GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV 8. MARCA 1961 — LETO XI., ŠTEVILKA 8 tl PROSVETNI DEIAVEC •ivtladInskim^pevskim Zanimanje za izredni študij =festivalom v celju na univerzi se je povečalo ■tv Lanski mladinski pevski praz- s 4500 pevci. Tako je že doslej " ■*- s^ki SO bili doslej najbolj množič- prijavljenih 728 zborov s približ- 2e lani smo poročaU 0 mož. Da bi jzredni slušatelji laže in 27 let, njihova povprečna delovna n?s^opi> sa:) -16 na. no 8b.000 pevci _ . nostih izrednega študija pedago- hitreje začeli s študijem in da bi doba je 9 let, njihova povprečna azo| smh revijah nastopilo nad 600 o večini okrajev imajo za na univerzi in prj ^em 0p0. jjjj seznanili s študijskimi pro- učna obveznost pa 29 ur, če ne ic z naraščanjem turnusov po le resni in požrtvovalni prosvetni drobno razpravljali o načinih iz- novah. Studijski material dobi- ^jskih Slovencev in narodnih mestih in industrijskih krajih pre- delavci, ki vedo, zakaj so se za rednega študija in o pomoči, ki vajo v okrajnih študijskih knjiž- ^njšin, razen teh pa tudi zbor obremenjena. Ponekod je že.težko študij odločili. Letos se je vpisalo bt j0 naj nudili izrednim sluša- nicah, nekateri pa knjige kar sa- najti prostor za redne vaje, pa na skupino za pedagogiko, psiho- teljem naši profesorji, asistenti ih mi kupujejo. Odnos upraviteljev, tudi pripravljenost za vodstvo logijo, sociologijo in filozofijo posebno redni slušatelji. prbsvetnih svetovalcev, kolegov zbora, ki. zahteva velikega na- približno 70 izrednih slušateljev. Dragocene napotke za delo je in referentov do naših slušateljev pora, se je začela manjšati. Po- To. dokazuje, da se je zanimanje dal izrednim slušateljem pred- je v glavnem pozitiven, ponekod kazalo pa se je, da so uspehi za tako obliko izpopolnjevanja stojnik Pedagoškega seminarja pa še niso do njih zavzeli dolo- neprimerno večji tam, kjer so se zelo povečalo. Večina slušateljev prof_ dr. Gogala, ki je temeljito čenih stališč. Nekateri slušatelji odbori in zborovodje tesno pove- ima pedagogiko kot glavni pred- prikazal možnosti in omejitve iz- poročajo, da so njihovim prizade- zali s predstavniki družbenega in met. . . rednega študija pedagogike. Po- Vanjem naklonjeni prosvetni in političnega življenja. V zvezi s povečanim vpisom sebej je razpravljal o tem, kako politični forumi, do nekaterih pa Na sestanku je bil tudi dolo- Izrednih študentov so se pojavila naj bi študirali, da bi si pridobili so ti popolnoma indiferentni, ali čen program republiških in zvez- nekatera vprašanja, ki jih prej temeljito strokovno izobrazbo, pa jim nasprotujejo, ker ne ču- nih nastopov, ki bo v Celju 21., nismo poznali v tako pereči obli- kako naj bi uporabljali literaturo tijo potrebe po bolj izobraženih 22. in 23. maja.' Zastopniki Hr- ki. Gre za organizacijo takega in druge vire. Omenil je, naj bi prosvetnih delavcih. Omenimo vatske so delegate povabili tudi študija in za pomoč izrednim izredni slušatelji dobivali spo- naj, da je bil tak odnos značilen na hrvatskl republiški festival, ki študentom in ne nazadnje za de- znanja tudi iz prakse in jih v za preteklost, danes pa je znak bo letos v začetku maja v Ku- narna sredstva, ki za sedaj fakul- praksi tudi uporabljali. O teh zaostalosti in ozkosrčnosti, ker vprašanjih je razpravljal tudi nasprotuje splošnim in posebnim prof. dr. Schmidt, ki je izrednim tendencam našega šolskega in Š! K 31 ji “Udo, da se še z večjo zavze- nost, iz katere raste današnje , estjo poprime mladinske glasbe, glasbeno gibanje, je rodila še eno izkušnjah lanskega leta so za- posledico. V mnogih okrajih bodo a® odbori za letošnje festival- letos priredili tudi posebno okraj-0 i »se prireditve delovati dovolj no revijo enoglasnih in dvoglas-e(( jSodaj, tako da so prvi obrisi le- nih zborov (v Mariboru, Kopru, Mnjega festivala že vidni.. Novem mestu), v Kranju je že '°f Sredi rebruarja je odbor Mia- začela okrajna revija solistov 3 ^nskega pevskega festivala v (2. marca!), nato bosta pa še re-t' Celju sklical zadnji plenarni se- viji komornih ansamblov in or-!tanek pred letošnjimi nastopi, kestrov glasbenih šol. V več Profesor Fjgon Kunej, ki je po- °kraiih Pa bodo na festivalih na- Gradžmo najbolj razvito človeško dražbo To omenjam ne samo za-n°> tla bi bolje razumeli nekatere "Sfiložene odločitve in ukrepe, parveč tudi, da opozorim na to, se lahko zgodi, kaj se bo v *'esnici zgodilo nekako v letu 1965 I razvoju naše družbe, ko bodo °°segie proizvajalne sile tisto ltoPnjo, kakršno predvideva pct-etui plan, in še več, ko bodo “°vi odnosi in oblike do kraja ‘^Vladale v vsem našem družbe-aem življenju. Tovariši, mi gra-JJuho zdaj najbolj razvito človeško Jjtdžbo, doslej neznano socialistič-J10 skupnost — na materialni osnovi, ki pomeni komaj 130—140 tisoč Jin letnega narodnega dohodka na trebivalca. Že to priča o izredni jtalnosti in racionalnosti našega VSStptiArstva in družbenega siste-1 g(v, Žamislite si življenje v Ju-3J| 9l'iji nekako v drugi polovici t0 °b koncu tega desetletja ta-3, v pogledu življenjskega stan-kot v pogledu družbenih od-t';>y, ko bo znašal dohodek na t^rbivaica 300—100 tisoč din oziro-su blizu 1000 dolarjev. Tedaj bo-aj fideli, kaj pravzaprav pome-^..facionalna socialistična ekono-bnJa> kaj lahko ustvari res svo-stfb« delo v svobodni skupno- (Iz ekspozeja Mijalka Todoroviča, podpredsednika ZIS, p spremembah v našem gospodarstvu, 28. februarja 1061). mrovcu. teti še niso zagotovljena. Leti 11 v cin v lau-imuu. JO. — ~~ ---- jugoslovanske zaklad- se je kot domačin rad odzval va- kaznujejo. vzgoje - , . . . , ,.. . . r’-’ Pozanimali smo se, kje vse so V dneh 4 in 5. marca letos je da se krivci izsledijo in najstrože naši kolegi zaposleni, koliko ima- pripravil, Zavod za napredek šol- s Pomočjo Društev prija- bilu in spregovoril o^ aktualnih ^ Gladine, Svobod in odbo- problemih reforme šolstva. . jo učne in sploh delovne obvez- stva LRS posvetovanje vodilnih Tisti organi OZN, ki so s nosti, kakšne težave imajo pri delavcev s področja tehnične svojo pasivnostjo ta zločin orno- delu' in študiju, kakšen odnos vzgoje o problemih pri izvajanju i^vouuu m uvavju- joLv/uic-iiiaii icujtuic ---^—--------in siuuiju, KaKsen ounos vagoje u piouieimn pri izvajanju ^ 3e letos akcija že tako V dveumem referatu, ki je bil gočili, naj vsaj^ zdaj s-tore vse, da imajo do njih predstojniki in raz- tehnične vzgoje v osnovni šoli. uVala> da uživajo odbori po temeljit, pedagoško podan, je se prepredi državljanska vojna v ni prosvetni ter politični forumi, Na programu so bili referati to- »m, aiih dobro podporo. Sko- predavatelj navzočim razčlenil Kongu, da se izženejo belgijski kje dobivajo študijski material in varišev: Avguština Laha, D. Čuč- i11 ovi bodo končane občinske zahteve, reformirane šole kot so- rablji in vsi tuji_ plačanci, pred- kje bi radi po končanem študiju ka, D. Mehore, L. Prvinška in to- A §t-3lne revije že meseca apri- cialistidno marksistične, enotne, stavnikom osrednje kongoške vla- delali. Odgovori, ki so jih dali na varišice Podgornikove. Referati so ■>>,evdo doslei nriiavlienih je družbene ter vzgojno-izobrazbe- de s predsednikom Gizengo na naša vprašanja izredni slušatelji, obravnavali vorašania kot: koh- !libli5tn,0 večie od lanskega: v ne ustanove. Na posameznih pri- pa omo8o<5i, vzpostavila red so zei0 zanimivi in poučni, ker ko je nekdanje ročno delo že pre- d.l()>> nskem okraju 217 zborov z merih je predavatelj utemeljil i'n mir v deželi in tako ureditev, nam kažejo, koliko naši kolegi rastlo v tehnično izobraževanje, ki bo v skladu z interesi m že- žrtvujejo, ko izredno študirajo in pedagoške vrednote v tehničnem Ijami kongoškega ljudstva ter kako nesmiselno je podcenjevati pouku, problem ekskurzij in od- > z p°vci, v Mariboru 122 zbo- zahteve naše reformirane šole. ;°V , 0Qr> pevci, v Celju 128 zbo- Govoril je tudi o problemih, ki ^ad 10.000 pevci, v Kopru se pri izvajanju reformirane šole vseh naprednih in miroljubnih njihov trud pri s 3500 pevci, v Murski pojavljajo ter o pogojih vzgoji-kta0i,, zborov z 2400 pevci, v tel ja, ki dela v naši reformirani 44 o snnn ruairH x, 44 zborov Novem s 3000 pevci šoli. mestu 117 zborov Predavatelja so prosvetni sil na svetu. V Veržeju, dne 18. II. 1961. Prosvetni delavci Občine Ljutomer . . Sevanju, nosi gospodarskih in družbenih Iz odgovorov je ra^idno, da organizacij do tehničnega pouka, so se za izredni študij odločili oblike povezovanja pouka s predobri in zelo dobri prosvetni de- izvednjo, problem učnih kadrov lavci, njih povprečna starost je in podobno. 31. redna seja Sveta za šolstvo Dne 25. februarja 1961 je imel Svet za šolstvo LRS pod predsedstvom Vladka Majhna svojo 31. redno sejo. Dnevni red je obsegal vrsto pomembnih vprašanj, na prvem mestu razpravo o predlogu zakona o varstveno-vzgojnih zavodih. Varstven o-vzgojni problemi so zavzemali že ves čas po vojni važno postavko v naši prosvetni dejavnosti. Kot celotno šolstvo pa je bilo treba reformirati tudi to področje, saj sta varstvo in vzgoja — tako so poudarili na seji —segla v zadnjih letih daleč prek okvira nekdanjih šolskih yrtcev. Reformiranje tega področja traja že dve leti in uspehi so očitni. Zato je bila pravna ureditev tega področja nujna in predlog novega zakona o varstveno-vzgojnih ustanovah pomeni uresničenje tistih teženj, ki so se v vsakdanji praksi doslej že uveljavljale. Osnutek zakona ne določa nobenih ožjih organizacijskih oblik in daje tako možnost za popolno prilagoditev potrebam. Seveda pa s svojimi določili zagotavlja vso pedagoško-strokovno smotrnost celotnega procesa. Posebej velja opozoriti na povezanost varstveno-vzgojnih ustanov s stanovanjskimi skupnostmi in na sodelovanje z raznimi ustanovami, političnimi organizacijami in seveda tudi s starši. Predlog zakona poudarja —navedimo nekaj njegovih poglavitnih načel — da varstveno-vzgojni zavod pomaga staršem, skrbnikom in drugim osebam pri varstvu, vzgoji in oskrbi otrok. Predlog navaja njegove poglavitne naloge: pomoč staršem, organiziranje skupnega življenja otrok, dopolnjevanje družinske vzgoje, sodelovanje s starši in strokovna pomoč pri negi in vzgoji otrok, razvijanje splošnega družbenega interesa za otroke in pospeševanje raznih oblik za družbeno vzgojo otrok. Predlog zakona predvideva, da bodo v zavode sprejemali otroke od 2. do 15. leta starosti, predvsem otVoke zaposlenih staršev, ali otroke, ki staršev nimajo, ter otroke iz družin z neurejenimi razmerami. Varstveno-vzgojni zavod pa razširja svojo dejavnost tudi na druge otroke svojega okoliša in postaja tako središče, v katerem se otroci zbirajo. Predlog zakona daje tudi široke možnosti glede načina dela, saj lahko zavod opravlja celotno Vzgojno-varstveno delo ali samo posamezne dejavnosti tega področja. Otrokom lahko daje celotno dnevno oskrbo ali samo nekatere obroke. Sodelovanje zavoda z vsemi, ki .lahko kakorkoli pomagajo pri izpolnjevanju njegovih nalog, bodi kar se da široko. Tu smo omenili samo nekaj temeljnih načel, opozorimo naj samo še na to, da je pri pripravi tega zakonskega predloga sodeloval zelo širok krog organizacij, ustanov in posameznikov in da je bila eden izmed poglavitnih nosilcev tega dela Zveza prijateljev mladine. Republiški svet za šolstvo je predlog, potem ko je dodal vrsto sprememb in dopolnitev, sprejel. Svet za šolstvo je nadalje obravnaval poročilo o svojem delu za minulo leto, poročilo o delu Zavoda za napredek šolstva LRS za leto 1960 — poleg tega je pregledal tudi načrt dela te ustanove za letošnje leto — ter poročilo, o delu Zavoda za proučevanje izobraževanja odraslih. Glede dejavnosti Sveta za šc^l-stvo v preteklem letu je bilo poudarjeno, da je bilo delo zelo obsežno, vendar pa morda nekoliko preveč angažirano pri pripravljanju raznih osnutkov in predpisov. V prihodnje bo poskušal Svet posvetiti ve6 časa obravnavanju perečih problemov. Svet je odločil, n$j poročilo o njegovem delu zajame tudi nekatere probleme, kjer se ti organsko vraščajo v njegovo delo preteklega leta. Poročilo Zavoda za napredek šolstva kaže, da je Zavod opravil zelo veliko dela in da ga tudi letos čaka ogromno nalog, ki pa so i vse zelo nujne in jih je treba vse-’ kakor izpolniti. Na seji so poudarili, naj bi bil Zavod tudi mobili-zator za reševanje raznih strokovnih vprašanj, ne pa da bi moral ' opraviti vse sam. Svet za šolstvo je vsa predložena poročila in program dela Zavoda za napredek šolstva odobril. Resolucija RepublišKemu odboru sindi kata prosvetnih in znanstve nih delavcev Ljudske republi ke Slovenije. Sindikalna podružnica pro svetnih delavcev Pesnica je n: svojem sestanku, dne 18. II. 196: obsodila zločinsko dejanje proti ljudskih sil v Kongu, ki so kriv« za uboj zakonitega predsednik; kongoške vlade in vodje kongo škega ljudstva Patri ce Lu' m u m b e boju za osamosvojitev Zahtevamo, da merodajni či nitelji raziščejo zločin, krivce p; primerno kaznujejo. Zahtevam« tudi, da si kongoško ljudstvo \ bodoče samo kroji svojo usod« brez , vmešavanja mednarodni!-protiljudskih sil. Mi vsi pa stojimo tesno ob strani novega predsednika osrednje kongoške vlad« Antoina G i z e n g e, ki naj (odslej uspešno vodi kongoško ljudstvo na poti k'osamosvojitvi. Člani SFPD Pesnica Maribor-Center POT DO SVOBODNEGA UČITELJA, PROFESORJA Zakaj zgodovinski pedagoški utrinki v telegrafskem stilu? (Glosa ob Vrančevem članku v Sodobni pedagogiki št. 7-8) »tsMiKa o^eVnjfv^Sf ^ družba^nT^a za in^^žg V do- nameščeni prejeli 7 ~ ^”2a =7^0a/ nek 'sekretarja nek sekretarja za presvete pri obraževanja in vzgoje; te šole pa ni posebno vplivalo na nagraje- vije v istih pogojih in je zato felSja 1961 ŽateB bi di W iw- „;frX .. ««ie strašno S^C^enk^sS U ^ ' ^fsofišnJS^Sih^htev ^ vanje^Vs!?toysod1se go.vori ,(.f^ realna le komparacija z ostalimi ša eminentna pedagoška revija mudilo. L’pravi, da je nagrmadil V začetku TvoTega razpravlja- i fn sposobnost č anov kolek: uč^^v "na obcSl okrat) o nameSCenC1 V 1Stl k°mUm- dobila zopet večje možnosti za ogromno podatkov in misli, ne da nja načne tov Crvenkovski vnrs- tiva “c®nce^ na poemi ali oKiajuj o rednejse izhajanje in mislim, da se nekoliko v stvar poglobil, šanje n^va lproIvetnTdelavect; 'temveč zlhteva S 7if^ku MarSu 7^ ONSTRAN »KRUHA« bo treba tudi temu problemu en- zaradi česar dobl člouek še nameni, da je ta naziv zastarel in aktfvnega delavci Tako se tudi neaktOm ali cel? slabem Poudarjajo da so »prosvetni« >s“ n^oliko^ vec raz- daljnji vtis, da je vse skupaj bol da izvira iz časov ko ie v 7a laK0. se Tual "®aK;uvne™ an f6,10 slaDam,u“ . poudarjajo, oa so »prosvetni« mlsi]a,nja. Danes bi se želel z ne- kot ne površno. Kakor sem zapi- ostai? kmetHskf dValu ^ate|or«a Plac® fPWPunJ# V ne- telju ipd. To je točno. Toda kako delavci — piše dalje tov. Crven- koiiko besedami ustaviti pri član- sai zgoraj- zakaj tak brzojavni Z rni s^ni SdeH ns dn.Ji oa k° drUg0 kl ^ P35 konkretno rešiti to vprašanje? kovski - tisti, ki se številčno ku Ernesta Vranca »Spominski Togi Marsičesa pa niti vi določ- nepismeni kmet ali vas sploh. 1°^ Predvsem imamo kvalitativno utr^k_ s pedagoških poti« - neje navedel, kar bi zgodovinarja dek- Vsakdo se mpra boriti za za- raziigno prizadevanje, ki se mora nem življenju. Ali bomo tudi to »POPOTNIK« — propagandno gla- še celo zanimalo; n. pr., Kako je V razpravah o novem načinu sluzek, hkrati pa je vsakomur za- upoštevati pri delitvi dohodka, njihovo aktivnost nagrajevali ali sn0 77/. internacionale?, ki ga je Hren l. 1928 uspel pri JUU, da so nagrajevanja — piše tov. Crven- gotovi]eno, da bo zasluzil toliko, p0tern so tu različne sposobnosti, 3° upoštevali pri določanju na- Vrane napisal in prispeval ob 30- sprejeli »vdor« mladih levičarjev, kovski «r- so se začele topiti prve kolikor je naredil in kakršne s katerimi se neko gradivo po- §racJ’ Čeprav se »brez kruha« ne letnici »zelenega« in 20-letnici kdo je sodeloval v zelenem, kdo lfj yezery? kakor ledene uspehe je dosegel. sre,duje učencem. Nekateri učite- da živeti, vendar tudi ne živimo »rdečega« Popotnika, pedagoškega v rdečem Popotniku, zanimivo bi plošče te dni na Donavi. Zdaj ne Tov. Crvenkovski se nato s teh Iji bodo morali nadomeščati; pri »samo od kruha«. Imamo še dru- g7asjz0 slovenskega učiteljstva, bilo slišati kaj več o »kanalu« na So« Ji več 0 ten\ali J* splošnih razmišljanj vrača na novem načinu nagrajevanja ne ga zadovoljstva v življenju, ima- Gre namreč za to, da bi naši Remšniku, Učiteljskem pokretv goče drugače razporejati dohodek konkretna vprašanja, ki jih je moremo spregledati, da so neka- ™° Pa tud! obveznosti. Rašp javni delavci, ki so delovali na itd., kakšni so bili odnosi (kore- Sol, temveč, kako to izvajati, s nakazala omenjena anketa. Ve- tere stroke v družbi bolj iskane družba tezi za tem, da 00 vsak pedagoškem področju v dobi med spondenca, osebni stiki) med kakšnimi metodami, menil m čina udeležencev ankete Izhaja s kot druge. In naposled je tu še državljan tudi upravljavec t. j. obema vojnama> več dau od uredniki Popotnika in sotrudniki grizenji, na katere organe prene- stališča osnovnega in gibljivega uspeh, ki so ga učenci dosegli. layni delavec, tisti, ki "-dela po- sebe_ Ceja vrsia pomembnih pe- itd. To,v. Vrane navaja v svojem • edločanja, Kako bi dela plače kot že sprejetih kate- Razumljivo, da ne gre za formal- Htiko«. Dejavnost v družbenih dag0škik osebnosti je med nami, članku mnoga imena in bi bilo vsestransko stimulirali to subtilno gorij. Ko bi novi sistem nagra- ni uspeh (za ocene, ki jih dobe organizacijah, v organih uprav- ^ s0 v navedeni ^obt ogromno prav in koristno, če bi vsakdo na- človeško dejavnost, da bi se dvig- jevanja —piše zvezni sekretar za učenci iz posameznih predmetov), Ijanja je bila doslej in mora osta- ustvarjaii in oblikovali našo pe- vedenih — pa čeprav še takšne mla. raven šole na tisto višino, prosveto — temeljil na osnovni marveč za tisti uspeh, ki se v ti brezplačna. Ta dejavnost je tu ^apošfeo zavest in bi bila velika malenkost — prispeval k stvari' iu je družbi potrebna. plači kot- na kategoriji, ki jo do- resnici šele kasneje pokaže (ko zaradi družbene afirmacije. Za škoda, če ne bi posredovali neko- Tako — mislim — bi prišli tudi Še se najdejo dvomljivci, ki se loča ali federacija al^ republika pridejo učenci v šolo višje stop- njeno uspešno opravljanje dobi- nko 'doiočneje in obširneje svo- na tem področju do zanimivih re- I težavo osvobajajo navade, da (ali pa tudi komuna), bi pravza- nje ali na delo v podjetje), a tu- varno družbena priznanja, voliv- jih >>spominov<< in tako prispevali zultatov! Sivijo kot državni uslužbenci z prav ne vseboval 'nič bistveno di to je važno, ker bo ugled šole ne funkcije, odlikovanja itd. k pravemu Uku našega pedago- Vsekakor moramo izraziti toV. zagotovljeno, točno od zgoraj do- novega. Stari sistem bi bil sicer sčasoma časteh s tem pa tudi nje- To so samo nekatera vpraša- škega življenja v zanimivih prili- Vrancu priznanje za prve pobu-ločeno mesečno plačo, pa čeprav izboljšan, nekoliko stimulativ- ni dohodki. nja, je zaključil tov. Crvenkov- kah stare Jugoslavije. Pozdraviti de, želeli pa bi vendarle, da se še je še tako majhna. Med temi nejši, družbeni položaj učitelja pa Najboljša merila za nagraje- sk'- Ostalo jih je še mnogo, n. pr. moramo pobudo uredništva So- oglasi in svoje »spomine« obšir-ljudmi, ki jih je vse manj, jih je se bistveno ne bi spremenil. V vanje pa bodo vsekakor našli sa- 3e z materami — »prosvetni- dobne pedagogike na zaključku neje dopolni, ker sem prepričan, največ takih, ki niso do kraja tem pogledu mora iti decentrali- mj kolektivi. Pri tem se takoj po- mi« delavkami, kako bomo na- Vrančevega članka, da bi tudi da bi prav on — poleg mnogih doumeli bistvo novega in je zato zacija do kraja: do same šole. javlja bojazen, da bo prišlo do grajevali starejše, kako določali drugi udeleženci boja za boljšo drugih — še lahko mnogo pove- njihova rezerva bolj rezultat ne- Šolski organi (šolski odbori, uči- medsebojnih trenj in da bo to pokojnino itd. šolo v stari Jugoslaviji napisali dal. A. P, sporazuma kot pa odpora. Zato teljski kolektiv) so edini, ki lah- škodljivo vplivalo na napredek 9* je pomembno, da je vse več ko delijo dohodek, ki - če se šole. Taka bojazen je neosnova- _______ tistih, ki so že postali (s svojim izrazimo po starem — lahko do- na Kolikor pa bi do takih trenj A 7VT A 'S T^SrJ^TT T A A godelgvanjem v razpravgh) ywm ^W_o PUfe- £pmuna_ (ali _drugi tudi prišlo, je to hthko samo ko- O O JLA IN A V it/U O-H/ V M Aol^A V DRUŽBENO DOGAJANJE Sinitelji ustvarjanja novega siste- ustanovitelji šol) bodo z novim rjstna učitelji bodo v prihodnje ma. To je treba poudariti na za- sistemom finansiranja zagotovili delili »svoj«, ne pa »državni« de-četku zato, ker je bil stari sistem samo vlogo regulatorja povpreč- nar verjetno bo najbolj! način predpisan od zgoraj in je potre- nih dohodkov. Nikaka osnovna za uvajanje novega načina nagra- feoval propagando,, da je bil spre- plača v smislu nagrade za kon- jevanja izdelava pravilnikov V . Jet, novi pa se bo uresničil le z kretno delo ni treba da je žago- njen;l bo(jo opisana delovna me- Na osnovni šoli Vič I se dobro zato stalno iščejo vsepovsod ra- Ankaranu itd.). V šolski telovad' ustvarjanjem posameznika in ko- tovljena. sta '}n potrebne kvalifikacije za zavedajo, da je treba v sedanjem, zumevanja, moralne in material- niči predvajajo vsako nedeljo d. da bi io morali zmanišati na rni- neki vasi učitelj delil dohodke, moderne fizike. u« je ao« uoona a uove rauijaao aonuu aaurugi. auu je nuu ZvSISi.'; C. m. B.z.mu.va, d. nov! aS oaf.TSS ^»{SfBS »S S™«,™ KS mmm mmm wmmm )&r“!Ssr„ trs jsssus »trsuss IHIf"X?1 “dl sts ssssr flužku od tega dela; b) nov po- nagrajevanja dela (ne kot kate- ''aVA. I • ^•1 * mon-ionn st0 zadevajo ob te znanstvene pro- tehničnih učil, kar znese preko mladina pripravili za to praziu ložaj šal kot samostojnih ustanov gorija delitve dohodkov), temveč večkrat je mio ze o e j pleme. Ta seminar naj bi ne pomagal 2 milijona dinarjev. vanje obširen celoletni kulturflft i UtofevLi. in vzgajanje, lot socialna mera. MM. v M- i. bKe fcn S pomofjo podjetij in ntnoiič- pnmM ***** fc m, tog temelječ na družbenem samo- bi bi ne smel biti nagrajevan iz- v'.'. 8ki naera. znanstvenimi inštituti in industrijo, njh organizacij je šola priredila sledeče: predavanje ^ prof. Der1 upravljanju (to je ustanov, v ka- pod zagotovljenega mupmum^ J^ncS^lje kot zaosSi; fo^^n/u6 'Lo^f^eTn^ v polletnem odmoru smučarski tenh Droces Dodružblionia v on- Konkretno se lahko sugerira se v , . , v.,_ ,__ nQir.«ci l-i mam -iiv. mmo+otriio v Hvph izmenah v Logu nod aecKe in aercnce osmin razreo “IVW sssss-zzzt&z. SiiSisii! SrSSHIS i^hi£*sp’$ Družba, ki je odpravila izko- gotovi vsakomur višina zaslužka, V nicah pa prav tam letovanje v slovesen sprejem mladincev . rlščevalce in osvobodila proces kot ga je imel prejšnje leto. Mo- t lih kraiih zlasti obvezno v p°rtoroj!u. dveh izmenah z 90 učenci. mladinsko oigamzacijo m cicih asociacije proizvajalcev, ne more rali bi opustiti stare kategorije: b*,0”?!,1 iLip t0in ° č da- Predavali bodo: _______________________ nov v pionirsko organizacijo. asociacije proizvajalcev, ne more ran di opusini stare jvatcSuxijc. v , nreaavau ouau; 7 ,,+r-Hifatr onnTnatm- iluv v , i "■ ->• .•***« •vrT* JSSSFSZ K Sn. i£«k. tet» C: ffi&asrjssrsa. - mSmTSl Odnese (ali ostanke takih odno- variabilna plača, in sprejeti ter- I N T ~Kje zdai delalo Renu- razlikovanje"med korinami. izolatorji busom izlet do Velenja in Ptuja, {taj ",as> lzveaoa Trt katero min zaslužek oziroma dohodek STahS ^vede pSen H- ta _____ kjer so si ogledalimuzeje in riS f!****?™** £$ *0V) - nasproti državi, za Katero nun zasiuzek oziroma uunuuen. .. , , , „ ln polprevodniki. , , kier sn oeledali miizeie in rim- “~=~ --- ^ Ml MtotoMnm* dokler „e „.jd.™ i. bolj ».reg- to?*SSJSgX?^SSr$t VS&S&tUSS&SUm !?v S Si. e”P.‘o»Sr“. vS KkK fz rlSh pijem: “jlb^SmiSVbfr.' »8RW£. —' “ EeT™ v‘°Pl,Sf M‘tK™- l4 Z» d“ &o ^ delevee, ». le rojnl, more biti tov (g. redw delo v jll ho.o- Sbl b5 ufit.lj v g.ost.llh kr.l toOffA&ff &JEBSBF& dušnih podjetjih je pok.g.lo ve- JJ nD™“ l^' ^ Soed"j.ps,io'c SKri ;K“gad„iSfp.‘.“i.S'. ast -3«s.v*sai« a» t”,pS?JmpK.c'Su“b' «»• vs— m p*u u* mUm družbene leetnlne, NI NI p,t«b„o, d. Im.mo n.predo- J*' ‘ •"*? el ESSUVi.........• “ Ij.n.-Tr.nsport, Za obrlnaki P««, Ijana-Transport in Kompas. Dr. m. Mihailovič in dr. B. Povh: Tako opremljena šola je pri- a term c n bo^8 ' ' redila 17 kulturnih prireditev, od mK; ^ af>nla> katerega o_Aa važna, ali gre za stroje v tovar- vanja na osnovi akademskih na- kc> Razpad beta! ni, instrumente, zgradbe, postelje slovov in službenih let. To ne _ , __ H hn nHiin — a) opis pojava. katerih iih ip hiln R doma Q oa v I M«.!!! -t&Jf '?«** -SSS& fA kršitev „.Č,S L"e„°.ko S 2»«»TZS, »«,. go.t.v.bj (v T.b.žo, »v.A, prvič praznovali v občini, _ bC^ ^prLljanfe ri pridobijo enega kot od togega riemen- ^dati nagrajevanje učiteljev v razpada dohodke in jih delijo (najprej na ta je povsod, kjer se v družbi družbene sklade, nato še na oseb- opravlja neka dejavnost, zlasti pa _ # _ _ Ucenci za katedrom učenju po razredih in se krep-borijo za prehodne, zastavi6^ Imeli-so že tečaj prve pomoči L ne prejemke). Samo na ta način še v šoli, odvisna kvaliteta dela ■ ir rfc prav tak teča;i pod okviljem f te lahko zagotovi največja ini- in doseženi uspehi. 'Novi način S |\ i>S"|J I 11 SI! imajo zdaj; obiskuje ga 22 prig* eiativnost, proizvodnja in ustvar- nagrajevanja bo dvignil zanima- ^ a. m-m.*. šencev. Obiskali so razstavo si _ jalnost posameznika in kolektiva, nje za nadaljnje izobraževanje. , . njeveških fresk v Narodni fi® Vse to velja enako za indu- A ne le to. V šolah ne bo mogel Tudi učiteljski kolektiv osem- darstva... vse so jim bile na raz- Na koncu pove učenec tudi riji, izvedli nabiralno akcijo V« ,tri j o, kot za šolo, bolnišnico, biti učitelj nihče, ki ni dokončal letke v Dravogradu nenehno skrbi polago. Naslove tčm so določali vire, kje je črpal potrebno snov. pirja, stekla in železa in nablj3, znanstveno ustanovo in do neke z zakonom določenih šol. Toda za izboljšanje svojih učno-vzgoj- sami. Reči moram, da je taka oblika tri kamione odpadnega materi® jnere tudi za javno upravo. Dru- iste kvalifikacije, ista leta službe nih metod. Dana so jim bila tudi osnovna dela zelo hvaležna. Čeprav so se Razmnoževali so skripta za gačna so le merila za preverja- morajo biti tudi v prosveti raz- Redne mesečne hospitacije in napotila: kako in koliko naj piše- učenci ustrašili prvih težav, so se Ce, obdelovali šolski vrt, vkuž()' nje opravljenega dela. na osnovi lično nagrajena, če je delo in razgovori ob njih so vir vedno no- 3°» k3e naj iščejo potrebno snov, ob uspehu enega ali dveh sošol- vali sadje ter s tem svojim katerih se potem deli dohodek, uspeh različen. V neki šoli z uči- vih iskanj in novih metodično-pe- nasvetov, pomoči. Naj uporab- cev opogumili. Morda so sami pri- spodarstvom pridobili 60.000 o V taki družbeni atmosferi lahko teljskim osebjem istih šolskih dagoških prijemov. Ijajo ponazorila, predvsem slike, čakovali večje težave, kot so. Sami ob sklepu lanskega šolskega 1 0 posameznik in. kolektiv do naj- kvalifikacij bodo verjetno različ- , , , fotografije itd. so povedali, da se bojijo iti do pa so priredili v 4 učilnicah - 5, večje možnosti razvijeta svoje ni dohodki in določeni razponi, Avdiovizualna sredstva so jim Ko gQ bile izveciene vse osnov. ljudi in jih vprašati o posameznih uspelo razstavo tehničnih m K sposobnosti. Geslo socializma; če bo dosledno izvedeno sociali- postala ze skoraj nepogrešljiv pn- ne prjpravei so skUpno naredili dogodkih, ali jih prositi pomoči, njh izdelkov, katero je obis* •Vsak po svojih sposobnostih, vsa- stično načelo delitve po delu, to pomocek pn njihovem delu. Po- urnik gOVornih vaj do konca šol- Tu jim je bil potreben pravilen bližnja in daljna okolica. :emu pb njegovem delu,« vsebu- je po prizadevanju in doseženih stala. ^ skega leta. nasvet^tu•uaied celotno rast otroka. Pri tem je po- turi<<> da je Marinkovič dosegel ugled 7 i P v • P + ®) ‘ v tistično obdelati in s korelacijsko me- v., , • „0vQrT_ • _i_ kazal je tudi naloge, ki jih imamo pri ter od odnosov med starši in otroki. newyorški založnik je neoavno izdal Začetku letošnjega leta pa je nas todo izračunati korelacijo med toč- Z1^° praksi, v našem primeru sol- razvoju naše družine in družbe v ce- Rubrika »Vzgojiteljice nam piše- knjigo z naslovom >*Einstem o mi-&sihološki oziroma pedagoški kovanjem igralne dejavnosti ter stop- ski praksi. Pred nami je še mno- loti. jo« postaja vedno bolj priljubljena. ^ znanstvfniv?ye4oZ?frAtCin Fin- Itnjižni trg obogatila študija smaS^^ntelfientnosti ‘mrok ‘za1 kar' go nalog: ugotoviti profil našega. Dr. iva geguia je načela važno Tokrat najdemo tu prispevek Mire stein°o "vojnLin' miru od 1914. leta Ivana Toličiča »*-Otroka spo- so se ooslužili VaJentinilevega inte- šolskega Otroka, našega pobertet- vprašanje, ki enako zanima starše in Voglar, ki govori o možnostih in po- d0 SV0je smrti 2955. Knjiga je n&šla J O .. -i-i 1, _•• j___ _ 1 č ,, -i c 'T o ro d r\rar\ mio /it tTi Ir __ _^__1 M 4_ c* * . .... _ _ -u 1.^; mn rzv-i /iv r o 4 vnv-1« znamo V igri«, s katero je avtor ligentnostnega testa. Potem ko je nika itd.. Predvsem Želel znanstveno po- avtor Izvedel potrebne operacije - kako se razvija ta ali Učitelje. Gre za napredovanje otrok menu posebnih igric in vaj, ki ostrijo širok odmev, hkrati pa znova izprl-- slabimi ocenami. Opozorila je na otroltov sluh< v tej rubriki najdemo {uje, kako skromen je bil Einstein ugotovitev občutijivosti pTSr se °ni V naf.ih ^ . ^ko ti in nevarnost k^gTe ^ ^ tTdf dobrJ nasv«e Žf oTnlza- » ^ Jasniti vprašanje, ali smemo na jeS poslužil postopka oziroma prever- pogoji-vplivajo na razsoj celotne ali naj otrok z eno ali dvema neza- ‘ medsebohih obiskov otrok osem- spremljal politične dogodke ter Izra- osnovi otrokove igre sklepati na anj-a s (Chi-kvadrat) testom, ter mlade osebnosti itd. Pred nami dostmma ocenama napreduje ah pa “3t° °D1S1C0V otro žal skrb za ohranitev miru. C tatl od- SWnir.niesov«=,ea intelektualne- vprašanja zanesljivosti dobljenih re- te še težko vnrašanie psiholo- naj ponavlja razred. O tem vprašanju letnih šol. kri vaj o pronicljivega duha in velikega Stopnjo njegovega intelektualne- zPtatovJ z izračunavanjem korelacij- He- b0 treba še mn0g0 razmlsI^atl- Vladimir Kralj piše o vzgojni humanista. skega koeficienta po metodi produk- SKin Kaaiov. venaane laKoie u Ljubljanska Poklicna svetovalnica vrednosti gledališča. Pri tem se opira Srbske umetnine v Budimpešti, tov ter ugotovil v obeh primerih vi- Jo slovenskega znanstvenika in je prepevala uvodna pojasnila k pro- predvsem na klasike gledališke umet- Po dogovoru o kulturnem sodelova- BrvZm rteliUte nri karan 'kritični sok,°- po??tlXnost .občutljivosti in za- nadaljnja prizadevanja pri vzga- blematiki poklicnega svetovanja, po- nosti, premalo pa na izkušnje, ki jih nju g ^Madžarsko s° P^aVftlv.BU' prvem aem je prikazan Kritični nesljivosti, je s korelacijsko metodo • ■ mladih nsiholoeov Dričalo leg tega je dala tokrat tudi kratek lmaio naše miadinske igralske sku- dimpešti razstavo srbskih umetnij kih Pregled raznih izsledkov mnogih ugotovil tudi visoko korelacijo med 3“n3u rntatim psihologov pncajo, » kovlnskih p0kucev. imajo nage miaamsKe igralske s spomenikov. Na razstavi so zbrana rariskrvvnlcpv n otroški ieri- avtor obema variablama (igralno dejavnost- da bomo lahko ostali za našo bo- pme in gledališča, vzgojni pomen najmarkaritnejša dela iz XIX. stoletja. aziSKOvaicev o orrosiu ign, avtoi otrok ln intelektualnim razvojem dočnost optimisti Milan Divjak je na kratko prlka- gledališča bi morali raziskovati v dveh To je prva razstava tega razdobja .. ----'i' zal nekatere najvažnejše činitelje, ki - .... ■ ^ —“• ‘ . - vplivajo na otrokov socialni razvoj in Sa razvoja. Študija obsega dva dela. V obravnava v tem okviru razvoj otrok), ki mu je dokazala, da ob-otrokove igralne dejavnosti, važ- staja povezanost med duševno starejše teorije o izvoru, otroške Jgre, pomen igre za razvoj otrokove osebnosti, igro kot sredstvo spoznavanje otroka in igro kot terapevtsko sredstvo. Obsežna literatura na zaključku razprave Priča, kolik pomen so posvečali •hnogi pomembni psihologi in ^rugi znanstveniki igri predšol-®kega otroka in so se lotevali Problematike z velikim interesom J ljubeznijo do predmeta. Kriten pregled z važnejšimi izsledki z navedenih področij podaja ledom na te pojave. . ' W. ^ V drugem delu študije so po- s-tel izsledki avtorjevih poskusov, I 1 k? jih je izvedel s 95 otroki pred- ^ teke dobe iz nekaterih ljubljan- |g| skih otroških vrtcev s smotrom, tetoviti igralno dejavnost kot ^agnostično sredstvo otrokove ^ebnosti v predšolski dobi in Predvsem prikazati problem o polarnosti igralne dejavnosti z ^rokovim intelektualnim razvo-J®rn. V študiji so prikazane za po-s®rtiezne vrste igrač tudi konkret-?e oblike igralnih dejavnosti, ki “h lahko smatramo kot značilne Ja posamezne stopnje otrokovega JJtSevnega razvoja. Poskuse so iz-teii v za to posebno prirejeni gralni sobi ljubljanskega Psiholo-“kega inštituta, v kateri so se teci nemoteno in sproščeno ^ali, medtem ko so jih ocenjevalci lahko iz sosednje sobe skozi “Osebno okno opazovali in beležili po posebno prirejenih vidikih Albin Podjavoršek smereh: z vidika otroka-igralea in jn tako širokega koncepta v Madžar-otroka-gledalca. ski. Jovita Podgornik poroča o beo- Operna premiera v Sarajevu. V Sarajevu so izvedli novo opero Mi-®- naši reviji. Sploh bi bilo treba to vojnei osrednji del opere je posve-vprašanje raziskovati in se pri tem (;en noju v okupiranem Beogradu, nasloniti na delo mladinskih filmskih ko pri napadu na bolnišnico rešijo klubov in Mladinskega kina v Ljub- zaprte bolnike — pripadnike . narod-Ijani. noosvobodilnega gibanja. Jože Zupančič je prikazal svetli Film posvečen miru. Francoski lik našega pisatelja Fr. S. Finžgarja, režiser Marcel Camus pripravlja nov r, x tt x ■„ x,- ’ film z naslovom »Beli zajec«. Odloču Frančiška Vrečar pa je prikazala živ- Sg da b0 fllm posnei v barvah, Ijenje otrok v bolnici za predšolske posvečen pa bo ideji miru med na-invalidne otroke. To je storila s prav rodi. Camus bo začel snemati pomla« toplo prizadetostjo. di v različnih prestolnicah nekaterih V nadaljevanju lahko beremo za- držav. Po uspehih, ki jih je dosegel tj a n a tj„xv Camus, si obetajo filmski strokov« nimivo delo pisateljice Pearl S. Buck. n;jaki ne le priStno umetnino, pač pa V priljubljeni rubriki »Pomenki s tudi aktualno delo z mednarodno le-starši«, najdemo tudi tokrat nekaj za- matiko. nimivih prispevkov. Omenimo naj za izmenjavo glasbenih gosto* Slavico Pogačnik-Toličič, ki piše o vanj. Jugoslovanska koncertna di* tem, kako otrok doživlja zdravnika, rekeija je sklenila več pogodb, ki Anko Čerin, ki odgovarja na vpraša- obetajo izmenjavo tujih in domačih nje, kako je s piačevanjem oskrbo- valmne za DID, Heleno Puhar, ki pJogodba, kl s0 jo p0dpisan v Var-svetuje materi, ki bi morala zapustiti ^avi, Moskvi in Berlinu obeta, da bo-poklic zaradi otroka, in drugo. N. S. mo v sezoni 1961—62 poslušali v naši piše o pomenu glasbe za otroka, M. sredini vrsto umetnikov mednarodne* V. svetuje, kako ravnati, ko je zano- Ša slovesa. sila srednješolka, dr. Božena Grosman Nov scenarij Terenca Rattigana. svetuje, kako ukrepati pri vnetju Angleški dramski pisec in scenarist srednjega ušesa in kdaj je potrebna Terence Rattigan se je vrnil iz ZDA .________, , „„ in prinesel v Anglijo scenarij za film operacija tonzil pri otroku m drugo. „p0pmembne osebnosti«. Dogajanj« s« Stanko Holy daje pravne in življenj- vrši v čakalnici aerodroma po zasil-ske nasvete materi, ki se boji, da bo nem pristanku potniškega letala, morala vrniti posvojenega otroka, po- Zgodba se dovrši v 24 urah, drama-sebej še piše o tem, kaj moramo ve- tik P» je v napeti situaciji prikazal deti, če hočemo otroka posvojiti. Jana 'h',st0 najrazličnejših značajev. Vo- Lxi_______ dilno vlogo sta prevzela Ingrid Berg- Milčmski na prikupen način prikazu- man in Laurence oiivier. Osnovna je, kako naj bi si zakonca medseboj- jdeja ni kdo ve kako originalna, nudi no pomagala in kakšni odnosi naj bi pa vrsto psiholoških in etičnih situ-vladali v družini. aeij. 2e ta kratek pregled vsebine naše -----------------—------------- ' ■— revije nam kaže, da bi bilo dobro, da bi jo učitelji prebrali in pokazali tudi staršem na roditeljskih sestankih. * D. M. filmu in Ganljiv prizor iz filma »Izgubljeni svinčnik« Iranje posameznih otrok, za po- rostjo poskusnih oseb in igralno deležne igralne dejavnosti Ozna- javnostjo. Seveda — pripominja avtor > tudi čas in potem na osno- Je "o&u^mo^g&no ^av^Td Preračunavanj uporabljanja enostavnih do sestavljenih oblik po fTteeznih igrač pri igri ter upo- metodi, po kateri je delal avtor te teenega časa izvedli čim naj- žtUv'ied Majhna umetnina, ki veliko pove Priprave za steklarski muzej v Hrastniku te 2e Precej časa s simpatijo sprem- prav v mesecu decembru sem si da bi tudi ona pokazala več pozor- Dejstvo je, da so razstave in mu- —-----------------------i. arartiv« ter«ten • rt«tevnr,et ntrnk U3*® razvoj naše filmske umetnosti ogledal zelo dober film, o katerem nosti do njega. Učiteljica ga je s žeji najbolj privlačne in poučne učil- in priznati moram, da šem bil včasih moram nekaj napisati, da vsaj tako svojim nastopom odbijala in hotela niče. V preteklem letu sem bil h« 'tl En«T TXT ITT razvnte ter iem S nnsameznimi vrsA- nekoliko razočaran, a drugič zopet izrazim navdušenje in pohvalo nad biti enaka do vseh učencev. Nekega dveh krajevnih razstavah v Hrastniku ^DALISCE IN MLADINA igrač rna raznfh razvojnili ston Prijetno presenečen, ali bolje: zelo kvaliteto »Izgubljenega svinčnika«. dne je skril svoj svinčnik in prosil ob Savi. Obe je uredil naš stanovski 15225 ^.81^1 HHlil IMKm «»v ,—„ «-«x 1- —raznih razvojnih stopnjah«; s pomoč- njimi sta dva, ki zaslužita več pozor- ne, kjer lahko zopet kupiš novega. 52d,2fl.!XJ®;.kwLiJifVeda- VM sclj, H hi lahko oHrvnmoote h t-o. jo opazovanja otrokove igralne de- nosti, prav filma za otroke ali-bolje In prav o takem »piškavem« svinčni ^flinir x j , < x A javnosti je mogoče približno ugoto- o otrocih. To sta Kekec in Dolina ku, ki hi bdi niti cel, temveč le po- 5,,, lrani’ enotni in intenzivnejši gle- Vju stopnjo otrokovega duševnega miru. Ta dva filma še danes vedno loviea, je zgodba filma. Toda svinč- ‘“ki vzgoji mladine. Na tem po- razvoja, posebno, ali v razvoju za- z veseljem in zanimanjem gledamo, nik je samo povod za _zgodbo, v ka- vetovani., /,„,nHne heserie ip sere- ostaja ali normalni razvoj prehiteva, Toda ob tem si moramo priznati, da ' ?čvnwi ; (UVOdne oeseae je spre kar utegne še posebno služltl naSi zdia;j že nekaj let na podiročju mla- t«. ru tov. Franček Bohanec, direk- vzgojni praksi pri vsakdanjem delu dinskega filma nismo skoraj nič na- ga je on ukradel. hrastniška dolina stoletnico ustanovit- Od tistega dne piko ni bil vod ve steklarne. Tudi ob tej priliki je srečen, šola mu je postala neprijet- tov. Hofbauer priredil razstavo v treh na, a tovariši so bilj do njega kruti sobah. Ta. razstava je prikazovala tri STo gPa“i; k£tf8vVin£i1jeČ11Mi s^bHe Ma*namenTen^delflkrnrfn Zavoda za prosvetno pedagoško s predšolskimi otroki. icvtaii. ajicujc* l. maiucuvu- vv««**!* jvi v _— !^bo mn Tiniiiinnn\ -ip hiin Ittp- V dobi ko smo začeli tudi uri jemo film Franceta Kositiača »Rod da smo do otrok krivični in si take Začele so se priprave za Novo- poizkusom za časa predaprilske Jugo-W OLO Ljubljana) je bilo izre- V aooi, ko smo zdceu tuai pil hltronožcev^ krivice še dolgo ne moremo opro- letno jelko. Diko je sklenil, da ne slavij e. V tretji sobi pa je prikazan « mnogo misli, ki bi uresničene nas razmišljati nekoliko vec o __ ».ihMv.h „ stiti. b0 ž-el ha proslavo dedka Mraza. To- razvoj in dejavnost po osvoboditvi. 81eflak0r P°ma?ale dvigniti stopnjo pomenu in nalogah šolske psiho- zadnjih ea&lhakfj posebnega naredili Mali Diko je svojo učiteljico ^gnju našeld svtočnik^m uči tel lic a da^šlf krajevno8 razstavoSl Ta ^e0^ _____________________. 1 a «4 44 l/irfi-i/1 Ui+i folrocra TT-i-mVvii in -žpIp.1 d io V1'scen',u naisei _ svmcnidc m učiteljica Udi Krajevno razsia\ o. ra je pn- i««- a.«, začetniške navdahnjenosti a redili. Letos z zanimanjem prjčaku- včasih nesigurnosti, ki nas zapelje. nJegov. njenim delavcem pa tudi uporniškim ahške kulture pri. mladini. logije, moramo biti takega dela, na področju mladinskega filma. Toda vzljubil že prvi dati in želel si je. ^r^zn^la da je Diku naprtil« vabite k skSpnemu ogledu vrsto zna. krivico. Kako popraviti, kako vrniti nih imen i? prosvetne stroke in dru* ______________________________________________________________________________________________________________ Diku ti&to veselje in tisti mir, ki ga gih poklicev. Vsi smo dali priznanje je imel v začetku šolskega leta? To vrlemu zbiralcu Lojzetu Hofbauerju je mislila učiteljica in sklenila po- za njegovo plodno delovanje in zbi« praviti svojo napako do Dika ter mu ranje zgodovinskega gradiva, tako dati najlepše novoletno darilo. Lojze Hofbauer je v naši javnost! Starejši učenec je Dika nagovoril in vse premalo znan. Tih je in delaven Diko je prišel v šolo. Dedek Mraz — kakor mravlja. Zdaj, ko je, upokojen, učiteljica — je potem lepo povedala nenehno zbira zapiske pri starejših otrokom o Diku in se v imenu vseh domačinih, da jih ohrani pozabi. NEMŠKI JEZIK V 5. RAZREDU ^ novim učnim načrtom je ^ ‘ala direktna metoda vsemo-4|te pojm. Sestavljavci učnega so jo tako rekoč predpisali U °bvezno, kar bo le malce pre-Pri tem 3® Prava ironija ati direktno metodo, a ijteišati v VIL in VIn. razredu 'Irs-0 tedenskih ur na dve. po direktni metodi«, je da-ltVa, ?Plošna fraza, ki naj pomeni * en P°uk' čeprav si marsi-tJftf,. na jasnem ni, kaj -sploh H? ’ in nieni, če ne uporablja lijte e slovenske besede in če iifete hie ne pišejo, da je zadeva tei na' Iz ene§a ekstrema smo t»sl v drugega, kakor je to pri te že stara navada. Vendar bo 'te ^krat najboljša zlata sre-<1 -i t. j. kombinirana metoda, teb^u3e dobre strani tako di-6 kot tudi gramatične me-te’ 'Irugače povedano: vklju-Poleg posredovanja tujega te a.na osnovi opazovanja, po-8tavii a in Ponavljanja še poeno-teli®?° jezikovno teorijo po '^no-induktivni metodi, te , .h: Poprej se je naša mla-®t, aUCl3a tujega jezika po osem *8 b Pa koncu ni bila sposobna teth3ros^ vsakdanji razgovor. V*Č j,«. na metoda se je vse pre-v'l&la ob suhoparnem gra-v»)ate*Piu in dolgočasnem pre-Sla« •pr' ^em Pa pozabljala tlijesavPl smoter in nalogo pouka Jte B 3ezika, t. j. aktivno upo-te m j0ra v preprostih situaci-bogodkih iz vsakdanjega življenja. Gramatični način poučevanja smo morali nujno reformirati, a ne bi ga smeli popolnoma zavreči. Tudi gramatična metoda ima svoje dobre lastnosti, le sama sebi ne sme postati namen. Kot je slepa privrženost gramatični metodi škodljiva, tako tudi pretirano navdušenje za direktno metodo ne more obroditi najboljših sadov. »Čista« direktna metoda je primerna za predšolske otroke in mogoče še za nižjo stopnjo osn. šole, saj bi bilo nesmiselno mučiti cicibančke z jezikovnimi zakoni. Na direkten način so si prisvajali tuji jezik naši izseljenci in si ga tudi prisvojili, ker so bili v manjšini med tujim življenjem. V naših šolskih pogojih, ko imamo tudi po 40 učencev in več v razredu ter le dve do tri ure tedensko (v SZ imajo v V. razredu do šest ur), ves ostali čas pa slišijo in govorijo naši otroci le v materinščini, »čista« direktna metoda že na začetni stopnji ne ustreza popolnoma. Razen pravkar navedenih splošnih ugovorov »čisti« direktni metodi ima le-ta še nekatere specifične pomanjkljivosti. Naj navedem le najvažnejše: učence vse preveč navaja k mehaničnemu ponavljanju in s tem zanemarja aktivizacijo njegovega mišljenja, mnogokrat pušča nejasne pojme (vsega pač ne moremo , narisati in pokazati, vsak učitelj tudi ni dober risar) in se kaj rada izgublja v pretirano igračkanje, otročarjenje in brez-smotrnost. Vsak jezik ima svoje zakonitosti, ki nam pomagajo, da hitreje in laže dosežemo pravilno izražanje v tujem jeziku. Povzetek: Prevladuje naj govorna metoda, t. j. živ tuji jezik, iz katerega že v V. razredu pridobivamo po ’ analitično-induktiv-ni metodi poenostavljeno slovnico, seveda brez kakršnegakoli »harpurlartističnega« gramatizira-nia. Učencem ne sme ostati noben pojm, nobena jezikovna konstrukcija nejasna, zato brez strahu, da bi smotrno grešili, uporabimo, kadar se nam to zdi potrebno (zlasti pri abstrakcijah) slovensko besedo. Le-ta bo tudi uspešno zamenjala nenaravno ge-stikulacijo ali mimiko, ki lahko spravi učitelja v prav komičen položaj. Pouk naj bo življenjski, vsak stavek mora imeti svoj pomen, svojo praktično veljavo. Učitelj naj bo iznajdljiv in prožen pri - delu: za izhodišče naj vzame zdaj konkretno situacijo zdaj berilo v vadnici, ustrezno sliko itd. Učence je potrebno postaviti v konkretne življenjske situacije; da sami vprašujejo in vikajo učitelja, uporabljajo različne osebe v ednini in množini itd. Le tako si bodo pridobili preproste konstrukcije za vsakdanji razgovor. Vzporedno jih seznanjamo z osnovnimi jezikovnimi zakoni, kot so trdilna, nikalna in vprašalna oblika prostega stavka, nedoločni in določni spol-nik, ednina in množina itd., seveda le s praktičnimi vajami v celih stavkih ali v paradigmah brez učenja definicij. Zelo koristne so vaje, v katerih morajo učenci dopolniti manjkajoče besede ali končnice ter spremeniti obliko stavka, osebo, število. Posamezne jezikovne konstrukcije utrjujejo in povezujejo v preproste sestavke ob bistvenih besedah (brez sinonimov) osnovnega nemškega besednega zaklada >iz bližnje otrokove okolice (šola, dom, igrišče ipd.). Pouk poživljamo z zabavnimi oblikami; kot so pregovori, uganke, križanke, pesmice in igrice. In kako je s’ pisano besedo? Zaporedno jemljemo: najprej govorjeno, nato pisano besedo. V začetku si mora učenec prisvojiti vsaj najvažnejše specifične nemške glasove in nemški izgovor, zato naj bo nekaj začetnih lekcij »čisto« direktnih. To bo hkrati zelo dvignilo veselje in navdušenje za učenje tujega jezika. Predolgo odlašanje s pisanjem se nam lahko Te maščuje Ne samo, da je pozneje dolgočasno seznanjati učence s pisavo cele grmade že znanih besed, učenci sami kažejo živo težnjo po pisanju, kar dokazujejo počrčkani zvezki — a žal največkrat fonetično in največkrat napačno. Vsekakor pa mora vseskozi ostati težišče celotnega dela na živi besedi. Jurij Zdovc opravičila. Vsem so tekle solze in ko je učiteljica odkrila izpod kučme in brade svoj obraz, so tekle tudi njej solze. Objela je Dika in mu tako skušala popraviti storjeno krivico. Tako se film konča in nas pusti, da razmišljamo, In res moramo razmišljati! Kako hi bilo Diku, da sa svinčnik, tisti »piškavi« svinčnik ni našel? in potem, kako se je počutila učiteljica, ko je dobro premislila o svoji napaki? Na videz majhna napaka bi lahko postala usodna v otrokovem življenju. Kaj sem hotel povedati? Ko ho prišel film v vaš kraj, si ga boste gotovo ogledali. Morda boste celo organizirali šolsko predstavo in otroci bodo uživali ob gledanju svojih sovrstnikov; a film bo bolj za vas, kajti prav odraslim mnogo pove. Nisem filmski kritik, a vendar bi si' upal izreči visoko oceno o filmu, kaj tj meni je mnogo povedal. In če še dodam, da otroci skupaj z Dikom in učiteljico Majo tako prijetno igrajo, da smo lahko navdušeni in bi si želeli biti med njimi, potem je film vsesplošno uspel. D JUKIČ MILOŠ Vse njegove razstave si ogledajo krajevni predsedniki na čelu s«pred« sednikom občine tov. Bračkom. Na Hofbauerjeve razstave prihajajo tudi učitelji iz vse občine in pripeljejo s seboj šolsko mladino. Take občasne razstave so pač edinstvena prilika, da spoznaš bogato zgodovino svojega rojstnega kraja in občine. Lojze Hofbauer je poučeval vsa svoja službena leta v domači občini: najprej na Dolu, zatem pa v Turju in nazadnje v Hrastniku. Ob ustanovitvi Jugoslavije je bil že kot mlad mož član krajevnega narodnega sveta. V času rudarske gladovne stavke leta 1934 jelpil med tistimi domačini, ki so ustanovili podporni odbor za stavku-joče. Prav zaradi tega, ker je živel in deloval vedno s prebivalstvom, ga cenijo in Spoštujejo vsi in ga podpirajo pri njegovem življenjskem delu, pri zbiranju gradiva za muzej v Hrastniku. V Lojzetu Hofbauerju 1« poslednja žilica posvečena vzgoji in pouku ter rodni hrastniški dolini. Želimo mu, da bi v novem letu doživel uresničenje: muzej v Hrastniku. Jože Zupančič F. S. Finžgar: Izbrana dela Finžgarjev! Zbrani spisi, ki so pred vojno izšli v 12 zvezkih pri Novi založbi, so že pošli. Ob pisateljevi 80-ietnici je Mohorjeva družba začela izdajati njegova Izbrana dela v 7 knjigah. Ureja jih prof. dr. France Koblar. Doslej so izšle že tri knjige, ki nam omogočajo sodbo o tem, kakšen bo celoten izbor. Izbrana dela ne bodo urejena po kronološkem redu, ampak po vsebinski sorodnosti. Prva knjiga vsebuje zgodbe iz kmečkega življenja, druga iz meščanskega sveta, tretja iz let prve svetovne vojne, v četrti bodo zgodbe iz pisateljevega življenja, peti roman Pod svobodnim soncem, šesti dela, ki so nastala po drugi svetovni vojni, zadnji pa avtobiografija Leta mojega popotovanid. Izbor je bil so-razmeroma lahak. Izpuščene so začet- niške povesti Zaroka o polnoči, Gozdarjev sin, po Kesnikovem vzoru sestavljena povest Deteljica, pod vplivom Cankarjeve moderne proze napisana zbirka črtic Moja duša vasuje" in še nekatere malenkosti. Ostalo pa je tisto, kar je krepko, ljudsko, s pisateljevo lastno resnostjo in slovesnostjo napisano, vse tisto, kar si predstavljamo pod imenom Finžgar. Urednik France Koblar je n* koncu vsake knjige napisal izčrpne opombe o nastanku, pomenu Finžgarjevih del in njihovem odmevu v slovenski kulturni javnosti; govora je tudi o tistih delih, ki niso vključena v Izbrana dela. Tako nam bodo Koblarjeva opombe dale zaokroženo podobo a tem, kako je rastla Finžgarjev* ustvarjalnost. F. Z- Štev. S Za diskusijo Pripombe k Priročniku za Televizija mladim gledalcem spolno vzgojo in pouk v osnovni šoli dila slovenske in hrvatske oddaje. Tu- slika. Morali smo ga zamenjati. Te- Pioniiji so kupili televizor g»'ŽS?&%«a*“SS pripomba uredništva: »Pri- spešila prezgodnje spolno prebuja- vsaj po enega predavatelja, ki bi v° osnovni Toh”°je^Sdal 1svePt°za «3^ (str- u)- Ce bo otrok tako se z vso vnemo posvetil spolni šolstvo uiis v sodelovanju z zve- razlago izvabil z vprašanjem, mu vzgoji. Tudi ta bi lahko navezo-zo prijateljev mladine Slovenije. j0 bomo dali, saj ne bo utrpel no- val gradivo spolne vzgoje na snov Avtorji in sodelavci: dr. Miro Ka- vsebini pogovarjali po konfiani od- g^rmi j<ž Mia všeč igra daji. Zelo prav M nam prišel ofosir- MojCa«. nejši komentar TV-oddaj, ker se nam ►Kekec in Usnik, Vladimir cvetko,’ dr. vasi- bene škode, če jo bo dobil neko- iz mnogih učnih predmetov, kajti lij Melik, Helena Puhar,’ prof. liko pozneje. prav primeri so tisto, kar mla- Franc Strmčnik, dr. Ruža Šege- pri dečkih nastaja puberteta dino najbolj pritegne (str. 26). In fcsor plzimar vrščaj° 'oi^a Pvi- P°zneje kot Pri deklicah. Zato je ker poudarjamo predvsem vzgoj-potnik, dr. Leon žiebnik. Knji- potrebno, da slednje poprej po- ni moment, bomo dosegli uspeh le, žica obsega 113 strani, o njej učimo. Že sama ta okoliščina nas če bomo gradili na primerih iz šega lis t a' p r i ne s 11” k ra t k o! 'boi j ’in- sik> da učence ločimo po spolih, našega resničnega življenja, formativno notico, ki pa je za- za to pa seveda potrebujemo po- Primer oplojevanja živali se mi rad* ?voiesa načelnega kritičnega sebne učne ure (str. 3). Tudi ne bi ne zcji nrhneren (str 44) Kliub ^m'^ PjrrL“laNa"mVerizI zadostovalo, če bi jih ločili po temu> l nočemo in nezmerno giedih tudi dr. Leon Žlebnik, ven- spolih le pri nekaterih temah (n. lagati v nobenem primeru ni niti ^manmaonSaP“rjatl ^ ^Prnv^nko^i ^ POtrebn° niti nUjn°’ f,0trokom pa nam je več do tega, da se raz- sečnem perilu). Prav tako m po- prav vse povemo. Mladina ima čistijo bistveni problemi pouka in trebno, da govorimo dečkom v tej izredno razvit čut za vse lepo in Tb?—Omenimo-šTnaJlale dobi ° deklicam dobro in ne pričakuje, da ji vse dosegli, če bodo ob Priročniku za Pa ne p erekciji, razen ce ne po- prav do zadnjega pojasnjujemo, spolno vzgojo in pouk v osnovni stavljajo otroci sami takih vpra- kajti marsikaj zlahka razume, pa s°tem^salTdan1 onravka vMTksb šanj: Zlahk^ Pa. obravnavamo s tudi dovolj g^boko čuti. In prav s tem namenom objavljamo tudi samimi deklicami prvo m s sami- zat0 nj treba »zmeraj znova po-pričujoči sestavek in seveda ni- mi dečki drugo vprašanje. navijati kakor matematična in kakor ne zaključujemo diskusije. — -• • ■ - ' ” ’ Haložan Vinko, ravnatelj osnovne šole Gorenji Logatec: »Že lansko leto se je naš učitelj- Zdi, da bi moral vodja TV-kluba vedski zbor ukvarjal z mislijo, kako po- n0 vnaprej vedeti o oddaji vsaj to- živiti delo pionirske organizacije. Ob jiko, kot ve učitelj pred radijsko šol- „ -------------------- — - . lanskoletni akciji pionirjev in mladih sko uro. Upamo, da bo naše glasilo osnovne šole Gor. Logatec izstopa ve naravoslovcev so se pionirji hitro na- kmalu razširilo svojo prilogo RADIO ProMemov, ki so izrazi o i a. vdušiii za ustanovitev šolske zadruge. in SOLA in ji dalo tudi novo ime, V tekmovanju so dosegli kar zado- in sicer RTV in SOLA. Koliko bomo DIDAKTIČNI ZAKLJUČKI Iz poročila ravnatelja in učenke in tehničnega ga, organizacijskega značaja. voljiv uspeh, saj so bili ob zaključku z našim delom uspeli, bom poročal sre^gtv^ekinsokpotrebnalt za Nabavo tekmovanja na drugem mestu v ob- kdaj pozneje, za sedaj lahko rečem televizorja? čini. Dobili so 40.000 din nagrade, sko- samo to, da so pionirji za svoj TV-raj toliko pa' so imeli tudi čistega klub navdušeni.« dobička pri zadružni proižvodnji. Krajc Majda, uč. 5. razreda osnovne šole Gor. Logatec: , »Kupfti smo televizor.« ►►Pionirji naše šole smo imeli obč- prisluhniti delu in ni zbor. Načelnik Peter je prebral najmiajsin. poročilo o našem delu v preteklem V začetku tega šolskega leta so dobili pionirji na šoli svoj kotiček in ustanovili svoj klub. V začetku so imeli v klubu samo šah, tombolo, domine in igro ČLOVEK NE JEZI SE. Na nekem sestanku v začetku decem- 2. Do vsega ni mogoče priti samo s prošnjami . 3. Svoj delež morajo prispevati najprej pionirji s svojim delom v šolski zadrugi ali kjer koli. 4. Družbene organizacije znajo interesom svojih 5. Treba je poznati kvaliteto tele- bra je pionirski štab razpravljal o letu. Skoraj vsi pionirji so bili zelo vizorjev različnih znamk. 6. Za organizacijo in vodstvo TV- Zaradi svojevrstnosti ženske in si0vniška pravila« (str. 49). Prejeli smo »Priročnik za spol- moške narave postavljata oba Otrok y 4 in 5_ tei_ no vzgojo in pouk v osnovni šoli«, spola zelo različna vprašanja, pri ko razumel p0trebo »nedolžnosti V njem je izražena želja po pri- čemer moramo deklice posebej zaradi jarnstVa očetovstva«, kakor pombah, predlogih in morebitnih opozoriti na nekatere nevarnosti, tudi elJ mnogoženstva pri izkušnjah v vprašanjih, ki jih ki se jim naj izogibajo; dečkom muslir£anih (str. 61) 65). Nepri- nadaljnji opremi kluba in o porabi pridni. V tekmovanju smo dosegli ________________________________ 40.000 din, ki so jih dobili za nagrado, drugo mesto^ v^naši^ ob^ni. Zato^smo pionirskega kluba so potrebne skuš- »Kupimo televizor za naš klub!« Vsi ^ Francf^predlagal! d^bi kupili navzoči so se s tem predlogom stri- televizor. Tega smo bili vsi veseli in njali, samo tov. učitelj, ki je bil tudi smo začeli ploskati. Potem smo se na sestanku, se jim je nasmehnil in pogovarjali, kje bi dobili še več de- - - ----- . - - iim novedal da stane televizor okrog narja. Sklenili smo prositi za pomoč tesno povezani z vodstvom šole, šol- 20T000 din in da oni toliko denarla DP«- ObLO in šolski odbor. Tonček skim odborom, učiteljskim zborom in 200.000 din in da om toliko denarja predlagai, da bi si denar izposo- ne bodo mogh spraviti skupaj. Pio- prl Kz Po sestanku smo šli nirji so kljub tovariševemu ugovoru veseli domov. Staršem smo pripove-vztrajali’ pri svoji odločitvi. Slišati je dovali, da bomo kupili televizor, bilo takšne predloge: Kmalu smo zbrali dovolj denarja. 7, Ker imajo ponekod možnost sprejemati tuje TV-oddaje, je zato potreben ustrezen komentar. 8. Na taki šoli, kjer so pionirji rešiti vse zgoraj navedene probleme. Zelja: Vse tiste, ki se ukvarjajo s televizijo v šoli in izven nje, bi zanimalo notranje delo in skušnje, TV- »Priročnik« obravnava. pa je potrebno pojasniti, kako je »Tudi naša šolska zadruga ima Ko .,so pripeljali televizor smo ga ho- kluba osnovne šole Gor. Logatec. Za- meren je pouk o kontracipciji, če Že pred dvema^letMia ^so pri- otroci sami ne postavijo zadevne- sm^reševaU^faSa^ki^o zf- vom^ti za vse, kar se lahko pri- ^^varn^^jefŠmTsU nadevala spolnost, najprej s posa- Peti v zvezi s spolnostjo. Ce lo- črtnega potomstva, potreb in skrbi mezniki, nato pa na željo učenk v ucenke po ^spohh, družbe ^ tej dob; ^ mladostnik precej denarja v blagajni.- ►►Zbirajmo prostovoljne prispevke med pionirji.« ►►Napravimo prošnjo na ObLO in DPM.« ►►Odpovejmo se paketom dedka Mraza.« Naslednji dan je bil občni zbor teli vsi videti. Popoldne pa smo bili že razočara’ni, ker se ni pokazala krožkih PRK. Pozneje so prosile J*že parimo v razredu neko do- ne razume; vendar pa Zasleduje ^ T ............ to delajo starši v prisrčnem raz- vzgajati tudi dečke. dalj časa ustavili pri predlogu o nabavi televizorja. Vsi pionirji so predlog navdušeno pozdravili z dolgotraj- »Priročnik« daje lepa navodila nim ploskanjem. Dajali so najraziič- Potrebo po spolni poučitvi in goyoru s svojimi otroci. Pogosto biologom; dobre tudi raz. nejže podloge. Nekdo je celo pred- spolni vzgoji so čutili tudi vzgoji- ponavljanje iste tematike pri ve- lage giede varstva matere in otro- lagal, naj najamejo posojilo pri kz. telji sss “ m s?s ssu.Svš 3S5X arsasrssas rrttirr« pri tej vrsti vzgoje, in da bi jo mi ose™*tke- . _ mariborska bolnišnica. Ob njih ... vzgojitelji čimbolj spoznali, smo K.aor sporno vzgaja, mora oni sem prip()rnnila, da so spolne bo- nirje. dpm je prispevalo 50.000 din, jo anketirali. Anketa je bila sam spolno vzgojen. y , pieteklosti lp7n. 7a nas skorai še nekaka odbor szdl 73.000-din, zbnov Končno so sprejeli sklep, da bodo televizor kupili. Napisali so prošnje nekaterim društvom in celo ObLO. 2e naslednji dan je o nabavi televizorja vedel ves šolski okoliš. Uspeh je bil presenetljiv tudi za naše pio- opravljena v zaključnem razredu 3f_bila ta s^an^zfy3f zek> zgodovfn^saj pridaš postaja jo na šestih mariborskih (srednjih in mar jena. Dovoljujem si strokovnih šolah in je nedvoumno vprašanje Koliko biologov bi zuravslva vac lcUB.ej5e. r.jseucj pokazala, da je potrebno spolno moglo in hotelo takoj zagrabiti za poudarj-anl; da se praviino p0uče-poučevati in vzgajati ne samo deloJJ?°1._naYodlkhi "Priročnika«? nemu in vzg0jenemu človeku ni zaradi socialistično urejenega zdravstva vse redkejše. Posebej 10.000 din, pionirji sami 40,000 din. razliko 25.000 din pa so dobili iz šolskega proračuna. Velika želja pionirjev je bila izpolnjena, saj so dobili televizor še pred novim letom in njihov klub je tako precej pridobil na svbjl privlačnosti. Za nas je bilo veselje ravno tako veliko kot za pionirje, čeprav mladino okrog 17. do 18. leta mar- treba bati, da bi spolno obolel, več še mnogo poprej. Pod vtisom študij zamotanih vprašanj, ki jih te ankete sem začela v 7. in 8. postavlja mladina, potrebna pa Tako imam tudi že glede na razredu na osnovni šoli kjer po-^ sta tudi velika ljubezen do dela posamezne razrede precejšnje iz- smo se zavedali, da smo si s tem na- ^Ins^ S^nSte,dSeiihg1^ S^Spff^SlSS Z^I-IN vS KpfoKN0IR°sRK?^: s tajal postopoma, vodili pa so me kujemo od_ svojega gojenca kjer poučujem, nadalje predava- Na’kon,erenci smo se o tem po- otroci s svojimi vprašanji sami. ^a tečaj spolne vzgoje, ki smo nja na sosednjih šolah, pismena gOVoriii, čeprav nimamo nobenih iz- Ravnala sem se po načelu: popra- Sa v Mariboru organizirali leta vprašanja otrok in njihovi pisme- kušenj, niti ne vemo, od koga. bi jih viti napake pomanjkljive spolne 1959- smo mogli zbrati le majhno ni izdelki po omenjenem načrtu,, lahko dobili, za sedaj smo sklenili vzgoje, pomagati mladostniku število predavateljev. Zato ne mo- izkušnje v vzgojni svetovalnici prek težav in nevarnosti v dobi pričakovati, da bi mogel za- itd. nieaoveea soolneaa zorenia. pred- četi z delom po navodilih »Pri- njegovega spolnega zorenja, pred- četi z delom po navodiiin »Pri- Vse te izkušnje so mi vodilo vsem pa mu privzgojiti čut za ročnika« vsak učitelj osnovne šole tudi pri predavanjih v Delavski pravilne medčloveške odnose. Ob (str. 25). Dosegli bi pa ogromen univerzi, v katera vključujem tildi takem delu imam že skoraj tri- uspeh, če bi vsaka šola zmogla spolno vzgojo. P. M. letne lastne izkušnje in priporni- to, da bodo vsem TV-oddajam prisostvovali učitelji. Trije izmed nas smo se obvezali, da si bomo to dolžnost delili. Ena izmed ’ tovarišic bo prevzela skrb za vse italijanske otroške oddaje, ki jih bo tudi komentirala, dva tovariša pa bosta izmenoma vo- njam zato k »Priročniku-« to-le: Zdi se mi, da je v šoli vendarle potrebna spolna vzgoja s spolno poučitvijo kot poseben predmet, in sicer ločen po spolih (str., 15). Če začenjamo spolno poučevati in vzgajati zelo zgodaj, nas vodi pri tem otrok sam! V zdravem doma- NEBO V MARCU Dne 20. marca ob 21. uri 32 minut dnevi gledali. Treba se je le nekoliko tegniti črto, sestoječo iz zvezd prve bo Sonce zopet prekoračilo nebesni potruditi pa jo najdemo. Tudi merilo velikosti. Začetek tvori Sirij, sledi ekvator. V tem trenutku je pomla- lahko damo: Iztegni roko, nekako za mu Piokion v Malem psu, nato svetla dansko enakonočje in začela se bo raztegnjeno ped vzhodno od naha- dvojna zvezda Regu v Levu in za čem okolju poučujejo in vzgajajo pomlad. Ta dan je mnogim kultur- jališča Sonca najdeš Venero. Dobro njim Špika v Devici. Pod tem svetlim ctarSi ČV r,+rr>V Vlnmn fpffa ni rta- nlm narodom nekdaj mnogo pomenil, pa je, da si pri iskanju zastiramo oči lokom pa se kakor smo že omenili bidrsi. ue ouok. uoind legci m ue- saj SQ nekateri od tega dne dalje ra- pred sončnim bleskom. Posebno lepa nahaja dolgo ozvezdje Morske kače; čunali leto. Sonce bo tedaj okoli je Venera v manjšem daljnogledu pa tudi Enorog je tam s svojimi 44 stopinj nad južno točko; v marcu kot dokaj ozek srp, z Zemlje vidimo drobnimi, daljnimi zvezdami. Nad bo Sonce navidezno preteklo vsega tedaj le manjši del njenega od Sonca južni horizont segajo tudi deli ladje Vodnarja in del Rib. Ugodno vreme osvetljenega površja. Od 20. marca Argo in še niže ležeči Kentaver. Med nam seveda prinese resnične pomlad- dalje se začne Venera navidezno zo- Velikim vozom in Levom ter Devico ne dneve že prej, kakor jih lahko pet približevati Soncu in začne prej opaziš drobne, a lepo razporejene mrzlo vreme izpremeni v zimo. zahajati lij srp postaja še ožji, saj se zvezde ozvezdja Berenikina kodra, Merkur v mesecu marcu ne bo je Zemlji približala že na okoli 45 kite egipčanske kraljice Berenike. lahko viden, četudi bo dne 20. ime- milijonov kilometrov in njen premer Zvezde Kasiopeje in njena okolica novanega meseca najdalje zahodno meri že kar 06 sekund! pa so tako nizko nad severnim hori- od Sonca, torej na jutranjem vzhod- Mars nam še vedno krasi nebo in zontom, da jih uspešno opazujemo nem nebu. Ker pa mu sledi Sonce lahko ga najdemo v ozvezdju Dvojč- le v krajih s čistim obzorjem, poseb- že po štiridesetih minutah, ko je ne- ka, kjer se približuje kot lepo rdeč- no z gora. jutranji zarji že zelo_ svetlo, ga kasto nebesno telo svetlima zvezda- Posameznikom, kakor tudi šoi; ležen, naj šola tudi ne prehiteva! Četudi sta nas naša anketa in lastna izkušnja poučili, kdaj postavlja otrok vprašanja glede spolnosti, vendar dvomim, da bi bila nujna razlaga »jajčeca, iz katerega se razvije otrok, začne rasti v otroka, če pride zraven semenčica. Jajčeca nastajajo v mami, seme pa v očku« — že v prvem razredu osnovne šole (str. 40). Takšna razlaga bi bila veliki večini otrok še nerazumljiva in bi s tem ravnali nasprotno, kakor priporoča »Priročnik«, namreč, da se naj »izognemo snovi, ki bi po- ■ipo v jurranji zarji ze zeio sveriu, ga Kasto neoesno teiu o v enima zvezua- Posameznikom kakor tudi do težko ^odkriti, razen v čistem gor- ma Kastorju in ^Mtiksu. Zemlja, pa skira vodstvom priporočamo nabavo skem zraku. Vse drugačen bo omogočilo, da jo bomo tudi v zmerno čistem zraku lahko tudi po- Rozpis Na podlagi uredbe o potrjevanju šolskih učbenikov in priročnikov (Ur. 1. LRS, štev. 18-85/58) in na predlog komisije za učbenike in priročnike pri Svetu za šolstvo LRS ga je že precej prehitela in postaja Karte ozvezdli severneea neha Izdalo prizor nam nudi manj svetal kakor v januarju in ie- m založilo jo je Astronomsko društvo Venera. Dne 5. marca bo dosegla naj- bruarju. Toda kljub temu, da bo ko- »Rudjer Boškovič« * Beograd Volaina večjo svetilnost, - .4.3 m, kar nam nec meseca že Mizu SOo miiij^ov ki- ^T^a karta ^lia lo ^n;' karta I lometrov od nas oddaljen, bo še ved- teistom _ navodilo o uporabi ter s ?° kakor zvezda prve veli- priloženo mrežo za odčitanje koordi- Lepa sta v marcu velikana Jupi- ^ dl/go, “k^r^je13^^^^0^; ju" morf^sSti na^julranlem karte mnogo več3a ln uPOTaba la«a- kjer vzhaja prvi začetkom meseca ob pol petih, na koncu meseca pa že ob treh. Saturn pa takoj za njim, kajti navidezno sta si še vedno zelo blizu na nebesnem obloku. Ostale planete moremo opazovati le z boljšimi dalj- razpisuje sekretariat Sveta za šolstvo LR naslednje učbenike: 1. Osnove družbene in ekonomske vzgo‘je za nižje strokovne šole; 2. Organizacija in ekonomika podjetij za strokovne šole. Razpisani učbeniki morajo ustrezati glede snovi same, glede razporeditve in obsega, predpisanim učnim načrtom. Pisci, ki se bodo udeležili natečaja, se morajo najkasneje do 10. marca t. 1. pismeno prijaviti komisiji za učbenike in priročnike pri Svetu za šolstvo LRS, kjer dobe tudi potrebna navodila. . Rokopise razpisanih učbenikov je treba predložiti komisiji za učbenike in priročnike v treh izvodih do 31. januarja 1962. Sekretariat Sveta za šolstvo LRS razpisuje po tri nagrade za vsak učbenik, in sicer 200.000 din, 120.000 din in 80.000 din. Poleg ene izmed navedenih nagrad prejme pisec učbenika, ki bo odobren za natis, tudi avtorski honorar. Sekretariat Sveta za šolstvo LRS bo na predlog komisije za učbenike in priročnike pri Svetu za šolstvo LRS odločil, kateri izmed rokopisov se nagradi, s katero razpisanih nagrad in katerega bo odobril za natis. Nagrado za razpisani učbenik podeli sekretariat Sveta za šolstvo LRS na predlog komisije za učbenike in priročnike lahko tudi za učbenik, ki sicer ne bo odobren za natis. Ljubljana, 21. februarja 1961. Sekretariat Sveta za šolstvo LRS Pavel Kunaver Pojasnilo Zaradi vsebine članka »Incident z nogledi in jih zato tukaj ne orne- Dedkom Mrazom«, ki smo ga obja-njamo. Le i^ranf vili v 2- štev. našega lista 25. januar- ga bomo videli lahko tudi v lovskih ja ietos? so se čutili nekateri prosvet-daljnogledih dne 1. marca, ker bo delavci na' osnovni šoli Zgornja tedaj ob treh zjutraj Luna le 2 sto- Siška-Ljubljana prizadete. Pred krat-pinji južno od njega, dne 2. marca so sklicali sestanek svoje sindi- — bo Luna 3 x stopinje severno od • - - - - - - je 7. velikosti . . „ .... ,. kalne podružnice in sklenili, da bodo Neptuna. A ta_ Plan®t je na omenjeni sestavek poslali v naše in le z boljšimi vojaškimi daljnogledi glasilo pojasnilo. To pojasnilo se bi ga opazili. Lep prizor bo tudi 22. glasi: marca, ko bo Luna ob petih zjutraj »Prosvetni delavci osnovne šole samo 0.2 stopinji od svetle zvezde zgornja Siška-Ljubljana se čutimo Aldebaran. zaradi poročila o incidentu z Ded- Zvezdno nebo se bo meseca mar- k0m Mrazom, objavljenem v Prosvet-ca že zelo izpremenilo. Zimska ozvez- nem delavcu 25. februarja 1961, pri-dja so se premaknila daleč na jugo- zadete; na novoletno prireditev, kjer zahod, in proti koncu meseca bolj in se je zg0dii omenjeni incident z Ded-bolj izginjajo za horizontom. Veliki k0m Mrazom, namreč nismo bili po-pes, Orion in Bik malone istočasno vat)ijeni niti nismo bili v nobenem izginejo. Ze mnogo prej pa so izgi- stiku s prireditelji, kar ni naša kriv-nili pod horizontom veliki Pegaz, An- da> Zaradi tega za stvari, ki so se dromeda in malo ozvezdje Oven. Se tam zgodile, ne moremo nositi odgo- Uredništvo vedno pa lahko občudujemo obsežni vernosti.« ozvezdji Dvojčka in Voznika. Prostor za lepimi zimskimi ozvezdji je neko- _____ liko prazen lepih zvezd, le rdeče srce r""1" Morske kače — Alfard —, nekoliko močneje sveti v tem silno dolgem »PROSVETNI DELAVEC« ozvezdju. Toda od vtzhoda sem se je Tr. . r,..,,,.,,*,,, v marcu visoko dvignil mogočni Ve- Iz LJUBLJANA, MESTNI TRG 26.