz Macedo-nije zelo vznemirljive vesti. Avstrijski zastopniki pri mace-donskem orožništvu, kakor tudi civilni agenti poročajo, da je opaziti nenavadno gibanje vstaŠkih čet. Splošno se je bati, da nemiri izbruhnejo po grških velikonočnih praznikih.
Sofija, 29. marca. „Den," ki je v ožjih zvezah z macedonsko notranjo organizacijo, zavrača spomenico londonskega balkanskega komiteja, ki je pozval balkanske države, naj se sporazumejo ter opuste medsebojno klanje. „Den" izjavlja, da bi bilo sporazumi j en je med narodnostmi na današnjem stališču, ko zahtevajo Bolgari avtonomijo, Srbi in Grki pa delitev Macedonije, nele nemogoče, temuč zločinsko. Politični ideal bolgarskega naroda je narodna enotnost Bolgarov, kar je mogoče doseči le z avtonomijo Macedonije.
Belgrad, 29. marca. Bolgarsko-macedonski odbor je obsodil na smrt predsednika srbsko-maredonskega odbora generala Stefanovića, nadalje podpredsednika skupščine Ivanovima in majorja P e r š i ć a.
Kmetska vstaja na Ru-munskem.
Bukarešt, 29. marca. Kralj je sprejel veliko kmetsko deputacijo, ki mu je tolmačila obupni položaj vsled
vstaje ter ga prosila za pomoč. Kralj se je informiral o vzrokih in obsega vstaje ter odpustil deputacijo z zagotovilom, da mir kmalu nastopi, ker se je vlada oprijela vseh sredstev, da gibanje uduši.
Belgrad, 29. marca. Iz Klado va iu Negotina na rumunski meji poročajo, da so se tudi tam začeli rumunski kmetje sumljivo zbirati. Srbska vlada je naroČila okrožnemu predstojniku v Negotinu, naj vse potrebno odredi, da se bodo beguni iz Rumunske zadostno podpirali.
Černovice, 29. marca. Po nekaterih krajih Valahije se je začel polagoma vračati mir, posebno severni del se sme smatrati za pomirjenega. Kmetje se zadovoljujejo s tem, da pošiljajo svoje zahteve pismeno upravnim oblastem.
BukareŠt, 29. maroa. Včeraj je vladal po mestu velik strah, ker se je raznesla vest, da se kmetski vstaši pomikajo v velikih kolonah iz Vlasce in Teleormana. Strah je pomnožil še napačno razumljeni ukaz policijskega agenta, vsled česar so vsi trgovci zaprli trgovine. Vestem je verjela tudi vojna uprava ter postavila po vseh ulicah močne vojaške kordone, okoli mesta pa so se postavili topničarji s topovi. Prebivalstvo se je pomirilo šele tedaj, ko se je uradno razglasilo, da je vojaštvo kmete 50 km pred Bukareštom ustavilo in obkolilo.
Došla je vest, da jo bil pri Brigadiru hud spopad med vstaši In vojaštvom. Padlo je baje 200 oseb.
V okraju Vlasca so bili najhujši spopadi v Vjeru, O divjaj i in Stanestatu. Povsod je stopila v akcijo tudi artiljerija s topovi. Število mrtvih in ranjenih ni znano. Povsod so končno kmetje bežali. Toda niso se vsi kmetje pridružili vstaji, temuč marsikje so celo branili graščinska posestva, ko so jih napadli puntarji.
Vojaštvo se pokorava povsod strogi disciplini ter so vesti o kakem sporazumnem postopanju s puntarji neresnične. Kako strogo pokorni so vojaki, dokazuje najbolje tragični dogodek, ki se je pripetil v Mojnestu. Po spopadu z vojaštvom, pri čemer je bilo ustreljenih pet kmetov, je izstopil neki vojak iz vrst ter prosil polkovnika za dovoljenje, da bi smel pokopati svoj ega očeta, ki je bil med ustreljenimi. Seveda seje vojaku žalostna prošnja uslišala.
Černovice, 29. marca. Očividci poročajo grozne stvari o divjanju puntarskih kmetov. GrašČaka Ternoveanuja so po groznih mukah umorili, potem pa natlačili mrtvemu zemlje v usta ter kričali: „Tu imaš zemlje, sedaj se je lahko nažreš!" —
V vasi Bailetu so odprli grob pred letom umrlega sina graščaka Gabro-veanuja ter oskrunili zemske ostanke.
V Krimpaji so ubili graščaka ter vrgli truplo v vodo. V vasi B o 1 i n -tinu v bližini Bukarešta so kmetje ujeli stotnika Boteza, ga polili s petrolejem ter zažgali. Nadporočniku Marinescu so odsekali obe roki.
vijo, da jih imamo samo nekaj nad sto v Ljubljani. Ali je to kako število za 35 tisoč prebivalcev? Mislim, da ne. Šele na vsakega tristotega pride eno društvo. Kdaj torej pride vsak posameznik na vrsto, da postane odbornik? Nikdar, ker prej umrje.
In če se ima enkrat društvece, potem tudi ni težko osnovati novo politično stranko. In gospoda, teh nam je šele treba, teh; kakor ribi vode. Le pomislite: Marsikdo je skregan s pristašem te, s pristašem one stranke. Ali more potemtakem sedeti pri skupni mizi svoje stranke, ko seda k njej tudi njegov sovražnik? Umevno, da nikakor ne. In zato je neobhodno potrebno, da si osnuje novo. Jaz na primer imam neprijatelje v vseh petnajstih strankah slovenskih. Ali naj sem potemtakem član katere teh petnajstih strank? Kakor vidite, mi ni mogoče biti, in že iz tega vzroka je potrebno, da kaj ukrenem. Ker divjak vendar ne maram biti in sicer nikakršen! tudi političen ne.
No, in če se ima enkrat društvo in stranko, potem je samo še za petelinji kob al do  ustanovitve novega
lista. In listov nam salamensko manjka. V tem pogledu smo silno zaostali. Poldrugi milijon Slovencev bi imel lahko na tisoče listov, tako jih imamo pa samo na stotine. Jaz vedno trdim: Dokler ne bo Kurja vas imela svojega dnevnika in Kravja dolina svojega, zijala bo v našem kulturnem in političnem življenju vrzel, katere posledice, bo bridko občutil ves narod.
In pa takle književno delavni Človek, kakor sem na primer jaz, pride večkrat tudi v neljubo zadrego, ker ne ve, kam bi dal svoje duševne proizvode natisnit. Prvič, ker so vsi listi z izbornim gradivom dobro založeni, drugič pa, ker se tvoj spis kaj lahko razlikuje za kako piko od struje, ki jo zastopa vsak že obstoječi list. Navedem naj vam samo jeden slučaj, da ne boste rekli, da se le širokoustim.
Zadnjič sem sestavil poročilo o občnem zboru prepotrebnega društva Fregata, ki ima prekoristni namen, povspeševati plovljenje po Ljubljanici navzdol. Pa mislite, da je hotel kak list moje poročilo natisniti! Kaj Se! In sicer nato ne, ker sem jaz naštel udeležencev pri  občnem zboru sto,
kolikor jih je v resnici tudi bilo, listov vsak pa je hotel imeti drugačno število; eden je hotel, da bi jih bilo tristo, drugi pa, da bi jih bilo trideset, in tako naprej. Pa ni nič pomagalo, da sem prisegal, da sem jih prav naštel, in zatrjeval, da znam do sto šteti. Urednik za urednikom je sko-miznil z rameni ter mi obrnil hrbet, tako da jaz še do danes nisem spravil svojega poročila v javnost in denar.
Iu ravno, ko sem se hotel izne-biti prav hude kletvice, ki mi jo je položila na jezik upravičena nevolja zaradi teh uredniških kapric, zaslišim za svojim hrbtom:
„Sevs, Jesih! Kaj pa si tako zamišljen?" in nekdo me potrka po rami.
„A, prijatelj Lešnik! Ti si! Na zdravje, na zdravje! Veš, ravnokar sem sklenil, da osnujem novo društvo."
„ Pojdi no! Saj jih imamo že tako desetkrat preveč. Jaz sam sem Že pri tolikih društvih, da si že imen njih vseh ne morem več zapomniti."
„Ker imaš slab spomin. — In pa novo stranko si tudi ustvarim."
„Bog te prekrižaj! Ali jih že ni dovolj ?"
„Saj v Ljubljani ima že vsaka ulica svojo stranko."
„Vidiš, da nič ne veš. Krakovski nasip na primer že Še nima svoje. — Za stranko pa začnem izdajati novo glasilo."
„Jesih! Meni se zdi, da te trka. Ali ne vidiš, da bomo imeli kmalu več listov, kakor je čitanja veščih Slovenoev?"
„Se ni bati. Saj analfabeti, ki so svoje nasprotnike v jezi ali pijanosti pobijali s kolom in klali z nožem, vedno bolj izumirajo, na njih mesto pa stopa nov zarod, ki hoče, da se isti rabeljski posel opravlja fino in premišljeno, pa za prizadetega na nemanj mučni način, namreč s peresom in tinto. Sicer pa pojdi z menoj v gostilno „k podreoani Metki"; ondi imam nocoj z ožjimi somišljeniki o tej stvari pomenek. In ko vam pojasnim svoj naklep ter ga podprem i razlogi in nameni, mi z drugimi vred izvestno pritrdiš tudi ti, da imam prav.tt Dr. K.
V okrožja Kraj ova in Doli so pustošenje nadaljuje. Kmetje ropajo in more ter ne prizanašajo ne ženam ne otrokom. Ponekod so poklali oele rodbine. Ponoči se žari od vseh strani, ker gorijo vasi.
Bukarešt, 29. maroa. Nad 4000 kmetov broječo četo, ki je korakala is Teleromana v Bukarešt so obkolili vojaki, nakar se je vnela bitka. Padlo je 70 kmetov.
Izgube, ki jih imajo uporniki v spopadih z vojaštvom, so zelo velike. Pri Gjurgjevu in Balestu, kjer je nastopila poleg pehote tudi konjenica in artilerija, je bilo veČ sto mrtvih. V Brabori je bilo ustreljenih 50 kmetov, v Moraci pa tudi približno toliko.
Najgrozovitejša bitka je bila v vasi S tane s ti, kjer ima runi unski poslanik na Dunaju, grof L a h o v a r v, svoja posestva. Vojaška asistenca je bila sestavljena večinoma iz rezervistov, ki so v odločilnem trenotku vrgli puške od sebe. Ker je nadpo-roČnik Mioulescu zaradi upornosti nekega rezervista z revolverjem ustrelil, naskočili so ga uporniki s sekirami ter grozno razmesarili. Tudi vojaki, ki so ostali pokorni, so morali končno bežati, nakar so kmetje poslanikove hiše polili s petroljem ter zažgali. Pozneje je prišla vojaška pomoč. Vnel se je boj, ki je trajal več ur. Artilerija je stre'jala in razdejala celo vas. Ubitih je baje 600, ranjenih pa 400 kmetov.
Dogodki na Ruskem.
Petrograd, 29. marca. Zvedelo se je, da je urednika dr. Jo-11 o s a umorila tista reakcionarna komora, ki je spravila s sveta poslanca Herzensteina. V isti seji, ko se je sklenilo umoriti dr. Jollosa, je bilo na smrt obsojenih še sledečih osem poslancev dume: R o d i č e v, Teslenko, Maklakov, Po-zanskv, Berezin, Zereteli, A1 e k s i u s k i in duhovnih T i h -vinski, ki je v dumi obsojal s kristjanskega stališča vojno sodišče in smrtno obsodbo.
Zastopniki ministrstva notranjih del in vojne so sklenili, da se morajo obsodbe vojnih sodišč predložiti v Petrograd v pocrjenje.
Moskva, 29. marca. V Re-V a 1 u je policija zaprla ves odbor revolucij ske bojne organizacije. V njihovih skladiščih so dobili mnogo votlih krogel, napolnjenih s strihninom in načrt, kako se plen vseh organizacij po državi razdeli.
Perzija in Rusija
Petrograd, 29. marca. Novi perzijski parlament je poslal dumi sledečo brzojavko: „Perzijska zbornica pošilja dižavni dumi najiskre-nejše čestitke k otvoritvi zasedanja. Z ozirom na to, da preneva obe ljudski zastopstvi svobodomiselni duh in da so si vsi narodi, ki si hočejo priboriti pravičnost, bratje med seboj, čuti se mladi perzijski parlament srečnega, da more želeti svoji starejši   sestri najboljši
uspeh ter zaklioati £ njo: „Živela svoboda narodov, živela pravičnost!"
Francoska ekspedicija proti Maroku
Dunaj, 29. maroa. Francoska vlada je iaročila po svojem poslaniku na Dunaju avstro-ogrski vladi noto, s katero naznanja, da nasede
maroško mesto Udjdo. Nota se je vzela le na znanje ter se ne odgovori na njo, ker smatrajo velesile ta korak Francije za stvar, za katero ostane edino le Francija odgovorna.
Pariz, 29. maroa. Takoj po prihodu francoskih križark v Tanger sta šla oba poveljnika v spremstvu francoskega poslanika Regnaulta, k prvemu ministru da mu naznanita francoska zahteve zaradi do-sedaj neizpolnjenega zadoščenja za umor tranooskih podanikov. Poslanik je ministra pozval, naj odredi vse potrebno za varstvo Evropejcev. Minister ni ugovarjal, a tudi kategorične obljube ni dal.
Med francosko in špansko vlado se vrše pogajanja, da bi obe državi priredili s svojim vojnim brodovjem skupno demonstracijo proti Maroku.
Madrid, 29. marca. Francoske čete so zasedle Udjdo danes ob 10. dopoldne brez najmanjšega odpora. Šejk je prišel francoskemu poveljniku pred mesto naproti ter mu zagotovil prijaznost napram francoskim oblastim.
Pozor somišljeniki!
Volilni imeniki so v nekaterih občinah že razpoloženi za javni vpogled. Na občinski tabli se razglaša reklamacijska doba. Ker je možno reklamirati le tekom 14 dni od dne razglasitve in javne razpoložitve imenikov, naj se somišljeniki takoj prepričajo iz razglasa na občinski deski, ali so imeniki že razpoloženi, in si po večkrat izpišejo natančno imena, stan in stanovanje vpisanih volilcev, in natančno pregledajo, ali je kak somišljenik izpuščen ali kak nasprotnik preveč vpisan. Poskrbi naj se takoj dokazne listine za reklamacije, t. j krstni list (rojstni podatki) od rojstne župnije, svedoČbo državljanstva od glavarstva, svedočbo enoletnega bivanja pa od županstva. Te oblasti morajo izdati te listine v re-klamacijske namene takoj in brezplačno Reklamacije naj se kar možno kmalu vlože in sicer pri županstvu. Somišljeniki, reklamacijska doba je kratka a dragocena doba Poznejše reklamacije so brezuspešne.
Torej na delo!
Vsa pojasnila v tem oziru daje brezplačno pisarna dr. Tril-1 e r j a in dr. X o v a k a v Ljubljani.
Dopisi.
Iz Blok. Od nekje iz Kočevskega rajha je prišel   v   tukajšnjo  faro od
tam o dal ovij eni dobro znani kaplan po imenu Tomaš Zabukoveo nemir delat. Bločani so jako dobri in mirni ljudje, ker pa tega kapi a-neta blagi mir ▼ fari tako peče, gleda le na to, da bi napravil kolikor mogočo več adraibo. Nikogar no pusti v miru. Tudi hoče biti glavar nad občinskim odborom, česar ne more doseči. Kdor se mu ne uklanja, ta je njegov največji sovražnik. To je dokazal lotos pri izdaji velikonočnih spo vodnih listkov. Pri tem opravilu je imel opraviti z vsemi drugimi stvarmi, samo s tem ne, za kar je postavljen. Imel je tudi že mnogo govoriti o tukajšnji upravi vozne pošte, kar njega tudi ničesar ne briga.
Ima tudi navado, ako ostane slučajno kak vernik zunaj cerkve, je hitro pripravljen dotičnoga vleči za lase v cerkev. V Šoli tepe otroke, da imajo strah pred njim kakor pred kako krvoločno zverino. V tej zadevi ima le srečo, da dose-daj še ni prišel na pravega, da bi mu dokazal, da je žaljenje in tepenje ljudi po sedanjih zakonih prepovedano in tudi kaznivo. Sedaj, ker se pripravlja za državnozborske volitve, ima ta človek jako veliko opravila; je oble tal že večkrat faro od hiše do hiše ter pripoveduje, da še ni končal, da ima še nekaj izgubljenih bačko v, pa jih ne more najti. Priporočljivo bi bilo, ako vam že vendar ne da miru, ker hodi vedno po vaših hišah in kali hišni mir, da bi se kdo našel, da bi ga postavil pod kap. Ker se trudi toliko za agitacijo, ga že Čaka plačilo, menda dobi faro v Robu, faranom robarske fare ga radi prepustimo, vendar ga jim ne privoščimo, kajti zanje bo ta dušni pastir prava božja kazen. Enkrat je omenil na prižnici, da nekateri odhajajoč iz gostilne iščejo kljuko pri peči mesto pri vratih, ter da jim je peč pri odhodu na poti. V tem oziru se mora reči resnioi na ljubo, je naš kaplan Tomaž prvi tistih, kajti prigodilo se je že mnogokrat, da je iskal steno sobe, ki mu je služila kot angel varuh, da ni njegovo blagoslovljeno, alkohola napolnjeno telo se zgrudilo na tla.
Is Draga. Z ozirom na naše poročilo z dne 16. t. m. glede postopanja učiteljev v Dragi dovoljujemo si sledečo opazko. Dotični dopisnik je storil jako dobro delo, da je obelodanil dejstva, katera spadajo pravzaprav pred kazensko sodišče. Zdaj bo primorana šolska oblast, stvar preiskati in gospodom učiteljem v Dragi občutljivo pojasniti, kar so zagrešili. Ker je dotični gospod dopisnik prezrl omeniti, da zadeva ne spada samo pred višje šolske oblasti, temveč tudi pred kazensko sodišče, dovolimo si opozoriti na to, ker ne želimo, da bi naši otroci ne imeli nikake zaščite prod surovostjo in razboj niš tvom nemških pseudokulturonosoev, Še manj pa imamo željo, svoje otroke ščuvati, da bi se branili s silo. Vse učiteljstvo pa prosimo, da nastopi energično pri višjih šolskih oblastih proti nastavljanju takih kolegov, kakor sta učitelja v Dragi. Nadalje moramo še tudi omeniti, da imajo v Novemkotu iste občine nekega učitelja KreČiča, bivšega daoarja, kateremu je v zadnjem času greben tako zrastei, da misli imeti s poukom otrok premalo posla, ter si je izbral še drugo polje dela, fuukcijonirati namreč v družbi z logarjem Kiinzlom kot agitator za prihodnje državnozborske volitve. Ta mož, ki naj bi bil zadovoljen, da ga svet sploh pri miru pusti, začel seje zaletavati v stvari, katere ga sploh ne brigajo. Pri okrajnem šolskem svetu se mu je svoječasno obljubilo, da se mu ni treba bati, ker ui učitelj-strokovnjak, da bi se ga kdaj odsta-
vilo od službe. Ker je baje neki kne • aov uslužbenec gospode pri okrajnem glavarstvu nalagal, da ima predsednik krajnega šolskega sveta gosp. Valentin Turk ml. do njega neko osebno mržnjo, ker si je učitelj Krečič napravil malo trgovino. Seveda gospodje pri okrajnem šolskem svetu niso vedeli, da preži v nežni koži tega gospoda jako svita in črna duša, katera bi si znala v kratkem izbrati morda en » ki posel, kakršnega so si izbrali učitelji v Dragi, namreč poučevati otroke in občinstvo v razboj ništvu in tolo-vajstvu. Opozarjamo vsled tega šolske oblasti na tega človeka ter pričakujemo, ako želijo z nami v spo-razumljenju živeti, da bodo v najkrajšem času provzročile, da dobijo Novokotarji učitelja po poklica, in sioer slovenske narodnosti, ter da se proti učiteljema v Dragi Čim prej uvede preiskava, da dobita zasluženo kazen.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 30. marca.
— Bentleman dr. Šusteršič.
Dr. Šusteršič je priredil v zadnjem času po deželi več shodov, na katerih je na naravnost brezstiden način napadal razne osobe, ki stoje v na-rodno-naprednem taboru. Na shodu preteklo nedeljo v Št. Petru na Krasu pa je vzel na piko gospoda C h ama, ki mu je zlasti kot tajnik izvrŠevaluega odbora narodno - napredne stranke trn v peti! Med drugim je rekel gosp Chamu, da ga nns-roduo-napredaa stranka pošilja okoli po javnih shodih kot doktorja, ako-ravno ni drugega, nego navaden šri-bar.u No, g. Cham pa ni mož, ki bi si dal od koga kaj reči in naj bo to tudi sam dr. Ivan Šusteršič. Poslal je Šusteršiču svoja zastopnika. Na želje teh dveh, naj bi dr. Šusteršič imenoval v rešitev afere svoje zastopnike, je on to odklonil, rekoč: „Jaz se s takšnimi stvarmi sploh ne pečam.u To je storil načelnik tiste stranke, ki je še nedavno tega v svojem glasilu „Slovencu" dan za dnevom napadala dr. Tavčarja in ga ironično imenovala ngentlemauau samo za to, ker ni hotel dati dvakratnega zadoščenja v neki svoji častni aferi, v kar je bil le-ta po vseh veljavnih predpisih upravičen. Ali bo sedaj pošteni „Slo-veneou napadal tudi dr. Šusteršiča, in pisal o njegovem „geatlemanstvu" ? Sedaj bodo seveda posvečeni gospodje okrog „Slovenca" stisnili rep, kričali kakor zbesneli derviši ter klicali državno pravdništvo na pomoč, ker se je gosp. Cham drznil nastopiti proti velemožoemu dr. Šusteršiču ter zahtevati od njega, d i mu da primerno zadoščenje za izrečene žalitve. Vsak poštenjak, ako uvidi, da je komu delal krivico, da žaljencu zadoščenje na ta ali drugi način, samo dr. Šusteršič je v tem oziru izjema: on žali, a ne da a priori nobenega zadoščenja. Vprašamo, ali je tako postopanje gentlemansko? Sicer je pa ta afera tudi tako rešena za gosp. Chama častno, kar se pa za dr. Šusteršiča ne more trditi. Na izrecno  željo  g. Chama priobču-
jemo enostranski zapisnik, ki sta ga njegova zastopnika sestavila z ozirom na dr. Šusteršičevo odklonitev. Dotični zapisnik slove :
Zapisnik, sestavljen v častni zadevi med g. Arnoštom Chamom, abs. jur. in g. dr. Ivanom Šusteršičem v Ljubljani dne 29. marca 1907 ob 2. uri popoldne. Gospod Cham je zvedel dne 29. marca 1907 iz nekega vira, da je izjavil g. dr. Šusteršič na javnem shodu v št. Petru na Krasu dne 24. marca 1907, da pošilja na-roduo-napredna stranka gosp. Chama okoli po javnih shodih kot doktorja, akoravno ni drugega nego navaden šribar. Podpisana zastopnika sta prišla dne   29.  t. m. ob popoldne v
stanovanje g. dr. Šusteršiča in sta zahtevala, naj v tej stvari imenuje svoje zastopnike. Ker je g. dr. Ivan Šusteršič izjavil podpisanima zastopnika: „ Jaz ne s taksnimi stvarmi sploh do pečam11, smatrata le-ta to zadevo za svojega klijenta za Častno rešeno. Sicer sta pa podpisana zastopnika po naknadnih informacijah mnenja, da g. dr. Šusteršič sploh ni sposoben, dati satisfakcije in sicer: 1.) Ker ni reagiral g. dr. Šusteršič na pismo g. prof. Šukijeta (pisano dne 25. februarja 1884 akad. društvu „Slovenija", v katerem je pod Častno besedo g- dr. Šusteršiču očital, da je neka njegova pod častno besed0 Izrečena trditev „denunciacija", gola in hudobna lat. 2.) Ker je sodišče v njegovi aferi z županom Svet-linom v zadevi Tomaževe žlindre v vseh instancah oprostilo g. Svetlina, ki je dr. Šusteršiču očital, da ima od.žlindre umazane roke in s tem proglasilo dr. Šusteršičevo čast kot omadeževano. 3.) Ker ni zahteval zadoščenja na žalitve, izrečene mu v seji poslanske zbornice meseca maja 1906. 4.) Ker je iz izjave g. Josipa Prosenca, ležeče med sodnimi akti pri okrožnem sodišču v Celju, pod štev. Pr. 3 1 razvidno, da je g. dr. Šusteršič v svoji izjavi v „Slovencu" dne 1. junija 1895 v zadevi ljubljanskih občinskih volitev javno in vedoma pisal neresnico; in 5.) ker je g. dr. Šusteršič g. grofu Barbotu odrekel satisfakcijo in ni niti hotel privoliti v to, da bi častni sod preiskal, dali je on g. dr. Šusteršič) sposoben dati zadoščenja. Sklenjeno in potrjeno v Ljubljani, dne 29. maroa 1907.44
— Socijalni demokratje prirede v ponedeljek v „Mestnem domu" shod, na katerem nastopita poleg Et. Kristana kot govornika tudi Ivan Cankar in dr. A. D r m o t a, kar bo zanimalo tudi marsikakega neso-cijalista.
— Šuklje in duhovniki. Spo-
korjeni grešnik hofrat šuklje se sicer dela silno pobožnega in fanatično klerikalnega, a zaupanja si pri duhovnikih le Še ni pridobil. Dokaz tega je izjava župnika v Mirni peči. Ta
fcoJČ" Dnlje » prilozi. "M
Strahovale! dveh kron.
Zgodovinska povest. (Dalje.)
Čaša bridkosti, ki je bila usojena Andreju Kržanu, še ni bila izpraznjena. S tem, daje hotel Kržan samega sebe žrtvovati, da zagotovi beneški republiki pomoč piratov in reši Famagu-sto, ni bilo Bragadinu še nič pomagano. Kržan je pač privolil, da ga izroči Bragadino sinu piratskega kralja, ali Bragadino tega ni mogel in ni smel storiti, dokler je bil Kržan beneški oficir. Ker je Bragadino vedel, da Kržan ne bo izdal vojvodinje Asunte, je bil preskrbel tudi za ta slučaj in sklical vojni svet, ki je bil v vojašnici že polnoštevilno zbran, ko sta se Bragadino in Kržan pojavila na vratih.
Tesno je bilo Kržanu pri srcu, ko so ga obstopili štirje vojaki in mu vzeli meč, ki ga je vedno častno nosil, ter mu dali na roke težko verigo, zakaj obtoženci so morali stati pred vojnim sodiščem okovani v zelenje in to se jim ni snelo, dokler ni bila sodba izvršena.
Bragadino je kot najvišji zastopnik beneške republike prevzel predsedstvo vojnega sodišča, dočim je stari general Trevisani zastopal obtožbo, ki jo je prečital tako tiho, kakor bi mu od ginjenosti zastajala sapa.
— Kapitan Andrej Kržan, ali ste razumeli obtožbo? je vprašal Bragadino. Obdolženi ste, da ste sa-molastno odpeljali zakonsko ženo Ladislava Gjačiča, posestnika ladij in podanika beneške republike, ter da jo zadržujete in skrivate pred njenim možem. Se-li čutite krivega?
— Ne!
— Veste pa, da je žena Ladislava Gjačiča s svojim možem pravilno in zakonitoveljavno poročena, da je svojemu možu utekla in vi tudi veste, kje da sedaj biva.
— Da! '
— Po veljavnih zakonih beneške republike ste dolžni pomagati oblastvu, da vrne Ladislavu Gjačiču njegovo ženo in dolžni ste povedati, kje da se mudi Asunta Gjačičeva.
— Tega ne povem
— Opominjam vas, kapitan Kržan, da je to  vaša dolžnost in da
storite dvojno udodelstvo, če te dolžnosti ne izpelnifce, ker zadržujete Ladislavu Gjačiču njegovo ženo in ker 89 nečete kot oficir pokoriti povelju vojnega sodišča. Pozivljem vas torej še enkrat, da poveste skrivališče Asunte (tjačičeve, sioer vas zadene zakonita kazen.
— Izjavil sem že, da bivališča vojvodinje Asunte deli Ferro ne izdam, je s trdim glasom rekel Kržan. Ne izdam ga, naj se zgodi z mano karkoli.
— Zdaj je vstal general Trevisani. Utemeljil je na kratko obtožbo in predlagal, naj obsodi vojno sodišče kapitana Andreja plemiča Kržana ua degradacijo in na smrt zaradi nepokorščine in zadrževanja zakonske žene Ladislava Gjačiča.
Sodni dvor se je le nekaj tre-notkov posvetoval, potem je Bragadino razglasil sodbo: Vojno sodišče obsoja, uvažuje olajševalne okolščine, kapitana Andreja Kržana na sramotno degradacijo in izbacnjenje iz beneške armade.
Obsodba na degradacijo je Kržana pač zabolela v dno duše, a vdal se je brez ugovora. Vojaki so ga pe-
ljali ns dvorišče, kjer je stal Kržanov polk in tam se je izvršila degradacija po takratnem skrajno sramotnem običaju. Krvnik je strgal Kržanu nalive in zlomil orlovo pero, ki ga je nosil na klobuku, potem pa ga udaril s palico trikrat po hrbtu v potrdilo, da je postal brezčasten. Vojaštvo se je potem razšlo, Kržana pa je straža odpeljala v ječo, kjer se mu je naznanilo, da ostane toliko Časa, dokler ne pride povelje, ga izgnati iz tabora.
Onemogel od žalosti in od bolesti seje vrgel Kržan na trdo svoje ležišče. Rekel je, da mu je treba skleniti z življenjem, a bolj kot to, gaje bolela sramota, ki jo je učakal ta dan. Zavest, da pojde morda v strašno trpljenje in v gotovo smrt kot osramočen in brezčasten Človek, mu je trgala srce tako, da ni mogel zadrževati svojih solza. Edina tolažba mu je bila, da bo znala vojvodinja Asunta ceniti njegovo žrtev in da bo iz te žrtve spoznala velikost njegove ljubezni.
Proti večeru so se naenkrat odprla vrata in v Kržanovo ječo je vstopil Ladislav GjaČiČ, s katerim je prišel Antonio Bragadino.
— Ne Čudite se temu obisku prijatelj, je rekel Bragadino. Srce mi veleva, da moram vse storiti, kar je v mojih močeh, da vas rešim. Zdaj je še čas za to.
— Meni ni pomagati, je odločno izjavil Kržan in vsak poskus je odveč.
— Še vam je pomagati. Poslušajte, kaj vam pove Ladislav GjaČiČ in premislite dobro njegove ponudbe. Časa imate še dovolj.
— Kako to? je vprašal Kržan ves začuden. Ali me hočete zdaj še po ječah mrcvariti?
— Gjačič je obljubil, da pride tekom štirinajstih dai njegov oče s svojim brodovjem. Toliko časa ostane Gjačič moj jetuik in Če ne izpolni svoje obljube, zapade smrti na veša-lih. Tisti dan pa, ko pride Gjačičev oče s svojim brodovjem, pošljem vas po podzemskem rovu iz Famaguste do kraja, ki gaje določil Gjačič. Tam vas izpusti beneško vojaštvo in kaj stori potem Gjačič z vami, to je njegova stvar. Verjemite mi, prijatelj, da me boli srce, kakor še nikdar, ali kar sem storil, sem moral storiti v korist domovine in moji skrbi izročenega prebivalstva.
2. Priloga ..Slovenskemu Narodu*- si 73, dne 30 mtres 1907
je napram ondotnemu županu gosp. Špendalu odločno izjavil, da bi on nikdar ne volil Šukljeta, ker ga predobro pozna, a da bo zanj glasoval, ker je v to prisiljen.
— Kandidata &ostinčar|a veli ko r očno presenečenje. Bridka je včasih usoda kandidatov, ali najbrid-kejše je vendar, Če se ljudje iz njega norca delajo. Tako se godi sedaj Go-8tinčarjn. Kar smili se nam, revež, tako brezsrčno se delajo ljudje norca iz njega v prozi, v verzih in v podobah. Tako kroži po Notranjskem naslednja pesem:
Pesem o klerikalnem kandidatu Gostinčarju.
Kandidata ne poznate
Krekovega? Tu imate! —
Vam Gostinčar je možic
kratkih krač, debelih lic,
klepetavega jezika —
po župniščih vedno stika.
Dober to je kandidat
za ljubljanski lemeuat,
a, za notranjskega kmeta
on preslabo še pometa.
V Šusteršiča posojilni
dan za dnevom mož ta silni
kruheka prav milo prosi,
sobe cedi, pisma nosi.
Čvrsto po Ljubljani skače,
črne vse obliže hlače.
Ni-li Notranjska zavedna
boljšega poslanca vredna?
Naj ljubljanska tolsta raca
res zastopnik je Logatca,
Cerknice tako prostrane,
Idrije vsepovsod znane
lepe vrhniške poljane?
Koder ljudski glas le sega.
k'ie nevolje se razlega.
Vse prisega svoji časti,
da Gostinčar mora pasti! Tudi se razširja nekaj karikatur, na katerih ima Gostinčar ušesa tako zoologiono izvedeua. kakor v „Asinu"* rimski papež. Ljudje si dovoljujejo še drugih vsakovrstnih šal. Tako je dobil G -tinčar za velikonočne praznike po pošti poslan velik z vezenj. Kar vidimo ga v duhu, kako ga je otipava1., je li notri kaka mastna šunka ali kaj. A v svežnju ni bilo ne šunke, ne klobas, ne potic, — v zvežnju je dobil Gostinčar za velikonočne p i r u h e — staro brezovo metlo. IT bogi kandidat!
— Glas iz Senožeče V „Slovencu* od 28. t. m. čitamo, da se je temu „brzojavno^ naznanilo, da ni bilo v Senožečah 25. t m. volilnega shoda narodne kmetske stranke. Do-pisun vika poln veselja, kakšen ponos je to za klerikalno kliko in sanjari o strahu kmetske stranke, katera se ni upala prirediti shoda v Senožečah Res, otročaji ste! Na shod v Senožečah za sedaj še nihče naših mislil ni, listi so ga pomotoma objavili! Povemo vam pa, vi zlikovci, farški podrepniki in izsesalci kmetskega življa prav na uho, da vam bode shod, katerega bode priredila (gotovo pred volitvami} kmetska stranka v Senožečah, kar sapo zaprl in vaš ponos, vaše otroško vriskanje se bode spremenilo v tužno razočaranje, in vas bode strah, ker videli bodete. da se vas kmet otre-a. da postaja zaveden in da je sit dubovskega  komandiranja. Ni
še tal v Senožečah za vale gonje, kmet dobro pozna črne osrečevaloe
in jim bode tudi na dan shoda in še bolj na dan volitve pokazal, kje je njih mesto. Pridite vi d on o sneži, pokazat se s svojim kandidatom, pridite! Ako rabite še kaj soli — saj vemo, da jo imate prokleto malo — vam jo bodomo mi nekoliko dali, samo to vas prosimo, da ne naredite shoda v najožjem krogu zaupnikov — ker vas bode drugače premalo — ampak kakor se „p o nosnemu" spodobi, javni, vsakemu pnstopeu shod. Torej do svidenja tu in tam!
— Klerikalni shod v BakitnL
Dne 24. t. m. se je vršil pri nas shod, ki ga je sklical Gostinčar. Na shodu je bilo okrog 30 udeležencev. Ko so v nedeljo popoldne v cerkvi
odmolili križev pot, so se pomikali iz cerkve proti šoli, kamor je bil shcd sklican, župnik Juvanec in gospod kandidat  naprej,   za  njima pa
klerikalci sparoma kakor v procesiji. Zvonilo jim je pa s kravjimi zvonci in žvižgalo jim je tako, da se je Gostinčar kar tresel. Kmetom je obetal, da bo kot poslanec storil za nje mnogo d"brega in da ko bo kot poslanec prišel /.opet v Rakitno, da se mu ne bo treba odkrivati. Predaleč je za poslanca, če bo hodil tako daleč križev por molit.
Volilni imenik v Trbovljah
izkazuje v tej občini 25(X) volilcev. To je na Spodnjem Štajerskem za Mariborom menda, največja občina, ki šteje največ volilcev. V Ptuju je samo nekaj nad <>00 volilcev.
Celjski kapucin kot voiilni
agitator. Neki ugledni kmet je bil te dni pri kapucinu, ki sedi v spo-veduici pod korom celjske kapucinske cerkve, pri spovedi. Mesto, da bi se dotični kapucinec-spovednik bavil s spovedniskimi zadevami, je začel kmeta obdelovati zaradi prihodnjih državnozborskih volitev in mu toplo priporočal da naj voli za kmetskega poslanca finančnega uradnika dr. Po-valeja ter naj dotični kmet tudi med sosedi deluje na to. Kmet je ves razburjen zapustil spovednico in ker se volilno hujskanje v spovednici ne smatra kot spovedniška tajnost, je ta dogodek naznanil svojim znancem, katerih se je vsled te kapucinske netaktnosti polastilo enako razburjenje. Torej tudi kapucini, ki žive od milo-darjev domačih kmetov, zlorabljajo spovednico za politične hujskajoče namene! Tudi ti hočejo ubogega kmeta, ki jih redi, komandirati in tlačiti? Kaj pa Če bi mi kmetje kapucinom, kadar hodijo v jesenskem času od hiše do hiš*» nabirat milodare za samostan, pokazali vrata? Patri naj dobro pomislijo, kaj o iajo, in naj vedo, da se tudi kmetje lahko zbude iz večstoletnega spanja !
— Dr. Benkovič, ki je dini odvetnik na Štajerskem, ki seje brezpogojno vpregel v dr. Korošcev klerikalni jarem, se namerava po volitvah preseliti v Maribor, da bo bliže Korošcu in kanonikom, ki S8 baje že sedaj trudijo, da bi mu preskrbeli mesto pravnega zastopnika mariborska BPosojilnice". No, Brežičani se po njem ne bodo jokali !
- Previdni dr.
Klerikalni    kandidat    v brežiškem
okraju dr. Benkovič se v svojem glasilu „Posavski Straži" na vse protege hvali, koliko da je že storil za Brežice in brežiški okraj. Da bi ga volilci bolj spoznali, priobčuje v sadnji številki tudi svoj — životopis. V tem životopisu pravi med drugim: „Po praksi, dovršeni v Trstu, Gro-rici in Celovcu, je prevzel sredi leta 1906. odvetniško pisarno v Brežicah." Zakaj pa, g. doktor, ne poveste, da ste dolgo Časa prakticirali kot konoipijent v pisarni dr. Ivana Šusteršiča v L j ubijani? Ali se boj i r .* to povedati? Previduost je pač povsed dobra, kaj ne?! Firma dr. Šusteršič pač ni na dobrem glasu na Štajerskem, zato jo je treba zamolČati!
Dr. Povalef in zloraba finančnik uslužbencev. Zopet smo izvedeli iz ust finančnega uslužbenca v vranskem okraju, da se je vsem finančnim uslužbencem zabičilo pritiskati na volilce v prid dr. Povaleja. Vemo imenoma za gospoda, ki je zakrivil to zlorabljanje službe finančnih uslužbencev Pri prvi novi priliki neusmiljeno objavimo njega ime in naj posledice sebi pripiše. Tu ni prijateljstva! Volilci, ne dajte na sebe vplivati finančnih uslužbencev.
— Še enkrat Kresaik. Iz slovenskega Stajerja se nam piše: O zloglasnem Kresniku, kateremu se je poveril pouk iz slovenščine na d e-želni meščanski šoli, ki je vendar v prvi vrsti namenjena slovenskim deželanom, se je v cenjenem vašem listu že opetovano pisalo. Tudi apel na naše deželne poslance, naj o tej zadevi interpelirajo, je našel odmev in vaš list si je tozadevno gotovo stekel zaslug. Poslanec Roš in tovariši so radi Kresnika interpelirali v dež. zbornici štajerski in v seji dne 22. marca t. 1. je na to interpelacijo odgovoril dež. odbornik dr. HofFmaTin-Wellenhof, Češ, da učni red za deželne meščanske šole na Štajerskem ne zahteva za poučevanje slovenščine učne usposobljenosti! Zdaj pa vemo! Lep učni red to! Za vsak drug jezik je za poučevanje treba usposobljenosti, le za slovenščino ne. In s takim odgovorom so se zadovoljili naši poslanci ! ! Skandalozno je že, kako se nas slovenske deželane in davkoplačevalce bagatelizuje, ponižuje, sramoti in oškoduje. Rodoljubu se krči srce nad takim   izzivajočim poČenjanjem.
Za poučevanje slovenščine na dež. zavodu tedaj je dober vsak šušmar, in če je vrhu tega tudi osebno omadeževan in v zasebnem življenju vsestransko kompromitovan. To je škandal, da ga ni veČega Mi Slovenci in davkoplačevalci zahtevamo, da naš dež. odbor štajerski zastran Kresnika ukrene, kar po pravici mora in kar bi bil že davnaj ukreniti moral. Mi od te zahteve ne odjenjamo in ne bodemo odjenjali. Sicer pa o tej zadevi še nismo rekli zadnje. Prišli bodemo z zanimivimi podrobnostmi, da bode širše občinstvo izvedelo, kakšne  baze  ljudi na-
Bragadino je zapustil ječo ; Kržan in Ladislav sta ostala sama
— Kaj mi imate povedati, je vprašal Kržan pivi in sicer z neko nestrpnostjo, ker je itak vedel, da ne bo ta pogovor imel nobenega uspeha. Če hočete izvedeti od mene, kje biva vojvodinja Asunta, bo pogovor pač odveč, kajti tega niti v trenutku sodbe na sramotno degradacijo in izbacnjenje iz armade nisem hotel povedati.
Ladislav Gjačič je bil sam pogumen mož in je spoštoval pogum tudi pri drugih. Kržan mu je imponiral, ali njegovo 'hrepenenje, da se osveti Asunti, je bilo tako močno, da je zadušilo v njem vse boljše čute. Vrh tega ni imel pravega smisla za čast. Bil je razbojnik in razbojniški so bili njegovi pojmi. Sodil je, da Kržan samo zato neče izdati Asunte, ker jo ljubi, ni pa slutil, da mu branijo tudi njegovi nazori o moški časti izdati vojvodinjo.
— Izprosil sem si od proveditorja dovoljenje za ta razgovor, je rekel Gjačič,  ker  nimam do vas nobenega
sovraštva in bi se rad z vam: izlepa poravnal. Vrnite mi mojo ženo. Prej ali slej jo gotovo dobim, kajti zasledoval in iskal jo bom. dokler bom živ in dobim jo v roke, če bi sedela na prestolu beneškega doža. Vi sto pač v stanu, preprečiti za nekaj časa moje maševanje, onemogočiti pa ga ne morete. Jaz pač občudujem vašo požrtvovalnost, ali pojmiti je ne morem.
Tega tudi ni treba, je menil z vsem svojem plemiškim ponosom Andrej Kržan, meni zadostuje zavest, da ravnam prav.
— čemu se hočete žrtvovati? je po kratkem molku vprašal Gjačič. Mojega namena ne morete preprečiti. Lahko si mislite, da bom poskusil vse, kar je mogoče, da vas prisilim, povedati mi, kje je moja žena. Trpinčil vas bom, če bo treba, na vse načine, redne in tedne vas bom mučil. Trpeli bodete najgroznejše muke, trpeli toliko časa, da bodete od bolečin umrli.
— Pripravljen sem na to, je mirno odgovoril Kržan, a vzlic temu ne povem, kje je vojvodinja Asunta.
— Premislite si to, plemič Kržan.
Ne bo vam žal, če sprejmete mojo ponudbo. Vse zlato, kar ga dobi moj i oče pri napadu na Turke, bodi vaše, I če mi vrnete mojo ženo. Vse to turško zlato vam dam — ali pa vam vzamem glavo.
V Kržanu je kar zavrelo. Srdito je planil po konci in zavihtel pest, da bi Gjačiča udaril po zobeh, a premagal je svojo jezo. Odprl je vrata, pred katerimi je stal jeČar in zaklical: — ven, lopov, drugače te poženem z brcami, kakor garjevega psa.
GjaČiČ je bil tako presenečen, da ni inogel ničesar odgovoriti Tega ni bil pričakoval. V svoji razbojniški pameti je menil, da je bila njegova ponudba izredno velikodušna, prav kraljevska in zato mu je Kržanova ogorčenost zaprla sapo. Sele ko je bil na hodniku, se mu je vse zjasnilo, tedaj pa je v svoji onemogli jezi začel kleti in je dvigajoč svojo pest zaklical:
— Čakaj, Andrej Kržan, to ti poplačam čez štirinajst dni, tako strahovito, kakor ni bil še noben dolg poplačan. <D*jje prih.)
stavlja naš veleslavni deželni odbor aa učitelje naši' slovenski mladini.
— lalskemu kaplan« in pe-trevskemu katehetu drfn. J. Jan-
eiča, Čigar mera je že davno polna, se je vendar  enkrat  strgala krinka raz obraza. Poročilo „Slov. Naroda" z dne 23. t. m., da je ob 4. uri zjutraj  zapustila  hči   nekega domačina kaplanovo spalno sobo, kar se z več pričami izkaže, ni samo v Žalcu, ampak po vsej fari in po vsej Savinski dolini provzročila veliko razburjenje in splošno izvanredno pozornost. Navedeni kaplan je že davno prekoračil skrajne meje vsega dovoljenega. Ko je bil odstranjen njegov prednik, ker je žalske in petrovške občane s prižnice napadal, ko niso volili dr. Korošca, je prišel  navedeni kaplan Jančic kot drugi kaplan in „petrov-ški katehet" v Žalec.   S siadkomilim govorjenjem je takoj  poskusil prikupiti se ljudem, vtihotapil  se v nekatere rodbine, v društva in tako dalje in se tihoma trudil vplivati po svoje na prebivalstvo in na različne mero-dajne in vzgledne osebe.   Ko je mislil, da se je  že  nekoliko  utrdil v žalski župniji, pa je privlekel v Žalec in Petrovce svcjega generala, nadutega dr. Korošca, ki pa je s svnjim vsiljivim nastopom v obeh krajih popolnoma pogorel; in dr. JanČič se je prepričal, da v Žalcu in okolici niso tla za  njegovo   zahrbtno hujskajoče delovanje. Iz strastne jeze, da se Jan-čiču ni posrečila njegova nakana zoper tukajšnje ljudstvo, je ta katoliški duhovnik takoj ukrenil nekaj posebnega. Po Koroščevem   porazu  se je začela v klerikalnih listih divja gonja zoper naše velezaslužne in občespo-štovane domačine in ves klerikalno-agitacijski  aparat je  začel   „delati", namreč sejati prepir in  razpor med ljudstvo, ometavati naše poštene može z blatom, jih grditi z lažmi  in obrekovanji z namenom  osramotiti vsakega, kateri ne leze Korošeo-Jančičevi bandi pod kuto in kateri noče pomagati tem sebičnežem  še  nadalje tlačiti naše ubogo pošteno domače ljudstvo. In kaplan dr. Jančič, kateremu bi moralo biti kot katehetu znano, da so laži, obrekovanja, zahrbtni napadi in „druga djanja"  veliki  grehi, hodi med   ljudstvom   s   predrznim Čelom okoli ravno tako, kakor bi bilo „vseu prav, kar nekateri „gospodje" duhovnega stanu  Jančič - Koroščeve vrste ukrenejo! Znano je, da hoče dr. JanČič komandirati v naših domaČih društvih, razširiti svoje hujskajoče klerikalne liste in s tem vsejati na mesto prejšnje sloge razpor med  domačini; znano je, da je navedeni kaplan tudi zadnjič, ko je dr. Korošec prenočeval v žalskem župni št v u in ko so tamkaj imeli   ponočno   bojno posvetovanje zaradi  bodočih  volitev  imel glavno vlogo duhovniškega  hujskača. Dalje vedo vsi, da hoče Jančič imeti v žalskem župnišČu merodajno besedo, navedeni kaplan je pa tudi obče znan kot „deklinčar" prve vrste.   Tako v Žalcu, kakor v Pe^rovČah je izvabil „v imenu Kristusa"   (To je vendar škandal! Opomba uredništva.) v svojo bližino — in sicer v Žalcu pod imenom „pevsko društvo",  v  Petrovčah pa kot   „ dekliško  društvo"   — šoli odrasle deklice, da jih po svoje vzgoji.   Mladi kaplan s svojim hinavskim  sladkomilo - okroglim obrazom, s svojimi črnimi očmi in dobro izre-jenim telesom se v prostih  urah zabava   sredi „rožnega  venca" svojih mladih deklet. V teh sladkih urah se počije  „sauber gospod"  od svojega „vse časti vrednega političnega delovanja" in pozabi za nekaj časa „ves trud in vso skrb vsakdanjega življenja" ! In uspehi kronajo njegovo tozadevno delovanje!! Od dne do dne pa se širi med našim ljudstvom glas: Kaplana dr. JančiČa ne maramo več v našem kraju; dr. Jančič mora proč, Če ne z lepa pa z grda!   Mi hočemo kaplana, kateri je   pošten,   miren in častivreden duhovnik.
— Proti novemu deielnozbor-skemn volilnemu redu na Bori-
ikOBL Starešinstvo v Kobaridu je sprejele sledeči sklep: Občinsko starešinstvo trga Kobarid enoglasno protezi,.i proti tako krivičnemu razširjenj i voh :a pravice, kakršna je bila z ozirom na - { večino slovenskega pribivalstva dežele sprejeta v
letošnjem zasedanju deželnega zbora. — Starešinstvo v Ajdovščini je sklenilo poslati nn vlado resoluoijo, v kateri s.- zahteva, »aj krivični in Slovence naravnost žaleči deželno-zborski volilni red, ki ga je sklenil goriški deželni zbor, ne sankcij onira; zahteva se ob enem, da se spremeni stari volilnih na podlagi splošne in enake volilne pravice.
— »Slovenec" najbolje informiran list na Slovenskem. Škofov list se kaj rad bana, da ga ni na slovanskem jugu bolje informiranega lista nego je on — „Slovenec", ki ima svoje poročevalce povsodi v vseh kotih in ki ima vsled tega „originalna" poročila o vseh še tako skritih, a za javnost seveda velezanimi-vih dogodkih po vsem širnem svetu. Nedavno tega je priobčil „Rusko pismo", datirano iz Petrograda, na katero je še posebe opozoril čitatelje, češ, da ga je napisal neki odlični Rus — njegov korespondent. Mi smo 6e tej bahariji smejali, ker smo že a priori vedeli, da je dotično „Rusko pismo" napisal nekdo ne v Petro-gradu, pač pa tu v Ljubljani v zatišju „SlovenČevega" uredništva. A o dotiČnem „ Ruskem pismu" vemo Še več! Znano je nam namreč, da pismo niti ni docela z r a 11 o na „Slovenčevem" zelniku. Nekdo, imena ne bodemo navajali, je dobil vpogled v spis, ki je bil prvotno namenjen za „Dom in Svet". Ker pa avtor ni dovolil, da bi se mu črtala njegova neugodna sodba o delovanju krščanskih misijonarjev, se spis ni priobčil, pač pa si je dotični „nekdo" izpisal avtorjeva izvajanja o vzrokih rusko-japonske vojne in jih porabil v svojem originalnem „Ruskem pismu". Dotična razprava nosi naslov „Gospodarski momenti v svetovni politiki", ker nam je bila dana na razpolago, mimogrede omenjamo, že pred enim mesecem, smo jo priobčili pretekli teden. Čitatelji lahko primerjajo dotične odstavke v njej o rusko-ja-ponski vojni z izvajanji v „Ruskem pismu" in se bodo prepričali, v koliko so izvajanja „Slovenčavega" petrogradskega  dopisnika originalna.
— Kriza v družbi sv. Cirila
in Metoda. Od popolnoma verodostojne strani se nam piše: Morda je na odstop monsignora Zupana res kaj vplivalo, da ni mogel doseči, da bi šel družbeni uradnik, župnik B^rce, prosit škofa odpuščanja, toda v odboru ni kaj takega predlagal. Monsignor Zupan je odstopil, ker se ni strinjal s sklepom, ki gaje storil odbor g lede notranjega poslovanja naše šolske družbe.
— Čudno postopanje. V Ljubljani v najboljšem spominu ostali gosp. Karel W e n g e r, sedaj deželno-sodni svetnik v pokoju v Statting-hofenu (bavarsko- avstrijsko - solnogra-ška meja), je bil vkljub vsem zaprekam vpisan v listino zagovornikov za področje nadsodišča na Dunaju in seje njega vpis med odvetnike zakasnil vsled neverjetnih uradnih poročil iz Ljubljane na odvetniško komoro v Lincu, ki mu je zabranila ta vpis, češ, da svetnik Wenger ni dovolj zaupanja vreden (!), proglasili so ga namreč kot nekdanjega političnega agitatorja. Zares, take obsodbe po lastnih ljudeh vendar nikdar ni zaslužil g. svetnik Wenger, ki je živel 13 let v Ljubljani kot pravičen, vsestransko zaupanje uživajoč sodnik, čudne razmere!
— Novo beračenje. Ni in ni
konca vednega beračenja raznih redovnikov domaČih in tujih med našim slovenskim narodom. Kot pijavke so dan za dnevom na njem, pijejo mu njegovo srčno kri, dokler ne omaga pod nebrojniini dobrimi deli za večni blagor svoj in za časni blagor duhovnih pastirjev. Na Slovence so jo zdaj udarili nemški benediktinci olivetan-skega samostana na Tancenbergu na Koroškem. V medenih besedah sestavljeno okrožnico pošiljajo po vsem slovenskem svetu in oznanjajo, da so si ustanovili mašno družbo „v čast. brezmadežno spočete Matere Božje Marije m v tolažbo vernih duš v vioah." Član postane vsak, kdor plača 1 K ali 1 marko ali 1 frank, kdor pa pridobi mašni družbi 15 Članov, je deležen nje duhovnih dobičkov, ne da bi mu bilo treba plačati kake udnine.
Zato pa da se bere šest maš vsak dan do konca dni v imenovanem samostanu v namen, v katerega je ustanovljena mašna družba. Predvsem mo • ramo poudariti, daje navadna laž, če pravi vodstvo olivetanskega samostana na Tancenbergu, da je družba ustanovljena „v čast brezmadežno  spočete Matere Božje Marije in v tolažbo vernih duš v vioah.u   Resnica je, da je ta masna  družba ustanovljena zato,   ker   benediktincem na Tancenbergu manjka plačanih maš in ker jih zastonj neČejo brati.   Mašna družba je ustanovljena le in samo izključno zaradi   denarja!   Ako bi bila pobožnim  benediktincem res toliko mar  čast matere božje in tolažba vernih duš v vica h, bi brali maše v ta namen zastonj, ne pa fehtarili  zato krone, marke ali franke. Do tega prepričanja pride menda pač vsak, kdor zna šteti do pet! Da bi razpošiljatelji okrožnice imeli večji uspeh med Slovenci, katere  smatrajo  za  prebito zarukane, sklicujejo se na blagoslov papeža Leona XIII., ki je „iz vsega srca" blagoslovil njih mašno družbo. Pripomi-njamu,da vsak tak papežev blagoslov,   katerega je deležno slovensko ljudstvo,  stane to par tisoč krone, doČim ga papež dobi čisto zastonj odBoga. Da ima mašna družba cerkveno odobrenje,   ni prav  nič  čudnega, ker cerkev je doslej potrdila pač vsako   družbo,   od   katere je pričakovala, da bo imela ko-losalen  dobiček.  Mislimo, da na Slovenskem ne bo nikogar, ki bi podpiral lene nemške menihe in to tem manj, ker imamo domačih kutarjev že zdavnaj preveč. Za katoliško cerkev je dovolj žalostno, da ima vedno toliko duš iz vic reševati.  Vzrok tega je,  ker   katoliška duhovščina bere maše  za denar in ne za dju še v vica h. Ako bi duhovniki za maše, ki  so namenjene dušam v vi-cah, ne zahtevali nobenega denarja, bi se že zdavnaj vse duše veselile večnega nebeškega ve-s el j a.
— Katoliške bukvice ne gredo ▼ denar« Klerikalci so se vrgli na literaturo, a vzlic vsemu hrupnemu bobnanju po klerikalnih listih, vkljub vsem osebnim priporočilom duhovščine ljudje nočejo brati tistih suhoparnosti in pošiljajo knjižice nazaj! Da blago ne gre v denar tako, kot se je želelo in upalo, dokazuje vest v „Slovencu* in „Domoljubu", da se vsled pomanjkanja prostora v „Katoliški bukvami" prodaja „Nevesta Kristusova" veliko ceneje, kot se je doslej, pa tudi „Pot v nebesa" je mnogo cenejša zadnji Čas, dasi se pride z isto hitrostjo in komodnostjo tja. Da pa v katoliškem duhu pisane povesti ne gredo in ne gredo v denar, je najboljši dokaz to, da se prevajalcem dotičnih povesti obljubljena plačila ne i z p l a č u j e j o. Neki visokoŠolec, ki strada na Dunaju, da se skozi njega vidi, je prestavil tako ^katoliško" povest. Obljubljenih mu je bilo za to 50 goldinarjev. Ko je poslal rokopis šenklavški gospodi in ponižno poprosil za obljubljeni znesek, ni niti odgovora dobil, kaj šele denar. Pisal je vdrugiČ in se skliceval na svoj obupen položaj, a ušesa šenklavške duhovščine so bila gluha. Šele na tretje pisanje je dobil 20 goldinarjev s pripombo, da ostali znesek dobi, če se bo knjiga dobro razpečavala! Bedni visokošolec se je obrisal za 30 goldinarjev in izgubil vse upanje, da bi jih kdaj dobil, tudi če bi se knjiga dobro razpečavala. Človeka izžemati, to res znajo naši klerikalci, a svojih obljub ne znajo spolni ti.
— Držimo se narodnih trgovcev in obrtnikov. Dajmo jim njih vsakdanji kruh! Biti nam bi morale te besede iz pravega bratstva in človekoljubja glavna in edina deviza do obstanka in napredka našega narodnega trgovstva, katero je prevažen faktor za narod. Dati obstanek in napredek našim rojakom, žal, našim narodnim mučenikom med lastnim narodom, da bi mi gledali s ponosom na naš ponos, doseči to pri nas Slovencih z lahka, z lepa ali z lastnega
nagiba, je absolutno  nemogoče. Naj se govori in stavlja druge narode za vzor in zgled pri nas —"vse zaman, ker le tujcem  sreče svit se žari. — Kako  so   Čehi   bojkotirali Nemce, kako so si s tem postavljali domaČa svoja narodna ognjišča in vplivali na proč vit narodnega trgovstva češkega. Niso in ne ozirajo se na osebnosti in simpatije nemških trgovcev, temveč vse, kar je na njihovi zemlji, mora biti le njihovega pokolenja gospodar in  nihče  drugi.  Brezobzirno, {energično   in   naravnost  strašno je bilo nastopanje Čehov vsekdar v teh slučajih.   Dasi  sta  bila tudi Nemec in čeh  prijatelja, vkljub   temu ni smel prijatelj   Čeh  kupiti   pri   Nemcu in tako so se dobili slučaji, da je iz usmiljenja  skrivaj kaj kupil in skrbel, da je kaj  poprodal in ga s tem otel hitrega bankerota. Nemci so bili prisiljeni   zapuščati  prostore in skoraj krošnjariti in vendar ni nič pomagalo. In danes je na površju gospodar sin češkega naroda, klanjati se treba bratom Čehom  vsled te dobre lastnosti. In   pri   nas,   kako je in   kdo je gospodar?   Naj   se   začne  na glavnem trgu   pri   vogalu in naprej   po Ljubljani, povsod le shrambe germanstva in povsod le zatiranja slovenskih dobrih   moči,   kateri  žal ne morejo in ne  bodo  prišli  še kmalu  do takih mest  in plač,   kakršne  uživajo tuji, slabi,   slovenskega   jezika i nezmožni ljudje. — In od nas vzdržani trgovci postopajo   neusmiljeuo  z domačini, zakar se hrani nebroj gradiva in dan plačila  tudi   med   dobrim narodom slovenskim ne izostane. Zategadelj se apeluje na slavno občinstvo, da jemlje vse in vsekdar le narodnost v poštev in naj se drži vsak posameznik kakor tudi engrosisti gesla „svoji k svojim", ker le v tem in s tem se doseže blagor naroda in pospešuje moč in procvit našega naroduega trgovstva.
M. F.
— Sodni izpit je napravil gosp. Josip   Simčič.   avskultant v
Trstu.
— Imenovanje- Gospod Josip Šir c elj je imenovan revizorjem južne železnice.
Imenovanje v gozdarski Službi. Gozdar Fr. Rupnik v Gorici je postal gozdarski svetnik.
Za častnega meščana idrijske«! a je bil v slavnostni občinski seji mestnega obČ. sveta Idrije izvoljen soglasno g. Hinko S t u r ni, on-dotni okrajni sodnik, ker seje krepko potegoval za idrijske koristi.
— Slovenska drama na gostovanju v Gorici. Člani slovenske drame prirede pod pokroviteljstvom „Narodne prosvete" v Gorici več predstav, in sicer v dvorani „Trgovskega doma". Igrale se bodo naslednje igre: Dne 6. aprila (soboto) „Elga", sanjska drama v 7 prizorih, spisal Ger-hardt Hauptmann. Dne 7. aprila, (nedeljo) „Na letovišču", burka v treh dejanjih, spisal Josip Štolba. Dne 9. aprila (torek) „Potopljeni zvon", dramatska bajka v petih dejanjih, spisal G. Hauptmann. sodelujoči člani : režiserja V. Taborskv in A Vero v š e k Impresario: A. D a n i 1 o. Dame: G. Danilova, R Taborska, M. Borovska, K. Šubertova, M. Košakova, A. Kržišnikova. Gospodje: A. Verovšek, A. Danilo, V. Taborskv, H. Nučič, G. Kinsky, Fr. Habič, Fr. Mole k. Garderobier: A. S oh w ar z. Sce-nični mojster: F r. M o 1 e k. Inspicient: R. Habič. Predprodajo sedežev in abonement prevzame iz prijaznosti knjigarna g. A. GabrŠčka v Gorici.
— V pokritje delicita pri ,,Glasbeni Matici1' je poslal g. dr. Josip Furlan 50 K neke kazenske poravnave.
— Avstrijski kreditni zavod. Podružnica c. kr. priv. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani prične svoje delovanje dne 2. aprila t. 1. Vodstvo te podružnice se poveri gosp. Josipu L u o k -m an n u, dosedanjemu lastniku tvrdke L. C. Luckmann
— Čevljarska zadruga v Ljubljani zaključi, kakor smo že včeraj omenili, strokovni tečaj na Velikonočno nedeljo, dne 31. marca t. 1. ob polu desetih dopoldne v dvorani v „Mestnem domu". Z zaključkom bo spojena tudi razstava napravljenih del čevljarske stroke in pa nekaj del krojaške stroke s prejšnjega krojaškega tečaja. Vljudno se vabijo vsi člani ter vsi drugi prijatelji obrtništva. Vstop je prost.
— Za naročnike telefona. Da
se pride v okom od različnih strani izraženim pomislekom proti izidu leta 1906 izvršenega štetja klicev, sklenilo
je c kr. trgovinsko ministrstvo z odlokom od 9. marca t. 1., št. 7855/P, da podeli onim telefonskim naročnikom, kateri se po omenjenem štetju oškodovane čutijo, pravico, da lahko sami določijo, v kateri izmed tarifnih razredov A, Đ, C. in D naj se uvrsti njihove postaje. C. kr. poštno in brzo javno ravnateljstvo bo poslalo tedaj v kratkem naročnikom poštnine prosto dopisnico, s katero imajo le-ti tarifne razrede, katere so za njihove postaje sami izbrali, naznaniti najpozneje do 30. aprila t. 1. c. kr. poštnemu in brzojavnemu ravnateljstvu.
— O. Ivan Jebačini trgovec in tovarnar v Ljubljani, je naklonil „Društvu slovenskih književnikov in Časnikarjev" za pirhe 100 kron kot drugi del ustanovnine. Odbor se velikodušnemu svojemu dobrotniku naj-iskrenejše zahvaljuje. Slovenci smemo biti ponosni na to naroduo tvrdko, ki nam je osnovala prvo tovarno za kavne surogate na slovanskem jugu ter s tem vsaj resnično zavedne odjemalce emancipirala od tuje, nam sovražne industrije. Toda v tem oziru še manjka v slovenskem občinstvu mnogo do vsestranske zavednosti. Še vedno se pokupi na Slovenskem do 80 odstotkov cikorije, ki jo proizvajajo Nemci in Italijani, a katerih izdelki po izreku nepristranskih ve-ščakov v splošnem ne dosegajo ka kovosti Jebačinovih izdelkov. Dolžnost vsakega zavednega rodoljuba je tedaj, da poučuje gospodinje v svojem kraju, naj zahtevajo povsod cikorijo Jebačinove tovarne, ki je tako velikodušna podpornica naših narodnih društev, doČim tuje tovarne pomagajo zdrževati našemu narodu najškodljivejše zavode.
— Sladkor se podraži. Avstrijski in ogrski sladkorni fabrikantje so i sklenili zvišati cene sladkorju za 1 K pri 100 kg
— Strokovna presoja avstrijskih vin na Dunaju. V torek, dne 26. t. m. se je vršila na Dunaju strokovna presoja avstrijskih vin, med temi tudi nekaj kranjskih. V poštev so prišla le izbrana, t. j. ne-mešana vina iz leta 1905. in sicer radi tega, ker se je hotelo natančno določiti dobroto ene vrste vina enakega letnika, pa iz raznih avstrijskih vinorodnih krajev. Največ so razstavili Nižjeavstrijci, potem Moravci, Kranjci in Tirolci, dočim je došlo iz drugih kronovin le 1 —3 uzorci. Iz Kranjskega so bila razstavljena A. Hrovatinov in Ferjančičev vipavski rizling in burgundec po deželni ljubljanski kleti, različna vipavska vina po državni kleti, ter nekatera izbrana in mešana vina naravnost od dotičnih producentov in sicer gospe Schwi-ckertove v Vipavi ter gospoda V. Pfeiferja v Krškem in Lenarčičeve graščine v Leskovcu. Izvzemši par vinskih uzorcev, ki so bili za niže-avstrijske razmere pretrpki so vina prav ugajala posebno izbrani burgundec in silvaneo. Pokazalo se je tudi pri tej priliki, da se bo z vipavskimi in tudi z dolenjskimi vini. ko se kletarstvo še bolj povzdigne, in da se vina posebno fiuejša in močnejša, ki po letu prav rada ciknejo. pred takimi napakami in boleznimi obvarujejo, posebno lahko kosalo z drugimi tujimi, več ali mauj slove-čimi vini. Od 134 uzorcev smo preskušali 112 vin, dočim so ostala, vsled posebnih napak niso predložila v pokušnjo. — Obenem so se preskušala tudi nekatera kineska vina iz Čifu. Framinec, rulandec, silvanec, rizling i. dr. so bila bistveno podobna našim, toda nekatera so imela jako močan duh po alkoholu ali špiritu. Po zatrdilu producenta gosp. barona Aug. Babota so bila vsa vina popolnoma pristna. Drugačne klimatične razmere in drugačne zemlje dajo vinu tudi popolnoma drugo lastnost, ki našim okolnostim ne odgovarjajo in našemu okusu nikakor ne prijaj o. Fr. Gombač.
— Podpiranje domače obrti.
Neki kranjski okrajni šolski svet tako zelo podpira domačo obrt, da daje svoje uradne zavitke (kuverte) tiskati v neki tiskarni v Inomostu, prav kakor da bi mu bil bližje nego kaka tiskarna na Kranjskem! Res, prelep zgled, kako se podpira domača obrt!
— Potar na Vrhniki pri Starem trgu. Na svetega Jožefa dan je zvečer okoli 11. vzbruhnil ogenj, ki je uničil leseno hišo Palčičevo ter streho sosedne hiše posestnika L a v -riČa in poškodoval hlev in streho nasproti stoječe hiše posestnika Pojeta. Brizgalne iz Starega trga, Pu-doba in Žagarjeva iz Markovca so delale z vsemi silami, da so omejile ogenj. Vsakdo ve, da ognjegasci v času požara rešujejo vse, kar se rešiti da, pa bodi čigaver hoče. Tudi pri požaru na Vrhniki je bilo tako. Vendar se j a našel hudoben človek, ki je ognjegasoem očital pristranost. Kaplan Vovko, ki gasilnih postav gotovo ne pozna, je dejal: „To je lumparija, tu se postopa strankarsko," ko so ognjegasci osredotočili gašenje na hišo, od katere bi se bil ogenj naj l ožje razširil dalje v vas. Tako sumničenje
je podlo! Ker so dotični ognjegasci možje, ki ne trobijo v kaplanov rog, hotel jih je Vovko očrniti in Škodovati njihovemu ugledu! Ako duhovnik postopa povsod strankarsko, s tem Še ni rečeno, da bi moral tudi vsakdo drug! Le vzdržite se takega sumni Čenja, g. Vovko!
— Od ientjaaake železnice.
Piše se nam: Nedolgo je tega, kar smo po vztrajnem, energičnem delu zamogli slednjič zapaziti, da so ob nameravani Šentjanski progi v prometu izključno le vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda Ali glej, ni še bila zasajena prva lopata, da celo načrti niso še dovršeni, in vendar je že docela omadeževana naša narodna zavednost. Našo krasno dolino so pred kratkim prvič zagledale takozvane „šulferanjske vžigalice". Gotovo je, da ne zadene sramota narodnega zločina samo moža iz Mirne, ki je naročil cel zaboj zgoraj omenjenih vžigalic, temveč postavi tudi narodno zavednost v slabo luč. Dragi prebivalci omenjenega kraja — ne pustite si tako sramotiti pred svetom svoje narodne zavesti. Ako se bodo pričele narodne sramote že na ljubo par nemškim inženerjem, ki v nekaj mesecih zopet odidejo, kaj bode šele, ko prične nemški kapital v naših bogatih rudnikih svojo ofenzivo V Prepričan sem, da ta kapital odklene Nemcu vrata naše doline na stežaj in potem gorje, ako ne bodemo zamogli rabiti verza: „Hrast se omaja in hrib, zvestoba Slovenca ne gane." Ako se torej takoj sedaj ne postavimo na branik, potem bodimo uverjeni, da bode poleg šulferanJ8kih vžigalic v doglednem Času tudi njih hčerka, šulferanjska šola, ošabno zrla po naši dolini. Opozarjam samo na Hrastnik. Toliko prebivalstvu v ravnenje. Opazovalec.
— Uboj in krvavi pretepi — na Veliki teden. Šele pred kratkim smo poročali o umoru ki se je zgodil na „Tiho nedeljo" pri Ratežu na Dolenjskem. Že tedaj smo obljubili o zadevi sami prilično kaj več izpre-govoriti. Vendar vočigled velikonočnih praznikov smo hoteli stvar še odložiti na ugodnejši čas. A česar nismo storili mi. kot slabi kristjani in „odpadniki" s peresom, naredile so „pobožne miroljubne ovčice" z nožem in poleni v roki. In sicer prav kakor se spodobi, na Cvetno nedeljo in na Veliko sredo. No, ali predno svoji obljubi zadoščamo, bodemo počaka i, kaj v ti stvari poreko „Dolenjske Novice," kot klerikalen lokalen list. Za danes tudi že vsled izobilja drugega gradiva, kratko, kolikor možno stvarno poročilo. Franc Mali, majhen posestnik pri Božjem Grobu se je vrnil v pondeljek s svojim bratom, ki je imel iti k novačenju, nazaj iz Amerike. Žena je vedno prosila, naj bi se vrnil domov, magari Če prav prazen pride. No Mali se je res povrnil. Drugi dan sta šla z ženo k velikonočni spovedi in na dan uboja, t. j. v sredo k obhajilu. Nato pa je spremil svojega mlajšega brata k novačenju v mesto. Začel je z njim vzlic ta dan prejetemu obhajilu popivati in razsajati po vseh gostilnah, od koder so ga pa kmalu odslovili. V neki novomeški gostilni začel se je prepirati celo z nekim dragoncem, a gostilničar uvidevši, da zna stvar postati resna, je vso sodrgo spravil iz hiše, nato so šli v Kandijo, kjer so se ustavili ponajveč pri Javorniku. Pa tudi tam so se začeli kmalu prepirati. Mali je iskal povsod prilike, da bi se „udarili". Konečno pa se je le spomnil, da ima doma ženo in 7 gladnih otročičev, in napotil se je proti 1 ,4 popoldne s svojim bratom proti domu. Komaj sta bila zunaj, ko priteče neki fant za njim; hoteč izvabiti mlajšega Malija nazaj, je udaril starejšega (ki je najbrže brata odvračal) proti glavi in Mali mu hitro vrne udarec. To je bil začetek splošnemu pretepu, katerega podrobnosti ni možno doznati. Dovolj bodi pojasnjeno, da so se nato vsuli fantje iz gostilne in kar jih je prišlo od Windišerja sem, pograbili kole in polena, ki leže tam na cesti in splošno udrihanje se je začelo. Bili so eden drugega, in nastala je taka zmešnjava, da so nekateri (med njimi tudi ubiti Mali) nabijali celo take, ki so jim prišli „pomagat". Posebno Mali se je v tem junaštvu zelo odlikoval. Imel je tako debelo gorjačo v roki, da mu je enkrat omahnila, ko jo je hotel na nekega fanta „položiti". V tistem trenotku pa vrže neki, ua pragu Javornikove gostilne stoječi taut debelo poleno proti glavi Malija, toda vržek je bil tako usodepoln, da mu je priletel ravno na levo sence, s tako silo, da je Mali takoj se nezavesten zgrudil in telebnil na tla Potem je zadelo tudi neko deklico, baje ljubico mlajšega Malija, ki je ob jednem z ubitim Malijem padla na cesto. Vendar pa se ji ni nič posebnega zgodilo. Junaki s poleni uvidavŠi onesvoščenega Malija, so jo seveda takoj od-kurili, nekaj domov, nekaj jih je še ostalo v gostilni. Neki gospod je takoj pustil klicati orožništvo, in odredilo se je tudi, da so Malija takoj prenesli v bolnico usmilj. bratov. Ob 10.
zvečer so ga operirah, toda brezuspešno. Glava ob strani rane je bila grozno razbita; posamezne koščice so prodrle mreno možgan iu nesrečnež je v svojih bolečinah kar divjal, tako da so ga morali vtakniti v prisilni jopič. Zavedal se ni prav nič do zadnjega izdihljaja ne. Umrl je drugo jutro ob polu 7. uri. — Zaprli so že blizo 12 pretepaČev, toda, pravega baje še nimajo. Radi ali neradi, toda resnici na ljubo, to pot moramo tudi mi naglašati, da bi se bil ta uboj lahko preprečil, da bi bila Kandija tako zastražena, kakor običajno vsako leto na dan novačenja. Vsako leto doslej j« orožništvo patroliralo ves dan po vseh bližnjih vaseh ob vseh glavnih cestah. Zlasti Kand ja. kjer so na tak dan pretepi na dnevnem redu, je bila posebno zastražena. To pot pa, že kmalu popoldne, ni bilo videti žive duše od javne straže; vrhu tega pa se je celo domači redar odstranil venkaj v sosedno vas: kaj je imel tam opraviti, nam doslej ni znano. Gotovo pa je, da ima na tak dan biti vsaj domači redar doma v Kandiji, sosedne vasi patrulirati pa je stvar orožništva. Končno naj le še omenjamo, da se je vršil tudi na Cvetno nedeljo ponoči krvavi napad v Novem mestu, kjer je bil med drugimi prav po nedolžnem obklan tudi neki gospod iz Ljubljane baje uslužbenec državne železnice. Tudi to pot ni bilo javne straže na licu mesta Da, prišli smo v Kandiji že tako daleč, da se človek ne upa ne samo ob mraku ali po noči, marveč že ob belem 'dnevu po javni cesti Temu pa ni kriv redar sani, ampak krivi so tisti, ki izrabljajo slabo plačano moč enega redarja za vse, kar se jim zljubi,
— Občinski odbor idrijski je
imel minoli četrtek svojo tretjo sejo letošnje leto. Za overovatelja zapis nika imenuje župan občinska odbornika A. Perka in Ivana Mahoriča. Sprejme se v občinsko zvezo 12 prosilcev s skupno 43 osebami. 2 točka se stavi z dnevnega reda, ker je iz-stopivši član stavbnega odseka odbornik Karel Svoboda izjavil, da hoče v važnejših stavbinskih zadevah posvečati svoje moči koristi občine. V upravni odbor mestne hranilnice se izvolijo notar A Pe£ran, posestnik Matej Kobal, c. kr. rud svetnik Karel Svoboda, trgovec Dragotin La-pajne, c. kr. kancelist Filip Vidio, krojaški mojster Leopold Stross, rudar Matija Seljak, gostilničar Fran Prelovec, ravnatelj Anton Kristan, posestnik Ivan Kokelj, posestnik Alojzij Uršič in c. kr. paznik Ivan Ferjančič. V volilno komisijo za dr-žavnozborske volitve se izvolijo odborniki Andrej Perko, Fran Šinkovec, Ivan TukaČ, Alojzij Uršič. Ivan Velikajne in Leopold Lapajn kot namestnika pa Mijo Tratnik in Alojzij Kobal. Prošnjo Jere Šubic v Idriji št. 55(5 za gostilničarsko koncesijo in za žganjetoč se na predlog policijskega odseka ne podpira. Na predlog ubožnega odseka se dovoli ned. rudarjevi hčeri Neži Koler mesečno podporo 5 K. slaboumnemu Franu Vončina se zviša podpora na 8 K in upravitelju mestne ubožnice Andreju Podobniku se zviša plačilo za hrano enemu oskrbovancu na 18 K mesečno. Dovoli se po priporočilu stavbnega odseka posestnikom za Gradom na-pravb vodovoda iz občinskih sredstev, dovoli se odpis dela zemlj. pare. 1111 od občinskega posestva in prepis k posestvu Srečka Kogeja. Radi naprave jarka za realčnim poslopjem se pooblasti stavbni odsek, da primerno ukrene. Odbornik Ivan Ma-horič opozarja, da je pokvarjena vodovodna cev pod železnim mostom čez Nikavo in zahteva, da se p< pravi. Med slučajnostmi je odbornik Hinko Sturm z odkrito besedo posvetil v socijalno bedo idrijskega mesta, navajal vzroke in povedal, kako bi se ji dalo odpomoči. Poročal je nadalje v zanimivem govoru o korakih, ki jih storil v tem oziru pri poljedelskem ministrstvu, kakor pri soduiu oblastih, kjer mu je bila obljubljena povsod podpora, v Idriji se naj ustanovi ljudska kuhinja v zvezi s tečajem za pouk v gospodinjstvu; ustanovitev tega zavoda je že v tiru. Uživanje „geruša" naj se zakonitim potom prepove, in sirotinski odsek že izdeluje dotični zakonski načrt. Poročilo odbornika c. kr. okr. sodnika Sturma se je vzprejelo odobruje na znanje. Tako odkritih in človekoljubnih besed o idrijskih socijalnih razmerah je bilo treba davno čuti na merodajnili mestih in zapričeti resno akcijo za njihovo zboijŠauje. Prav iskreno smo tedaj hvalt/.ui c. kr. sodniku Šturmu za njegova prizadevanja, katerim želimo vsestranske podpore in popolnega uspeha. Na predlog finančnega odseka se odkloni prošnja trgovca A. Jelen< a za podaljšanje najemne pogodbe iu zuižanje najemščine. Odbornik Vidic iuterpe-lira zaradi električne luči na hiši peka Lojka. Na predlog odbornika A. Pe-gana prispeva idrijska občina konzorciju za zgradbo železnice V run i k a-Sv. Lucija 1000 K za napravo na-
•Srtov. Javna seja se na to zaključi in ji sledi tajna.
— Strokovno predavanje. V
ponedeljek, dne 1. aprila popoldne ob treh priredi deželni vinarski ko-misar g. Fr. Gombač strokovno predavanje o vinstvu, sadjarstvu in zadružništvu v Vrabčah nad Vipavo.
— Zopet smrtna nesreča v
TrDOVlJak* Piše se nam iz Trbovelj : Tri smrtne nesreče smo imeli samo ta mesec. Prvi je bil Romih, drugi Smodic in v noči 28 t. m. je zgrabilo pri vedigalnici 'JSletno M. Š p i -tal ar, kateri je zmečkalo roko, odtrgalo obe nogi in ji zmečkalo prsni koš. da je bila v dveh urah mrtva. Romih je bil poročen le par mesecev, Smodič je zapustil 7 in Špitalar 5 nedorastlih otrok.
— Visoke  mostnine pobira
mestna občina brežiška za prevoz eez novi most čez Savo in Krko pri Brežicah. Tako se plača n. pr. za eno vpreženo živino 40 v, za eno kuro 1 v, za voz brez vprege 36 v. za samokoinico 4 v, za pešca, kolesarja ah jezdeca ali voznika 4 v itd. Deželni zbor je podelil dovoljenje za pobiranje te visoke mostnine za dobo •20 let mestni občini brežiški. To je dosegel kmetom rprijazniu nemški okrajni zastop v zvezi z mestnim za-stopom. Da je to privolil dež. odbor, je naravnost škandal! Takih mostnin se pač ne najde na vsem svetu!
— Krave so ga pohodilo. 45ietni
posestnik Anton Skrbot iz Po-horskega na Štajerskem se je peljal x vozom, v katerega sta bili vpreženi dve kravi. Kar naenkrat sta kravi zbezljali in prevrnili voz. Skrbot je skočil pred nje, a živali sta ga podrli in pomandrali, da je dobil take poškodbe, za katerimi je umrl v dveh .irah.
— Saro v sin. B31etni Blaž Kranj o v Gradišču pri Leskovcu na Štajerskem je pogosto pretepal svojo 751etno mater in jo suval z metliščem. Obsojen je bil na 3 mesece ječe.
— Utopiti se je hotel na vsak način kleparski pomcčnik zadnjo nedeljo v Hudinji blizu Bežigrada na Štajerskem zaradi nesrečne ljubezni Z veliko silo so ga spravili iz vode na suho.
— Ogenj. Pri Sv. Urbanu pri Ptuju je pogorela viničarija Jožefa Rajšpa. To je že peti požar tekom nekaj mesecev pri Sv. Urbanu. Mnenje je splošno, da nekdo nalašč zažiga.
— Vzoren pedagog. V Brnci na Koroškem imajo učitelja, ki sliši na ime Hugon Vavpotič. Kakor kaže že njegovo ime, je hud Nemec, zato je otrokom prepovedal v šoli slovenski med seboj govoriti. Seveda ga otroci v tem oziru ne ubogajo in tudi ubogati ne morejo, ker nemščine vkljub nemški šoli pač nikdar ne znajo toliko, da bi med seboj lahko nemško občevali Tako postopanje nemškutarskega uči-celja je skrajno izzivajoče, ker je Brnca skoraj popolnoma slovenski kraj, kjer Slovenci ne bodo trpeli takih zasramovanj.
— Nemška zagrizenost. Pred par dnevi sta se na živinskem trgu v Celovcu pogovarjala dva Slovenca v slovenščini. Nasproti jima je prišla v b<»ljše kroge spadajoča komaj šoli odrasla „frajla" ; zasliŠavši slovensko govorico, pogleda Slovenca z najstru-penejšim pogledom, pljune v stran in ko je bila kakih petnajst korakov od njih oddaljena, je začela brez vsakega povoda od strani Slovencev vpiti: „Ferdomten bindischen Hajduken!a Ker je Slovenec stopil za njo, jo je ubrala, kot bi jo gnal peklenšček. O slavna, preslavna nemška zagrizenost in nestrpnost!
— Hajlovska kultura je zopet enkrat v blaženem vsenemškem Celovcu obrodila svoj kameniti sad. Prešlo soboto zjutraj je bilo razbito eno okno v tiskarni družbe sv. Mohorja Obe debeli stekli sta bili prebiti, kakor bi bil ustrelil skozi nje s topovsko kroglo in celo v stroju, ki stoji oknu nasproti, se je poznala poškodba. Kot pest debel kamen je moral hajlovski faJot, ki si je privoščil to veselje, prinesti od drugod. To znamenje nedinozveIičavneu nemške kulture hranijo v uredništvu „Mira", kjer bodo sčasoma imeli že precej lepo zbirko takih nemško kulturnih sadov, katere potem izroče slovenskemu poslancu, da jih ob priliki položi na mizo visoke zbornice kot dokaz, da je nemška kultura v vsenemškem Celovcu že dosegla svoje B vzvišene" namene. Kakor so na večer Schillerjeve slavnosti pokazali nemškonacijonalni ofrakauci svoje vsenemško navdušenje nad okni slovenske tiskarne, je najbrž tudi to lo-povstvo Čin kakega vsenemškega pizobraženoau, kajti človek, ki ni zajemal vsenemške kulture s nta veliko" žlico, se ne spomni kaj takega.
— Begulacija Soče. Sočo bodo regulirali od Podgore do izliva Vipave vanjo in se je dotično merjenje že izvršilo.
— Kolero med knretino so uradao dognali v vasi Opatjeselo na Goriškem.
— Opatifake noviee. — Letni
občni zbor zvene krvnikih sokolskih drnitev jo bil dne 95. t. m. v Narodnem domu v Voloski. Zborovanje, ki se ga je udeležilo 52 Članov iz raznih hrvaških in istrskih krajev, je v odsotnosti predsednika otvoril podpredsednik brat Akačić. Zapisnik zadnjega občnega zbora se je brez ugovora vzel do znanja. Iz tajnikovega izvestja je posneti, da pripada zvezi danes 61 sokolskih društev, nadalje se je omenilo tudi gorostasno postopanje naše preljube mačehe vlade, ki je zabranila obstajanje Sokolskega društva v Sarajevu, dočim se od str&ni vlade nemška društva še podpirajo; vsi navzoči so burno protestirali proti takemu postopanju. Sklenilo se je soglasno, da se vloži na vlado protest radi tega protizakonskega postopanja. Iz poročila blagajnikovoga namestnika brata dr. Mazura se je posnelo, da je bilo pri lanjskem vsesokolskem zletu v Zagrebu dohodka: 72 565 K troškov pa 53.846 K — torej čistega dobička 18 319 K — katera vsota se je naložila kot rezervni zaklad zvezin. Na dnevnem redu je bil predlog, da bi se ustanovili po vzgledu češkega Sokola, sokolski okraji ali „župeu. Sklenilo se je, da se Sokolski okraji ustanove, ker bode to le koristilo Sokolski stvari in s tem tudi omogočilo napredek iSokolstva. Za Istro je Sokolski okraj (središče) Voloska. — Tujci v Opatiji. Opatijo je obiskalo od 1. septembra 190t; do 20. marca 1907 13.442 oseb, od 18. marca do 20. marca 1907 je prišlo 616 oseb, a 20. marca je bilo v Opatiji 3554 oseb, t. j. 500 oseb več kakor pa istega ine prešlega leta. — Cvetlični korzo v Opatiji bode letos, ker ni bilo o pustu pustnega korza, na prvo nedeljo po veliki noči, <. aprila. — Električna železniea Ma-tulje, Opatija, Vblosko, Lovran. Ministrstvo je dalo podjetniku Mil uzu definitivno koncesijo za zidanje te železnice pod pogojem, da plača 40000 K k troškom za razširjenje državno ceste, za katero je že sedaj projektirano okoli 400 000 K. Ta znesek 400 000 kron pa seveda še dolgo ne odgovarja troškom za razširjenje ceste od prvih hiš v Voloski pa do Ičići. Cesta, namreč vozna, mora biti široka po zahtevah ministrstva *> metrov, a pločniki na obe-dveh straneh ceste pa 1 m 25 cm, tako da bode cesta široka v celoti 8 m ">0 cm. Ta širina bi seveda še prilično odgovarjala tukajšnjim okol-nostim. Prošnja za ekspropriiranje poedinih mest se je tudi že vložila in je ista tudi že prispela k naniest-ništvu v Trstu, katero bi bilo dobro opozoriti, da jako previdno postopa pri dajanju dovoljenj za ekspropriiranje. Po naše rečeno : ni prav komu nekaj po sili in po nerazmerno nizki ceni vzeti, kar je njegovega Druge težkoce so se pa tudi že pojavile. Hišni posestniki se nikakor nočejo sprijazniti s tem, da bi se na njihove hise pričvrstile takozvane „rozete", na katerih bi bile električne žice pritrjene, kakor je to v vseh mestih navada.
— Prijet tat koles. V sredo dopoldne je bilo z gostilniškega dvorišča v Slomškovih ulicah št. 27 zidarskemu mojstru g. Franu Stanovniku ukradeno 100 K vredno kolo. Kmalu po opaženi tatvini so prišli na bo, da tat ne more biti nihče 'drugi, kakor neki gost, zaradi tatvine odpuščeni železniški delavec K., ki je nekoliko preje zapustil gostilno, kakor gospod Stanovnik. Ko je osumljenca nato prijel v Vodmatu stražnik Rak, ga je ta peljal v neko drugo stanovanje, Češ, da vidi, da nima nobenega kolesa, potem šele sta šla v njegovo pravo stanovanje, kjer se je našlo v drvarnici skrito ukradeno kolo. Pri tatu so našli v stanovanju tudi več drugih sumljivih reči. Ljubitelja športa so oddali  ces. kr. deželnemu sodišču.
— Izgubljene reči. Posestnik Alojzij Seme je izgubil denarnico, v kateri je imel 10 K denarja. — Neka dama je izgubila zavitek vezenja z orodjem.
— Komur le bilo lani ukradeno Puck-kolo pred tukajšnjo
pOStO, naj se oglasi čimpreje pri tukajšnjem deželnem sodišču v sobi štev. 95.
— Velik vojaški koncert celotne vojaške godbe se vrši na velikonočni ponedeljek, dne 1. aprila t. 1  v veliki dvorani hotela nUnionu.
— Ljubljanski sekstet na lok koncertuje jutri in v ponedeljek dopoldne v »Meščanski pivarni" (K. Košak), Sv, Petra cesta. Začetek vselej ob 10. uri. Vstop prost.
— Delovanje mestne posredovalnice  za delo In stanovanja.
Mestni trg štev. 27, telefon štev. 99. Od 22. do 29. marca je dela iskalo 8 moških in 15 ženskih uslužbencev. V 21 slučajih se je delo sprejelo. Od i. januarja do 29. marca je došlo 667 delojemaloev in 754 delodajalcev. V 421 slučajih se je delo sprejelo. — Delo dobe takoj moški: 3 mizarji, 1 vrtnar, 2 vrtna delavca, 1 laborant, 2 hotelska sluga,
2 gostilniška sluga, 5 trgovskih slug, 4 graščinski kočij aži, 1 hotelski ko-Čijaž, 3 vozniki pive, 16 konjskih hlapcev, 3 kmetski hlapci. Ženske: 2 prodajalki vajenki, 2 računajoči natakarici, 4 pomožne natakarice, 3 gostilniške kuharioe, 10 gostilniških deklic, 3 fine kuharice, 6 navadnih kuharic, 23 deklic za vsako delo, 7 deklic k otrokom, 6 postrežnio, 6 kmetskih dekei. — Dela iščejo: moški: 1 strojnik, 1 strojni kurileo, 2 pisarja, 1 graščinski sluga, več pisarniških slug, 1 oženjen hišnik, 1 majar; ženske: 2 kavarniški hla-gajničarioi, več prodajalk raznih strok, 1 trafi kan tinja, 1 blagajn i Čarka, 1 fina gostilniška kuharica, 3 gospodinje, 1 orožniška kuharica in razni drugi posli. — Oddati je razna stanovanja in več meblovanih mesečnih sob. — V najem 8e iščejo za maj ali avgust stanovanja s 2 sobama. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko za odgovor.
* Halnove|ie novice. Vest o
sestanku cesarja Franca Jožefa s cesarjem Viljemom se oricijozuo dementuje.
— Bomba se je razletela na glavni cesti v Carigradu. Ena oseba je ubita, več pa je ranjenih. Atentator je pobegnil.
— Velike snežne zamete imajo v južni Srbiji, da je ustavljen promet.
— Prvi grŠko-katoliški škof v Ameriki je postal maloru-ski menih Ortynski.
* Kako ae množe narodi. Po
najnovejši statistiki o ljudskem Štetju so se pokazali sledeči uspehi:
1895 1905 Rusija 125.000.0U0 141,200 000 Amerika 68,934.000 83,143.000 Nemčija 52,279 000 tiO.605 000 Japonska 42 271.000 47.975 000 Angleška 39 221.000 43 221.000 Francoska 38.459 000 39.30O.0O0 Italija 31.29(5 000      :*3,004 OOO
Avstrija 24.971000 27 241000 Ogrska 18 257 000 20,114.000
Španija 18,257 000 18,900 000 Male države 47,732.000 51,160.000 Potemtakem se je najbolj pomnožilo prebivalstvo Rusije, a najmanj Francije, Italije in Španije, t. j. romanska plemena. Za Rusi so se najbolj pomnožili Nemci. Glede avstrijskih Slovanov statistika nic ne pove, kako so napredovali.
* Konjsko meso v Parizu.
Konzum konjskega mesa narašča od leta do leta. Dočim se je leta 1899 pojedlo le 5 milijonov kg konjskega mesa, použiii so Parižani leta 1905 40 000 konj, t. j. 11 milijonov kg. Konjsko meso jedo in priporočajo bolnikom mnogi zdravniki, ker to meso nima bacil bolezni. Glede redil-nosti seveda z daleka ne dosega govejega mesa.
* Analfabeti v Italiji. Italijani se radi ponašajo s svojo staro in visoko kulturo, resnično pa so glede ljudske prosvete na tisti stopnji, kakor Španija, Rusija in Južaa Amerika. Nodavno je poslanec Mazza na shodu v Rimu razvijal žalostno statistiko glede prosvete v Italiji. Povedal je, da ima Italija 48 29% anal-fabetov. Izmed vseh zakonskih parov je 46 10',, analfabetov Med vojaškimi novinci je 3^ 60 analfabatov. Celo v Rimuje 44 17" „ auaiiabetov, dočim jih je v Napolju 60%, Palermu 73%, v Cosenci pa celo 78 18%. In temu se ni čuditi, ako se pomislili, da troši Italija za narodno prosveto le po 2*46 lire na osebo, dočim izdajo Ze-dinjene države skoraj 12, Nemčija pa 9 21. Potem je seveda lahko vsako leto pri državnih proračunih prihraniti milijone, ki se porabijo potem za topove in trdnjave. Ako bi hotela doseči Italija stopnjo kulturne države, bi morala svoj proračun zvišati za šolstvo in prosvetvo za 80 milijonov lir. Za dekorativne namene, kakor za gledališča, opere, bengalične razsvetljave itd. se trosijo milijoni, pri tem pa trpi ljudsko učiteljstvo lakoto.
* Histerične živali. Pri živalih je težko dokazati slaboumnost, ker pri živalih tudi ni glavnih povodov za duševno bolezen: alkoholizem in sifilis. Živčni zdravnik dr. Mainzer je opisal tri slučaje o nekaki živalski histeriji Vsi trije slučaji se nanašajo na pse. V enem slučaju je bil psiček foksterier, ki je večkrat brez vidnega povoda obstal ter so mu otrpnile mišice, kar je trajalo pol ure do ene ure. Ves Čas je držal levo nogo kvišku. Ni se ganil, ako so ga klicali in podili. Drugi pes, ki je bil parkrat ranjen, je dobil večkrat krč ter je končno ohromel Pri tretjem psu, ki je tudi dobil krč, se je opažalo, da je izgubil zavest, ker le nekoliko od doma odpeljan ni vedel domov, temuč je stal in tulil, dokler ga ni kdo peljal domov, čez pol leta se mu je zavest popolnoma vrnila. Profesor Drexler v Pragi pravi, da veliko razburjenje pri živalih sploh provzroČa krče, kakor strel v neposredni bližini, pisk lokomotive, ako nepričakovano zleti ptica pred njimi v zrak itd. Tako si je treba tudi razlagati hipnotiziranje žab po kačah.  Znano je, da žaba ne
boži, ako se pojavi pred njo velika kača, pač pa vsa prestrašena kriči in kvaka, dokler je kača ne pograbi.
* LJudfe pretvekovaleL Angleški zdravnik'dr. Brokebank pripoveduje o neki rodbini, v kateri so sami prežvekovalci že v petem kolenu. Zdravnik ni mogel dognati, ali je temu vzrok abnormalnost želodoa ali le navada Dejstvo je, da vsi Člani te rodbine kmalu po obedu brez kake slabosti s posebno slastjo dobe zaužite jedi nazaj v usta, da jih Še enkrat prežvečijo in požrejo ali pa iz-pljuvajo. Pri tem nimajo jedila zoprnega duha in okusa. Nekaterim je pač mogoče, da se premagajo prežvekovanja, posebno v navzočnosti tujih ljudi, toda posledica je, da želodec potem slabo prebavlja.
* Ali ae živali lokajo ? Vsakdo je že slišal pregovor o krokodilovih in mačjih solzah, a ravno pri teh dveh živalih še učenjaki dosedaj niso mogli dognati, ali res pretakajo solze. Pač pa pripovedujejo potniki, ki so potovali skozi sirijsko puščavo, da so se konji jokali vsled žeje. Tudi pri mezgih je baje opaziti, da točijo solze, ako se spodtaknejo in ranijo na nogi. Isto se pripoveduje o kamelah. Ooica čestokrat glasno zajoka. Sloveči lovec Schilling pripoveduje o žirafi, ki je glasno jokala, ko se je obstreljeni približal. Tudi ježe so lovci že videli jokati, kadar izgube mlade. Cordon Kuming pripoveduje, da je videl smrtnoranjenega slona, ki se je jokal.
* Največja knjiga na svetu je
kitajska enciklopedija „Tu šu-či-čengu, ki je bila tiskana v začetku 18. stoletja na ukaz in pod nadzorstvom takratnega kitajskega cesarja. Delo obsega 5020 knjig o vsem kitajskem znanju. Zadnjih 20 knjig obsega le kazalo vsebine. Celo delo ima 8o2.405 strani. Tiskalo se je to orjaško delo le v sto izvodih ter so jih dobili cesarski princi, ministri, visoki državni dostojanstveniki in cesarske knjižnice. Pred 25 leti je kupil eno izdajo britski muzej za 87.500 frankov.
Književnost.
— Znanci. Povesti in orisi. Spisal Rado M ur ni k. V Ljubljani. Za-ložil L. Schwentner. Strani 190. Cena broširanemu izvodu 2 K, elegantno vezano 3 K, po pošti 20 v več.
— Spolne bolezni. Ljudstvu v pouk in svarilo napisal dr. J. Demšar, specijalist za kožne bolezni v Ljub'jani. Založil Ti. Schwentner. Cena 40 v, po pošti 45 v.
— Bollj trpi ih Franjo J ar mek Zagreb. Cena 50 v. Ta drobna knjižica obsega zbirko liričnih pesmi in nekaj epigramov. V delcu se kaže mnogoobetajoč pesniški talent.
Telefonska in Brzojavna porodila.
Duna| 30. marca. Iz Berolina prihaja jako Čudna vest. Tamkajšnja „Information** poroča, da se namerava cesar Fran Josip ob svoji Šestdesetlet-niči, odkar je nastopil vlado, odpovedati prestolu. Njegov naslednik pa ne bo nadvojvoda Fran Ferdinand, marveč najstarejši sin pokojnega nadvojvode Otona, ki ga je dal cesar namenoma vzgojiti tako, da lahko postane njegov naslednik. Istočasno s cesarjevo odpovedjo bodo izšle tudi cesarjeve odločbe eminentne važnosti in da lekosežnega pomena. „Information" zatruje, da je tajuo potovanje nadvojvode Frana Ferdinanda v Berolinu v zvezi z omenjenim cesarjevim načrtom.
Dunaj 30 marca Vest, da se cesarja Fran Josip in Viljem .s staneta v Jesinu na Češkem, dementujejo. Pač pa pride cesar Viljem na Dunaj ob času, ko se ima odkriti spomenik pokojni cesarici Elizabeti Viljem ostane na Dunaju en dan. Takrat pride tja kaj tudi bavarski princ ■ regent L u i t p o 1 d Pri dotičnih slavnostih bo navzečih oseb 70 nadvojvod
Dunaj 30 marca. Vest, da bi bil francoski poslanik interveniral radi znanih, proti francoski vladi naperjenih sklepov „ Bratovščine sv. M hela", se dementuje.
Budimpešta 30 marca. Včeraj je imelo tu 200 akademikov, katerim se je insfcribcja za II. tečaj razveljavila, ker niso plačali kolegnne, shod, na katerem so protestirali preti rektorjevemu ukrepu.  Kasneje so skupno s so-
cijalisti odšli pred uredništvo „Napsave", kjer so priredili velike demonstracije. Ko je policija intervenirala, so metali nanjo kamenje; moralo je priti redarstvo na konjih, kateremu se je posrečilo po hudem naporu obpolenaj-stih demonstrante razgnati.
(ernovice 30. marca. O zadnji bitki med romunskim vojaštvom in upornimi kmeti se poročajo tele podrobnosti: Kmetje so se utrdili na holmu Crevedi j a. Najprvo je utrjene kmetske pozicije v Četah naskočila pehota, ki je pa bila z velikimi izgubami odbita. V boju je padel 1 major. Kmetje so se borili kakor levi, da ni moglo vojaštvo ničesar opraviti proti njim. Tudi ženske so se udeležile boja. V boju mož proti možu je tudi vojaštvo podleglo. Zato je stopila v akcijo artiljerija, ki je iz Šestih topov sipala karteče na upornike. Posledice artilerijskega napada so bile grozne. Cele vrste kmetske armade so bile mahoma uničene in v najkrajšem Času so bili pobiti skoro vsi kmeti do zadnjega. A tudi vojska ima ogromne izgube.
Moskva 30. marca. Vse di j ištvo je dobilo poziv, naj se udeleži pogreba ustreljenega urednika „ Ruskih Vjedomosti ■ J o 11 o s a. Na pokopališču se je bati demonstracij.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
Za pričetek poletne sezone pričakovani mir ni nastal glede een za manufakturno blago, kajti te cene imajo še vedno naraščajočo tendenco. Na eni strani množeči se izvoz, na drugi strani prizadevanje vseh branš. se kartelirati — to je ustvarilo na trgu razmere, kakršnih že desetletja ni bilo opaziti.
Kartelirani predilci lanu in bom-baževine obvladujejo popolnoma vso produkcijo in gonijo, zlasti prvi, cene predenim izdelkom do sumljivih vi-socin, dočim imajo tkalci, potiskarji in manipulantje, ki si niso pravočasno poskrbeli surovin — in takih je največ — jako težko stališče. Tudi po-srednja trgovina, ki ima večinoma male zaloge ter mora vsakdanje potrebščine dobavljati po visokih cenah, bije težek boj, da že ne govorimo o manipulantih z belim blagom, ki so vsled pomanjkanja surovega blaga prisiljeni, opustiti marsikatero svojih vpeljanih vrst.
Cene volnenemu blagu so stalne vzlic temu, da v trenutku ni kupčije.
Cene platnenemublagu slede vobce tendenci trga in so za takojšnjo dopošiljatev — kakršna je vrsta — za 12 do 30 v višje, kakor pred dvema mesecema; znatna naročila za kasnejše dopošiljatve se sploh ne sprejemajo.
Bombaževo blago. Pri surovem in belem blagu se pojavlja pri blagu gotovih postavk že občutno pomanjkanje, tako da je postalo potrebno, nadomeščati take vrste blaga z drugim, ki mu je podobno. Tkalnice za tekoče leto že ne sprejemajo več naročil nego sprejemajo naroČila samo za prihodnje leto, seveda po jako visokih cenah. Najbolj znane vrste tiskovin so se zopet podražile za 3 do 5 v. Drugo pisano blago je sedaj še pri prejšnjih visokih cenah.
Jute-izdelki, katerih cena se je bila začetkom meseca nekoliko znižala, so v zadnjih dnevih zopet dosegli prejšnjo visoko ceno.
Pri bombaževih sukancih je zabeležiti malo zvišanje cen, kateremu utegne kmalu slediti še večje zvišanje.
Detajlna kupčija se je vsled izredno dolgega mraza in zgodnje velike noči slabo obnesla, vendar je pričakovati, da se po Veliki noči poživi.
Kakor čujemo, nameravajo ljubljanske veletrgovine manufakturne stroke in drobnega blaga ustauoviti kondicijsko združenje z namenom, da naredi kone< zmešnjavam in razlikam glede visokosti ka-saskonta, glede dobe čakanja ua plačilo in odprtega respira ter drugih plačilnih pogojev in da doseže dogovore, po aaterih se bodo morale ravnati vse firme, ki pristopijo združenju. Poleg določitve minimalne cene za gotove vrste blaga, Čigar prodajanje se komaj izplača, se namerava voditi tudi „6 r n o listo/ to je imenik slabih plačnikov, kar naj onemogoči fravdulozno jemanje kredita. Priaa-devanje ljubljanskih veletržoev, se končno organizirati, je le hvalevredno.
- /
Izjava.
Pretepeno soboto je .Sloveneo" priobčil neko notico pod naslovom: „Grmekova deputacija v škofiji". Za njim je prioapljal še Domoljub" ve-lkega petka z isto notico. Vse skupaj je izmišljena lat, da bi jas pošiljal kako deputacijo h škofu. O tem vedo vsi pošteni ljudje v Sori in teh je 99 °„. nSlovenecu, oziroma stari znanec častikraje iz Sore je le pokazal, da je Še pri življenju tista laž-njiva družba, ki se je lani spravila name ter mi kar na debelo kradla Čast, za kar je že prejela zasluženo plačilo. Edino to se mi zdi umestno povedati k omenjeni  lažnjivi notici.
Anton Germek,
_ sorski učitelj.
*•■ Za vsebiiio   tega   spisa i«* nredniitvo • tti'ovrnio le toliko, kolikor določa t kon
Poslano.*)
V obrambo.
Nk* prasatk, da« 25. t. m skircal sem podpisani kmetovalce v tnkatsujo iolo, da se posvetujemo o ■staaovifcvi prepdtrebne kmetijske p »dminice. Podružnica se je na omenieneni sestauku tudi ustanovita, Kateri Sf:n is«i dan on-dobil 36 n^vih udov, tako da »e uj»h število poskočilo od 16 na 52. Že ste Vilke same kažejo, da je bila potreba podružnice lesnična in uiti malo si nisen; bii v svesti slabega dejanja, marveč nasprotno.
V zahvalo in spodbudo sem bil napaden na javu: cesti in to od straui človeka, ki se ponosa s svojim oficir-skim naslovom: načelnika krajne^a šol. sveta £. Otmarja Se ver j a.
Pozabil sen* si namreč izposlovati velikodušnega tjegove^a dovoljenja za tozadevno zborovanje v šolskih prostorih. Opusti sem to formaiitcto zato, k*, r je bil pn zborovanja DZVZOC* gOSp. uad-nčitelj sam.
V resnici pa se ne #re toliko za šolsko sobano. Ozarlje ogorčenja ome njenega gospoda je povsem drugo. Zanj je namreč merodajno dvoje: da *e je storil nov korak v napredku naše občine iu ua je ta napredek pospešila zopet moja malenkost. Rduite^a bi sem bil ndi malo presenečen v tej usodni uri. Saj jc še vBem zcano, da je imel gospod uadporoenik ravuniste porodue bolečine pri ustanovitvi gasilnega društva, pri enken £?ecle vodovoda m vseh zade^b, ki koiic&uj diše po uapreriku
Vajen sem t »rej poiea, ki lete iz teb nazadujaškm rok.   Zato izjavljam:
Vaše „otc* rčeoje" ra^i rabe 8uU&5h prostorov je 6*m>> pretveza, za katero se sknva prte« j zloboost*.
Dalje me vsa Va^a tudi najue (ktisnejša sredstva ne odvrnejti t d ua-prednega delovanja meti Ijnclstvoo, ki se bo i v nadale • ršilo preko Vašega absolutizma.
Kar pa se tiče Vašega dostojanstva v krajnem šolske-o svetn; bodite poto-laženi, da se ne boste di Ig i jezili; to pa mi *>o v gotovem ea*u tu u primerno zadošce.jje-"za Vaš napad.
Toliko za danes; če še ne bo miiti, odgovorim obširneje, saj gradiva je več k< t preveč.
Kostanjevica, 28. snšca 1907.
Lavoslav Bučar
10H3
enolog in posestnik.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno te toliko, kolikor določa zakon.
Narodovo ^oraviio. i    • r   *šlbc iintau > vat r.oiv.:... uteftojoče, mišice in živce krep-Cujoče, kot mazno dobro mano ..Mollovo fraiK-nsk" r.^i.ni*'  u sol**, katero se Bplo&nu in uspeScio ^rablja pn trganju £yo adih l£ pri drnpih nasledkih prebJajerijs,. Cena ste-klorMCi K VSO. Po postnem povzeti1 razpo Silja to indijo vsak d&n lekarnar A. MOkL, c. m kr. dv< rni aalagatelj t;a DUNAJI, Tuch laubeii & V zalogaja DO deželi ju izrecn« za htevat! M O M.-o v pieparat, zaznamovan z varstf~"" snamkci m podpisom.    i   i 6—6 j
grenka voda.
Izvrstno odvajalno sredstvo
Zahtevajte
ilustrovan cenik
podjetja za žarnic« „Ideal"
Hugo Pollak
DUNAJ, VI. M\sm H.
Cena, lepa svetloba brez inštalacije in nevarnosti, Poraba 1\4 kr. na uro. 3911 :m
Oblastveno varovane!
AlleinechterBaisfta m
Ml
129—12
Vsako ponarejanje kaznivo! Edino pristen je
Thierryjev balzam
je zeleno varstreno -h-«itT*o c nuno. 13 majhuih ali ti d toj-natih Bteklenic ali Tolika specialna steklenica s patentnim caklopom K 5*—.
Thierrvjeiro centifolijtka mazilo
za. vse,    h«, t.iko    star« ran«,
metja, poškodbe itd. 1 lončka
K :« «•»   1'oiilja ■« samo po
pOTaetjn ali denar naprej. Te dye domači   itd ran'11 Bte kot    najbolj m! *|*Iohdo
eiibuI iu NtaruHlavnl.
NanlaTlja naj ae na
lekarnarja A. Tbierry v Pre-
flradi pri Rogaški Slatini.
Zaloge po ekoro vseh lekarnah. Knjižice ■ timu6i izvjrnili
BahvaJnih piiem zastonj in
poAtuine prosto.
fldPl
Zopopodite
1P49 - 2
neskončno \ aioostTpra v p ^ehueira učinka Odola: Med tem &o diU^a ustna in zobna Čistila učinkujejo samo tisti mali hip, ko se izplakujejo usta, ima Odol israiito trajen učinek, ki se razteza še daleč čez čas, ko smo si čistili zobe.
O tem poznejSem in trajnem učinku so se napravili prav zanimivi znanstveni poizkusi, ki so dokazali soglasno, da ta spec fična lastnost Odola zabranjuje razvijanje gnitja v ustih in zatorej deluje proti razpadanju zob.
Kdor Odol rabi dosledno vsak dan, po sedauiem stanin zoauosti najbolje neguje zobe in usta.
Proti zobobolu in gnilobi zob
Izborno deluje dobro znsns antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utreti dlesno La odMtrteiaJuJs neprijetno svpo Is u m t. f R*r-laJrnt*i* s navodom f 14.
BI gorodcemu gospodu HI. Levstiku,
lekarnarju v Ljubljani.
Vaas izborna Melusine ustna in zobna voda ie najboljše sredstvo zoper zobobol. odatranjujo neprijetno aapo iz na t in je neprekosijiiv pripomoček proti gnjUobi zob, zato jo vsakemu najtopleie priporočam. Obenem pa prosim, pošljite se $ Bteklemce Melas. astne in zobne vo e,
Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno.
Leopold Oangl, mestni tajnik.
Metlika, 34. aprila 1906.
Dsi inkiraa Mil Lenstsk«
? Ljubljani; tteljm cisto & 1
;.eg covoefrrajene^a Pran JoSeiovega
IribCL mostu. 13—13
Darila.
Izkaz podpornemu društvu za slovenske visokosolce na Dunaju letos darovanih zneskov.
Nepričakovano darilo je društvo prejelo posredovanjem c. k. nižjeavstrijskega namestništva v znesku 2 5 0 0 kron ; si. hranilno in posojilno društvo v FMuju je darovalo 640 K; g. jurist I. An dres je društvu izročil 300 K kot delni znesek čistega dohedka veselice novomeških akademikov. Društvu so letos darovali sledeči gospodje in denarni zavodi: Dr. Ivo Sabelj, c. in kr. dvorni tajnik ministrstva vnanjih stvari na Dunaju, 100 K; Dr. Štefan Doli nar, ravnatelj južne železnice v Gradcu, 100 K; si. društvo „Narodni sklad" v Gorici, 1 00 K; slavna posojilnica v Mariboru, 50 K; si. Kmečka posojilnica na Vrhniki, 50 K;
g. Anton pl. Sušić, c kr. polkovnik v Celju, 40 K ; dr. Vladimir Globočnik pl. Sorodolski, c. kr. dvorni svetnik v finančnem ministrstvu na Dunaju, "J0 K; Anton Globočnik pl. Sorodolski, vladni svetnik na Dunaju, 30 K; Vilj. Polak, inžener v Tržiču, *2b K; si. posojilnica v Bovcu, 25 K; po 20 K so darovali; dr. Janko Babnik, c. kr. sekc. svetnik v justičnem ministrstvu na Dunaju, dr. Alojzij Homan, dvorni in sodni odvetnik pa dr. Anton Podpečnik, zdravnik, vsi na Dunaju; Leop. Jonko, posestnik v Bovcu, I Knez v Ljubljani, Fr. Kotnik, tovarnar na Vrdu pri Vrhniki, dr. Ivan Tavčar, odvetnik i. t. d. v Ljubljani, dr. Fr. Vovšek, c. kr. sodni nad-svetnik v Mariboru, g. Josipina Hotschevar, veleposestnica v Krškem, g Marica Krušič
rej. Pukl, soproga revidenta dunajskega magistrata (drugi obrok ustanovnlne) dr. Jakob
Žmavc, c. kr. amanensis v vseučiliščni knjižnici v Pragi (prvi obrok ustanovnine): <tr.
Ivan Oražen, zdravnik v Ljubljani, 15 K; po 10 K so darovali sledeči gospodje na Dunaju:
Mat. Trnovec, c kr. dvorni svetnik najvišjega in kasacijskega sodišča, dr. Gojmir Krek, c. kr. sodni pristav, Josip Povšič, c. kr. dvorni tajnik, oba pri c. kr. najvišjem in kasacijskem  sodišču,   Karol   Luterschek, c.
kr. voj. upravitelj v. p., dr. Josip Jelene, zasebnik, Jakob Ščuka, posestnik, Josip Baho-
vec, nadrevident drž. železnice, Fr. Gogala, c. kr. rač. nadsvetnik, Adolf Ribnikar. prom.
živinozdravnik, Adolf Malic, c. kr. pristav v trg. ministrstvu, Josip Stritar, c. kr. prof. v p., dr. Zmerzlikar, tovarnar v D. Wagramu pri Dunaju, Josip Bole na Reki. Janko Cešnik
v Ljubljani, Josip Dobida, finančni nadsvetnik v Ljubljani, Fr. Hrašovec, c. kr. sodnik
v p. v Gradcu, dr. Silvin Hrašovec, c. kr. sodni  pristav  v  Krškem,  dr.  Fr. Jankovič,
dež. poslanec, zdravnik v Kozjem, dr. Fr. jurtela, odvetnik v Ptuju, Fr. Kavčič v Stu-denicah, dr. Otmar Krajec, zdravnik v Ljubljani, Anton Mladič, c. kr. pristav v Ljubljani. Martin Ogorevc, trgovec v Konjicah, P. Paušlar v Kranju, Josip Perhavec, hišni posestnik in uradnik v p. v Ljubljani, Maks PleterŠnik, c kr profesor v Ljubljani, Marija Pahernik, veleposestnica v Vuhredu, dr.
Fr. Poček, odvetnik v Ljubljani, Ant. Peteriin, c. kr. prof. v Kranju, Josip Rohrman, c. kr. notar v Cerknici, dr. Fr. Rosina, odvet. \ Mariboru, Josip Rotner, c. kr sodni svetnik, Vransko, dr. I. Rudolf, odvet. v Konjicah, dr. Jos. Sernec, odvet v Celju, Ferd. Seidl, c. kr. prof. v Gorici, dr. Karol Schmi-dinger, c kr. notar v Ljubljani, dr. Valentin Stempihar, odvet. v Kranju, Luka Svetec, c. kr. notar v Litiji, dr. M. Schmirmaul, zdrav, v Rajhenburgu, Anton Travn, trgovec v Jesenicah, dr. Henrik Tuma, odvet. v Gorici, Lovrenc Ulčar, c kr. sodni nadsvetnik v p v Ljubljani, Alojzij Vodnik, kamnoseški moj. v Ljubljani, Jos. Žužek, c. kr. inžener v Spljetu.
Za toliko blagodušnih darov se odbor podpornega društva najtopleje zahvaljuje, želeč, da bi našli navedeni mnogo posne-malcev. Darove sprejema g. dr. Klemen t S e s h u n , sodni odvetnik na Dunaju I. Singerstrasse št. 7.
Na Dunaju, 28. sušca 1907. Dr. Fr. Vidic Jak- Fnkl
t č. tajnik t. č. predsednik
Zahvala.
Val strežniki pri centrali fazne železnice ▼ Ljubljani izrekajo presrćno zaznalo blagorodoemu gospodu Evgena Gutt-manu, postajnemu uadinšpektonu, ki je posredoval pri ravnateljstvu, ki nam je dovolilo po 10" kron redoega letnega priboljška.
V Ljubljani, t'J. marca 1907. 1088
Zahvala.
Glavno  ravnateljstvo Južne
Železnico  je  tnkajsnptn akordantom
za leto 1906 uakazalo 13.0'0 kron novoletnega darTa in pnčenši z dnem 1. snšca t. I. so se vnem delavcem in delavkam mezde povišale. Za to se do tičniki omenjeni višji oblast« tem' potom ponižno zahvaljujejo.
Posebej pa ae delavci še zahvaljujejo DJibovemn načelu'ku, velerodnemu g. višjemu nadzornikn E Gnttmann ker le njegova vedno oćetovnka skrb za blagostanje svoiib p: <l o*n h in nje trova priprošnia nas je dovedla do tega gmotnega uspeha; kar pa nam je izprosil od zgorai, spopo^nil je preblago-dusuo še s tem, da je prikrajšal delavne ure za ero ua dan. i-72
Kličemo mn: H >g mn povrni in ga nam obrani mnoga leta!
Ljubljana, 28. marca 1907.
Vekoslav Zehrer, vodja oddelka.
AntOD Kolesa, vodja oddelka.
Franc MautZ, tiiji vodja oddelka, v imenu vseh delavcev.
Umrli so v Ljubljani.
Dne 28. marca: Josip Arhar, sprevodnikov sin, 22 dni Jenkove nlice 16. Hrom hitiš capill. — Terezija Sajovic, delavka, 54 let, Sv. Petra cesta 68. Anaemie. — Ivan /.anoškar, železn. uradnik v p.. 69 let, Sv. Petra ceata 22. Myo-carditis.
t
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je naša iskreno ljubljena hčerka, gospodična
Mila Gregorlč
danes ob 9. uri dopoldne po daljšem oolehanju, previđena s tolažili svete vere, v starosti 22 let, preminula.
Pogreb drage rajnice se vrši na velikonočni ponedeljek ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti v Krškem na farno pokopališče.
Prosimo tihega sožalja.
V Krškem, 30. marca 1907. Fran in Franja Orogorič
1011
starši
! užniiu srcem naznanjamo vaem Horodiiikom, prijateljem in snanoem žalostno vest, da je na5a preljubljena soproga, oziroma mati, tašč.t iu stara mati gospa
Avgusta Blahna roj- Linhart j
soproga gozdnega oskrbnik« danes ob &. zjutraj po krstki bolezni. I
previden« e h ve t i m i laknmenti aa
umirajoče, v 7< . letu starosti, mirno ▼ Gospodn saspala. I r>ogrob  drflgp ratnice bo v soboto. '
dne lil marca r. I ob P. popoldoe iz I grada v Kibnici na ondotno p. kopališče.
Ljubljeno pokojnico priporočamo v molitev.
V H bnici, dne 29. marca 1907.
Franc MafaMb soprog; Mlcl aianna, ! Karelta*   Nosaa,   Ama Mvgal, Frane Btahaa, Milka nL Lehnaan,
otroci; Ivan Notam, c. ur. sod. svet., KaaUlO Muroel, c. kr. «iavkar, seta j ■•rta lltkH, »neha; Mila«, M«- j
lanilalffossn. Ima, Anlea Blnraal, i Aaartia, Eailea, Frtco »1. Leaaaai
vnuki to vnukinje. Iu90 |
Zahvala.
Za mnogobrojne izraze sočutja povodom bolesni io sit rti našega dragega očeta, o sirom a soproga, gospoda
flr. Ohnorjo UeselKo
kakor tudi sa spremstvo pri pogrebu urekamo najsrčnejšo zahvalo vsem prijate jem in znancem. Posebno se pa zahvaljujemo biagnroduiro gospodam dr. Defranceschiju, dr. Vavpotieu. dr. llubadu dr Kočevar.u in dr. Rep ču, k« so mu s svojo pomočjo ob strani 8ta*i ob bolezni. Dalje h-- zahvaljujemo zastopnikom orgaiiizacije zo ravnikov na Kranjskem,'gg. ugnjega^cem, gg. že-lf zničarjem za častno spremstvo, pevcem za zapete 2alost>nke in darovalcem vencev.
Trebil je   <!ue "J'J  marca iV07.
1098
Žalujoči ostali.
Pri otročjih Do:eznih
potrebujejo se Često kisline preganjajoča sredstva in zatorej opozarjajo zdravniki zaradi milega vplivanja svojega na
katero radi zapisujejo pri žefodčevl kislini, škrofeljnih, krvici, otekanji žlez i. t. d., ravno tako pri katarih v sapniku in oslovskem kašlji. (Dvornega svetnic Lčschner-ja monografija o Giesshiib1-Slatini.) 54—1
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah
LJUBUAKSKI
MESEČNIK Z* KNJIŽFVKOST IN PROSVETD
LETNIK XXVII (1907).
.•7bfcja po 4 pole obsežen v veliki osmorki po od?") pot na mesec v zvezkih ter atoj; wmm ieto q K 30 h   pol Ista 4 K 60 h. Jc-tr-
let« 1 K 10 h Zrn. vse acavstriiPko dežole 11 K 20 b na tete Poaarsezei zvorki se dobivaj po 80 h.
„Narodna Tiskarna-' v Liubijali
Večji mlin išče prav izurenega
zastopnika
— za Cjubljano. =
Ponudbe je pošiljati na npravniatvo „Slov. Nar 44 pod „pridan11. 1 96
<el
inteligenten mož
pevec, tenorist, p-raben tndi za bariton,
išče stalno službe.
Vzame pa tndi
gpostil:n.o
¥ najem ali na račun.
Več   pove    npravniatvo _Slov. Narodau pod „Poveo11. 1010
Hiša naprodaj!
Ix proste roke se proda pritlična
hica« V pritličju sta dve lepi sobi, prostorna shramba, kuhinja, veža in k'et; zraven je tndi nekoliko vrta. Hiša je Še nedolgo novo zgrajena ter v prav dobrem stanju. Pripravna je za kakega upokojenca n stoji bi za farne cerkve v Mengšu. Pogoji ugodni!
Natančneie   »e  izve   pri l.-stnikn
Valentinu Oregorcu v Mengšu.
10^9—1
Redka priložnost!
Zapenzijonisteinletovisčarje.
Posestvo
v bliiini mesta io iel. postaje na Sp, Štajerskem, obsegajoče 15 oralov sado-uosuikov, njiv, viooprrada. gozda in travnika ter dveh biA se proda. HiŠi sta zidam, z opeko kriti ter v dobrem stanja. Doora pitna in velika tekoča voda za kopališče in ribarstvo. Posestvo leii v«e skupaj in blizo glavne cetto. — Kupci naj se zglaae na naslov Ivan Inlar, Junvee, p. it Vid pri
1100—1
Osebni kredit zo iiradnlke.
častnike, učitelje itd. Samostojni hranilni m posojilni konsorciji uradniškega društva dajo po najugodnejših pogojih tudi na vračila na dolge obroke osebna posojila. Agent so izključeni. Naslove konzorcijev naznanja brezplačno centralno vodstvo uradniškega društvaaa Dunaju, Wipplingerstrasse 25. 31—«
Mlad
111
tnmH p
ieleznlnake in špecerijske stroko popolnoma  vešč,  želi   tekom   6   tednov shllb*
premeni tf. 034 - 3
Cenieni dopisi pod ,^VSSt 330" aa uprav nidtvo „Slov Naroda.
Proda  se enooadstropna,  skore nova
hiša
v Ljnblja«**, 1 izrednimi ueodsostiBt*. Nasl«»v   v npravniatvo „SK>v. Naroda".
107o—t
Gostilno
Me odda tak<*j v na^em ali ea raf-un na Štajei^kein   Vee ntr, *zve ^ ejOStUni
uprt Lozarfu4' Rožne ulice, LJubljana. "K7
&athe voda za prsi.
Senzacionalno sredstva v dosego čarobnih prai. KaMne VOda Za prsi se rabi Ramo zunanje. Zajamčeno neškodljivo. Steklenico p o 3, 5 in 8 kron poštnine proste.
Dskrttno  pošilja  po povzetju
KatheNenzel na DunajuXVII!
Schnlgasse 3, I. nad str. 11.   583 7
Lattermanov drevored.
Od velikonočnega ponedeljka na-T* prej le ie malo časa.
je, pasje io opičje
v v
s čudovitim sporedom,
^ li U U «•
..>. in 1 .3. url.
V »ctlfljah in praznikih od treh aaprej do devetih zvečer vaukr> urr> predstave.
Najboljšega obiska prosi
k97-~i Hermana Prechl.
68 m hjonov
potnikov
se le poslužilo doslej
legitimacijskih kart
zveze druStev „Creditreform** -»radi
brezplačnih
poizvedb   pri S05 poslovalnicah  taaeastva in
inozemstva. 818 l
Zahtevajte prospekt št. 19 od draštva ,Credit reform" v Gradcu, Haydnfasd«j .0
Hotel Južni S
U ponedeljek, dne 1. aprila
velik
W4
LjnH). društvene godbe. Začetek ob 8. zvečer.   Vstop prost.
Točilo se bo kot posebna speci-aliteta: bavarsko pivo.
Iz drevesnice
Josipa Lenarčiča na Vrhniki
je dobiti za letošnjo npoinlatlno saditev :
Visokodebelnate iablane iu krnske
po K U 80 do 1 K komad
Pritlikavca najboljših iu najokusuejŠih vrst (abolk m krniek v piramidah io palmetah vzgojene K l bO do K 6.
Šredn levisokodebeluate   rlnglote A K.
Rosno vratno lepotično drovje in grmiče vio. 1091
Zavoj se zaračuna po lastni ceni.
WQ
Blflsolnidarko
katera je tudi iivelbana kot prodajalka, slovenskega in nemškega jezika zmotna, sprejme se pri tvrdki Slaviaoc St Šeleker ▼ Smartnem pri Litiji.
1086
% r______
vešč manufakturne in mešane stroke, ieli premeniti slnibo do 1. aprila.
Ponndbe se prosijo pod „For-tnna", poste restante Lot pri Bakeku. 1054—2
Originalni Bdsendorferjev
in dobro ohranjeno
SO prodasta zaradi selitve. — Kje, se iive v npr. „Slov Naroda44.   1082 1
Izurjena
prodajalka
manufakturne stroke, vajena tudi špe cerijske stroke, ieli premeniti sluibo.
Kdo — pove upravništvo nSlov. Naroda*. 909-3
Stanovanje
obstoječe iz 3 sob in pritiklin se odda takoj ali za termin maj.
Več se poizve v Komenskega ulicah št. 26, Ljubljana.      iu65—1
3K
stane kavčukova ročna
stampilja z imenom, značajem, naslovom do (j cm dolgosti, neomejene trdnosti   s  skrinjico in trajno barvno blazinico. Zastonj cenovnik o štampiljab, domačih tiskarnah, numerirnih strojih, šablonah 718   5     itd. Tvornica za pečate J. Lewinson, Dunaj I 22, Adlerg. Kil   Odessa.  Zastopniki se iščejo.
12.
Otročji športni
voziček
dobro obranien, se knpi v Židovskih niicas it 8, II. nadstr. 1089
J^cvmatizcm.
Onim, ki[bolehajo na revmatlzmu in protinu, naznanim drage volje brezplačno v pismu, kako sem ozdravel v kratkem času od svoje mučne trdovratne bolezni popolnoma.
KAREL BADER, Monakovo,
Kurfiirstenstrasse 40a. 4466 9
i^^jbbbi ^mm^i a^
Vabilo
na
XII. redni občni zbor
Posojilnice za II. bistriški okroi
registr. zadruga z neom. zavezo
v Trnovem
kateri se bo vršil
dne 7. aprila 1907 ob 3. uri 000. v uradnici v Trnovem.
Dnevni red:
1. Poročilo načelstva.
2. Poročilo in nasveti nadz g stva.
3 Odobrite? letnega računa za 1. 1906.
4. Volitev načelstva in nadzorstva.
5. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor sklepčen ne bil, vršil se bode 1 uro pozneje drugi občni zbor, kateri bo sklepal brezpogojno. 1093
Načelstvo.
Stavbni svet! Upo Stnnooffllle
od 7—10 kron sa i tir jaški setenj bliza južnega kolodvora in nove kemične tovarne,   pripravno  sa  vsako  obrt ao
1085—8
Pojasnila daje Cegnarjeve ulice it. 4
Zaradi obrtnik raimer se dve majnhi, ie telo
novi hiši
ki se dobro obrestujeta, prodnata prav po ugodnih pogojih iz proste roke. Dre tretjim kupnine lahko ostane vknjiiene. 641- 6
Pojasnila se dajejo v gostilni Hni4 Buru" v Spodnji Stiki it 105.
CnUma flne 0&rske *ld 1 96i " gnJati OdldHID Beio priljubljene gld. 1 30; dunajske 86 kr; bolj fine gld 1*15 sa kilo.
r"*ni511 :'1 la Pra&* 1 Sld;bres kosti gl. 1*20; V^lljol pleCe bres kosti 95 kr; suho meso 86 kr.; slanina 88 kr.; slavina fina 50 kr. za kilo. — Fine kranjske klobase, vel. ens 20 kr.
S[\\ir\\i\isk krtajeiee, gid. 120 utei tlVUvmO pošilja   s  poštnim povzetjem od 5 kil naprej. 766—8
Cwo4| enoh * 80 k', mast a 86 kr., wf Otl   opCIl glava a 4U KFj prašiči
iz trebaj eni po tržni ceni.
Janko Ev. Sire v Kranju.
Zavoljo preselitve se proda na Primorskem i v kraju ob južni in državni železnic*, kamor prihajajo leto viščarji in vojaki na vaje 1C38—3
pokorno.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda".
Za takojšnji nastop iš5e
kleparskega pomočnika,
1061
dva vajenca
Manufaktura za domačo orodje ▼ Višnji gori na Dolenjskem.
Meblovani sobi!
Dve skopni skoraj nanovo oprem lieni  sobi s porabo   klavirja  se Od-
dasta   v blizini frančiškanske
cerkve.
Dalje se iičo kaka majhna to vpeljana
trgovina.
Ponudbe pod^HA. F111
Slov. Naroda".
^na upravu.
999-6
-k
Dvorski trs tt. 3
pod „Narodno kavarno11.
Od 31. marca do 6  aprila 1907
PARIZ
Urad.no cLo-vcl^ena. že 15 let obstoječa najstarejšo ljubljanska
aosmflovalnicn stanovanj m siufr1
G FLUX
Gosposke ulice it 6 1063
pri|iorofa In  nam<>Mfa  le HoIJm«
službe iskajoče vsake vrste
r.t%    lilnbMnno    In    «»r*t»*»«««f, zla-»ti
kuharice,   hišne, bone, gostilniško in
trgovsko osebje itd. itd. Veatna In kolikor možno hitro pontrežba zagotovljena.
Zunanjim doDisom je priložiti znamko za odgovor.
satrem i sobami, sobo za služkinjo, kuhinjo
in s pnpadki, m
takoj ali s 1. asaleai t L lstotam  se aaa*«a«1
poMliSirSl.
Izve se: it 11, pritlično, (nasproti
tudi nekaj iot?—s
ež. vlade).
Plohe!
brestove, debele 8 cm, dolge 2 60 m do 3 m, iiroke od 16 cm naprej, kupuje po najugodnejših oenak
proti takojsniemu plačilu
parožaga DE6HENGHI
Ljubljana.      £8ft 4 Lepa priložnost!
Naprodal Je v lepem prometnem kraju na Gorenjakem
tietsta [istilia
z vsemi koncesijami, zvezana s trgovino mešanega blaga.
Ceno in druge podrobnosti pove lastnik, naslov pa upravništvo „ŠIov. Naroda-. 1063—2
Mitra ienitev!
Čimprej po Veliki noči bi je rad ocenil vdovec, 42 let star, čvrste postave, ijobrajen, j dobro idočo gostilniško obrtjo in drugimi dobrimi dohodki, posest jam itd., j ijobrajeno, dobrosrčno gospodično ali vdovo brej otroki ki ima veselje do obrti in ljubezen do ljubkih otrok' 1075—1 Ponudbe do tO aprila, če mogoče s fotografijo, pod „J(itra je-nitev" na upravništvo „St°v* Narod.
Jajnost strogo jajamčena.
Posojila! Predujmi! Krediti!
Veliki ia majhni sneski po najogodnosih pogojih! Dolgoletna vra&la, smerne ohreati, nič strolkov naprej, hitra rešitev. Posebno ugodno sa vse uradnike, častnike, stanovske osebe itd. Nnjvišti sneski nn dedičine, užitke, legate, donosite 1 Natančna vprašanja pod „Sekretar" odpotuje anonena ekspedicija M. Dekes Nnchf.
na Dunaja I/l. 726-5
Učenca
s potrebno Šolsko izobrazbo, se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom v Ljubljani.
Kje pove upravništvo „Slovenskega Naroda11. »56-2
Sprejme se takoj
hišnik
ki zna tudi nekoliko vrtnarstva.
Vpraša naj se pri Antonu Zupanu, gostilničarju na Starem trgu itev. 18. 1043—2
odmi¥štrocijo
hiš odnosno posestev v LJubljani
80 prevzame v oskrbo proti prepustitvi prostega stanovanja.
Prijazne ponudbe pod „urednik" Lukovica pri Domžalah, poste restante, do 5. aprila. 1025-2
Zasebni
4t
izurjen  v odvetniškem  in notarskem konceptu, z mnogoletno prakso
sprejme primerno službo
v odvetniški ali notarski pisarni ali pa v trgovskem podjetju, denarnem zavodu i. t d. 1057 2
Ponudbe upravniltvu „S1ov. Narod au pod „Zasebni uradnik".
Zdravilišče in vodno lečišče
Prospekte pošilja saatonj
dr. Rud. Vackenreiter
idrif uišl i toJj 1 ii ukipiik k >piliš£i.
Postaja c kr. drž. železnic, l'/4 nre od Ljubljane. V-e   vodno   adravlienje   (sistem   PriOSSnitzer la
Knelppov, solatne kopali, ogljikovo kisle ta elektrUke kopali, zdravljenje s suhim vročim
masaža,   sdraviloa   gimnastika   in elektroterapija.
Odprto od 15. msja do 16. oktobra.
1C9S-1
Velttržci z viut.m imajo lepo priliko kupiti okoli
loeo— 1
10 hektolitrov vina
po lelo povoljni ceni.
Natančnejša obvestila daje
upravo vlastelinstva Golubovec, pošta Stubica, Hrvaško.
r
Zajtrlcovalnica.
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otv<
'SI
v Ljubljani, na Mestnem trgu 17,
v hiši gospoda H. Kende
vinotoč in pivotoč
spojen z delikatesno jedilnico.
Točil bom samo priznana pristna vina iz najbolj plovečih viutkib goric: rtlrre • 72 v),  ■»•■■■i**m«» (80 v), n« llnf,ii (96 v),  rti lln^ (j6 v, rrnl
irp»'i (01 v), «• muli (2 K) in razns «1«»»* t r* m« %lnt% ter posebno priznano in najbolj ptiljulijeno Hrt alanO aaunai o niifrno pl%o v sodih in steklenicah. .%« ž«*ljo p«isl>jntii pivo ludl nas dom,
Zagotovljam točno in solidno postrežbo ob primernih cenah ter se priporočam
n odličnim spoštovan,em
Franc Remic, .
1(31-1 costlnčar. H
Dr. ivo ionu
i« najzanimivejši slovenski ronuui sedanjosti«
Cena vezani knjigi 3 krone.
Založila: 986—7
Ig. pl. Klelnmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.
■afT Knjiga ao dobi tudi v vsaki večji bnkvarnL *M
v pokoju, Simon BoncelJ is Leseo
iŠŠO '61-8
primarna slu±ba.
Šivilje in učenke
se takoj sprejmejo pri io5B 2
T. Pogačnik
Pred školijo štev. 21, II. nadstr. Za takojšen nastop se iščeta
2 brusača
za brušenje žag. 1027-3
Ponudbe na: Zadik 8. Finsi v Sarajevu.
ne pod 17 let starih, se za lahka dela takoj sprejme. Prednost imajo one, ki so ie slutbovale v kaki trgovini.
Hitzl &
Breg 20
1005-5
Pripravnat svetla
soba
za pisarno v pritličja ali v I. nadstropju SO išče takoj ali si. majem na Dunajski cesti ali blizo poŠte.
Ponudbe pod „Pisarna" na upravn. „Slov. Naroda". 1044-2
Proda se
posestvo
radi bolezni pod jako ugodnimi pogoji, tik tržaške državne ceste, 10 minut od Ljubliane oddaljeno, kjer se nahaja že nad 50 let obstoječa gostilna z velikim seučuatim vrtom in vrtom za sočivje. Zraven je velika vinska klet, pripravna za vsako kupčijo, posebno pa za vinskega trgovca. 1C69-2
Naslov  pove upravništvo „Slov. Naroda".
Staro železo
baker, svinec in medaino
kupuje po najvišjih cenah
Fr. Štupica
v Ljubljani, 1034-1
j Marije Terezije cesta štev 1 in Valvasorjev trg štev. 6.
H tel „UNION
a C      1. aprila, na velikonočni ponedeljek se bo prvikrat točilo svetovnoznano pivo
nakovske dvorne pivovarne.
PV
9363
80
5Y
-w 7
Nova pravoslovna knjiga
v slovenshem jeziku: icaa-i
CiTilnopravdni red in sodni pravilnik
i dne 1. avgusta 1895, i uvodnima takonoma, x drugimi zakoni, ukazi in razpisi civilnopravduega obsega ter odločbami najvišjega sodiiea, a dodatki itd. — Obseg XII + 90Q str., cena vez. 8 K, po pošti 55 b več.
u    Knjigo se naroča pri drJu^Oolflfa aH pri kijigotrtclh. ^
Minaendo dražba za popravo občinske ceste, katera se pri Klobučarju v Bittnjah odcepi od državne ceste in pelje do vasi Kilo?če, se bode vršila
dne 14. aprila t I.
ob 2. uri popoldne v Kilo v Č ah.
Delo je cenjeno na 6000 kron.
NaČrtt in drugo se nabaja pri Županstvu v Kilovčah do dneva licitacije t pregled.
Ponudbe, opremljene s 5° # vadijem, se bodo morale v slučaja oddaje dela na 10% varščine dopolniti. 106*
Stavbni odbor v Kilovčah,
dne 27. marca 1907.
Mihael Gnstinčlc, predsednik.
Slabokrvnim 1 Slabotnim Nervoznim
Odrastlim in otrokom |o
dr. Hofmaierjev .Pborzal'
odlično slast zbujajoče
in  ilvce kropeče
živilo in krepilo.
Priporočalo ga znameniti zdravniki.
Cena: tekoč: K 3 60, 5*— in 8*—, pastirje: 100 kosov K 1-50) 400 kosov K 4'   , prstek: 2) gr K 1 20, 10U gr K 350. Otroške pašteti s čokolado 100 kosov po pol grama K l*7r.
Zaloga pri Jos. Majerjn, G. Piccolija lekarnarjih v LJubljani Dobiva se po v*eh lekarnah
„GRAHD HOTEL" V DUTOVLJAH
T blitini železniške postaje Outovlje-Skopo, oddaljen od Trsta 50 min. x bohlnj. železnico.
Edini hotel, zgrajen na novo, obdan a cvetlič-—— nimi vrti, gozdiči in kolibami.
ŠSM
6
1062—1
Krasno drsališče, elegantno igTališče. — LBwn-Teuiiis, kegljišče In krogfliSSe. — Kopeli, velika dvorana in Bobe modelno opremljene,
napeljava vode, acetilenska
luč.
Snalnfa Italijanska in nemška. Plzensko pivo prve vrate; ta- in Inozemska vina, poševni kraški teran, KAVARNA in moderni biljard.
Omnibus in kočije sa vsak prihod ia odhod vlaka.  Dajo se v najem eleg- kočije.
Lastnik: Ivan Gustinčič.
Si',   Izvriaje •'• tudi n» ročila za posebne večerje in kosila  ia drustra, klube, družine itd. % največjo točnostjo  in po jftko nizkih cimli. Zadostil; >• navDoniti 24 ur naprej.
Samo teden dni od 25. do 30. marca
prodajam velik oddelek
moških oblek
1015—6
gpo3fl
ki so prele stale pa
deške obleke =
mm = otr<
§S po 150 fL,
•t Ki so preje stale po
otroške obleke =
ki so preje stale po J 11
največja Izbira moške in domske konfekcije.
0, Bernatovič, Angleško skladišče oblek v Ljubljani,
ivaT«se«a«5]
Novo!
Novo!
Tekoča
1057-2
Somatose
Jtajodličnejse slast pospešujoče, Sivce Jačeče
krepilno sredstvo
za kakršnekoli oslabelosti. Dobiva so po lekarnah in drogerijah.
Slama v balah
se po nizki ceni prodaja.
JVCarlinova cesta 10.
s#7 16
Prirodna vina
utanačeno pristao   »36- s
bela in svetlo rdeča po 36 .K, rizling po 48 K, pristna 60% slivovka in tropinovec po 112 kron aa 100 litrov prodaja L Eravsajos v Ptn|u.
Avtom, pasti na veliko.
Za podatne fl. 2—, srn ml i i fi l'<M
Ujsme se jih bres nadzorstva v eni doč do 4o, duha ne ostane, ua«tav»ja ne samo ,,E«*II|»mc",   |i«m!  mm s^urkr,  ki jih
ujame v eni noči na tisoče State fl i §(J. Povsod najbolji uspeh. Razpofiijapu povzetju
J. SchulLr, Duna] II, Kurzbauergassi 4/30
Premnog« zahval in priznanj 3120—19
Zlata svetinja
Berolm, Park, Rim i d.
Na;bol;Sa koam. čutilo sa sobe
Izdeluje: O. Sevdl
Stritarjeva ulica 7.
a
O -*->
V
O
O
fi.
o
•o
v •
10
domaČega* izdelka priporoča
JOSIP VIDMAR
BUfmma»mf«ssrm«m
Pred Škofijo 19,       Stari trg 4, Prešernove ulica 4. 13
Velika zalosa
najmodernejših
klobukov
vseh vrst
čepic, rokavic,
956—3
l,
mnniel,
moških srajc,
naram-nikov »d.
G. Čudež
▼ Llmbllami, Mestni traj,
Hov vesetabllsicl crtme za prsi.
Najnovejša isosjdba is prirodnih pridelkov. Bssvitek in obnovitev prsi. Razkošen stas. Babi SO SOJBO SOnojsle. Zdravniško preiz-knieoo. Lonček s navodilom stane K 3*— in K 5—, polftnioa 70 b. Prodaja in razpošilja gospa Kitke Men zel  BO DunaJUi
XVmt Scbnlfasae 3, L nadstr. 1L Ga-e
Znamke vsth delela se sprejemajo.
Pozor!
Pozor!
Toči se:
Salvatorsko črno pivo iz delniške pivovarne Žalec-Laški trg.   ....   vrček 24 vin., čaša 16 vin. Plzenjsko pivo   .   .      „26    „     „    18 ,f Dolenjski cviček in beli završčan iz Zajčeve kleti.
Sprejemajo se naročniki na kosilo in večerjo.
Izt»r£tna mejeem^« Htir>injo. Cene zmerne.
Za mnogobrojeu obisk se pripre ea 1076 2 Elttll J[frŽIŠIl!k« reatavrater.
Pozor I Na željo se posije Salvatorsko pivo v steklenicah na dom.
	
1»/?	it:
B. KirU, slaščičarna t Ljubljani
na Kongresnem trgu štev. 8
priporoča
za Veliko noč bogoto izbrano zalogo
pirhov, velikonočnih zajcev, atrap in različnih bonbonjer, dalje vsak dan sveže pince, tituli, orehove, mand jeve in rozinove potice, prežce, šartelj, torte, najfinejše
pecivo in bonbone.
—   Znnan|a  narodila  todno. -
9cJ8-4
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1
Odhod Iz Ljubljane inž. zel.:
7-IO zjutraj Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga.
7- 17 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje.
IT30 pr*»d."»oidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. že!., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, Inomcst. Bregenc.
I-OO popotcr.t. Or.obni viak v smeri: Novo mesto, Strais-Topiice, Kočevje.
400 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Štajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor.
7*08 zvečer. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje.
7 35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Trbiž.
10*23 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Beljak, Inomost, Monakovo.
Dohod v Ljubljano \u±. teL:
7*09 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža.
8- 44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja.
oktobra 1906. leta.
II iS predooldne.    Osebni vlak iz Gorice
c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Linca, Prage, Dunaja zahodni kolodvor.
«^•^2 popoldne Osebni vlak iz Straže-Toplice, Novega mesta, Kočevja.
4-30 popoldne. Osebni vlak iz Selctala, Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka, Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž., Trsta c. kr. drž. ž.
8-3» z»f6er. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja.
8- 43 zvečer. Osebni viak iz Prage, Linca,
Dunaja juž. žel , Celovca, Beljaka, Trbiža, Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. drž. žel. H-34 ponoči.   Osebni vlak iz Pontablja, Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. kr. d. ž. Odhod lz Ljubljane drz. kolodvor:
7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 IO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. io 45 ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) Dohod v Ljubljano d rt. kolodvor: 6 49 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. io 59 predpoidno. Mešani vlak iz Kamnika, e-io zvečer. Mešani vlak iz Kamnika.
9- 55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu.
Nikdar se ustaviti
— to je moje stalno stremljenje. Zaradi posebnih prednosti pri izdelovanju perila morem naročila za damsko in moško, otroško in posteljno perilo v prav kratkem času izvrševati vrlo dobro in ceno. Cenjene dame naj se o lepi izvedbi in nizki ceni perila prepričajo samo z enim poizkusom in gotovo ostanejo naročnice še naprej. Kjer pa izdelujejo perilo doma, tam priporočam svoje dobro platno, bombažasto blago, švicarske vezenine, namizne prte, serviete, kavne garniture, brisače, žepne robce itd. Nogavice moške in ženske po prav nizkih cenah, bluze, modrci, ovratnice se razprodajajo prav ceno.
Z odličnim spoštovanjem 1080—1
ANTON ŠARC
specialna trgovina sa belo blago in nevestinske opreme
na Sv. Petra cesti št. 8.
Šivalnica na Sv. Petra nasipn št. 7. Čistilnica za perilo
■v Kolođ.Trors]sili -valicala. št. S.
BIK
Najboljši čevlji so svetovnoznani mnihovgraški
Tvornica jamči za vsak par.        *       Kdor enkrat poizkusi, ostane zvest odjemalec.       *        Popravljanja točno in ceno.
lOlOja —- - Naročila sprejema tvrdka:
e. It. mnlhovsraike tvornice za čevlje.
i m i marociia sprejema ivraica: jj i
HENRIK KENDA v Ljubljani.
Zolosn c kr. mnlhovtfaike tvornice zo Čevlje.
Ciinretni papir in cisaretne stročnice
Vprašanja naj se naslavljajo na vodstvo družbe „sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani.
1009 21
Stavbni odbor za zgradbo .,Narodne šole" v Št. Jakobu v Kolu ua Keriifcaai vabi p. n. obrtnike, naj se blagovolijo udeležiti ofertne obravnave v zadevi zgradbe imenovane dote. Ponudbe za celotno delo aH pa za posamezna dela naj se podpisanemu vpošljejo
najpozneje do 10. aprila 1907.
alaerti, proračuni in stavbni pogoji so od 27. t. m. do zgoraj označenega dne gfevaa 30. in 31. marca) vsak dan popoldne na vpogled v župnijski ali pa v tseaiski pisarni v Št. Jakoba v Roža
PosamezDa dela z materijalom vred so proračunjena:
1. zidarska dela ua........K 56 886 —
2. tesarska dela Da........„ 11 778 45
3. kleparska dela ua........„    1 233 60
4. mizarska, ključavaičarska iu steklarska dela   n 20 928 30
5. lončarska dela na....... 2 276.—
Skapaj T   K 93 102.35 Stavaoi  odbor si pridržuje pravico, tako skupno delo kakor tudi posa-mezsa flsia oddati po svoji prosti volji, brez; ozira na vposlauih ponudeb visočino.
it. Jakob v Rožu, dne 20. marca 1907. 1C02—3
«stavbnl
Matej Ražnn 1. r. župnik
Največja eksportna trgovina,
želi imeti dobro in tečnoJdeco
i
Daj kupi znamko 154 1C
"CTrLlcn. ali ZESlassigr.
stotako  imam  veliko  zalogo zlatnine, srebrnine, dragocenih kamnov, kina srebra Itd.
Prodajam le I. vrste blago.
Manjvrednega blaga jie razpečavam.
Fr. Čuden v Ljubljani
Prešernove ulice.
Nasproti frančiškanskega samoatana.
GO
iti!
Popolna oprema
la novorojenčke •trosko perilo
▼ zalogi m Tiako starost priporoča smana trgovina a parnom
C. J. HAHANN
LJIBLJAK4.
P«Ho lastnega Udelka.
^ iars r—ura. ^
Hotel ,Union'-
1. aprila, nn velikonočni ponedeljek
polnoštevilne vojaške godbe c. in kr. pešpolka š. 27, kralj Belgijcev pod osebnim vodstvom
g. kapelnika Christopha. 10Y3
Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 30 kr.
Največja ekspoitna trgovina.
Samo pristna
goriška
in različna vina
se točijo najceneje
v 203—13
Goriške:
Stari trg 13.
Slaščičarna, kavarna in pekarna JAKOB ZALAZNIK			
Slav občinstvu priporočam ob priliki pdiltonoenil) i  prazničen | 1    svojo veliko zalogo različnih cukrenih, j 1   kakor tudi galanterijskih puhov   V i 1    zalogi imam v veliki izberi domača in 1 Inozemska vino v steklenioan. naj-finejfte likerje, pravi maraskin Iz Zadra, benediktinec« alaš in drugo. = 1          —   Wo5aSh dan svezi —-— šarklji, pinee in titole.		Po naročilu izgotavljam tudi mandeljnove, rozinove, i [    medene, orehove itd. . V kavarni ' se dobi bela in črna kava, čaj, fini4 likerji itd. itd.	
sveze Dingo!	Na Mestnem trgu št. 6, Sv, Petra cesta št. 26.		Točno postrežbo!
sns			
			981-4
Herbabnvjev podfosforokisli
Zaloge skoro v vseh lekarnicah!
Frtaten aamo a spodnjo    .~" " ~~ varstveno znamko. I3i
apneno železnati sirup.
Herbabnyjev
Sarsaparilla sirup.
Pred poaaredbdni se svari.
n
Ze 32 let uveden in vrlo preizkušen.   Izborno, lahko delujoče odvajilo. Odstranja
zaprtje telesa in tega posledice. Pospešuje menjavanje snovi in tvori kri. Priporočljivo zlasti za pomladnje in jesensko zdravljenje.
Steklenica 1 K 70 h, po pošti 40 h več za zavoj. 814-4
e 37 let zdravniško preizkušen in priporočan prsni sirup Razkraja slez, blaži kašelj, pospešuje  tek.   Povzdiguje slast in reditev trupla in je  izboren za tvoritev krvi
in kosti.
Steklenica 2 K 50 h, po pošti 40 h več za zavoj.
■ ni« —— •» ..«•■••
iJSZSf!^^- DPb Hellmanna lekarnica fizur Barmherzigkeit" SJSff-rSJ
Zaloge pri gg. lekarnarjih w JL*f veaalf aaaal lan !Vcaw
F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana
opekarna In tovarna pe61, ponudijo vsako poljubno množino
pat ta tir asih
zarezanih strešnikov
(Stnmtfolzzlegel)
..Sistem HAPZOUT
Sprti mejo aa laatopnlkL
-Sistem HflMOLA"
Barve: a) rdeči aaravae tfaat, b} fine bnprefniraiii* NajlISnejše, najcenejše In najprlproatejie strešno kritje.
Vsaki strešnik se zamore aa late priMtt ali pa S ilee privezati, kar je gotovo velike važnosti
ta kraje, ki trpe po močnem vetrn in burji. 705—9 Vsere* la prospekte petijena* aa iel|e presplafee.
Takoj inj« in injnnw|jl^4>
99^8037
1242
D^2-.+0//^+:++^^
LJUBLJANA r D Izlili    ft    MMfls* LJUBLJANA
PreJernoue ulice 9. UIlIvliK ft nCJHli Preiernoue ulice 9.
vljudno naznanjata, da je zaloga za spomladansko sezono tako v oblekah za gospode in dečke kakor v konfekciji za dame popolna in se priporočata za prav obilen poset, zagotavljajoč točno in solidno postrežbo.
Književna novost!
Rado Nurnik: Znanci.
Ta nova knjiga našega priljubljeoega humorista obsega 16 povesti m orisov, deloma resne, deloma humoristične vsebine in stane broš. K 2" —, elegantno v platno ve-———     asna K. ?>—,  po  pošti  20 vin. ved. ———
Zdložništuo L. SCHUENTNER u LJubljani.
Svoji k svojim!
Kdor rabi
in
Svoji k svoji™ I
V *
za oboke, strešno lepenko, mele za strope, pločevino za strehe, okove za okna in vrata, pampe in cevi za vodo, ——— vino in gnojnico -
naj se obrne na trgovino z železnino
FR. STUPICA v Ljubljani
Morije Terezije cesta št. 1      Ualvazorjeo trs št. 6
zraven Figaberta nasproti Kriianskecerkve
Edino tam se dobi redno *vež portland in roman cement iz slo-▼efrh tovam dovske »j trboveljske. Mreže in iica za ograje, travniške brane, razni plngi, štedilniki, tehtnice, čistilniee za žito, oprava za mlekarne ter vse poljedelsko orodje v veliki izben.
Glavno la edino zastopstvo
za celo Kranjsko   na   zadnji   poljedelski   razstavi   v Zagreba s prvim
darilom odlikovanih 1085—1
slamoreznic, mlatilnic
gepeljnov
in
finurikanski stroji za kosajo vedno v zalog«.
M/m hupa dtkliA luc 3n t/x M/m h zclCo duobiL-, Jb/v istn %]ihmxjm kavv pil.
6
Pozor!
Pristna samo v izvirnih zavojih z imenom
Kathreiner.
V prid zdravju naj bi nihče ne pil močno razburjajoče zrnate kave nemešane
Kathreinerjeva Kneippova sladna kava
se je že izza mnogo let obnesla za najokusnejšo primes, ki je lahko prebavna, redilna in krvotvorna, speši zdravje in obenem dela ^T^S. kavino pijačo milo in prijetno-Varstvena znamka:
Slika župnika Kn«ippa.
Vi
Otroke bi bilo samo še navajati KatttrelnerJ e ve
kave.
Zdravilišče
Od leta 1801. last dežele Štajerske.
Sezona od maja do oktobra.
Priznano zdra¥ilišče
za kronične čreveone in želodčne katare, bolezni na jetrih in obistih, debelost, sladkorno bolezen, kamen, mehurno diatezo in protin. Vrelci Rogaške Slatine so na
Isti stopnji kot oni Karlovih varov in Marijinih lažen.
petere zdrouili^ir) zdrounil^cu. l9**
Itfđaoajal  P°v»eB* moderno opremljeno zdravilišče aa zdravljenje z mrzlo vodo, za vse fizikališko VBsSKS   KODBI  zdravljenje z dvorano za zdravilno gimnastiko.
1+___Ti    0|..-f-   s stranskim traktom. Ogljikovokisle jeklenaste kopeli, solinske in igličaste kopeli.
J|0p6l    5iyrl3   in lango obkladki.
aken t;
plavališče.
Zdravljenje z mlekom, kefirom in z izprehodi po polju in gozdu.
Na novo otvor jeno: hotel in restavracija s sf rogo dietetsko kuhinjo za bolnike« ki bolehajo na želod talk,
črevesnih in sladkornih bolesnih.
Nov vodovod iz gorskih studencev z od strokovnjakov priznano najboljšo vodo.
Izvrstne restauracije, veleelegontnn kovorna.
Zdraviliška godba - športne tekme -  koncerti  -  sestanki i. t d.
t1*^^*^       Brošure ia vsa pojasnila daj« zastoaj ravnateljstvo zdravilišča RnffA&ka SI
Isdajatelj in odgovorni urednik: Raito Puetoeleaiiek.
/iiU*n». posula in ftra&ajavim postaja Kovaška ^!a<ina.
Lastnina in Jak .Narodne tiskarne1
057484
7081