URADNI LIST
SOCIALISTIČNE
Številka 18________ Ljubljana, petek 24. maja 1985
81«.
Na podlagi S. točke 379. člena ustave Socialistične
republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o gozdovih
Razglaša se zakon o gozdovih, ki ga je sprejela Skupščino Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 17. aprila 1985, na seji Zbora občin dne 17. aprila 1985 in v skladu s stališči Družbenopolitičnega zbora, ki jih je sprejel na seji dne 17. aprila 1985.
St. 0100-113'85
Ljubljana, dne 17. aprila 1985.
Predsednik France Popit 1. r.
ZAKON O GOZDOVIH
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
(1)	Gozdovi so zaradi splošno koristnih funkcij dobrina splošnega pomena in so pod posebnim, s tem zakonom določenim varstvom.
(2)	Splošno koristne funkcije gozdov po tem zakonu so lesno-proizvodne, varovalne, hidrološke, kli-matološke, higensko-zdravstvene, estetske, turistično-rekreativne, poučne, raziskovalne in obrambne.
2.	člen
(1)	Gozd po tem zakonu je zemljišče, ki je poraslo z gozdnim drevjem v obliki sestoja, ne glede na to. kot kaj je vpisano v zemljiškem katastru, in drugo zemljišče, ki je z dolgoročnim planom občine namenjeno za gozd.
(2)	Ne glede na določbo, prejšnjega odstavka se za gozd ne štejejo skupine gozdnega drevja na površini do petih arov ter drevoredi, parki in plantaže gozdnega drevja. Zanje veljajo samo tiste določbe tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, kjer je to izrecno navedeno.
(3)	Območja gozdov so posebej opredeljena v dolgoročnem planu občine.
3.	člen
(1)	Gozdove je treba uporabljati in z njimi gospodariti pod pogoji, ki zagotavljajo njihovo smotrno izkoriščanje ter ohranitev in krepitev njihovih splošno koristnih funkcij. Ti pogoji so:
—	trajnost gozdov in njihovih funkcij;
—	naraščanje prirastka in donosov;
—	medsebojna usklajenost gojenja in izkoriščanja;
—	trajna in racionalna regeneracija gozdov;
REPUBLIKE SLOVENIJE
Cena 70 dinarjev _ Leto XL!i
—	najustreznejše izkoriščanje zmogljivosti gozdnih ras tič v okviru naravnega razvoja gozdnih združb.
(2)	Uresničevanje pogojev iz prejšnjega odstavka se zagotavlja po posameznih gozdnogospodarskih območjih in strokovno usmerja z gozdnogospodarskimi načrti.
4.	člen
tl) Gozdnogospodarsko območje zajema vse gozdove, ki predstavljajo širšo geografsko in gozdnogospodarsko celoto, v kateri so dani naravni in ekonomski pogoji za uresničevanje pogojev iz prejšnjega člena, ter se v njem lahko trajno zagotavlja:
—	prostorska in časovna usklajenost izkoriščanja in regeneracije gozdov;
—	neprekinjen proces gozdne reprodukcije z ustvarjanjem potrebnih sredstev za gozdnobiološko reprodukcijo in izboljšanje izkoriščanja donosnih sposobnosti rastišč;
—	usmerjanje sredstev za gozdnobiološko reprodukcijo po enotnih vidikih;
—	oblikovanje in usmerjanje sredstev za načrtno in usklajeno odpiranje gozdov z gozdnimi prometnicami.
(2)	Gozdnogospodarska območja določa in spreminja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije potem, ko dobi mnenla zainteresiranih samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo občinskih skupščin in gozdnogospodarskih organizacij.
5.	člen
Z gozdovi se gospodari na podlagi planskih aktov, upoštevajoč določbe tega zakona in strokovne možnosti za zagotavljanje pogojev iz 3. člena tega zakona, ki so opredeljeni v gozdnogospodarskih načrtih. V planskih aktih se določijo organizacijski, kadrovski, tehnološki in ekonomski pogoji ter ob upoštevanju tržnih zakonitosli, časovno in prostorsko optimalno gospodarjenje z gozdovi.
6.	člen
(1)	Po tem zakonu se za gospodarjenje z gozdovi šteje: varstvo, gojenje (nega, obnova, melioracije, pogozdovanje, semenarstvo, drevesničarstvo in odkazo-vanje drevja za posek), urejanje gozdov, odpiranje gozdov z gozdnimi cestami, gradnja in vzdrževanje gozdnih prometnic, izkoriščanje gozdov, izkoriščanje drugih gozdnih proizvodov in dajanje gozdnih lesnih sortimentov ter drugih gozdnih proizvodov v promet.
(2)	Varstvo, gojenje in urejanje gozdov ter odpiranje gozdov z gozdnimi cestami m dejavnosti posebnega družbenega pomena.
(3)	Za opravljanje* in razvoj dejavnosti Iz prejšnjega odstavka skrbijo, v mejah svojih pravic in dolžnosti ter tega zakona, samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo, gozdnogospodarske organizacije, občine in SR Slovenija.
7.	člen
Gospodarjenje z gozdovi, ki so družbena lastnina
in z gozdovi, na katerih je lastninska pravica, je skupno.
8: člen
(1)	Z gozdovi gospodarijo delavci in združeni kmetje v gozdnogospodarskih organizacijah združenega dela (v nadaljnjem besedilu: gozdnogospodarske organizacije).
(2)	Kmet po tem zakonu je občan, ki je lastnik gozda in je kmet po predpisih o kmetijskih zemljiščih.
9.	člen
(1)	Zaradi posebnega družbenega interesa za smotrno izkoriščanje gozdov ter za ohranitev in gojitev gozdov ne glede na lastništvo in gospodarsko zmogljivost gozdov, se delavci in združeni kmetje, organizirani v gozdnogospodarskih organizacijah in delavci, organizirani v organizacijah združenega dela s področja primarne mehanične, kemične ali druge predelave gozdnih lesnih sortimentov ter v organizacijah združenega dela, ki gozdne lesne sortimente neposredno uporabljajo v zvezi s svojo dejavnostjo in v organizacijah združenega dela s področja prometa z gozdnimi lesnimi sortimenti (v nadaljnjem besedilu: organizacije — porabniki gozdnih lesnih sortimentov) ter delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v krajevnih skupnostih in drugih zainteresiranih samoupravnih organizacijah in skupnostih s področja kmetijstva, lovstva, turizma, vodnega gospodarstva in varstva okolja, združujejo v samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo.
(2)	V samoupravnih interesnih skupnostih za gozdarstvo zagotavljajo delavci, delovni ljudje in občani ohranitev in gojitev gozdov, skrbijo za biološko ravnotežje v gozdovih in v ta namen usklajujejo interese med gozdarstvom, kmetijstvom, predelavo lesa, lovstvom in turizmom ter urejajo vprašanja, ki so pomembna za varovanje gozdov ter druga vprašanja skupnega pomena, določena s tem zakonom in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo.
(3)	Za opravljanje dejavnosti 'iz drugega odstavka 6. člena tega zakona se s tem zakonom določa obveznost oblikovanja sredstev za gozdnobiološko reprodukcijo.
10.	člen
V gozdnogospodarskem območju delavci oziroma delavci in združeni kmetje, organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela oziroma temeljnih organizacijah kooperantov, povezani s skupnimi interesi pri delu v gozdnogospodarski delovni organizaciji ter z delom, ki ga opravljajo v njej, zagotavljajo skupno gospodarjenje z gozdovi.
11.	člen
(1)	Da bi zagotovili pogoje za razvoj gozdnogospodarskega območja kot gospodarske celote in skupnega gospodarjenja z vsemi gozdovi, delavci v temeljnih organizacijah združenega dela ter delavci in združeni kmetje v temeljnih organizacijah kooperantov v sestavi ene gozdnogospodarske delovne organizacije pridobivajo dohodek kot delež pri - skupnem prihodku, če so prihodki, ustvarjeni s prodajo gozdnih lesnih sortimentov in storitev, rezultat proizvodnega sodelovanja.
(2)	Da bi v gozdnogospodarskem območju zagotovili pogoje za optimalno gospodarjenje z vsemi gozdovi, ki so v družbeni lastnini, ne glede na naravne razmere in stanje gozdov, delavci v temeljnih organizacijah združenega dela v sestavi ene gozdnogospodarske delovne organizacije pridobivajo dohodek kot delež
pri skupnem prihodku, ustvarjenem s prodajo gozdnih lesnih sortimentov ali storitev, ki je rezultat skupnega dela delavcev.
(3)	Delavci in združeni kmetje v gozdnogospodarskih organizacijah lahko pridobivajo dohodek z udeležbo na skupaj ustvarjenem dohodku, ki je rezultat proizvodnega sodelovanja tudi z drugimi organizacijami združenega dela-
12.	člen
(1)	Lastninska pravica na gozdovih je omejend z zakonom.
(2)	Lastnik gozda uresničuje pravice in dolžnosti pri gospodarjenju z gozdffvi samo v mejah tega zakona.
13.	člen
(1)	Gozdne lesne sortimente sme dajati v promet le gozdnogospodarska organizacija. Ta določba ne velja za hlodovino in obli tehnični les, za katerega ima lastnik potrdilo, da ni pridobljen v gozdu in za druge gozdne lesne sortimente, ki niso pridobljeni v gozdu.
(2)	Prevoz gozdnih lesnih sortimentov, ki jih ne da v promet gozdnogospodarska organizacija, je prepovedan. Ta določba ne velja za gozdne lesne sortimente, ki jih lastnik gozda pridobi na podlagi točke a) 45. člena tega zakona oziroma za hlodovino in obli tehnični les, za katerega ima lastnik potrdilo, da ni pridobljen v gozdu in za druge gozdne lesne sortimente, ki niso pridobljeni v gozdu.
(3)	Potrdilo iz prvega in drugega odstavka tega člena izda gozdnogospodarska organizacija z območja, kjer je to drevje posekano.
II.	SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
14.	člen
Samoupravne	interesne	skupnosti za	gozdarstvo
so:	samoupravne	interesne	skupnosti za	gozdarstvo
za gozdnogospodarska območja (v nadaljnjem besedilu: območne skupnosti) in samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije (v nadaljnjem besedilu: republiška skupnost).
15.	člen
Samoupravni	sporazum	o ustanovitvi	republiške
skupnosti potrdi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, samoupravni sporazum o ustanovitvi območnih skupnosti pa potrdijo izvršni sveti skupščin občin s posameznega gozdnogospodarskega območja.
16.	člen
(1)	Območno skupnost ustanovijo delavci in združeni kmetje po gozdnogospodarskih organizacijah (izvajalci), delavci po organizacijah — porabniki gozdnih lesnih sortimentov, občani in delovni ljudje po krajevnih skupnostih, delavci, delovni ljudje in občani po organizacijah združenega dela ter po drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih s področja kmetijstva, lovstva, turizma, vodnega gospodarstva in varstva okolja ter po drugih zainteresiranih samoupravnih organizacijah in skupnostih (uporabniki).
(2)	Skupščina območne skupnosti ima dva zbora, in sicer:
— zbor izvajalcev, ki ga sestavljajo: delegati delavcev temeljnih organizacij združenega dela s področja gozdarstva in delegati združenih kmetov in delavcev, organiziranih v temeljnih organizacijah kooperantov s področja gozdarstva;
—	zbor uporabnikov, ki ga sestavljajo: delegati organizacij — porabnikov gozdnih lesnih sortimentov, krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela ter samoupravnih organizacij in skupnosti s področja kmetijstva, lovstva, turizma, vodnega gospodarstva in varstva okolja ter drugih zainteresiranih samoupravnih organizacij in skupnosti.
17.	člen
(1)	Delavci, delovni ljudje in občani v območni skupnosti zagotavljajo ohranitev, gojitev in varstvo gozdov in skrbijo za biološko ravnotežje v gozdovih gozdnogospodarskega območja. V ta namen opravljajo zlasti naslednje naloge:
—	usklajujejo interese med kmetijstvom in gozdarstvom in drugimi porabniki zemljišč pri določanju namenske rabe zemljišč in skrbijo za ohranitev vloge gozdov kot sestavine kulturne krajine;
—	usklajujejo interese pri sočasni rabi gozdov za potrebe kmetijstva, vodnega gospodarstva, lovstva, turizma in rekreacije;
—	spremljajo medsebojno usklajenost gozdnogospodarskih in lovskogospodarskih načrtov in dajejo pobude za spremembe teh načrtov;
—	usklajujejo interese*pri varovanju gozdov s potrebami odpiranja gozdpv z gozdnimi prometnicami;
—	usklajujejo interese med porabniki gozdnih lesnih sortimentov ter stranskih gozdnih proizvodov in gozdarstvom zaradi smotrnega izkoriščanja gozdov;
—	usmerjajo sredstva za gozdnobiološko reprodukcijo;
—	zagotavljajo in usmerjajo sredstva za odpiranje gozdov z gozdnimi cestami;
—	določajo osnove in merila za cene storitev v zvezi s 6. in 7. alineo tega člena in oblikujejo cene za te storitve;
—	dajejo pobude in predloge za razglasitev gozdov za trajno varovalne gozdove ali za gozdove s posebnim namenom;
—	ugotavljajo vpliv imisij škodljivih snovi v gozdove in predlagajo ukrepe za odpravo posledic imisij v gozdove;
—	dajejo mnenje h gozdnogospodarskim načrtom;
—	dajejo mnenje k lovskogospodarskim načrtom;
—	dajejo soglasje k izbiri trase za gradnjo gozdnih cest.
18.	člen
Poleg nalog iz prejšnjega člena delavci, delovni ljudje in občani v območni skupnosti na kraškem gozdnogospodarskem območju še posebej skrbijo za varstvo gozdov pred požari. V ta namen v skladu s predpisi o požarni varnosti na podlagi samoupravnega sporazuma, zagotavljajo sredstva območna skupnost s kraškega območja, Zavod za melioracijo in pogozdovanje Krasa, samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari s kraškega območja in občine s kraškega območja.
19.	člen
(1)	Območne skupnosti ustanovijo s samoupravnim sporazumom republiško skupnost.
(2)	V vsak zbor skupščine republiške skupnosti delegirajo delegate ustrezni zbori območnih skupnosti v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi republiške skupnosti.
(3)	V republiški skupnosti sodelujejo tudi Zadružna zveza Slovenije, Zveza kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije, Zveza vodnih skupnosti Slovenije,
splošna združenja za gozdarstvo, za lesarstvo ter za celulozo, papirno in papirno-predelovalno industrijo, Turistična zveza Slovenije, Lovska zveza Slovenije, Skupnost organizacij združenega dela za lovstvo in ribištvo Slovenije in Zveza društev za varstvo okolja Slovenije. Te samoupravne organizacije in skupnosti sodelujejo v republiški skupnosti tako, da obravnavajo zadeve iz delovnega področja republiške skupnosti in sodelujejo pri njihovem reševanju ter vzpostavljajo druge oblike sodelovanja, določene s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi republiške skupnosti oziroma z njenim statutom.
20.	člen
(1)	V republiški skupnosti se delavci, delovni ljudje in občani sporazumevajo o zadevah, ki se nanašajo na skladnejši razvoj in optimalno izkoriščanje gozdov v ' SR Sloveniji, pri čemer zlasti:
—	sprejemajo enotno metodologijo za. oblikovanje elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo;
—	sprejemajo za področje gospodarjenja z gozdovi dogovor o temeljih družbenega plana SR Slovenije;
—	usmerjajo sredstva za melioracije gozdov in pogozdovanje;
—	za varovalne in lesno-proizvodno manj pomembne gozdove na kraškem gozdnogospodarskem območju zagotavljajo sredstva za varstvo gozdov pred boleznimi in škodljivci, gradnjo in vzdrževanje protipožarnih zidov in presek, obnovo gozdov na pogoriščih ter za odkazilo drevja;
—	zagotavljajo sredstva za urejanje gozdov na kraškem gozdnogospodarskem območju;
—	določajo osnove in merila za, cene storitev v zvezi s 3., 4. in 5. alineo tega odstavka in oblikujejo cene za te storitve;
—	usmerjajo sredstva za odpiranje gozdov z gozdnimi cestami, ki se zbirajo pri republiški skupnosti;
—’ ugotavljajo vpliv imisij škodljivih snovi v gozdove in predlagajo ukrepe za odpravo posledic imisij v gozdovih;
—	obravnavajo utemeljenost novih gradenj, rekonstrukcij, oziroma razširitev obstoječih kapacitet za primarno predelavo lesa in dajejo soglasje glede usklajenosti teh investicij z lesno surovinskim zaledjem.
(2)	Soglasje iz zadnje alinee prejšnjega odstavka je obvezni sestavni del investicijskega programa za predvideno gradnjo, rekonstrukcijo oziroma razširitev obstoječih kapacitet. Brez tega soglasja ni mogoče izdati lokacijskega dovoljenja oziroma drugih dovoljenj, na podlagi katerih se lahko začne gradnja oziroma rekonstrukcija.
III.	GOSPODARJENJE Z GOZDOVI
1.	Planski akti
21,	člen
Planiranje v gozdnogospodarskih organizacijah in samoupravnih interesnih skupnostih za gozdarstvo se izvaja po predpisih o družbenem planiranju in tem zakonu.
22.	člen
(1)	Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo določijo predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana teh Skupnosti na podlagi ele-metov, ki jih uskladijo uporabniki in izvajalci
(2)	Uporabniki oblikujejo zlasti naslednje elemente:
—	obseg potreb po gozdnih lesnih sortimentih;
—	obseg in vrsto storitev za zagotavljanje ohranitve in gojitve gozdov za potrebe kmetijstva, vodnega gospodarstva, lovstva, turizma, rekreacije in varstva okolja;
—	sredstva, ki naj bi jih zagotavljali za uresničevanje svojih potreb.
(3)	Izvajalci oblikujejo zlasti naslednje elemente:
—	možni posek in strukturo gozdnih lesnih sorti-mentov in s tem povezani obseg in vrsto gozdnogojitvenih in varstvenih del ter obseg gradnje gozdnih
cest;
—	predloge za normative in standarde za storitve v dejavnostih posebnega družbenega pomena;
—	sredstva za izvajanje dejavnosti posebnega
družbenega pomena;
—	osnove in merila za oblikovanje cen storitev v dejavnostih posebnega družbenega pomena iz tega zakona.
23.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana območne skupnosti vsebuje zlasti:
—	obseg, dinamiko, strukturo poseka drevja, usklajeno s stanjem gozdov in postavljenimi cilji ter s pogoji za realizacijo poseka;
—	obseg, dinamiko, vrsto in strukturo del za varstvo, gojenje in urejanje gozdov ter za odpiranje gozdov z gozdnimi cestami;
—	standarde in normative za opravljanje del za varstvo, gojenje in urejanje gozdov ter za odpiranje gozdov z gozdnimi cestami;
—	osnove in merila za oblikovanje cen storitev v dejavnostih iz prejšnje alinee;
—	obseg in način zadovoljevanja potreb porabnikov po gozdnih lesnih sortimentih;
—	obseg potrebnih sredstev za izvajanje dejavnosti
posebnega družbenega pomena ter obveznosti udeležencev;	,
—	obseg sredstev za gradnjo gozdnih cest, ki ga območne skupnosti združujejo pri republiški skupnosti ;
—	obseg in vrsto storitev ter obseg združevanja sredstev za potrebe kmetijstva, vodnega gospodarstva, lovstva, turizma, rekreacije in varstva okolja;
—	obseg in vrsto ukrepov za zagotavljanje biološkega ravnotežja v gozdovih;
—	kriterije in merila za ugotavljanje usklajenosti gozdnega in lovnega gospodarjenja;
—	način nadzora nad izvajanjem sporazuma.
24.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana republiške skupnosti vsebuje zlasti:
—	obseg dinamiko in strukturo poseka drevja, usklajeno z vlaganji v gozdove po gozdnogospodarskih območjih in za SR Slovenijo;
—	obseg in način pokrivanja potreb po gozdnih lesnih sortimentih iz gozdov v SR Sloveniji;
—	obseg, dinamiko, vrsto in strukturo del v dejavnosti posebnega družbenega pomena, za katere se zagotavljajo sredstva pri republiški skupnosti;
—	standarde in normative za opravljanje del v dejavnostih posebnega družbenega pomena, za katere se zagotavljajo sredstva pri republiški skupnosti;
—	osnove in merila za oblikovanje cen za dčla iz prejšnje alinee;
—	obseg potrebnih sredstev za opravljanje dejavnosti posebnega družbenega pomena, za katere se zagotavljajo sredstva pri republiški skupnosti ter obveznosti udeležencev;
—	način nadzora nad izvajanjem sporazuma.
25.	člen
(1)	Za določanje dolgoročnih ciljev razvoja dejavnosti posebnega družbenega pomena iz tega zakona sprejemajo samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo dolgoročne plane v skladu z dolgoročnim planom družbenopolitičnih skupnosti.
(2)	Z dolgoročnim planom iz prejšnjega odstavka se določijo tudi obvezna izhodišča in družbena usmeritev za pripravo in oblikovanje srednjeročnih planov samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo.
26.	člen
Za izvajanje nalog in uresničevanje ciljev srednjeročnih planov sprejemajo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo letne planske akte.
2.	Gozdnogospodarski načrti
27.	člen
(1)	Z gozdnogospodarskimi načrti se ugotavlja stanje gozdov ter na podlagi bioloških zakonitosti razvoja gozda določa biološko optimalno izkoriščanje, gojenje in varstvo gozdov, ob pogojih in načinu, da se zagotavlja trajnost gozdov in njihovih funkcij.
(2)	Goznogospodarski načrti morajo biti izdelani kot skupni načrti za vse gozdove, upoštevaje posebnosti na posameznih območjih, ki izhajajo iz načina dosedanjega izkoriščanja gozdov.
(3)	Gozdnogospodarski načrti so: gozdnogospodarski načrti območij in • gozdnogospodarski načrti gospodarskih enot. Izdelujejo se za dobo 10 let.
(1)	Gozdnogospodarski načrt se v času veljavnosti spremeni ali dopolni, kadar se ugotovi, da ga ne bi bilo mogoče izvrševati zaradi nepredvidenih sprememb v gozdovih ah ker niso zagotovljeni ekonomski, tehnološki ali kadrovski pogoji, predviderfi s planskimi akti.
28.	člen
(1)	Gozdnogospodarske načrte sprejme organ upravljanja gozdnogospodarske delovne organizacije.
(2)	Gozdnogospodarske načrte potrjuje funkcionar, ki vodi republiški upravni organ, pristojen za gozdarstvo, po predhodnem mnenju občinskih upravnih organov, pristojnih za gozdarstvo in območne skupnosti.
(3)	Ce gozdnogospodarski načrt ni izdelan v skladu z določbami tega zakonatin na njegovi podlagi izdanih predpisov ter s tem ne zagotavlja usklajenosti strokovnih osnov za gojenje, varstvo in izkoriščanje gozdov, se zavrne. Gozdnogospodarska organizacija mora v roku, ki ga določi funkcionar, ki vodi republiški upravni organ, pristojen za gozdarstvo, gozdnogospodarski načrt uskladiti.
(4)	izvrševanje gozdnogospodarskih načrtov je obvezno.
29.	člen
Z gozdnogospodarskimi načrti območij se ob upoštevanju bioloških zakonitosti razvoja gozdov opredelijo strokovni cilji in predvidijo ukrepi za -zagotavljanje pogojev iz 3. člena tega zakona.
30.	člen
Gozdnogospodarski načrti gospodarskih enot uveljavljajo strokovne cilje, smernice in pogoje iz gozd-
negospodarskih načrtov območij po osnovnih ureditvenih enotah. Ti načrti vsebujejo strokovno-tehnične
pogoje in načine varstva, gojenja in izkoriščanja gozdov ter odpiranja gozdov z gozdnimi prometnicami.
31.	člen
(1)	Soedaogospodarske načrte gospodarskih enot
izvršujejo gozdnogospodarske organizacije v okviru osnovnih ureditvenih enot ne glede na parcelne meje.
(2)	O izvrševanju gozdnogospodarskih načrtov gospodarskih enot se vodi letna evidenca.
32.	člen
Republiški upravni organ, pristojen za gozdarstvo, . izda pravilnik o vsebini in načinu izdelave gozdnogospodarskih načrtov in o evidenci njihovega izvrševanja.
3.	Zagotavljanje sredstev za dejavnosti posebnega družbenega pomena
33.	člen
(1)	Za opravljanje dejavnosti posebnega družbenega pomena, razen za odpiranje gozdov z gozdnimi cestami, se oblikujejo sredstva za gozdnobiološko reprodukcijo.
(2)	Obseg sredstev za gozdnobiološko reprodukcijo mora biti tolikšen, da se trajno zagotavlja izvajanje vseh dejavnosti posebnega družbenega pomena iz prejšnjega odstavka v obsegu in dinamiki kot je to določeno s planskimi akti.
(3)	Sredstva za gozdnobiološko reprodukcijo zagotavljajo gozdnogospodarske temeljne organizacije združenega dela v sredstvih amortizacije gozdov. Sredstva amortizacije gozdov ne smejo biti manjša od 13 0/o od prodajne vrednosti gozdnih lesnih sortimentov, pridobljenih v posameznem letu v gozdnogospodarskem območju. Stopnja za obračunavanje amortizacije se določi s samoupravnim splošnim aktom v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v gozdnogospodarsko delovno organizacijo.
(4)	Sredstva za gozdnobiološko reprodukcijo zagotavljajo temeljne organizacije kooperantov v ceni gozdnih lesnih sortimentov in se obračunavajo v breme celotnega prihodka temeljne organizacije kooperantov v višini najmanj 13 0/o od prodajne vrednosti gozdnih lesnih sortimentov, pridobljenih v posameznem letu v gozdnogospodarskem območju. Temeljne organizacije kooperantov obračunavajo sredstva za gozdnobiološko reprodukcijo tudi od vrednosti gozdnih lesnih sortimentov, ki jih lastnik gozda pridobi za neposredno uporabo, po točki a) 45. člena tega zakona ter od vrednosti gozdnih lesnih sortimentov, ki jih lastnik gozda ni pridobil ali prodal v skladu s tem zakonom.
(5)	Del sredstev za gozdnobiološko reprodukcijo v višini, ki ne sme biti manjša od 10°/» pd prodajne vrednosti gozdnih lesnih sortimentov v posameznem letu, se uporablja na gozdnogospodarskem področju za varstvo, gojenje in urejanje gozdov v skladu s planskimi akti gozdnogospodarske delovne organizacije ter območne skupnosti. Ta del sredstev združujejo delavci in združeni kmetje pri gozdnogospodarski delovni organizaciji na podlagi samoupravnega sporazuma o združitvi v gozdnogospodarsko ^delovno organizacijo.
(6)	Del sredstev za gozdnobiološko reprodukcijo se uporablja za izvajanje skupnega programa melioracij In pogozdovanja v SR Sloveniji ter za sofinanciranje izvajanja dejavnosti posebnega družbenega pomena iz
4.' in 5. alihee prvega odstavka 20. člena tega zakona
na kraškem gozdnogospodarskem območju. Obseg tega dela sredstev ne sme biti manjši od 3% prodajne vrednosti gozdnih lesnih sortimentov v gozdnogospodarskem območju v posameznem letu, določi pa se v samoupravnem sporazumu o temeljih plana republiške skupnosti. Ta del sredstev združujejo gozdnogospodarske organizacije pri republiški skupnosti.
(7)	Republiški upravni organ, pristojen za gozdarstvo, podrobneje določi, kaj se šteje za gozdnobiološko reprodukcijo.
34.	Sen
(1)	Temeljne organizacije združenega dela ugotavljajo v dohodku, ki ga pridobijo z udeležbo na skupnem prihodku, del dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti na trgu ali drugih izjemnih ugodnosti za pridobivanje dohodka.
(2)	S samoupravnim sporazumom določijo delavci temeljnih organizacij združenega dela, ki opravljajo posamezne dejavnosti ali faze gospodarjenja z gozdovi v družbeni lastnini, osnove in merila za ugotavljanje dela dohodka iz prejšnjega odstavka; pri tem upoštevajo naravne in druge pogoje, ki vplivajo na oblikovanje tega dela' dohodka.
(3)	Ugotovljeni del dohodka iz tega člena se uporablja, v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v gozdnogospodarsko delovno organizacijo, za skladnejši razvoj temeljnih organizacij združenega dela na podlagi vlaganj v gozdove v družbeni lastnini v posameznem gozdnogospodarskem območju, za odpiranje gozdov z gozdnimi cestami in za nakup gozdov, del pa se združuje pri območni skupnosti za odpiranje gozdov z gozdnimi cestami.
35.	člen
(1)	Za hitrejše odpiranje gozdov z gozdnimi cestami združujejo sredstva gozdnogospodarske temeljne organizacije združenega dela iz dela dohodka iz prejšnjega člena, gozdnogospodarske temeljne organizacije kooperantov iz dela prodajne cene za gozdne lesne sortimen-te iz točke b) 45. člena tega zakona in organizacije — porabniki gozdnih lesnih sortimentov.
(2)	Obseg sredstev in deleži za združevanje sredstev, roki in način plačila se določijo v samoupravnem sporazumu o temeljih plana območne skupnosti. Sredstva se združujejo pri območni skupnosti, del teh sredstev pa območne skupnosti na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana republiške skupnosti združujejo pri republiški skupnosti za odpiranje gozdov z gozdnimi cestami v SR Sloveniji.
36.	člen
(1)	Lastnik gozda mora poravnati temeljni organizaciji kooperantov stroške za plačilo sredstev za gozdnobiološko reprodukcijo in za odpiranje gozdov z gozdnimi cestami po tem zakonu tudi od gozdnih lesnih sortimentov, ki jih je dobil za lastno neposredno uporabo po točki a) 45. člena tega zakona in gozdnih lesnih sortimentov, ki jih ni pridobil ali prodal v skladu s tem zakonom.
(2)	Sredstva iz prejšnjega odstavka se ne plačujejo od drv za lastno porabo in od tistega tehničnega lesa, ki je zaradi požara ali naravnih nesreč potreben lastniku gozda za neposredno uporabo v njegovem gospodarstvu in gospodinjstvu.
(3)	Organ upravljanja temeljne organizacije kooperantov lahko odloči, da »e poleg oprostitev po prejšnjem odstavku obveznosti po tem zakonu ne pla-
čnjejo tudi od gozdnih lesnih sortimentov, ki se pridobijo s krčenjem gozda v kmetijske namene ter od gozdnih lesnih sortimentov za neposredno uporabo. Ce se tak sklep sprejme, obseg sredstev iz prvega odstavka tega člena ne sme biti manjši, kot je to določeno v samoupravnem sporazumu o temeljih plana območne oziroma republiške skupnosti.
(4)	Kriterije in merila za obseg oprostitev iz drugega in tretjega odstavka tega člena določi območna skupnost s posebnim aktom.
37.	člen
(1)	Republiški skupnosti se plačuje povračilo za uporabo cest, vsebovano v ceni goriva, ki je bilo porabljeno z vozili gozdnogospodarskih organizacij na njihovih gozdnih cestah oziroma je bilo porabljeno z drugo njihovo mehanizacijo. Uporablja se za gradnjo gozdnih cest po gozdnogospodarskih območjih.
(2)	Obseg sredstev iz prejšnjega odstavka se določi sporazumno med republiško skupnostjo in samoupravnimi interesnimi skupnostmi za ceste. Predlog sporazuma pripravi republiška skupnost za posamezno leto na podlagi dokumentacije gozdnogospodarskih organizacij o porabljenem gorivu v preteklem letu. Sporazum se sklene vsako leto do 31. marca.
4.	Skupno gospodarjenje z gozdovi
38.	člen
(1)	Za uresničevanje skupnega gospodarjenja z gozdovi po gozdnogospodarskih območjih se delavci, organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela in delavci ter združeni kmetje, organizirani v temeljnih organizacijah kooperantov, združujejo v gozdnogospodarski delovni organizaciji, sodelujejo v delu območne skupnosti, sprejemajo skupne planske akte na podlagi skupnega gozdnogospodarskega načrta območja, izvajajo planske akte in opravljajo druge skupne zadeve, določene s tem zakonom in samoupravnimi splošnimi akti gozdnogospodarske delovne organizacije.
(2)	V gozdnogospodarski delovni organizaciji odločajo o zadevah, ki se nanašajo na vse gozdove, skupaj in enakopravno delavci in združeni kmetje. O zadevah gospodarjenja z gozdovi, ki se nanašajo samo na gozdove v družbeni lastnini, odločajo delavci samostojno v temeljnih organizacijah združenega dela. Združeni kmetje v temeljnih organizacijah kooperantov odločajo samostojno o zadevah gospodarjenja z njihovimi gozdovi in o ustvarjenem dohodku na podlagi njihovega dela in vloženih sredstev.
39.	člen
(1)	Za organiziranje gozdnogospodarskih temeljnih organizacij združenega dela in temeljnih organizacij kooperantov morajo biti izpolnjeni pogoji hi zakona o združenem delu in zakona o združevanju kmetov. Pri tem se šteje, da je del delovne organizacije delovna celota, če je glede na površinsko zaokroženost in razsežnost gozdov, s katerimi gospodarijo, strukturo gozdov, intenziteto gospodarjenja, kadre in tehnologijo dela, zagotovljena trajnost gozdov in njihovih funkcij ter prostorska bi časovna usklajenost izkoriščanja In regeneracije gozdov.
(2)	Z družbenim dogovorom se natančneje razčlenijo merila za organiziranje gozdnogospodarskih te-
meljnih organizacij združenega dela in temeljnih organizacij kooperantov.
(3)	Udeleženci družbenega dogovora iz prejšnjega odstavka so: Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Republiški svet zveze sindikatov Slovenije, Splošno združenje gozdarstva Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, republiška skupnost in gozdnogospodarske delovne organizacije.
40.	člen
(1)	Delavci temeljnih organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost ali posamezne faze gospodarjenja z gozdovi v družbeni lastnini in delavci ter združeni kmetje temeljnih organizacij kooperantov, ki sodelujejo pri ustvarjanju skupnega prihodka s prodajo proizvodov in storitev, urejajo način razporejanja in izkazovanja skupnega prihodka s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo.
(2)	Medsebojna razmerja pri ustvarjanju in razporejanju skupnega prihodka, ki je rezultat skupnega dela delavcev temeljnih organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti ali posamezne faze gospodarjenja z gozdovi v družbeni lastnini, urejajo ti delavci s samoupravnim sporazumom.
41.	člen
V gorskih in hribovitih predelih gozdnogospodarskega območja, kjer zaradi naravnih in gospodarskih razmer ni pogojev za združevanje kmetov v organizacijo združenih kmetov s področja kmetijstva, lahko združeni kmetje in delavci v temeljnih organizacijah kooperantov s področja gozdarstva opravljajo tudi dejavnosti s področja kmetijstva in kmečkega turizma.
42.	člen
(1)	Kmet, ki želi postati kooperant temeljne organizacije kooperantov (združeni kmet), sklene s to organizacijo pogodbo o trajnejšem sodelovanju v skupni gozdni proizvodnji za opravljanje del v svojih gozdovih ali v svojih in drugih gozdovih v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju dela in sredstev.
(2)	Združeni kmet iz prejšnjega odstavka, ki opravlja dela v drugih, gozdovih in za to združuje tudi svoja delovna sredstva, ima ob pogojih skupne gozdne proizvodnje enake pravice in obveznosti kot za dela v lastnem gozdu, ki izhajajo iz točke č) 45. člena tega zakona.
(3)	Poleg kmeta, ki je lastnik gozda, lahko postane kooperant temeljne organizacije kooperantov tudi član kmečkega gospodarstva, ki je kmet po predpisih o kmetijskih zemljiščih.
43.	člen
(1)	Organ upravljanja gozdnogospodarske delovne organizacije, ki ga sestavljajo delegati delavcev temeljnih organizacij združenega dela in delegati združenih
kmetov in delavcev, združenih v temeljni organizaciji kooperantov, odloča o skupnih zadevah gospodarjenja z gozdovi.
(2)	Organ upravljanja gozdnogospodarske delovne organizacije lahko odloča o zadevah iz prejšnjega odstavka, če je navzoča večina delegatov delavcev in večina delegatov delavcev in združenih kmetov; odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina vseh delegatov delavcev in večina vseh delegatov delavcev in združenih kmetov.
44.	člen
(1)	S samoupravnim sporazumom o združevanju dela in sredstev, ki ga sklenejo združeni kmetje In delavci temeljnih organizacij kooperantov in z drugimi samoupravnimi splošnimi akti se poleg zadev, ki veljajo za organizacije združenih kmetov po drugih predpisih, natančneje uredijo tudi pravice in dolžnosti združenih kmetov, ki izhajajo iz skupnega gospodarjenja z gozdovi.
(2)	Poleg pravic in dolžnosti iz prejšnjega odstavka se s samoupravnimi splošnimi akti temeljne organizacije kooperantov uredi tudi način uresničevanja pravic, dolžnosti in odgovornosti iz 45. in 46. člena tega zakona, ki izvirajo iz lastnine.
45.	člen
(1)	Pri gospodarjenju z gozdovi ima lastnik gozda pravico:
a)	do gozdnih lesnih sortimentov za neposredno uporabo v svojem gospodarstvu in gospodinjstvu ter za potrebe domače lesne obrti (suha roba), v okviru donosnih možnosti njegovega gozda. Ti gozdni lesni sor-timenti morajo biti posebej označeni v gozdu; označi jih pooblaščeni strokovni delavec temeljne organizacije kooperantov;
b)	do dela prodajne cene za gozdne lesne sorti-mente, posekane v njegovem gozdu, razen za gozdne lesne sortimente iz prejšnje točke. Ta del prodajne cene se določi tako, da se od prodajne cene gozdnih lesnih sortimentov odštejejo vsi stroški Izkoriščanja gozdov. Ta del prodajne cene mora znašati najmanj 5 °/o prodajne cene gozdnih lesnih sortimentov;
c)	do sodelovanja pri odkazovanju drevja za posek in pri drugih gozdnogospodarskih delih v svojem gozdu ter pri oblikovanju gozdnogospodarskih načrtov, če se nanaša na gospodarjenje z njegovim gozdom;
č) do prednosti pri opravljanju gozdnogospodarskih del v svojem gozdu in drugih storitev v zvezi s temi deli ob enakih pogojih. Za enake pogoje se štejejo enaka kvaliteta in enako plačilo za enako delo. Za enako delo pripada lastniku gozda toliko plačila, ket znaša bruto osebni dohodek delavca v temeljni organizaciji kooperantov in nadomestilo za vložena lastna delovna sredstva ter druga nadomestila, ki izvirajo iz dela;
d)	pasti v svojem gozdu živino,- grabiti steljo in mah ter izkoriščati druge gozdne proizvode, upoštevajoč pogoje iz tega zakona in sklepe samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo;
e)	da je na primeren način obveščen o poslovanju gozdnogospodarske delovne organizacije in temeljne organizacije kooperantov, zlasti še o strukturi stroškov in doseženem dohodku ter o poslovanju samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo.
(2)	Obseg in način uresničevanja pravic iz prejšnjega odstavka se določi s temelji plana temeljne organizacije kooperantov.
46.	člen
(1)	Ce lastnik gozda uveljavlja pravice iz točke č) prejšnjega člena, temeljna organizacija kooperantov in lastnik gozda skleneta dogovor o izvršitvi del. Ta dogovor se ne šteje za pogodbo o delu po predpisih o delovnih razmerjih.
(2)	Dogovore glede opravljanja gozdnogospodarskih del in drugih storitev v zvezi s temi deli v njihovih gozdovih sklepajo lastniki gozdov In temeljna organizacija kooperantov na podlagi samoupravnega sporazu-
ma in drugih samoupravnih splošnih aktov iz 44. člena tega zakona. Dogovor je pisen in se sklene s posameznim lastnikom gozda, lahko pa je skupen zn Več lastnikov gozdov. Skupen dogovor se lahko sklene tudi z zapisnikom, ki ga podpišejo prizadeti lastniki gozdov in temeljna organizacija kooperantov.
(3)	Sklenitev dogovora iz prejšnjega odstavka predlaga temeljna organizacija kooperantov vsem prizadetim lastnikom gozdov zaradi Izvršitve nalog, ki izhajajo iz gozdnogospodarskega načrta in so določene z letnim planom. Dogovor o izvršitvi predvidenih nalog vsebuje tudi naravi dela primeren rok.
(4)	Ce lastnik gozda ne sklene dogovora iz tega člena, oziroma ga sklene, pa ga ne izpolni v dogovorjenem roku, ali ne želi sodelovati pri .odkazilu, izvrši ta dela temeljna organizacija kooperantov, lastnik gozda pa jo pri tem ne sme ovirati.
47.	člen
Lastnik gozda mora gozdne lesne sortimente, ki jih pridobi po točki a) 45. člena tega zakona, spraviti iz gozda. Ce tega ne stori pravočasno, mora gozdnogospodarska organizacija posekana hli podrta drevesa oziroma gozne lesne sortimente, ki propadajo v gozdu zaradi prepozne izdelave, spravila ali prevoza in se zaradi tega zmanjšuje njihova kvaliteta, izdelati, spraviti in odpeljati na stroške lestnika. Gozdnogospodarska organizacija te gozdne lesne sprtimente proda v skladu s tem zakonom.
48.	člen
Ce lastnik gozda meni, da je prikrajšan v svojih pravicah iz 45 , 46. in 47. člena tega zakona, lahko vloži ugovor na organ upravljanja temeljne organizacije kooperantov. Ce še z odločitvijo tega organa ne strinja ali če odločitev o ugovoru ni sprejeta v roku tridesetih dni od njegove vložitve, lahko lastpik gozda vloži predlog za varstvo pravic pri pristojnem sodišču združenega dela.
5.	Gojenje in izkoriščanje gozdov
49.	člen
(1)	Gozdovi se gojijo in izkoriščajo na podlagi strokovnih usmeritev, vsebovanih v potrjenih gozdnogospodarskih načrtih gospodarskih enot. Izjemni posegi v gozdove s sečnjo na golo ali krčitvijo gozdov se urejajo z dovoljenji ali z nalogi za sečnjo na golo ali z dovoljenji za krčitev gozdov; za te posege ne veljajo določbe o odkazilu.
(2)	V gozdovih se lahko seka drevje šele potem, ko je odkazano za posek. Drevje za posek lahko od-kazuje le pooblaščeni strokovni delavec gozdnogospodarske organizacije.
(3)	Dovoljenje oziroma nalog iz prvega odstavka tega člena izda v upravnem postopku občinski upravni organ, pristojen za gozdarstvo. S tem dovoljenjem oziroma nalogom odloči tudi o načinu odkazila.
50.	člen
(1)	Gozdnogospodarska organizacija mora pri pridobivanju gozdnih lesnih sortimentov zagotoviti smotrno izkoriščanje lesne mase, zmanjševanje količine sečnih ostankov in odpadkov ter pravočasno spravilo in prevoz gozdnih lesnih sortimentov iz gozda.
(2)	Spravilo in prevoz gozdnih lesnih sortimentov morata biti opravljena tako, da ne pride do poškodb gozdnih tal oziroma podrasti in drevja v večjem ob-
segu kot je to neizogibno. Nastale poškodbe je treba odpraviti takoj po končanem spravilu oziroma prevozu.
(3)	Gozdnogospodarska organizacija mora pri pridobivanju postranskih gozdnih proizvodov zagotoviti, da sta način in obseg nabiranja plodov, semena, delov rastlin in rastlinskih vrst, smole, stelje, sečnih ostankov in odpadkov ter paša in čebelarjenje, usklajena z razvojem gozdnega sestoja tako, da ne pride do poslabšanja donosne sposobnosti gozdnih rastišč in prira-ščanja sestoja, trajnejšega osiromašen j a gozdov na rastlinskih vrstah ter da se zagotavlja naravni ciklični razvoj gozdnih združb.
(4)	Vsa dela v gozdovih se morajo organizirati in izvajati v ustreznem letnem času in na način, s katerim se zagotavlja gozdni red.
(5)	Republiški upravni organ, pristojen za gozdarstvo, izda pravilnik o gozdnem redu.
51.	člen
(1)	Graditev objektov in drugi posegi v gozd, za katere je potrebno lokacijsko dovoljenje ali priglasitev del, se smejo dovoliti, če niso v nasprotju s splošno koristnimi funkcijami gozdov.
(2)	Posegi iz prejšnjega odstavka morajo biti skladni s pogoji, ki jih določajo prostorski izvedbeni akti.
(3)	Za posege iz prvega odstavka tega člena dajejo območne skupnosti soglasje k osnutkom prostorskih izvedbenih aktov in k lokacijski dokumentaciji.
(4)	Soglasja iz prejšnjega odstavka ni mogoče izdati, kadar je pričakovati, da bo imisija škodljivih snovi iz zgrajenega objekta povzročila občutno škodo na gozdovih ali na gozdnih tleh.
(5)	V gozdovih je, razen v primerih in ob pogojih, ki jih določa ta zakon ali se določijo na podlagi tega zakona, prepovedano krčiti, sekati na golo, sekati drevje, pasti domačo živino, zasekovati debla, brstiti listje, klestiti vejnike, grabiti steljo in mah, smolariti, odnašati zemljo, odlagati smeti in odpadke ter vsako drugo dejanje, ki zmanjšuje prirastno zmogljivost gozda, oziroma ogrožati njegove splošne koristne funkcije, njegov obstoj ali namen.
52.	člen
(1)	Degradirani gozdovi so gozdovi, v katerih naravna zmogljivost rastišča pretežno ni izkoriščena zaradi prekomernega izkoriščanja gozdnih lesnih sorti-mentov in postranskih gozdnih proizvodov (steljniki, Ustniki) ter zemljišča, ki v naravi niso gozd, so pa po
2.	členu tega zakona namenjeni za gozd.
(2)	Degradirane gozdove v družbeni lastnini mora gozdnogospodarska organizacija, ki gospodari z njimi, usposabljati za redno proizvodnjo. Degradirane gozdove, na katerih je lastninska pravica, usposablja za redno proizvodnjo gozdnogospodarska organizacija.
53.	člen
Gozdnogospodarske organizacije morajo obnoviti gozdove na pogoriščih, gozdove, ki so bili opustošeni, ali kjer je bil gozd v nasprotju s predpisi na golo posekan. Ce obnova gozda ni bila opravljena takoj ali če rok za obnovo gozda ni določen z gozdnogospodarskim načrtom, določi rok za obnovo gozda občinski upravni organ, pristojen za gozdarstvo, i
.	54. tien
(1)	Dostop ta gibanje v gozdu sta praviloma dovoljena.
(2)	Gozdnogospodarska organizacija lahko ogradi posamezne gozdne površine zaradi zaščite mladja, varstva gozdov pred divjadjo, varstva naravnih spomenikov in zaradi znanstvenoraziskovalnih proučevanj. Na teh ograjenih površinah je prepovedano gibanje občanov in gojenje posameznih vrst divjadi, ki jih določi gozdnogospodarska organizacija.
(3)	V gozdovih je dovoljeno nabirati prosto rastoče plodove (maline, borovnice, brusnice, jagode, gobe, kostanj ipd.) in zdravilne rastline ter čebelariti na način in v obsegu, da se ne povzroča škoda in zagotovi ohranjanje rastlinskih vrst, njihove stalnosti in pokrov-nosti ter naravna regeneracija gozdnih združb. Način in obseg nabiranja plodov in zdravilnih rastlin v gozdovih, se določi z ozirom na stalnost in pokrovnost posameznih rastlinskih vrst, njihovo ogroženost ter biološko stabilnost gozdnih združb. Pri nabiranju gozdnih plodov in zdravilnih zelišč morajo nabiralci upoštevati pravilnik o gozdnem redu ter navodila, ki jih izda občinski upravni organ, pristojen za gozdarstvo, na predlog gozdnogospodarske organizacije.
(4)	V gozdovih, kjer se z nabiranjem plodov in zdravilnih rastlin trajneje siromaši gozdno združbo, ogroža ohranitev rastlinskih vrst in s tem naravni ciklični razvoj gozdne združbe, se omeji ali prepove nabiranje ogroženih rastlinskih vrst. V gozdovih, ki se gojijo tudi zaradi plodov (kostanj), še lahko drugim prepove nabirati take plodove.
(5)	Prepoved iz prejšnjega odstavka tega člena izda občinski upravni organ, pristojen za gozdarstvo; če pa gre za splošno ogroženost, izda prepoved republiški upravni organ, pristojen za gozdarstva
55.	člen
(1)	Spravilo, prevoz in zložitev gozdnih lesnih sortimentov je treba opraviti v skladu s pravilnikom o gozdnem redu.
(2)	Če spravila, prevoza ali zložitve gozdnih lesnih sortimentov ni mogoče opraviti drugače ali bi bil drugačen način nesorazmerno dražji, mora lastnik oziroma uporabnik:
—	gozda dovoliti začasno spravilo, začasen prevoz ali zložitev tujih gozdnih lesnih sortimentov v svojem gozdu;
—	kmetijskega zemljišča dovoliti v času izven rastne dobe začasen prevoz in začasno zložitev tujih gozdnih lesnih sortimentov na svojem kmetijskem zemljišču.
(3)	Kdor začasno spravlja, prevaža ali zloži gozdne proizvode na tujem zemljišču, mora plačati lastniku oziroma uporabniku kmetijskega zemljišča ustrezno odškodnino. Glede odškodnine in postopka za njeno določitev se smiselno uporabljajo določbe o odškodnini za začasno uporabo zemljišča po predpisih o razlastitvi.
(4)	Odločbo O'pridobitvi pravice iz drugega odstavka tega člena izda na zahtevo prizadetega občinski upravni organ, pristojen za gozdarstvo.
(5)	Pritožba zoper odločbo o pridobitvi pravice iz drugega odstavka tega člena ne zadrži njene izvršitve.
(6)	Ce zaradi spravila, prevoza ali zložitve gozdnih lesnih sortimentov nastane na zemljiščih iz drugega odstavka tega člena škoda, jo mora poravnati imetnik pravice iz drugega odstavka tega člena.
56.	člen
(1)	Lastnik gozda lahko žaga na svoji žagi hlode in obli tehnični les za lastno uporabo.
(2)	Lastnik žage lahko žaga todl hlode la obli
tehnični les za krajevne potrebe občanov, če mu za to izda dovoljenje občinski upravni organ, pristojen za gozdarstvo, po predhodnem mnenju območne skupnosti.
(3)	Lastnik žage iz tega člena in organizacije združenega dela, ki so registrirane za žaganje gozdnih lesnih sortimentov, smejo skladiščiti ali žagati le hlode in obli tehnični les, označen v skladu s tem zakonom oziroma hlode in obli tehnični les, za katerega lastnik predloži potrdilo, da ni posekan v gozdu.
57.	člen
(1)	Lastniki žag iz prejšnjega člena, organizacije združenega dela, ki so registrirane za žaganje gozdnih lesnih sortimentov in drugi imetniki žag, ki pridobijo dovoljenje za žaganje hlodov in oblega tehničnega lesa po drugih predpisih, morajo voditi evidenco o žaganju hlodov m oblega tehničnega lesa.
(2)	Evidenca iz prejšnjega odstavka se vodi v posebni knjigi in mora vsebovati datum sprejema navedenih sortimentov na žago, ime, priimek in naslov lastnika sortimentov, količino in vrsto sortimentov, datum žaganja sortimentov ter datum oddaje lesa.
6.	Varstvo gozdov
58.	člen
(1)	Gozdnogospodarska organizacija mora storiti vse potrebno za varovanje gozdov pred požari, rastlinskimi boleznimi in škodljivci ter drugimi škodami.
(2)	Varstvo gozdov po prejšnjem odstavku morajo zagotoviti tudi drugi uporabniki gozdov v družbeni lastnini ter uporabniki in lastniki zemljišč, na katerih rastejo skupine gozdnega drevja na površini do petih arov, drevoredov, parkov in plantaž gozdnega drevja, ki se po tem zakonu ne štejejo za gozd.
(3)	Ukrepi, predpisani za varstvo gozdov pred požarom, se morajo izvajati tudi v bližini "gozda.
59.	člen
Za varstvo gozdov pred požarom na kraškem gozdnogospodarskem območju, gozdnogospodarske ter druge samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične skupnosti s kraškega gozdnogospodarskega območja sprejmejo oziroma izvajajo ukrepe kot za varstvo pred naravnimi nesrečami.
60.	člen
(1)	Gozdnogospodarska organizacija s samoupravnim splošnim aktom podrobneje uredi varstvo gozdov pred požarom.
(2)	Gozdove na kraškem gozdnogospodarskem območju in druge gozdove, ki so posebno ogroženi od požara, razglasi za požarno ogrožene gozdove občinska skupščina. V teh. gozdovih je prepovedano kurjenje na prostem, uporaba odprtega ognja ter ravnanje z vnetljivimi snovmi v nasprotju s predpisi. Pristojni občinski organ lahko v takih gozdovih prepove tudi taborenje in zadrževanje ter ustavljanje vozil. Za požarno ogrožene gozdove lahko predpiše tudi druge varnostne ukrepe, upoštevajoč pri tem določbe predpisov s področja splošne ljudske obrambe ter družbene samozaščite in varstva pred požarom.
61.	člen
(1) Za preprečitev in zatrtje rastlinskih bolezni in škodljivcev ter drugih škod v gozdovih se gozdno-
gnapodarske ergaateaclje ravnajo po predpisih o gozdnem redu
(2)	Kadar gozdnogospodarska organizacija ob epidemijah, kalamitetah ali velikem obsegu drugih škod v gozdovih sama ne zmore vseh ukrepov za zatrtje epidemije oziroma kalamitete ali odpravo posledic škod, obvesti o tem pristojni občinski upravni organ, ki odredi potrebne ukrepe.
(3)	Gozdnogospodarske organizacije spremljajo obseg in stopnjo poškodovanosti gozdov zaradi imisij strupenih snovi ter o tem obveščajo pristojne občinske in republiške upravne organe, ki odredijo ukrepe za odpravo vzrokov škode na gozdovih.
62.	člen
(1)	Vrste prosto živeče divjadi in njihova številčnost v gozdovih morajo biti usklajene s stanjem gozdov in njihovim razvojem, v ravnovesju z rastlinskimi in živalskimi vrstami v gozdovih ter ne smejo ovirati pravilnega gospodarjenja z gozdno biogeocenozo.
(2)	Vrste in številčnost divjadi iz prejšnjega odstavka se uskladijo v gozdnogospodarskih načrtih območij in gozdnogospodarskih načrtih gospodarskih enot ter v lovskogdspodarskih načrtih na podlagi dolgoročnih dogovorov, s katerimi se ureja celovitost razvoja gozdnih biogeocenoz.
(3)	Zaradi vzdrževanja biološkega navnovesja med rastlinskimi in živalskimi vrstami v gozdovih ter usmerjanjem razvoja tega ravnovesja morajo biti gozdnogospodarski in lovskogospodarski načrti med seboj usklajeni. Organ, pristojen za potrditev lovskogospo-darskega načrta, potrdi načrt po predhodnem mnenju območne skupnosti o tem, ali je predloženi lovskogospodarski načrt usklajen z veljavnimi gozdnogospodarskimi načrti za te gozdove.
7.	Varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom
63.	člen
Gozdovi v rastiščnih razmerah, kjer bi bila z izkoriščanjem ogrožena njihov obstoj in njihova varovalna vloga, se razglasijo za trajno varovalne gozdove. Za trajno varovalne gozdove se razglasijo:
a)	gozdovi, ki varujejo zemljišča usadov, izpiranja ali krušenja, gozdovi na strmih obronkih ali bregovih voda in gozdovi, ki so izpostavljeni močnemu vetru;
b)	gozdovi, ki v hudourniških območjih zadržujejo prenaglo odtekanje vode ter s tem varujejo zemljišča pred erozijo in plazovi;
c)	gozdni pasovi, ki varujejo gozdove in zemljišča pred vetrom, vodo, zameti in plazovi;
č) gozdovi na zgornji meji gozdne vegetacije.
64.	člen
(1)	Gozdovi se lahko razglasijo tudi za gozdove s posebnim namenom.
(2)	Za gozdove s posebnim namenom se po tem zakonu lahkb razglasijo:
a)	gozdovi, ki sestavljajo zeleni pas ob naseljih, klimatskih in drugih zdraviliščih;
b)	začasno varovalni gozdovi, ki varujejo ožja vodnozbirna območja, gospodarske in druge objekte;
c)	gozdovi, ki so namenjeni za raziskovalno delo in za pouk;
č) gozdovi, ki so namenjeni za gojitev divjadi (obore).
(3)	Poleg gozdov iz prejšnjega odstavka se štejejo za gozdove s posebnim namenom gozdovi, ki so razglašeni za naravne znamenitosti po predpisih o varstvu naravne in kulturne dediščine.
65.	člen
Ce se z razglasitvijo gozdov za gozdove s posebnim namenom omeji njihovo izkoriščanje ali se določijo posebni ukrepi, ima gozdnogospodarska temeljna organizacija združenega dela oziroma lastnik gozda pravico do odškodnine po splošnih predpisih o odškodnini.
66.	člen
(1)	Gozdove, razen gozdov iz tretjega odstavka 64. člena, razglašajo za varovalne ali za gozdove s posebnim namenom občinske skupščine z odločbo, izdano v upravnem postopku.
(2)	Postopek do izdaje odločbe vodi občinski upravni organ, pristojen za gozdarstvo.
(3)	Ce so gozdovi, ki naj se razglasijo za varovalne
ali za gozdove s posebnim namenom, na območju več občin, odločajo o tem sporazumno prizadete občinske skupščine. Ce se ne sporazumejo, odloči Skupščina SR Slovenije.	^
8.	Graditev in vzdrževanje gozdnih prometnic
67.	člen
(1)	Gozdne prometnice je treba načrtovati, graditi in vzdrževati tako, da se ob upoštevanju tehničnih in gospodarskih pogojev gozdna tla in rastlinstvo čim manj prizadene in da se v gozdove poseže samo v taki meri, da se doseže nujna odprtost gozdov.
(2)	Z gradnjo, vzdrževanjem in uporabo gozdnih prometnic se ne sme:
—	sprožiti nevarnih erozijskih procesov;
—	preprečiti odtoka visokih vod iz hudournikov;
—	povečati nevarnosti plazov;
—	porušiti ravnotežja na labilnih tleh;
—	poslabšati odtoka padavinskih vod tako, da so ogrožena ali podvržena poškodbam kmetijska ali druga zemljišča, ali da je ogrožen obstoj gozda ali onemogočen njegov razvoj.
(3)	Republiški upravni organ, pristojen za gozdarstvo, izda pravilnik o gradnji in vzdrževanju gozdnih prometnic v soglasju z republiškim upravnim organom, pristojnim za varstvo okolja in urejanje prostora.
68.	člen
(1)	Ceste, ki jih zgradijo gozdnogospodarske organizacije in so namenjene predvsem gospodarjenju z gozdovi, so gozdne ceste in so osnovna sredstva teh organizacij.
(2)	Pri načrtovanju in graditvi gozdnih cest je treba poleg pomena ceste za gospodarjenje z gozdovi in prilagajanja naravnemu okolju, upoštevati tudi obstoj in razvoj višinskih kmetij ter turistične in rekreativne potrebe, zlasti razvoj kmečkega turizma v višinskih predelih.
69.	člen
(1)	Gozdne ceste lahko praviloma uporabljajo tudi druge organizacije in občani, morajo pa biti označene, da so gozdne ceste in da jih drugi uporabniki uporabljajo na svojo odgovornost.
(2)	Kadar sečnja ali druge obdelave gozdnih lesnih asortimentov ni mogoče opraviti zunaj cestišča, je treba gozdno cesto zapreti za druge uporabnike in to
zaporo označiti. Zapora je začasna in traja le tako dolgo, kolikor je nujno potrebno, da se navedena dela opravijo.
(3)	Gozdne ceste se zaprejo za druge uporabnike tudi v gozdovih, ki so razglašeni za varovalne ali za gozdove s posebnim namenom, če to predpisuje odločba o njihovi razglasitvi. Gozdne ceste se lahko zaprejo tudi v gozdovih, ki so posebno ogroženi od požara ali to narekuje zavarovanje družbenega premoženja. Zapore so lahko trajne ali občasne in, glede na geografsko lego gozda, popolne ali delne.
70.	člen
(1)	Uporabniki gozdnih cest, katerih vozila trajno ali začasno čezmerno uporabljajo gozdne ceste, plačajo
povračilo sorazmerno z uporabo in poškodovanjem teh cest. Višino povračila določi gozdnogospodarska organizacija, ki upravlja s temi cestami.
(2)	Povračilo iz prejšnjega odstavka je del sredstev za vzdrževanje in varstvo tistih cest, po katerih je bil čezmeren prevoz opravljen, in je del celotnega prihodka gozdnogospodarske organizacije, ki upravlja s temi cestami.
71.	člen
Družbenopolitične in krajevne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti,- ki so zainteresirane, da se posamezne gozdne ceste usposobijo in opremijo tudi za javni promet, krijejo stroške za dodatno usposobitev, opremo in vzdrževanje teh cest
IV.	PROMET Z GOZDOVI TER ARONDACIJA, KOMASACIJA IN MELIORACIJA GOZDOV
72.	člen
Ne glede na posebne predpise o odškodnini pripada temeljni organizaciji združenega dela pri prisilnem prenosu gozdov na drugo družbeno pravno osebo, če se ta prenos opravi zato, da se bo gozd izkrčil, še nadomestilo, ki mora znašati toliko, da skupaj z odškodnino zadošča za osnovanje približno enakega gozda.
73.	člen
(1)	Manjše gozdove v družbeni lastnini, ki ležijo kot osredki med gozdovi, na katerih je lastninska pravica, lahko temeljna organizacija združenega dela proda ali zamenja.
(2)	Temeljna organizacija združenega dela sme uporabiti denarni znesek, ki ga dobi za prodani gozd ali za pogodbeni oziroma prisilno preneseni gozd na drugo organizacijo, samo za nakup oziroma osnovanje drugega približno enakega gozda.
74.	člen
(1)	Arondacija (zaokrožitev) gozdov se lahko izvede, če je potrebna za smotrnejše gospodarjenje z gozdovi ali, če je potrebna za uvajanje in uporabo mehanizacije pri izkoriščanju gozdov, uspešnejšega gojenja in varstva gozdov, izvedbe protierozijskih del, pogozdovanja in melioracije gozdov ter osnovanja plantaž gozdnega drevja.
(2)	Arondacija je možna le v korist gozdnogospodarske organizacije.
(3)	Za prostorsko ureditvene operacije v gozdovih se smiselno uporabljajo predpisi o kmetijskih zemljiščih. Kot melioracijsko območje se šteje v gozdovih oddelek.
(4)	Pri arondaciji in komasaciji gozdov se lahko gozd zamenja za kmetijsko zemljišče in obratno.
75.	člen
Gozd ne sme biti predmet zakupa.
76.	člen
Delitev gozdne parcele kot katastrske enote je prepovedana, razen kadar gre za arondacijo, komasacijo, razlastitev ali prisilni prenos gozda, oziroma za pogodbeni prevzem gozda v družbeno lastnino ali razdružitev gozdne parcele, katere del je družbena lastnina.
V.	NADZOR
77.	člen
(1)	Nadzorstvo nad tem, kako gozdnogospodarske brganizacije, druge družbeno pravne osebe, civilne pravne osebe ter občani izvršujejo določbe tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, opravljajo organi občinske in republiške gozdarske inšpekcije.
(2)	Nadzor nad izvrševanjem drugega odstavka 13. člena in drugega odstavka 60. člena tega zakona opravljajo poleg gozdarske inšpekcije tudi organi za notranje zadeve. Delavec organa za notranje zadeve obvesti o ugotovljeni kršitvi pristojni občinski inšpekcijski organ, ki poda predlog za uvedbo postopka o prekršku.
78.	člen
Za gozdarskega inšpektorja je lahko imenovan diplomira-1 inženir gozdarstva, ki ima najmanj pet let prakse gozdarski stroki in izpolnjuje druge splošne pogoje.
79.	člen
(1)	Organ občinske gozdarske inšpekcije opravlja naslednje naloge:
1)	pregleduje vsa dela v gozdovih, objekte, priprave in naprave ter tehnično dokumentacijo za te namene, vsa mesta, kjer se seka drevje, oziroma zlagajo, žagajo in predelujejo ter spravljajo iz gozda in dajejo v promet gozdni lesni sortimenti;
2)	pregleduje in spremlja izvrševanje gozdnogospodarskih načrtov;
3)	pregleduje poslovne knjige in druge listine glede tega, kako se upoštevajo predpisi o gozdovih;
4)	začasno ustavi sečnjo in druga dejanja, ki niso v skladu z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov;
5)	zaseže in odredi skladiščenje gozdnih lesnih sor-timentov pri gozdnogospodarski organizaciji do odločitve pristojnega organa, če so bili protipravno posekani, kupljeni ah pridobljeni ali če se taki goždni lesni sortimenti prevažajo;
6)	zaseže neobeljene gozdne lesne sortimente iglavcev, za katere je beljerije predpisano in odredi beljenje na stroške lastnika oziroma uporabnika gozda;
7)	odredi V nujnih primerih, ko bi sider nastala škoda, začasne ukrepe, da se škoda prepreči;
8)	pregleduje Ih spremlja izvrševanje ukrepov s področja varstva gozdov pred požari;
9)	odreja druge ukrepe po določbah tega zakona;
10)	opravlja druge naloge po drugih predpisih.
(2)	Gozdarski inšpektor ima pravico in dolžnost odrediti ustrezne ukrepe za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih pn pregledih iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka ter zahtevah od odgovornih oseb, prič, izvedencev in drugih oseb vse podatke, ki so mu potrebni za izvrševanje njegovih pravic in dolžnosti po prejšnjem odstavku.
(3)	Občinski gozdarski inšpektor lahko odloči, da pritožba zoper odločbo o izrečenih ukrepih po 4., 5., 6. in 7. točki prvega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve odločbe.
80.	člen
Organ republiške gozdarske inšpekcije:
1)	nadzoruje delo organov občinske gozdarske inšpekcije, jim daje strokovna navodila in nudi drugo potrebno strokovno pomoč in ukrepa v skladu z zakonom;
2)	opravlja druge naloge po drugih predpisih.
81.	člen
(1)	Izvajanje določb drugega odstavka 13. člena, drugega odstavka 49. člena, petega odstavka 51. člena, drugega, tretjega in četrtega odstavka 54. člena, tretjega odstavka 56. člena, drugega odstavka 60. člena tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov nadzirajo tudi pooblaščeni delavci gozdnogospodarskih organizacij.
(2)	Delavec, ki opravlja nadzor po prejšnjem odstavku tega člena, mora imeti najmanj srednjo strokovno izobrazbo' gozdarske smeri In mora biti za to delo pooblaščen s samoupravnim splošnim aktom gozdnogospodarske organizacije.
(3)	Delavec, ki opravlja nadzor po prvem odstavku tega člena, mora imeti službeni znak in izkaznico. •
(4)	Pri opravlja:.ju nadzora ima delavec, ki opravlja nadzor po prvem odstavku tega člena, pravico legitimirati osebe, ki kršijo, oziroma kažejo očitni namen kršiti določbe navedene v prvem odstavku tega člena. O kršitvah obvesti pristojni občinski inšpekcijski organ, ki poda predlog za uvedbo postopka o prekršku.
(5)	V primerih iz prejšnjega odstavka je vsakdo dolžan na zahtevo delavca, ki opravlja nadzor po prvem odstavku tega člena, pokazati osebno izkaznico.
(6)	Navodilo o službenem znaku in izkaznici iz tretjega odstavka tega člena izda republiški upravni organ, pristojen za gozdarstvo, v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
VI.	KAZENSKE DOLOČBE
82.	člen
(1) Z denarno kaznijo od 20.000 do 1,000.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba:
1.	če kupi gozdne lesne sortimente v nasprotju z določbo 13. člena;
2.	če nima predpisanega gozdnogospodarskega načrta (27. člen) oziroma letnega gozdnogospodarskega načrta (88. člen);
3.	če ravna v nasprotju z določbami gozdnogospodarskih načrtov gospodarskih enot oziroma letnimi gozdnogospodarskimi načrti (četrti odstavek 28. člena oziroma 88. člen);
4.	če nenamensko uporablja sredstva iz 33., 34., 35. in 37. člena;
5.	če lastniku gozda prepreči ali ovira izvrševanje njegovih pravic iz 45. člena;
6.	če seka ali dovoli sekati drevje v gozdu predno je to odkazanc za posek (drugi odstavek 49. člena);
7.	če v nasprotju s tem zakonom ali predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, v gozdovih krči ali seka na golo, pase domačo živino, brsti listje, smolar!, odnaša zemljo, odlaga smeti im»dpadke ali opravlja druga dejanja, ki zmanjšujejo prirastno zmogljivost goz-
da, ogrožajo njegov obstoj ali namen ali to dovoli komu drugemu (peti odstavek 51. člena);
8.	če ne obnovi gozda po določbah 53. člena;
9.	če ne izvrši predpisanih ukrepov, da se prepreči ali zatre požar, škodljivce, rastlinske bolehni ter druge škode ali pa ne izvrši ukrepov za preprečitev posledic elementarnih in drugih nesreč v gozdovih, v bližini gozda in na zemljiščih, na katerih rastejo skupine gozdnega drevja do petih arov, drevoredih, parkih in plantažah gozdnega drevja (58. člen);
10.	če nenamensko porabi denarni znesek od prodanega ali prisilno prenesenega gozda (73. člen).
(2) Z denarno kaznijo od 5000 do 50.000 dinarjev se za gospodarski prestopek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe.
83.	člen
(1)	Z denarno kaznijo od 6.000 do 150.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba:
1.	če v določenem roku ne uskladi gozdnogospodarskih načrtov (tretji odstavek 28. člena);
2.	če ne vodi letne evidence o izvrševanju gozdnogospodarskih načrtov ali je ne vodi v skladu s predpisi (drugi odstavek 31. člena);
3.	če ne označi lesa za neposredno uporabo po točki a) 45. člena ali če omogoči pridobivanje večjih količin lesa za neposredne uporabo kot je to predvideno v temeljih plana temeljne organizacije kooperantov (drugi odstavek 45. člena);
4.	če se ne ravna po predpisih o gozdnem redu (50. člen);
• 5. če v nasprotju k tem zakonom oziroma predpisi, izdanimi na njegovi podlagi seka drevje ali zasekuje debla in klesti vejnike ali grabi steljo ali mah v gozdu ali to dovoli komu drugemu (peti odstavek 51. člena);
6.	če- v nasprotju z drugim odstavkom 54. člena goji divjad;
7.	če v nasprotju s tem zakonom ali predpisi, izdanimi na njegovi podlagi v gozdovih nabira prosto rastoče plodove, zdravilne rastline ali čebelar! (tretji in četrti odstavek 54. člena);
8.	če nima samoupravnega splošnega akta, ki ureja varstvo gozdov pred požari (prvi odstavek 60. člena);
9.	če v nasprotju s tem zakonom ali predpisi, izdanimi na njegovi podlagi kuri, uporablja odprti ogenj ali ravna z vnetljivimi snovmi v nasprotju z veljavnimi predpisi in s takim početjem ogroža varnost ali povzroči požar v gozdu (drugi odstavek 60. člena);
10.	če z gradnjo, vzdrževanjem in uporabo gozdnih prometnic sproži nevarne erozijske procese, prepreči odtok visokih voda iz hudournikov, poveča nevarnost
,poplav (drugi odstavek 07. člena), oziroma gradi gozdne prometnice v nasprotju s pravilnikom (tretji odstavek 67. člena);
11.	če ne označi zapore gozdne ceste (drugi odstavek 69. člena).
(2)	Z denarno kaznijo od 3.000 do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekrške iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe.
84.	člen
Z denarno kaznijo od 3.000 do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik:
1.	če z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi poseka v gozdu eno ali več dreves in
količina posekanih gozdnih lesnih sortimentov ne presega enega kubičnega metra;
2.	če kupi ali proda gozdne lesne sortimente v nasprotju z določbo 13. člena ali če take sortimente prevaža ;
3.	če pridobi gozdne lesne sortimente v nasprotju z določbo točke a) 45. člena;
4.	če gozdnogospodarsko organizacijo v svojem gozdu, s katerim ta organizacija gospodari, ovira pri tem gospodarjenju (četrti odstavek 46. člena);
5.	če seka ali dovoli sekati drevje v gozdu preden je odkazano za posek (drugi odstavek 49. člena);
6.	če krči gozd ali seka na golo, seka drevje, pase živino, zasekuje debla, klesti vejnike, odnaša zemljo, odlaga smeti in odpadke (peti odstavek 51. člena);
7.	če krši prepoved gibanja občanov ali gojenja posameznih vrst divjadi (drugi odstavek 54. člena);
8.	če v nasprotju s tem zakonom ali predpisi, izdanimi na njegovi podlagi v gozdovih nabira prosto rastoče plodove, zdravilne rastline ali čebelari (tretji in četrti odstavek 54. člena);
9.	če skladišči ali žaga hlode oziroma obli tehnični les v nasprotju s 56. členom;
. 10. če ne vodi predpisane evidence iz 57. člena;
11.	če ne izvrši predpisanih ukrepov, da se prepreči ali zatre požar, škodljivci, rastlinske bolezni ter druge škode v gozdu in na zemljiščih, na katerih rastejo skupine gozdnega drevja na površini do petih arov, drevoredih, parkih in plantažah gozdnega drevja (drugi odstavek 58. člena);
12.	če v nasprotju s tem zakonom ali predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, kuri, uporablja odprti ogenj ali ravna z vnetljivimi snovmi v nasprotju z veljavnimi predpisi in s takim početjem ogroža varnost ali povzroči požar v gozdu (drugi odstavek 60. člena);
13.	če ne upošteva omejitve prometa na gozdnih cestah (69 člen).
85.	člen
Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 dinarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost žaganja hlodov, če ne vodi predpisane evidence (57. člen).
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
86.	člen
Določbe tega zakona se uporabljajo za gozdove s posebnim vojaškim namenom le, če se tako določi na podlagi predpisov o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti.
87.	člen
(1)	Ne glede na določbo prvega odstavka 38. člena tega zakona lahko gospodarijo z gozdovi v družbeni lastnini tudi delavci v organizacijah združenega dela, ki niso v sestavi gozdnogospodarske delovne organizacije, če so s temi gozdovi upravljali do 25. marca 1965. Delavci v teh organizacijah gospodarijo z gozdovi v družbeni lastnini z enakimi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi kot delavci v gozdnogospodarskih organizacijah.
(2)	Občinska skupščina lEthko prenese gozdove iz prejšnjega odstavka na gozdnogospodarsko organizacijo, ki gospodari z gozdovi v družbeni lastnini na tem območju, če ugotovi, da organizacija iz prejšnjega odstavka ne gospodari z gozdovi v skladu s tem zakonoraP ali če se s prenosom zagotavljajo pogoji za smotrnejše in intenzivnejše gospodarjenje z gozdovi.
(3)	Občinska skupščina prenese gozdove po prejšnjem odstavku z odločbo. Postopek do izdaje odločbe vodi občinski upravni organ, pristojen za gozdarstvo.
(4)	Za odškodnino, ki jo za preneseni gozd pridobi organizacija združenega dela iz drugega odstavka tega člena, ne velja drugi odstavek 73. člena tega zakona.
88.	člen
(1)	Za gozdove kraškega gozdnogospodarskega območja morajo biti gozdnogospodarski načrti gospodarskih enot izdelani in sprejeti najpozneje do konca leta 1990. Do izdelave gozdnogospodarskih načrtov gospodarskih enot se uporabljajo letni gozdnogospodarski načrti.
(2)	Izjemoma se lahko kot strokovna osnova^ za iz-koriščenje, gojenje in varstvo gozdov uporabljajo letni gozdnogospodarski načrti, kadar je to potrebno zaradi časovne premostitve med dvema obdobjema veljavnosti gozdnogospodarskega načrta gospodarske enote in je to navedeno v odločbi o potrditvi gozdnogospodarskega načrta območja.
(3)	Zemljišča, ki so z dolgoročnim planom občin opredeljena za gozd, se vključijo v gozdnogospodarske načrte območij. Zanje se izdelujejo lelni gozdnogospodarski načrti, dokler se jih ne vključi v gozdnogospodarske načrte gospodarskih enot.
(4)	Letne gozdnogospodarske načrte iz tega člena potrdi občinski upravni organ, pristojen za gozdarstvo.
(5)	Izvrševanje letnih gozdnogospodarskih načrtov je obvezno.
89.	člen
Postopek za sklenitev družbenega dogovora iz 39.
člena tega zakona začnejo udeleženci tega dogovora v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona.
90.	člen
Gozdnogospodarske organizacije morajo v dveh letih po uveljavitvi tega zakona prilagoditi svoje splošne akte določbam tega zakona.
91.	člen
Območne skupnosti morajo prilagoditi svojo' organizacijo in poslovanje določbam tega zakona v devetih mesecih od uveljavitve tega zakona, republiška skupnost pa v osemnajstih mesecih od uveljavitve tega zakona.
92.	člen
(1)	Dokler ne bo urejeno ugotavljanje dela dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti v skladu s 34. členom tega zakona, se ta del dohodka ugotovi tako, da se od dela celotnega prihodka, ustvarjenega s prodajo gozdnih lesnih sortimentov. odštejejo materialni stroški, sredstva za gozdnobiološko reprodukcijo, minimalna predpisana amortizacija osnovnih sredstev, obveznosti iz dohodka, sredstva za osebne dohodke in skupno porabo, povprečna akumulacija ter sredstva za ustvarjanje in obnavljanje rezerv.
(2)	Povprečna akumulacija se v posameznem letu določi na podlagi povprečne stopnje akumulacije gospodarstva v SR Sloveniji, ki je bila dosežena v preteklem letu.
(3)	Temeljne organizacije združenega dela, pri katerih celotni prihodek, ustvarjen s prodajo gozdnih lesnih sortimentov, ne zadošča za pokrivanje stroškov iz prvega odstavka tega člena, imajo pt-avico do nadomestila do višine ugotovljene razlike. Sredstva za nadomestilo zagotavljajo druge gozdnogospodarske te-
meljne organizacije združenega dela istega gozdnogospodarskega območja iz dela dohodka, ugotovljenega po prvem odstavku tega člena.
83. člen
(1)	Civilne ia družbene pravne osebe, ki po te* zakonu niso upravičene upravljati z gozdovi v družbeni lastnini, in družbenopolitične skupnosti morajo prenesti gozdove, s katerimi gospodarijo, v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona na gozdnogospodarsko temeljno organizacijo združenega dela, ki gospodari z gozdovi v tem gozdnogospodarskem območju.
(2)	Za prenos gozdov po prejšnjem odstavku se smiselno uporabljajo določbe navodila o Izvedbi prenosa kmetijskih zemljišč od družbenih pravnih oseb, ki niso kmetijske organizacije, v kmetijski zemljiški sklad (Uradni list SRS, št. 15/79).
(3)	Morebitne spore v zvezi z izvajanjem določb tega člena rešuje pristojno sodišče.
94.	člen
Postopki o delitvah gozdnih parcel, ki so opravljeni, vendar odločbe o parcelaciji še niso izdane, se nadaljujejo po določbah, ki so veljale do uveljavitve tega zakona.
95.	člen
Republiški upravni organ, pristojen za gozdarstvo, izda izvršilne predpise iz 32., 33., 50. in 67. člena tega zakona v enem letu po uveljavitvi tega zakona,
96.	člen
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
—	zakon o gozdovih (Uradni list SRS, št. 16/74);
—	6. člen zakona o spremembah in dopolnitvah posameznih določb nekaterih republiških zakonov v zvezi s postopkom za pridobitev lokacijskega dovoljenja (Uradni list SRS, št. 21/78);
—	1., 2. in 3. člen zakona o posebni ureditvi revalorizacije določenih družbenih sredstev (Uradni Ust SRS, št. 29/75);
—	odlok o merilih za najnižji obseg prispevka za biološka vlaganja ter o načinu obračunavanja, vplačevanja in podrobnejšem namenu uporabe sredstev tega prispevka (Uradni list SRS, št. 2/75).
' 97. člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 321-6/85
Ljubljana, dne 17. aprila 1985.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Halner 1. r.
871.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o dopolnitvah zakona o zagotavljanju sredstev In izpolnjevanju obveznosti SR Slovenije za pospeševanje razvoja gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo
/
Razglaša se zakon, o dopolnitvah zakona o zagotavljanju sredstev in izpolnjevanju obveznosti SR Slovenije za pospeševanje razvoja gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 14. maja 1985 in na seji Zbora občin dne 17. aprila 1985.
St. 0100-114/85
Ljubljana, dne 14. maja 1985.
Predsednik France Popit 1. r.
ZAKON
o dopolnitvah zakona o zagotavljanju sredstev in izpolnjevanju obveznosti SR Slovenije za pospeševanje razvoja gospodarsko manj razvitih republik in SAP
Kosovo
1.	člen
V	zakonu o zagotavljanju sredstev in izpolnjevanju obveznosti SR Slovenije za pospeševanje razvoja gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo (Uradni list SRS, št. 35/81 in 45/82), v nadaljnjem besedilu: zakon), se 3. člen dopolni tako, da se v 12. alinei pred besedama »dolgoletni nasadi« vstavita besedi »gozdovi in«.
2.	člen
Za 13. členom zakona se doda nov 13.a člen, ki se glasi:
»Zavezancu, ki združi sredstva v okviru skupne višine 300 milijonov din za izgradnjo gospodarskega objekta iz 23. člena dogovora o posebnih ukrepih za uresničevanje politike najhitrejšega razvoja SAP Kosovo v obdobju 1981—1985 (Uradni list SFRJ, št. 21/82), se obveznost poravnave obveznega posojila Skladu federacije oziroma obveznost združevanja sredstev, ki se vštevajo v stalna sredstva Sklada federacije za leto 1985 po tem zakonu, zmanjša' za 1,5-kratni v tem letu združeni znesek.«
3.	člen
Dopolni se tretji odstavek 18. člena tako, da se na koncu odstavka pika nadomesti z vejico in dodajo besede: »morebitni presežek obveznosti pa za poravnavo končne obveznosti republike za posamezno leto tedaj, ko ta obveznost dospe«.
4.	člen
V	27. členu zakona se doda nov, tretji odstavek, ki se glasi:
»Republiški sekretar za finance s pravilnikom iz prejšnjega odstavka zagotovi, da se olajšava iz 13. a člena tega zakona uporabi pri združevanju sredstev do 300 milijonov din.«
5.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 30-42/85
Ljubljana, dne 14. maja 1985.
Skupščina
SseiaHstične republike Slovenije
Predsednik
Vinke Hafner L r.
878.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o skladih skupnih rezerv
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o skladih skupnih rezerv, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 14. maja 1985 in na seji Zbora občin dne 14. maja 1985.
St. 0100-115/85
Ljubljana, dne 14. maja 1985.
Predsednik
France Popit 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o skladih skupnih rezerv
1.	člen
V	zakonu o skladih skupnih rezerv (Uradni list SRS, št. 11/79,- 23/81 in 6 84) se v 1. 'in 4. točki drugega odstavka 7. člena in v prvem odstavku 8. člena črta besedilo: »in 17«.
2.	člen
11.	člen se črta.
3.	člen
16.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Združena sredstva rezerv se uporabljajo za izplačilo z zakonom zajamčenih osebnih dohodkov, za izplačilo osebnih dohodkov v temeljnih organizacijah, ki imajo neporavnane dospele obveznosti do upnikov, do višine določene z zakonom, ter za prekvalifikacijo in zaposlovanje delavcev v primerih iz 122. člena zakona o združenem delu.«	•
4.	člen
17.	in 17. a člen se črtata.
5.	člen
V	23. členu se črta besedilo: »določa elemente za pripravo sanacijskega programa« in besedilo: »sprejema sklepe o uporabi združenih sredstev rezerv za investicije v osnovna sredstva«.
6.	člen
V	7., 15., 23. in 24. členu se črta beseda »sanacijskih«, v 19. členu pa beseda »sanacijskega«,
7.	člen
Za 31. členom se doda novi 31. a člen, ki se glasi:
»Ne glede na določbo 16. člena zakona se lahko združena sredstva rezerv v letih 1985 in 1986 uporabljajo za pokrivanje izgub temeljnih organizacij, in sicer v letu 1985 največ do 50*/*, v letu 1986 pa največ do 20 % sredstev, uporabljenih za pokrivanje Izgub v letu 1984.«
8.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi r Uradnem listu SRS.
St. 400-41/85
Ljubljana, dne 14. maja 1985.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r.
873.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKA Z
o razglasitvi zakona v zagotovitvi sredstev za graditev objektov
Razglaša se zakon o zagotovitvi sredstev za' graditev objektov, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 14. maja 1985 in na seji Zbora občin dne
14.	maja 1985.
Št. 0100-116/85
Ljubljana, dne 14. maja 1985.
Predsednik
France Popit 1. r.
ZAKON
o zagotovitvi sredstev za graditev objektov
1.	člen
Investitor mora zagotoviti sredstva za graditev objektov, ki jih gradi po zakonu o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84) pred začetkom njihove gradnje, na način, ki je določen s tem zakonom.
Začetek gradnje objektov po tem zakonu je investitorjevo obvestilo Službi družbenega knjigovodstva, da zač 'a z gradnjo objekta oziroma da začenja izvajati dela.
2.	člen
Obveznost zagotavljanja sredstev za graditev objektov po tem zakonu se ne nanaša na:
1.	graditev objektov, pri katerih so investitorji občani in stanovanjske zadruge;
2.	graditev objektov, pri katerih so investitorji civilne pravne osebe, če se za gradnjo ne uporabljajo družbena sredstva;
3.	graditev objektov za neznanega kupca;
4.	graditev objektov in izvajanje del, pri katerih po določbah zakona o graditvi objektov ni potrebno gradbeno dovoljenje.
Graditev objektov za neznanega kupca po tem zakonu je izvajanje investicijskih del, ki jih izvajalec nadomešča iz svojih obratnih sredstev v obdobju do pridobitve kupca za celotni objekt ali za del objekta.
3.	člen
Investitor mora zagotoviti sredstva za graditev objektov po investicijskem programu, in sicer takole:
1.	za pripravljalna dela za gradnje objektov, ki se izvajajo na podlagi gradbenega dovoljenja samo za ta dela (drugi odstavek 40. člena zakona o graditvi objektov) — sredstva v celotni predračunski vrednosti pred začetkom izvajanja del;
2.	za graditev objektov, ki se štejejo za pripravljalna dela in je treba zanje pridobiti posebno gradbeno dovoljenje (tretji odstavek 40. člena zakona o graditvi objektov) — sredstva v celotni predračunski vrednosti pred začetkom gradnje;
3.	za graditev objektov ali delov objektov, ki po-
menijo ekonomsko-tehnično celoto in se dajo samostojno uporabljati, če traja njihova gradnja manj kot eno leto — sredstva v celotni predračunski vrednosti pred pričetkom njihove gradnje, oziroma pred pričetkom pripravljalnih del, če se ta dela ne izvajajo s posebnim gradbenim dovoljenjem;	•
4.	za graditev objektov ali delov objektov iz prejšnje točke, če traja gradnja več kot eno leto —
sredstva v predračunski vrednosti za plačilo del po investicijskem programu od začetka gradnje do 30, junija v naslednjem letu; za preostali del predra-čunske vrednosti celotnega objekta pa mora investitor predložiti načrt zagotovitve sredstev za preostalo obdobje graditve;
5.	za izobraževanje delavcev, potrebnih za izkoriščanje objekta, za obratna sredstva, določena v investicijskem programu, za znanstveno-raziskovalno in razvojno dejavnost, za obveznosti do investicij, ki se plačujejo po posebnih predpisih in za zagonske stroške do začetka rednega izkoriščanja objekta — sredstva v celotni predračunski vrednosti pred začetkom gradnje objekta oziroma pred začetkom izvajanja del, če prične redno izkoriščanje objekta pred iztekom enega leta od začetka gradnje;
6.	za dela in izdatke iz prejšnje točke, če prične redno izkoriščanje objektov po izteku enega leta od začetka graditve — sredstva v predračunski vrednosti za plačilo del in izdatkov po investicijskem programu od začetka gradnje do 30. junija v naslednjem letu, za preostali del predračunske vrednosti teh del in izdatkov pa mora investitor predložiti načrt zagotovitve sredstev za preostalo obdobje gradnje do začetka rednega izkoriščanja objektov.
Investitor mora .zagotoviti sredstva za graditev objektov ali delov objektov iz 4. točke in za dela in izdatke iz 6. točke prejšnjega odstavka najpozneje do 30. junija v vsakem letu za, naslednjih dvanajst me§g-cev oziroma za obdobje do začetka rednega izkoriščanja objekta, če je redno izkoriščanje predvideno pred 30. junijem naslednjega leta.
4.	člen
Dokaz, da so zagotovljena sredstva za graditev objektov po tem zakonu, je:
1.	za sredstva, ki jih je investitor izločil na poseben račun iz lastnih sredstev, sredstev sovlagateljev in drugih virov — potrdilo Službe družbenega knjigovodstva, da jih je investitor pred začetkom gradnje oziroma izvajanja del izločil na poseben račun ter njegova izjava, da bo izločena sredstva uporabil samo za gradnjo objekta, za katerega jih je namenil;
2.	za sredstva amortizacije, ki jih bo investitor obračunal in uporabil za graditev objektov v obdobju, za katero predlaga dokaz, da so zagotovljena sredstva
—	sklep organa upravljanja, da bo sredstva amortizacije uporabil za graditev objekta, vendar največ do, ^neska amortizacije, obračunane po minimalnih, z zakonom določenih stopnjah v Naključnem računu za prejšnje leto;
3.	za sredstva, ki jih je investitor zagotovil iz lastnih ali drugih virov, razen za sredstva iz 1., 2. in
4.	točke tega odstavka — njegovo potčdilo, izdano na podlagi sklepa njegovega organa upravljanja, da ima pred začetkom gradnje objekta oziroma izvajanja del zanje potrebna finančna sredstva, ali da si jih bo zagotovil med gradnjo iziroma izvajanjem del s tem, da jih bo izločil v ustrezne sklade z garancijo banke, da mu bo do omenjenih sredstev zagotovila namenski kredit, če si jih investitor sam ne bi zagotovil;
4.	za sredstva, ki se zagotavljajo z združevanjem
—	pogodba, samoupravni sporazum oziroma zakon, z garancijo banke, da bo Investitorju do omenjenih sredstev zagotovila namenski kredit, če jih investitorju ne bodo zagotovili sovlagatelji;
5.	za sredstva, ki si jih je investitor zagotovil s kreditom — kreditna pogodba;
6.	za denarna sredstva samoprispevka, ki bodo zagotovljena, ko je že zbranih najmanj 50 %> sredstev in za nedenarne obveznosti samoprispevka, če je njihova vrednost sestavni del predračunske vrednosti objekta — akt o uvedbi samoprispevka;
7.	za sredstva, ki so zagotovljena iz proračuna federacije oziroma z zveznim zakonom za namene ljudske obrambe in družbene samozaščite — potrdilo pristojnega zveznega upravnega organa;
8.	za sredstva, ki so investitorju zagotovljena z republišltim zakonom ali s predpisom pristojnega republiškega organa do zneska, določenega v zakonu ali predpisu — zakon ali predpis pristojnega republiškega organa.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka investitor družbeno usmerjene stanovanjske gradnje lahko predloži kot dokaz, da so zagotovljena sredstva za graditev objektov po tem zakonu:
—	za sredstva solidarnosti — samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti ali drug akt, s katerim je določena obveznost plačevanja prispevka solidarnosti za stanovanjsko gradnjo;
—	za sredstva, ki jih bodo organizacije združenega dela in občani zagotovili v času graditve objekta — sklenjene samoupravne sporazume in pogodbe za zneske, navedene v teh sporazumih in pogodbah.
Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za graditev objektov pri urejanju stavbnih zemljišč za stanovanjsko graditev in za graditev poslovnih prostorov za potrebe osnovne preskrbe, za storitve in za samoupravne in druge organe v stanovanjski hiši ali stanovanjskem naselju, kadar so ti prostori grajeni v stanovanjskih hišah.
Služba družbenega knjigovodstva izda investitorju na njegovo zahtevo potrdilo, da ima investitor zagotovljena sredstva za graditev objekta, ko ji ta predloži dokaze iz tega člena in načrt zagotovitve sredstev za celotno obdobje graditve.
5.	člen
Ne glede na določbe prejšnjega člena' je dokaz, da so zagotovljena sredstva za graditev objektov s področja energetskega, železniškega, cestnega, luškega in komunalnega gospodarstva, ptt prometa in z drugih področij gospodarske infrastrukture ter družbenih dejavnosti v delu, ki se zagotavlja s samoupravnim združevanjem sredstev, samoupravni sporazum ali drug samoupravni splošni akt, če so z njegovo sklenitvijo udeleženci prevzeli konkretne obveznosti za zagotovitev sredstev, potrebnih za izvedbo dogovorjenega programa graditve objektov. Posamezni objekti, za katere se izda gradbeno dovoljenje na podlagi predložitve samoupravnega sporazuma ali drugega samoupravnega splošnega akta, morajo biti navedeni in ovrednoteni v teh aktih, dinamika njihove graditve pa usklajena z dinamiko izpolnjevanja obveznosti udeležencev v sporazumevanju.
Služba družbenega knjigovodstva izda potrdilo o zagotovitvi sredstev na podlagi dokazil iz prejšnjega odstavka, če ji investitor predloži izjavo, da so plačila za objekte, ki so navedeni v aktih iz prejšnjega odstavka in se že gradijo, izvršena v zakonskih rokih.
6.	člen
Ce pridobi izvajalec investicijskih del iz 3. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona kupca za celotni objekt ali za del objekta pred zaključkom izvajanja investicijskih del, mora kupec zagotoviti sredstva za
graditev objekta ali za graditev dela objekta v celotni predračunski vrednosti na način, ki je določen s tem zakonom, pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe.
7.	člen
Investitor mora pisno sporočiti Službi družbenega knjigovodstva, da začenja z gradnjo objekta oziroma da začenja izvajati dela in sicer najmanj 15 dni pred pričetkom gradnje objekta oziroma izvajanjem del.
8.	člen
Investitor mora stalno spremljati graditev objekta in nadzorovati porabo sredstev, namenjenih za graditev objekta. Investitor mora najpozneje v 30 dneh od ugotovitve prekoračitve, zagotoviti sredstva tudi za plačilo presežnih, poznejših in nepredvidenih del na objektu ter drugih stroškov, ki povečujejo skupno vrednost objekta (prekoračitve), na način, ki je določen s 3. členom tega zakona.
9.	člen
Investitor in izvajalska organizacija iz 52. člena zakona o graditvi objektov ter banka oziroma drug posojilodajalec, ki so iz svojih ali drugih sredstev dali investitorju kredit za financiranje graditve objekta, morajo med izvajanjem dogovorjenih del na objektu, ugotoviti vrednost prekoračitev iz prejšnjega člena, in sicer najmanj dvakrat v letu.
Pri ugotavljanju prekoračitev po prejšnjem odstavku se upošteva tudi vrednost del, za katera investitor ni sklenil pogodb, da se ugotovi dejanska vrednost za financiranje vsega objekta oziroma njegovega dela.
O prekoračitvah, ki se ugotavljajo po prvem in drugem odstavku tega člena, mora investitor vsakih šest mesecev in sicer najpozneje do 31. marca oziroma do 30. septembra obveščati Službo družbenega knjigovodstva.
10.	člen
Služba družbenega knjigovodstva izda organu gradbene inšpekcije zahtevo za ustavitev del, kadar ugotovi:
1.	da investitor do 30. junija ni predložil dokazov, da ima zagotovljena sredstva za graditev objektov ali delov objektov in za dela in izdatke, povezane z graditvijo objektov, za naslednjih dvanajst mesecev oziroma za obdobje do začetka rednega izkoriščanja objekta, če je redno izkoriščanje predvideno pred 30. junijem naslednjega leta;
2.	da investitor ni predložil obvestila o ugotovljenih prekoračitvah do 31. marca oziroma do 30. septembra, pa Služba družbenega knjigovodstva na kakršenkoli način ugotovi, da je prišlo do prekoračitev v primerjavi s sredstvi, predvidenimi z dokazili o zagotovitvi sredstev in z načrtom zagotovitve sredstev v celotnem obdobju graditve objektov;
3.	da investitor v 30 dneh od ugotovitve prekoračitev ni zagotovil sredstev za prekoračitve na način iz 3. člena tega zakona.
Organ gradbene inšpekcije ustavi na zahtevo Službe družbenega knjigovodstva nadaljnjo gradnjo in jo o tem pisno obvesti v 15 dneh od dneva, ko je prejel zahtevo.
11.	člen
Investitor mora 6 dokončni graditvi objekta pisno obvestiti Službo družbenega knjigovodstva v roku 30 dni po začetku uporabe objekta.
12.	tien
Z denarno kaznijo od 100.000 do 1,000.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek uporabnik družbenih sredstev ali druga pravna oseba, ki po določbah tega zakona nastopa kot investitor:
1., če ne zagotovi na predpisani način sredstev za graditev objektov oziroma dokazov, da ima zagotovljena sredstva za graditev objektov (3. in 4. člen);
2.	če ne zagotovi sredstev za prekoračitev v 30 dneh od ugotovitve prekoračitve na način iz 3. člena tega zakona (8. člen).
Z denarno kaznijo od 10.000 do 50.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek tudi odgovorna oseba uporabnika družbenih sredstev ali druge pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
13.	člen
Z denarno kaznijo od 10.000 do 100.000 dinarjev se kaznuje za prekršek uporabnik družbenih sredstev ali druga pravna oseba, ki po določbah tega zakona nastopa kot investitor:
1.	če v zakonskem roku ne obvesti Službe družbenega knjigovodstva, da začenja graditi objekt oziroma izvajati dela (7. člen);
2.	če ne obvesti Službe družbenega knjigovodstva o nastalih prekoračitvah najpozneje do 31. marca oziroma do 30. septembra (9. člen);
3.	če ne obvesti Službe družbenega knjigovodstva o dokončani graditvi objekta (11. člen).
Z denarno kaznijo od 5.000 do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba uporabnika družbenih sredstev ali druge pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o upravnih taksah
1.	člen
V zakonu o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7-77/72, 23-1470/77, 11-539/79 in 23-1154/82) se v 24. členu v drugem in četrtem odstavku znesek >40 dinarjev« nadomesti z zneskom »80 dinarjev«.
2.	člen
Taksna tarifa upravnih taks se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
TAKSNA TARIFA
I.	VLOGE
Taksa v dinarjih
Tar. št. 1
Za prošnje, zahteve, predloge, prijave, priglasitve, če ni v tej tarifi predpisana kakšna druga taksa	20
Opomba:
Taksa se ne plača za poznejše vloge, s katerimi zahteva stranka le hitrejši postopek o že vloženi zahtevi.
Tar. št. 2
Za pritožbo zoper odločbo, izdano v upravni stvari	80
II. ODLOČBE
Tar. št. 3
Za vse odločbe,- za katere ni predpisana posebna taksa
80
14.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati določbe členov 69. c do 69. j zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 42/73, 8/7" in 39/81).
Opomba:
1.	če se izda ena odločba na zahtevo več oseb, se plača taksa po tej tarifni številki tolikokrat, kolikor je oseb, katerim se odločba vroči;
2.	za odločbe o pritožbah se ne plača taksa.
15.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-250/85
Ljubljana, dne 14. maja 1985.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r.
874.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravnih taksah
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o upravnih taksah, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 14. maja 1985 in na seji Zbora občin dne 14. maja 1985.
Št. 0100-117/85
Ljubljana, dne 14. maja 1985.
Predsednik
France Popit 1. r.
Tar. št. 4
Za odločbe o zahtevi tujca za sprejem v državljanstvo SR Slovenije (12. do 15. in 24. člen zakona o državljanstvu Socialistične republike Slovenije — Uradni list SRS, št. 23-1059/76) ali za prenehanje državljanstva SR Slovenije (18. do 20. člen zakona o državljanstvu Socialistične republike Slovenije) ali za odločbo o ugotovitvi, da je državljanu SR Slovenije državljanstvo zaradi odreka prenehalo (21. in 22. člen zakona o državljanstvu Socialistične republike Slovenije)	5.000
Opomba:
1.	če gre za sočasen sprejem članov iste družine v državljanstvo SR Slovenije, za sočasen odpust ali sočasno ugotovitev odreku državljanstva za člane iste družine, se plača za vse družinske člane ena sama taksa;
2.	takse za odločbo o sprejemu v državljanstvo SR Slovenije ne plača oseba, ki uživa status begunca.
Tar. št. 4 a
Za odločbo o zahtevi državljana druge socialistične republike za sprejem v državljanstvo SR Slovenije	1.200
Opomba:
1.	če gre za sočasen sprejem članov iste družjne v državljanstvo SRS, se plača za vse družinske člane ena sama taksa.
Tar. št. 5
Za izdajo, podaljšanje ali izdajo dvojnika potne listine za potovanje v inozemstvo:
1. za jugoslovanske državljane:
Taksa
t dinarjih
a)	za izdajo potne listine	900
b)	za podaljšanje veljavnosti potne listine 600
c)	za izdajo skupne (kolektivne) potne listine za vsako osebo	120
č) za izdajo potne listine za stalno prebivališče v	tujini	2.500
d)	za	izdajo	otroške	potne listine	180
2.	za tuje državljane:
a)	za	izdajo	potnega	lista za tujce	1.000
b)	za	izdajo	turistične prepustnice	300
c)	za izdajo potne listine osebi brez
državljanstva	1.000
č) za izdajo potne listine beguncem	800
Oppmba:
1.	za dvojnike potnih listin iz te tar. št. se plača dvojna taksa;
2.	za diplomatske in službene potne listine se taksa ne plača;
3.	za istočasno izdajo, podaljšanje veljavnosti ali za izdajo dvojnika, v katerem so istočasno vpisani tudi družinski člani, se plača za vse osebe samo ena taksa;
4.	za naknadni vpis družinskih članov v potno listino se plača taksa po 1. točki pod b) te tarifne številke, ne glede na to, koliko družinskih članov se naenkrat vpiše v potno listino;
5.	organ, ki izda potno listino tujcu ali beguncu, lahko zavezanca oprosti plačila takse, če je ne zmore plačati.
Tar, št. 6
Za vizum na potni listini in za dovoljenja, na-
šteta v tej tarifni številki:
1.	za jugoslovanske državljane:
a)	za vizum za neomejeno število potovanj 300
b)	za vizum na skupni (kolektivni) potni
listini (za eno potovanje) za vsako osebo	90
2.	za tuje državljane:
a)	za vizum za eno potovanje ali za tranzitni vizum	800
b)	za vizum za večkratno potovanje	1.400
c)	za vizum za neomejeno število potovanj 1.800
č) za vizum dvojnika potne listine	420
d)	za vizum na skupni (kolektivni) potni
listini ali seznam oseb za vsako osebo	200
e)	za odhodni vizum na potni listini	600
f)	za odhodno prihodni vizum, izdan na
mejnem prehodu	800
g)	za tranzitni vizum, izdan na mejnem
prehodu	600
h)	za odhodni vizum, izdan na mejnem
prehodu	600
3.	za dovoljenje za začasno bivanje:
a)	z veljavnostjo do treh mesecev	1.000
b)	z veljavnostjo od treh do šestih mesecev	1.300
c)	z veljavnostjo od šestih do dvanajstih
mesecev	1.500
Opomba:
1.	za vizum na potni listini, v katero so vpisani tudi družinski člani, se plača ena taksa;
2.	za vizum na potni listini za begunca se ne plača taksa, kadar se nosilec potne listine izseljuje iz Jugoslavije;
3.	organ, ki izda vizum na potni listini za tujce,
lahko takšnega zavezanca oprosti plačila takse za vizum, glede na premoženje in podobno.
Tar. št 7
Taksa v dinarjih
1.	za dovoljenje za gibanje izven mejnega prehoda	90
2.	za začasno dovoljenje' za zadrževanje
na mejndm prehodu	60
3.	za stalno dovoljenje za zadrževanje na
mejnem prehodu	300
4.	za dovoljenje za gibanje in bivanje na
mejnem prehodu	60
5.	za začasno dovoljenje za gibanje in mudi tev v mejnem pasu	60
6.	za stalno dovoljenje za gibanje in mudi tev v mejnem pasu	300
Opomba:
Lastniki zemljišč v mejnem pasu in občani, ki se mudijo v mejnem pasu v zvezi z opravljanjem dejavnosti ali drugimi delovnimi nalogami, ne plačajo takse po 6. točki te tarifne številke, temveč po tar. št. 3 taksne tarife.
Tar. št. 8
Za orožni list:
1.	za samokres	1.600
2.	za drugo orožje	1.200
Za dovoljenje za posest orožja	500
Opomba:
1.	taksa po tej tarifni številki se plača za vsako posamezno orožje;
2.	taksa po tej tarifni številki se ne plača za orožje, ki ga imajo narodna zaščita, strelske organizacije in organizacije zveze rezervnih vojaških starešin za strelske vaje in tekmovanja, ter za orožje, ki ga imajo organizacije združenega dela in druge organizacije za čuvanje družbenega premoženja. Takse ne plačajo tudi občani, ki poklicno opravljajo delo lovskega, ribiškega in naravovarstvenega čuvaja in sicer za eno orožje;
3.	za dvojnik orožnega lista se plača za vsako posamezno orožje polovična taksa iz te tarifne številke;
4.	za zamenjavo poškodovanega ali izrabljenega orožnega lista oziroma dovoljenja se ne plača taksa po tej tarifni številki, temveč po tar. št. 3 taksne tarife.
Tar. št. 9
Za akt, s katerim pridobi občan pravico z osebnim delom in s svojimi sredstvi samostojno opravljati gospodarsko ali negospodarsko
dejavnost
Za potrdilo o priglasitvi opravljanja gospodarskih dejavnosti kot postranski poklic
Tar. št. 10
Za odločbo, s katero se dovoljuje vpis plovnega objekta na morju:
1.	za vpis v vpisnik ladij na morju	2.400
2.	za vpis ostalih plovnih objektov, razen
čolnov	480
3.	za vpis v evidenco čolnov na morju 240
Opomba:
Taksa po tej tarifni številki se ne plača za plovne objekte, ki šo namenjeni izključno le za civilno zaščito in gasilsko službo.
1.200
600
Tar. št. 11
Taksa v dinarjih
Za odločbo, s katero se dovoljuje prv: vpis plovnih objektov notranje plovbe v register oziroma evidenco	200
Tar. št. 11 a
Za dovoljenje za vnašanje ali razširjanje tuje tiskane stvari	500
Tar. št. 11 b
Za izdajo dovoljenja za promet z eksplozivnimi snovmi	500
Tar. št. 12
Za pripustitev k vozniškemu izpitu, za izdajo vozniškega dovoljenja, prometnega dovo-voljenja za motorno in priklopno vozilo, prometnega dovoljenja za traktor ali traktorski priklopnik, potrdila o znanju predpisov o varnosti cestnega prometa	240
Za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, prometnega dovoljenja zn motorno in priklopno vozilo	120
Za dvojnik vozniškega dovoljenja, promet-neg dovoljenja ali potrdila o znanju predpisov o varnosti cestnega	prometa	500
Za vsako spremembo, ki vpliva na spremembo podatkov o vozilu v prometnem dovoljenju	„	120
Opomba:
Za zamenjavo poškodovanega al:	izrabljenega
vozniškega dovoljenja ali prometnega dovoljenja se ne plača taksa po tej tarifni številki, temveč po tar. št. 3 taksne tarife.
III.	POTRDILA
Tar. št. 13
Za potrdila, ki jih izdajajo organi na podlagi uradnih evidenc, če ni drugače predpisano	40
Za potrdila, izdana na podlagi posebnega ugotovitvenega postopka	80
Opomba:
Za prvi izpisek iz rojstne in poročne matične knjige ali matične knjige umrlih se ne plača taksa.
Tar. št. 14
Za dvojnik listine o končani šoli ali strokovni kvalifikaciji	80
Tar. št. 15
Za potrdila in spričevala, s katerimi se dokazuje poreklo ali vrednost, količina in kakovost ali zdravstvena neoporečnost	blaga	120
Opomba:
Ta taksa se ne plača za tuje potne deklaracije, ki spremljajo spremni list.
Tar. št. 15 a
Za odločbo o spremembi osebnega imena, izdano n" zahtevo stranke	1.200
Opomba:
Ce gre za spremembo osebnega imena zaradi spremembe družinskega razmerja se ne plača taksa po tej tar. št., temveč po tar. št. 3 te taksne tarife.
Tar. št. 15 b
Uradno dejanje sklepanja zakonske	zveze 600
IV.	OVERITVE, PREPISI IN PREVODI
Tar. št. 16
Za overitev podpisa, rokopisa in prepisa:
Taksa v dinarjih
1.	za overitev vsakega podpisa	40
2.	za overitev avtentičnosti rokopisa ali za
overitev prepisa od vsake polpole izvirnika	40
Opomba:
1.	s polpolo je v tej tarifi mišljen list papirja formata A-4 ali manjši;
2.	če je "okopis oziroma prepis, ki naj se overi, pisan v tujem jeziku, se plača dvojna taksa iz druge točke te tarifne številke.
Tar. št. 17
Za overitev prevoda se plača 30 % takse iz tarifne številke 23 ter taksne tarife
Opomba:
Ce organ besedilo tudi prevede in overi prevod, se plača poleg takse po tej tarifni številki taksa po tar. številki 23 te taksne tarife.
Tar. št. 18
Za overitev poslovnih knjig se plača od vsake knjige	40
Opomba:
Taksa po tej tarifni številki se plača tudi za overitev kartoteke, ki nodomestuje poslovno knjigo.
Tar. št. 19
Za overitev načrta	200
Opomba:
Za overitev kopije katastrskega načrta se ne plača taksa po tej tarifni številki, temveč po tar. št. 20 te
taksne tarife.
Tar. št. 20
Za overitev kopije načrta (risbe) se plača od celega ali začetega kvadratnega metra	60
Tar. št. 21
Za overitev pogodbe, katere vrednost znaša
1.	do 5.000 dinarjev	200
2.	nad 5.000 dinarjev do 10.000 dinarjev 400
3.	nad 10.000 dinarjev do 15.000 dinarjev 600
4.	za vsak dinar nad 15.000 dinarjev po 0,5 odstotka, vendar največ 1.200 dinarjev
5.	če je vrednost pogodbe neocenljiva	200
Za overitev podaljšanja veljavnosti pogodbe se plača 50 odstotkov takse iz prve točke oziroma druge točke te tarifne številke
Za overitev pooblastila	400
Opomba:
1.	da gre za overitev pogodbe se šteje tudi, če se overijo samo podpisi pogodbenih strank;
2.	vsaka sprememba vsebine pogodbe se šteje v taksnem pogledu za novo pogodbo;
3.	taksa po prvem odstavku te tarifne številke se plača od vrednosti, ki je navedena v pogodbi;
4.	če je vrednost pogodbe ocenljiva, pa ni navedena, se plača za overitev pogodbe dvojna taksa 4. to-. čke te tarifne številke.
Tar. št. 22
Za prepise oziroma fotokopije uradnih aktov ali listin, ki se prepišejo pri državnem organu:
1.	če jih prepišejo oziroma fotokopirajo prizadete osebe, od polpole izvirnika
Taksa
v din ar j ili
2.	če jih prepiše oziroma fotokopira organ,
od polpole izvirnika	80
3.	če prepiše oziroma fotokopira organ akte
ali listine v tujem jeziku, od polpole izvirnika	120
Tar. št. 23
Za prevode iz enega jezika v drugega:
1.	če besedilo izvirnika ne presega 100
besed	120
2.	če obsega besedilo izvirnika več kot 100
besed od vsake cele ali začete polpole prevoda	240
V.	GEODETSKE TAKSE
Tar. št. 24
Za izvedbo sprememb v operatu zemljiškega katastra v postopku njegovega rednega vzdrževanja se plača taksa v gotovini in znaša za spremembo v površini parcele, ki je nastala zaradi spremembe v posestni meji ali zaradi delitve parcele po parcelaciji zemljišč, od vsake parcele po novem stanju	200
Opomba
1.	takso te tarifne številke plača lastnik ali uporabnik, v čigar posestnem listu se je izvedla sprememba;
2.	taksa po tej tarifni številki se obračuna po izvedbi sprememb v operatu zemljiškega katastra, pobere pa jo občinski organ za družbene prihodke po seznamu, ki ga sestavi občinski geodetski organ.
Tar. št. 25
1.	za preris dela detajla iz načrtov zemljiškega katastra se plača taksa po številu točk
in znaša:
a)	do 10 točk	100
b)	za vsako nadaljnjo točko nad 10 točk	10
2.	za preris dela detajla iz načrtov zemljiš-
kega katastra v primeru, ko ni možno obračunati takse po številu točk ter za preris dela detajla iz topografskih načrtov, načrtov katastra komunalnih naprav in drugih grafičnih prikazov geodetske službe, se plača taksa za vsako porabljeno	delovno uro	350-
3.	za prepis posestnega lista ali drugih delov opera ta zemljiškega katastra ali za izpisek iz njih se plača taksa po številu postavk in znaša:
a)	do 10 postavk	100
b)	za vsako nadaljno postavko nad 10 postavk	10
4.	za mehanično kopiranje delov detajla
iz načrtov in grafičnih prikazov iz 1. in 2. točke te tarifne številke ter za mehanično kopiranje posestnih listov ali drugih delov opera ta zemljiškega katastra iz 3. točke te tarifne številke se plača taksa glede na obseg kopije in znaša za	format A-4	100
5.	če se preris, prepis ali kopija, izdelana
po prejšnjih točkah te tarifne številke, razmnožuje, se plača taksa za vsak tako razmnožen izvod	40
6.	za preriše in prepise delov elaboratov
in operatov pri občinskem geodetskem organu, ki niso zajeti v prejšnjih točkah te tarifne številke ali v drugih tarifnih številkah te taksne tarife, se plača taksa za vsako porabljeno delovno uro	350
Opomba:
1.	kot število točk po 1. točiti te tarifne številke je mišljen seštevek hektarjev in števila zaključenih parcel ter števila delov parcel, ki se nanašajo na vodotok", komunikacije in druge dolžinske objekte; površina, manjša kot en hektar, se šteje za cel hektar;
2.	kot postavka po 3. točki te tarifne številke je mišljena vsaka prepisana vodoravna vrsta iz kateregakoli dela operata zemljiškega katastra;
3.	taksa po 3. točki te tarifne številke se plačuje tudi za potrdila, ki jih izda občinski geodetski organ, če se v potrdilu navajajo podrobni podatki o posameznih parcelah;
4.	taksa po 1. in 3. točki le tarifne številke se računa posebej za vsak list načrta oziroma grafičnega prikaza in posebej za vsak del operata zemljiškega katastra;
5.	taksa po tej tarifni številki se ne plača, če so zahtevani podatki namenjeni za potrebe izdelave in vzdrževanja katastrov, načrtov, kart in drugih evidenc geodetske službe ter za potrebe izdelave in vzdrževanja z zakonom predpisanih evidenc podatkov o prostoru, ki se vodijo po načelih družbenega sistema informiranja;
6.	uporabniki geodetskih podatkov, ki sofinancirajo izvedbo programov geodetskih del, ne plačajo za kopije, preriše in prepise nobene takse.
Tar. št. 26
Taksa v dinarjih
1.	za prepis podatkov o koordinatah in nadmorskih višinah geodetskih točk ter mejnikov državne meje se plača taksa za vsako točko, in to:
a)	za koordinate (XYZ)	50
b)	za nadmorsko višino	(reperja)	50
2.	za preris topografije geodetske točke
brez ali skupaj s podatki o koordinatah in nadmorski višini točke se plača taksa od vsake topografije	150
3.	za mehanično kopiranje topografije geo-
detskih točk se plača taksa glede na obseg kopije in znaša za kopijo formata	A-4.	100
4.	če se preris, prepis ali kopija, izdelana
po prejšnjih točkah te tarifne številke, nadalje razmnožuje, se plača za vsak tako razmnoženi izvod	40
Opomba:
Za plačevanje takse po tej tarifni številki veljata 5. in 6. točka opomb k tar. št. 25 te taksne tarife.
Tar. št. 27
1. za mehanično kopiranje celih listov načrtov, kart in drugih grafičnih prikazov geodetske službe, večjih od formata A-3 ter aeroposnetkov, se plača taksa in znaša a) za vsako prvo kopijo lista načrta, karte
ali aeroposnetka	500
b) za vsako nadaljnjo	kopijo	125
2. za mehanično kopiranje celih listov kart geodetske službe do formata A-3 se plača taksa in znaša
a)	za vsako prvo kopijo lista karte	200
b)	za vsako nadaljnjo	kopijo	50
Opomba:
1.	za tiskane kopije načrtov in kart iz te tarifne številke se ne plača taksa;
2.	za plačevanje takse po tej tarifni številki veljata 5. in 6. točka opomb k tar. št. 25 te taksne tarife.
Tar. št. 28
Taksa
v dinarjih
Ce napravi prepise, preriše ali kopije po tarifni številki 25 in tarifni številki 26 te taksne tarife organizacija združenega dela ali druga organizacija po svojem strokovnjaku, plača polovico ustrezne takse.
Tar. št. 29
1.	za overitev prerisa ali kopije načrta,
karte ali drugega grafičnega prikaza geodetske službe v velikosti formata A-4 se plača taksa	50
2.	za overitev prerisa ali kopije, ki je večja od formata A-4, se plača poleg osnovne takse še tolikokrat po 20 dinarjev, za kolikor formatov A-4 je kopija večja od A-4 formata
3.	za overitev prepisa ali izpiska iz opera-ta in elaborata uradnih geodetskih evidenc se plača taksa od A-4 formata, ki je bil uporabljen za prepis ali izpisek in znaša
a)	za	prvi	A-4 format	50
b)	za	vsak	nadaljnji A-4	format	25
Opomba:
1.	za overitev načrta po tej tarifni številki se ne plača taksa po tarifni številki 19 te taksne tarife;
2.	začeti A-4 format iz 1., 2. in 3. točke te tarifne številke se računa kot celi A-4 format;
3.	- za plačevanje takse po tej tarifni številki velja
6.	točka opomb k tarifni številki 25 te taksne tarife.
VI.	GRADBENE TAKSE
fTar. št. 30
Za akt, s katerim se izdaja lokacijsko dovoljenje	500
Tar. št. 31
Se črta.
Tar. št. 32
Za akt, s katerim se priglasi zidanje gradbenega objekta, za katerega se ne plača taksa po tar. št. 20 in 35 te taksne tarife	200
Tar. št. 33
Za akt, s katerim se dovoljuje gradnja hidrotehničnih naprav za izkoriščanje vodnih sil za naprave za vodovode ter za drugačne vodne zajeme:
a)	z zmogljivostjo do 1.000 litrov v sekundi	300
b)	z zmogljivostjo nad 1.000 do 3.000 litrov
v sekundi	1.500
c)	z zmogljivostjo nad 3.000 litrov v sekundi	7.500
Opomba:
Taksa po tej tarifni številki se ne plačuje za dovoljenja, za katera se plačuje taksa po tarifni številki 35 te taksne tarife.
Tar. št. 34
Za dovoljenja za postavitev radijske postaje	1.200
Opomba:
1.	za zamenjavo oziroma podaljšanje veljavnosti-
dovoljenja sc plača polovica takse iz te tar. št.;
2.	radioamaterji, ki so člani Zveze radioamaterjev Jugoslavije, ne plačajo takse po tej tarifni številki.
Tar. št. 35
Za dovoljenje za graditev, ki se izdaja po zakonu o graditvi investicijskih objektov, se plača taksa po vrednosti:
-Taksa v dinarjih
1.	če znaša vrednost objekta do 20 milijonov dinarjev	0,1 %»
2.	če znaša vrednost objekta nad 20 do 40
milijonov dinarjev	4.000
in 0,75 %o od vrednosti nad 20 milijonov dinarjev;
3.	če znaša vrednost nad 40 do 80 milijo-
nov dinarjev in 0,05 %o od vrednosti nad 40 milijonov dinarjev;	7.000
4.	če znaša vrednost nad 80 do 160 milijonov dinarjev	U»000
in 0,03 %0 od vrednosti nad 80 milijonov dinarjev;
5.	če skupna vrednost presega 160 milijonov dinarjev	20900
Tar. št. 36
Za pregled kraja, kjer naj se postavi zgradba ali naprava, če znaša predračunska
vrednost:
1.	do 1,000.000 dinarjev	400
2.	nad 1,000.000 dinarjev	2.000
Tar. št. 37
Za pregled celih stavb ali posameznih prostorov, da se dovoli njihova uporaba:
1.	do 10 prostorov	406
2.	nad 10 prostorov	1.200
Za pregled drugih gradbenih objektov (novih, obnovljenih ali adaptiranih), da se dovoli njihova uporaba, se plača 0,5 %e od obračunske vrednosti objekta
Opomba:
1.	taksa po drugem odstavku te tarifne številke ne sme presegati 12.000 dinarjev;
2.	taksa po drugem odstavku te tarifne številke se ne nanaša na objekte, za katere • je za pregled v zvezi z dovoljenjem, da smejo začeti z obratovanjem, predpisana posebna taksa v tarifni številki 33 te taksne tarife.
Tar. št. 38
Za tehnični pregled strojnih, električnih, elektrostrojnih, plinskih, toplovodnih in drugih naprav, ki morajo biti po veljavnih predpisih pregledane, da se dovoli njihova uporaba, se plača taksa od delovne ure po	350
Opomba:
Taksa po tej tarifni številki se zaračuna za vsako celo ali začeto delovno uro vsakega delavca, ki sodeluje pri tehničnem pregledu.
VIL RAZNO
Tar. št. 3»
Za hrambo .(depozit) denarja, stvari hi vrednostnih papirjev, ki jih izročijo deponenti v hrambo organom, se plača na leto od vsakih začetih 400 dinarjev vrednosti	8
Opomba:
L če vrednost stvari ni znana, se ugotovi s cenitvijo;
2.	taksa Iz te tarifne številke se plača za prve
leto vnaprej, za druga leta pa takrat, ko se depozit dvigne; začeto leto se šteje za celo;
3.	če se depozit na zahtevo deponenta prenese od enega depozitarja k drugemu, se plača za prenos enoletna taksa;
4.	ta taksa se ne plača za depozite, položene na zahtevo državnega organa oziroma po uradni dolžnosti, če se depozit pravočasno dvigne.
Tar. št. 40
Na opomin za plačilo dolžne takse	40
3.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 423-3/85
Ljubljana, dne 14. maja 1985.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Vinko Hafner L r.
875.
Na podlagi 5. točke drugega odstavka 286. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije,
5.	točke 326. člena, 335. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 71. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 14. maja 1985 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Univerzo za mir, ki so jo ustanovili Združeni narodi, o sedežu Mednarodnega regionalnega evropskega centra za mir in razvoj Univerze za mir, ki so ga ustanovili Združeni narodi
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Univerzo za mir, ki so jo ustanovili Združeni narodi, o sedežu Mednarodnega regionalnega evropskega centra za mir in razvoj Univerze za mir, ki so ga -ustanovili Združeni narodi, ki ga je Skupščini SR Slovenije poslala Skupščina SFR Jugoslavije.
St. ZS 90-18/85
Ljubljana, dne 14. maja 1985.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r.
876.
Na podlagi 5. točke drugega odstavka 286. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 5. točke 326. člena, 335. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 71. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 14. maja 1985 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikacij^ sporazuma med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Ljudsko republiko Bolgarijo o vzajemnem priznavanju spričeval, diplom in znanstvenih naslovov
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji azuma med Socialistično federativno republiko Jii-lavijo in Ljudsko republiko Bolgarijo o vzajemnem priznavanju spričeval, diplom in znanstvenih naslovov.
ki ga je Skupščini SR Slovenije poslala Skupščina SFR Jugoslavije.
St. ZS 68-2/85
Ljubljana, dne 14. maja 1985.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r.
877.
Na podlagi 5. točke drugega odstavka 286. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije,
5.	točke 326. člena, 335. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 71. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 14. maja 1985 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji konvencije o fizičnem varstvu jedrskega materiala
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji konvencije o fizičnem varstvu jedrskega materiala, ki ga je Skupščini SR Slovenije poslala Skupščina SFR Jugoslaviji.
St. ZS 530-2/85 '
Ljubljana, dne 14. maja 1905.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r.
878.
Na podlagi petega odstavka 279. člena in 5. točke drugega odstavka 286. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 5. točke 326. člena, 335. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 3. alinee drugega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 14. maja 1985 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Republiko Italijo o dokončni ureditvi vseh vzajemnih obveznosti, ki izvirajo iz 4. člena pogodbe, podpisane v Osimu 10. novembra 1975, sestavljenega v Rimu, februarja 1983
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Republiko Italijo o dokončni ureditvi vseh vzajemnih obveznosti, ki izvirajo iz 4. člena pogodbe, podpisane v Osimu 10. novembra 1975, sestavljenega v Rimu, februarja 1983, ki ga je Skupščini SR Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije.
St. ZS 90-19/85
Ljubljana, dne 14. maja 1985.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r.
878.
Na podlagi 5. točke drugega odstavka 286. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije,
5.	točke 326. člena, 335. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 71. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 14. maja 1985 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o spremembah in dopolnitvah sporazuma o gospodarskem in tehničnem sodelovanju pri graditvi in rekonstrukciji industrijskih in drugih objektov v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, sklenjenega med Zveznim izvršnim svetom Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije in vlado Zveze sovjetskih socialističnih republik
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o spremembah in dopolnitvah sporazuma o gospodarskem in tehničnem sodelovanju pri graditvi in rekonstrukciji industrijskih in drugih objektov v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, sklenjenega med Zveznim izvršnim svetom Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije in Vlado Zveze sovjetskih socialističnih republik, ki ga je Skupščini SR Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije.
St. ZS 351.-2/85
Ljubljana, dne 14. maja 1985.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r.
880.
Na podlagi 5. točke drugega odstavka 286. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije,
5.	točke 326. člena, 335. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 3. ali-nee drugega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 14. maja 1985 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji protokola o posebej varovanih območjih Sredozemskega morja, ki je bil sestavljen 3. aprila 1982 v Ženevi
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji protokola o posebej varovanih območjih Sredozemskega morja, ki je bil sestavljen 3. aprila 1982 v Ženevi, ki ga je Skupščini SR Slovenije poslal Zvezni zbor Skupščine SFR Jugoslavije.
St. ZS 352-2/85
Ljubljana, dne 14. maja 1985.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r
881.
Na podlagi 5. točke drugega odstavka 286. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 5. točila 326. člena, 335. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 3. alinee drugega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in- Zbora občin dne 14. maja 1985 sprejela	|
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Kraljevino Norveško o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja s protokolom
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Kraljevino Norveško o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja s protokolom, ki ga je Skupščini SR Slovenije poslala Skupščina SFR Jugslavije.
St. ZS 422-2/85
Ljubljana, dne 14. maja 1935.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r.
882.
Na podlagi tretjega odstavka 2. člena zakona o nadomestilu dela obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu (Uradni list SRS, št. 19-865/75) izdaja republiški sekretar za finance
ODLOČBO
o ugotovitvi povprečne obrestne mere, po kateri so se obrestovale hranilne vloge v SR Sloveniji v letu 1984
Povprečna obrestna mera, po kateri so se obrestovale hranilne vloge v SR Sloveniji v letu 1984, je znašala 14,75 %.
St. 44-4/85
Ljubljana, dne 8. maja, 1985.
Republiški sekretar za finance
Rudi Sepič 1. r.
883.
Na podlagi 75. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81) in drugega odstavka 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) izdaja Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo v soglasju z Republiškim komitejem za varstvo okolja ih urejanje prostora
STROKOVNO NAVODILO
o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustnih temperaturah vode
L člen
1.	Nevarne snovi so snovi, ki zaradi svoje sestave, količine ali stopnje radioaktivnosti lahko spravijo v nevarnost življenje in zdravje ljudi, življenje in zdravje rib in drugih živali ter škodujejo rastlinstvu. Teh snovi se nad dovoljeno koncentracijo ne sme izpuščati v vode in vodne tokove ter vode obalnega morja.
Za oceno sestave, količine ali stopnje radioaktivnosti se uporabljajo določila 2. poglavja pravilnika o načinu in pogojih za izpuščanje, hrambo, obdelavo in dokončno odlaganje radioaktivnih odpadnih snovi (Uradni Ust SFRJ, št. 22/77) in določila zap. št. 15 tabele iz 3. člena in zap. št. 10 tabele iz 6. člena uredbe o klasifikaciji voda medrepubliških vodnih tokov, meddržavnih voda in voda obalnega morja Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/78).
2.	Škodljive snovi so tiste snovi, ki lahko povzročajo tolikšne spremembe kemične, fizikalne, biološke ali bakteriološke sestave voda, vodnih tokov in vode obalnega morja, da bi omejile ali onemogočile njihovo rabo.
3.	Dopustna temperatura odvajanih voda je tista temperatura, ki ne škodi vodnemu rastlinstvu in
živalstvu ter ne pogojuje pospešenega razvoja patogenih klic ter drugih parazitov.
2.	člen
1.	Vonj, barva in motnost odpadnih voda ne sme vplivati na vode, vodne tokove ter vode obalnega morja.
2.	Maksimalna temperatura za mešane in ci-prinidne vode ne sme preseči 28° C (301 K), maksimalni dvig temperature v teh vodah ne sme preseči 36 C (3 K). Maksimalna temperatura za salmonidne vode ne sme preseči 22° C (295 K), maksimalni dvig temperature v teh vodah ne sme preseči 2° C (2 K).
3.	Zaradi odvajanja odpadnih voda v vode, vodne tokove ter vode obalnega morja ne sme narasti petdnevna biokemijska potreba po kisiku (BPKs) nad 4 mg OV1, vsebnost raztopljenega kisika pa se ne sme znižati pod 5 mg O2/I.
4.	Jezera in ribniki morajo biti zaščiteni pred onesnaženjem tako, da se zajemajo vsi viri onesnaženja s kondicionirano kanalizacijo.
V okolici stoječih voda naj se zreducira na minimum Intenzivno obdelovanje zemlje.
5.	Naravno stanje stoječe vode se zaradi rabe voda ne sme spremeniti.
3.	člen
Odpadne vode ee lahko izpuščajo v vodotoke samo
v primeru, da ustrezajo naslednjim zahtevam:
1.	Temperatura odpadne vode na izUvu v vodotoke ne sme prekoračiti 33* C (306 K); odpadne vode, ki odtekajo v kanalizacijo, ne smejo preseči 60* C (333 K) oziroma 40* C (313 K) po premešanju.
Pri tem je potrebno upoštevati dniočtia 2. čšmm tega strokovnega navodila.
2.	pH vrednost mora biti v območju 6,5—9,6.
3.	Petdnevna biokemijska potreba po kisiku (BPKs) ne sme biti večja od 30 mgOi/1.
4.	Vrednost ne topni h substanc je lahko maksimalno 80 mg/l, usedline pa po 2 urah usedanja maksimalno 0,5 ml/l.
5.	Vsebnost raztopljenih anorganskih eoti (*a-MijeiMSt) je lahko ivaikalmelpo IBOmefl.
6.	Kemijska potreba po kisiku (KPK — dikro-
matna metoda) . je lahko maksimalno 160 mg Oi/l v nefiltriranih vzorcih.
7.	Vsebnost celokupnega fosforja je lahko maksimalno 10 mg/l, v pritokih jezer pa 0,5 mg/1.
8.	Vsebnost maščob, olj, ki se ekstrahirajo s pen-lanom in težko hlapnih ogljikovodikov je lahko maksimalno 10 mg/l, od tega jih sme odpasti na težko-hlapne ogljikovodike največ 5 mg/l. Težkohlapni ogljikovodiki so tisti, ki imajo vrelišče nad 80° C (353 K).
9.	Vsebnost celokupnih ogljikovodikov je lahko maksimalno 10 mg/l, od tega težkohlapnih največ 5 m^l, v skladu s točko 8 tega člena. Koncentracija celokupnih ogljikovodikov odpadnih voda, ki odtekajo v kanalizacijo, ne sme prekoračiti 20 mg/l, od tega težkohlapnih največ 10 mgd.
10.	Vsebnost kloriranih ogljikovodikov (triklor-etilen, perkloretilen, trikloretan itd.) je lahko maksimalno 0,1 mg Cl/1 — izmerjeno ali izračunano na klor po identifikaciji klorirane spojine.
11.	Vsebnost vodohlapnih fenolov je lahko maksimalno do 0,05 mg/l, če pa so ogrožena obstoječa ali bodoča zajetja pitne vode, koncentracija ne sme presegati 0,001 mg/l. Koncentracija vodohlapnih fenolov odpadnih voda, ki odtekajo v kanalizacijo, ne sme prekoračiti 2,0 mg/l.
4.	člen
1.	Odpadne vode pred vtokom v vode, vodne tokove ter vode obalnega morja ne smejo vsebovati več kot 20.000 MPN skupnih koliformnih bakterij v 100 ml, 12.000 koliformnih bakterij fekalnega izvora v 100 ml in 2000 streptokokov fekalnega izvora v 100 ml.
2.	Odpadne vode iz infekcijskih oddelkov bolnišnic, v katerih se nahajajo pacienti s črevesnimi boleznimi ali z drugimi splošno nevarnimi infekcijskimi obolenji in odpadne vode klavnic kužnih živali in kafilerij, se morajo pred izlivom dezinficirati.
5.	člen
1.	Padavinske odpadne vode, ki vsebujejo le zelo majhne količine nečistoč, lahko usihajo ali se odvajajo v urejeno ponikovalnico ali pa se spuščajo direktno v vode, vodne tokove ter vode obalnega morja.
2.	Padavinske odpadne vode, ki vsebujejo nečistoče v koncentracijah, zaradi katerih se po normativih tega strokovnega navodila ne smejo spuščati direktno v vode, vodne tokove ter vode obalnega morja, je potrebno zajeti in ustrezno očistiti pred končno dispozicijo.
6.	člen
Analize odpadnih voda se izvajajo na podlagi strokovnega navodila o metodologiji za preiskavo kakovostnih in količinskih sprememb odpadnih voda (Uradni list SRS, št. 4/85).-
7.	Sen
Dovoljeni normativi (mejne koncentracije) parametrov v odpadnih vodah so določeni v tabeli, ki je sestavni del tega strokovnega navodila in je objavljena skupaj z njim. Dovoljeni normativi (mejne koncentracije) parametrov odpadnih voda, ki odtekajo v vodotoke, so navedeni v predzadnji koloni, parametri odpadnih voda, Id odtekajo v kanalizacijo pa v zadnji koloni.
8. člen
To strokovno navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-05/85	*
Ljubljana, dne 11. aprila 1985.
Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo Predsednik Borut Miklavčič 1. r.
Soglaša:
Republiški komite za varstvo okolja to urejanje
prostora
Predsednik
Jože Kavčič L r.
TABELA
Normativi (mejne koncentracije)
Parameter	Odpadne vode, ki odtekajo v vodotoke	Odpadne vode, ki odtekajo v kanalizacijo
SPLOŠNO		
1. temperatura	33*/3*/2* C	eo^Mo* c
2. vsebnost anorgan-		
skih soli	700 mg/l	—
3. vsebnost neraztop-		
1 jeni h snovi	80 mg/l	—
4. usedljive snovi .	0,5 ml/l	—
5. pH vrednost	6,5—9,0	6,5—9,0
6. kemijska potreba	-	
po kisiku (KPK —		
dikromatna metoda)	160 mg/l	—
7. petdnevna biokemijska potreba po		
kisiku (BPKs)	30 mg/l	
8. test strupenosti	negativno	negativno
ANORGANSKE SNOVI		
9. aluminij (Al)	10 mg/l	20 mg/l
10. arzen (As)	0.1 mg'l	0,1 mg/l
11. barij (Ba)	10 mg/l	10 mgl
12. svinec (Pb)	0,5 mg/l	0,5 mgl
13. bor (B)	0,3 mg/l	2 mg/l
14. kadmij (Cd)	0,5 mg/l	0,5 mg/l
15. celokupni krom (Cr)	1,0 mg/l	1,0 mg/l
16. šestvalentni krom		
(Črvi)	0,05 mg/l	0,1 mgl
17. železo (Fe)	2 mg/l	2 mgl
18. baker (Cu)	0,5 mg/l	1 mg/l
19. nikelj (Ni)	1 mg/l	1 mg/l
20. živo srebro (Hg)	0,01 mg/l	0,01 mg/l
21. srebro (Ag)	0,1 mg/l	0,1 mg/l
22. cink (Zn)	1 mg/l	2 mg/l
23. kositer (Sn)	2 mg/l	2 mg/l
24. selen (Se)	0,01 mgl	0,1 mg/l
25. aktivni klor (Cia)	0,2 mg/l	3 mgl
26. aktivni brom (Bi>),	0,2 mg/l	3 mgl
27. amonijak (NHg)	0,1 mg/l	—
28. amonijum (NH,)	1,0 mg/l	10 mg/l
29. klorov dioksid		
<C1 O,)	0,2 mg/l	3 mgl
30. cianid (CN—)	0,1 mg/l	0,5 mg/l
31. fluorid (F—)	6 mg/l	6 mg/l
32. nitrat in nitrit		
(NO:)- + NO,.-)	40 mg l	—
33. nitrit (NOo—)	1 mg/l	10 mgl
Parameter	Normativi (mejne	koncentracije)
	Odpadne vode, ki odtekajo v vodotoke	Odpadne vode, ki odtekajo v kanalizacijo
34. fosfor (P)	10 mgl	
	(0,5 mg/l).	
35. sulfat (50,-1)	—	300 mgl
36. sulfid (S-8)	0,1 mgl	1 mgl
37. sulfit (SOs-S)	1 mgl	10 mg/l
ORGANSKE SNOVI		
38. celokupni organski		
ogljik	17 mg/l			
39. masti in olja ekstrs-		
hirana s pentanom,		
težko topni ogljiko-	10 mg/l	
vodiki	(5 mgl)	10 mg/i
40. celokupni ogljiko-	10 mg/l	20 mg/l
vodiki	(5 mg/l)	(10 mg/l)
41. klorirani ogljikovo-		
dikl		
— organska topila	0,1 mg Cl/1	0,1 mg CII
— halogenizirani		
bifenili naftaleni		
(izraženi kot Cl)	0,005 mgl	0,005 mgl
42. pesticidi		
— organofosforni	0,005 mg/l	0,1 mgl
— organoklorni	0,005 mg/l	0,05 mg/l
43. fenoli	0,05 mgl	2,0 mg/l
	(0,001 mgl)	
44. formaldehid	1 mg/l	5 mgl
884.
Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 47/83, prečiščeno besedilo) drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zagotavljanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) in odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov (Uradni list SRS, št. 17/84, 2/85), objavlja Republiška uprava za družbene prihodke
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA
stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1985 (Uradni list SRS, št. 8/85, 16/85, 13/85, 14/85, 15/85, 16/85, 17/85)
I.	V tabeli I. »Stopnje davkov in prispevkov to
osebnega dohodka« se:
1.	Pri zaporedni številki 13 občina Izola:
—	v stolpcu 9 stopnja 1,45 nadomesti s stopnjo 2,60
—	v stolpcu 10 stopnja 1,22 nadomesti s stopnjo
0,90
—	v stolpcu 11 stopnja 4,18 nadomesti s stopnjo
4,60
—	v stolpcu 14 stopnja 0,65 nadomesti s stopnjo
0,55
—	v stolpcu 15 stopnja 1,10 nadomesti s stopnjo
I,	05
—	v stolpcu 16 stopnja 1,20 nadomesti s stopnjo
0,75
—	v stolpcu 18 stopnja 10,53 nadomesti s stopnjo
II,	95
—	v stolpcu 19 stopnja 16,06 nadomesti s stopnjo 15,29
—	v stolpcu 20 stopnja 10,18 nadomesti s stopnjo 11,60.
II. V tabeli II. pod A a), b) in c) »Prispevki iz dohodka po osnovi osebnega dohodka* se:
1.	Pri zaporedni številki 13 občina Izola:
—	v stolpcu 3 stopnja 11,00 nadomesti s stopnjo 11,45
—	v stolpcu 6 stopnja 14,00 nadomesti s stopnjo 14,45.
III.	Sprememba pregleda stopenj davkov in prispevkov začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-13/84
Ljubljana, dne 17. maja 1985.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Tone Pengov 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
885.
Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 77., in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina mesta Ljubljane na 35. seji zbora združenega dela dne 7. maja 1985 in na 34. seji zbora občin dne 7. maja 1985 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna mesta Ljubljane za leto 1984
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna mesta Ljubljane za leto 1984, katerega sestavni del je tudi zaključni račun sredstev rezerv.
2.	člen
1. Zaključni račun proračuna izkazuje:
—	prihodke
—	odhodke
din
787,281.842,80
785,745.367,00
—	presežek prihodkov nad odhodki
2.	Zaključni račun sredstev rezerv izkazuje:
—	prihodke
—	odhodke
—	presežek prihodkov nad odhodki
3.	Bilanca prihodkov in odhodkov je tega odloka.
1,536.475,80
31.659.220.45 500.000.00
31.159.220.45 sestavni del
3.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki proračuna mesta Ljubljane se prenese na sredstva za modernizacijo in razvoj računalniškega sistema.
Presežek prihodkov nad odhodki pri sredstvih rezerv se prenese v sredstva rezerv za leto 1985.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-3/85
Ljubljana, dne 7. maja 1985.
Predsednica Skupščine mesta Ljubljane
Tina Tomlje 1. r.
Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna mesta Ljubljana za leto 1984
A. Prihodki
Razpo- redna s^u_	Glflvni namen pina	Plan in poznejše spremembe	Realizacija	*/«
781 Prispevki iz proračunov družbenopolitičnih			
skupnosti	t			
Ljubljana Bežigrad	127,071.000	127,071.000,00	100.0
Ljubljana Center	109,826.000	109,826.000,00	100,0
Ljubljana Moste-Polje	135,089.000	135.089.000.00	100,0
Ljubljana Šiška	226,686.000	226,686.000,00	100,0
Ljubljana Vič-Rudnik	157,704.000	157,704.000,00	100.0
Skupaj	756,376.000	756,376.000,00	100,0
771 Lastni prihodki upravnih organov	30,000.000	30,905.842,80	103.0
Skupaj prihodki	786,376.000	787,281.842,80	100,1
B. Odhodki
Razpo- Glavni namen pina		Plan In poznejše spremembe	Realizacija	•/.
40	Sredstva za delo upravnih organov	496,008.596	496,003.596,00	
41 42	Sredstva za posebne in druge namene za delo upravnih organov Sredstva za LO in družbeno samozaščito	61,933.842 9,836.500	61,933.842,00 9,836.500,00	
43	Sredstva za inter. in druge potrebe	18,422.000	19,422.000,00	
44	Sredstva prenešena drugim DPS	82,677.188	82,677.188,00	
46	Sredstva za druge splošne potrebe	104,905.027	104,005.027,00	
47	Izločena sredstva rezerv	7,863.760	.	7,863.760,00	
48	Drugi odhodki	3,729.089	3,098.456,00	
	Skupaj odhodki	786.376.000	785,745.367,00	99,9
888.
Na podlagi 3., 6. in 41. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 2. člena zakona o katastru komunalnih naprav (Uradni list SRS, št. 26/74), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 in 36/83), 57. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81 in 2/82) je Skupščina mesta Ljubljane na 35. seji zbora združenega dela dne 7. maja 1985 in na 34. seji- zbora občin dne 7. maja 1985 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o zelenih površinah v naseljih na območju ljubljanskih občin
1.	člen
V	odloku o zelenih površinah v naseljih na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 6/83) se v 1. členu v drugi in tretji vrsti besedilo: »z urbanističnimi načrti in izvedbeno urbanistično dokumentacijo« nadomesti z besedilom: »z urbanističnimi zasnovami in prostorskimi izvedbenimi akti«. ,
2.	člen
V	2. členu se v drugi in tretji vrsti zadnjega odstavka besedilo: »z urbanističnim načrtom ter v izvedbenih urbanističnih .dokumentih« nadomesti z besedilom: »z urbanistično zasnovo ter v prostorskih izvedbenih aktih«.
3.	člen
V	3. členu se v zadnji vrsti prvega odstavka besedi: »urbanistični načrt« nadomestita z besedama: »urbanistična zasnova«.
4.	člen
15.	člen se črta.
5.	člen
V	24. členu se črta peta alinea prvega odstavka, v zadnji vrsti drugega odstavka se število »207« nadomesti s številko »241«.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 63-2/85
Ljubljana, dne 7. maja 1985.	,
Predsednica Skupščine mesta Ljubljane
Tina Tomlje I. r.
887.
Na podlagi 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81 in 2/82) in 12. člena odloka o uvedbi samoprispevka III za sofinanciranje objektov družbenega standarda na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 36/81) je Skupščina mesta Ljubljane na 35. seji zbora združenega dela dne 7. maja 1985 in 34. seji zbora občin dne 7. maja 1985 sprejela
SKLEP
o valorizaciji najnižjih zneskov za oprostitev plačevanja samoprispevka III
1.	člen
V	skladu s 1. in 2. točko drugega odstavka 10. člena odloka o uvedbi samoprispevka III za sofinanciranje gradnje objektov družbenega standarda na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 36/81) samoprispevka ne plačujejo:
1.	delovni ljudje in občani, ki imajo čiste osebne dohodke iz delovnega razmerja po- predpisih o delovnih razmerjih'in od pokojnin, ki ne presegajo 18.500 dinarjev mesUčno;
2.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 94.200 dinarjev na gospodarstvo in so zdravstveno zavarovani, kmetje in združeni kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodka - iz kmetijstva.
2.	člen
V	skladu s prvim odstavkom 11. člena odloka o uvedbi samoprispevka III za sofinanciranje gradnje objektov družbenega standarda na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 36/81) bodo na zahtevo oproščeni samoprispevka tudi delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila osebnega dohodka ter od .pokojnin, če dohodek' na enega družinskega člana ne presega 9.250 dinarjev mesečno. Pri tem se v dohodek štejejo vsi dohodki, ki so osnova za odmero samoprispevka.
3.	člen,
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, določba 2. točke 1. člena pa se uporablja od 1. januarja 1985.
St. 014-1/85
Ljubljana, dne 7. maja 1985.
Predsednica Skupščine mesta Ljubljane
Tina Tomlje L r/ •
CELJE
888.
Izvršni svet Skupščine občine Celje je na podlagi
3.	člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 13/85) na seji dne 8. maja 1985 določil prečiščeno besedilo odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve.
Prečiščeno besedilo odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve vsebuje odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 23 — 1187/82, 17 — 802/83, 41 — 1661/83, 36 — 1701/84 in 13 — 636/85).
St. 421-6/85-8
Celje, dne 8. maja 1985.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Celje
Zvone Hudej, dipl. inž. 1. r.
ODLOK
o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (prečiščeno besedilo)
1.	člen
Na območju .občine Celje se uvaja posebni občinski davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve (v nadaljevanju: posebni občinski prometni davek).
Posebni občinski prometni davek se plačuje po določbah zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, po določbah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo d^vek od pro-_ meta proizvodov in storitev, po tem odloku ter predpisih, izdanih na tej podlagi.
2.	člen
Posebni občinski davek od prometa proizvodov se plačuje od vsega prometa proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere je v zakonu o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu določeno, da se od njihovega prometa ne plačuje posebni davek od prometa proizvodov, od katerih se ne plačuje posebni republiški davek od prometa proizvodov ob pogojih, določenih z republiškim zakonom.
3.	člen
Zavezancu, proizvajalcu se od posebnega občinskega prometnega davka, ki bi ga moral plačati od končnih izdelkov, prodanih neposredno končnim potrošnikom, odbije posebni občinski davek, ki ga je plačal od materiala za take izdelke.
Temeljni in posebni občinski prometni davek se odbije ob pogojih, ki jih določa zakon o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov, za odbijanje posebnega republiškega prometnega davka.
4.	člen
Posebni občinski prometni davek se plačuje po stopnjah določenih v tarifi, ki je sestavni del tega
odloka.
5.	člen
Posebni občinski davek, od plačil za storitve se plačuje od plačil za storitve, ki jih opravljajo družbene in zasebne pravne osebe, ter občani zasebnim pravnim osebam ter občanom po stopnjah, ki so navedene v tarifi, ki je sestavni del tega odloka, če ni v tarifi drugače določeno.
6.	člen
Zavezancem, ki opravljajo obrtne storitve in plačujejo davek od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku, se odmerja v pavšalnem letnem znesku tudi posebni prometni davek.
Višino davka v pavšalnem znesku določi uprava za družbene prihodke na podlagi zbranih podatkov o obsegu in načinu poslovanja, vrsti dejavnosti, s primerjavo ter ocenitvijo z zavezanci enake ali podobne dejavnosti, katerim se davek od obrti odmerja po dejanskem dohodku, kakor tudi na podlagi podatkov o višini doseženega prometa v preteklem letu.
7.	člen
Zasebnim proizvajalcem vina in žganja se upošteva za potrebe članov gospodinjstva ter za kalo in raztok, količina vina in žganja po naslednjih merilih:
—	300 litrov vina letno na člana gospodinjstva, starega nad 16 let,
—	10 litrov žganja na člana gospodinjstva, starega nad 18 let,
—	za kalo in raztok pa se prizna pri vinu 10 “/o, pri žganju pa 2 °/o od skupne proizvodnje.
- TARIFA POSEBNEGA OBČINSKEGA PROMETNEGA DAVKA
A. PROIZVODI Tarifna številka 1
Od prometa rabljenih motornih vozil in motornih koles z delovno prostornino motorja nad 125 ccm, se plačuje davek:
—	15 "/o, če je vozilo prodano pred potekom 1 leta od nabave
—	10 »/o, če je vozilo prodano po poteku enega leta do dveh let od nabave.
Opomba: davek po tej tarifni številki se plačuje od novih in rabljenih avtomobilov, ter motornih koles.
Davčno osnovo, ki mora biti navedena v predloženih listinah, lahko ugotavlja tudi uprava za družbene prihodke, če vrednost v predloženih listinah ne ustreza prometni vrednosti vozila.
Tarifna številka 2
Od alkoholnih pijač se plačuje posebni občinski prometni davek:
V.
—	od naravnega vina, penečega se vina in
vinsko	sadnih pijač -	6
—	od	piva	30
• —	od	naravnega žganja	in	vinjaka	40
—	od	drugih alkoholnih	pijač	50
Opomba: davčni zavezanec za proizvode iz te tarifne številke je vsaka temeljna organizacija združenega dela, druga pravna oseba in organ ter občani ki prodajajo te proizvode na podlagi dovoljenja v okviru svoje dejavnosti neposredno končnim potrošnikom.
Davčna osnova za proizvode iz te tarifne številke je:
—	za proizvajalce, uvoznike in prodajalce, ki te proizvode porabijo sami ali jih prodajo drugim končnim potrošnikom — prodajna cena
—	za gostinske organizacije združenega dela in za gostinske enote negostinskih organizacij ter za samostojne gostince — prodajna cena, od katere se obračunava davek v višini 30 °/o od stopenj predpisanih v tej tarifni številki.
Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od jabolčnika, medicinskega vina in medice, če so ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem brez dodatka drugih snovi in primesi:
Z vinsko sadnimi pijačami so mišljene alkoholne pijače, proizvedene iz naravnega vina, naravnih sadnih sokov, ali njihovih koncentratov, sladkorja, naravne arome in vode.
Vinski mošt se ne šteje za vino in se od njega ne plača davek, dokler traja vrenje. Od 15. novembra pa se mošt šteje za vino, čeprav vrenje še ni končano.
Tarifna številka 3
Od alkohola (etanola) — 1 dinar
Opomba: davčna osnova je hektolitrska stopnja čistega alkohola.
Tarifna številka 4
Od knjig, brošur, časopisov ter drugih publikacij, od katerih se plačuje temeljni davek od prometa proizvodov — 20 °/o.
B. OBRTNE STORITVE
Tarifna številka 5
Posebni občinski davek od plačil za storitve se plačuje od storitev v naslednjih dejavnostih:
I.	Predelovanje nekovin
steklarstvo, cementninarstvo	10
II.	Predelovanje kovin
avtokleparstvo, mehanika motornih vozil, kleparstvo, ključavničarstvo, kovinsko pasarstvo, kovaštvo (razen podkovanja konj in živine, okovanja in popravljanja kmečkih vozov in orodja ter kmetijskih strojev)
mehanika, precizna mehanika za optične inštrumente in precizna mehanika za pisarniške
stroje
orodjarstvo in popravilo tehtnic
III.	Izdelovanje električnih aparatov in pribora
akumulatorstvo, avtoličarstvo, avloelektri-
čarstvo, elektromehanika za dvigala, elektroinšta-laterstvo, elektromehanika za hladilne naprave, elektromehanika (previjanje motorjev, popravljanje in vzdrževanje električnih strojev in drugo), elektromehanika za radijske in TV sprejemnike, elektromehanika za TT naprave, instalaterstvo strelovodov
elektromehanika za gospodinjske stroje ter aparate in proizvode
IV.	Izdelovanje kemičnih izdelkov
impregniranje raznih predmetov
V.	Predelovanje lesa
lesno strugarstvo, mizarstvo, popravilo lesenih karoserij, sodarstvo, tapetništvo in dekoraterstvo
VI.	Izdelovanje in popravljanje oblačil in perila po meri
strojno pletilstvo, krznarstvo
VII.	Predelovanje usnja
popravilo kovčkov, torbic in druge galanterije	10
VIII.	Izdelovanje gumijastih izdelkov
popravila v vulkanizaciji in optiki gum, popravila gumijastih izdelkov	5
IX.	Tiskarne in knjigoveznice
knjigovezništvo	5
X.	Izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov
graverstvo, pečatarstvo, popravilo okvirjev, prepariranje in gačenje živali in zlatarstvo	10
XI.	Stavbna obrt:
instalaterstvo za vodovod, plin in kanalizacijo, instalaterstvo za centralno kurjavo in klimatske naprave, izdelovanje in polaganje podov iz umetnih mas, izoliranje, montaža in popravilo rolet, kamnoseštvo in teracerstvo, krovstvo, opravljanje storitev z gradbeno mehanizacijo, z dvigali z avtovleko, z viličarji ter vlečnicami, parke-tarstvo, pečarstvo, oblaganje ploščic,' soboslikar-stvo in pleskarstvo, sadrarstvo in marmorna štukatura, izdelava in montaža stavbnega pohištva; tesarstvo, zidarstvo in fasaderstvo	10
XII.	Obrtne, osebne in druge storitve aranžerstvo, črkoslikarstvo, čiščenje, mazanje
in izoliranje vozil, poliranje pohištva in drugih lesenih predmetov, popravljanje in vzdrževanje merilnih in drugih regulacijskih naprav, vozno ličarstvo in ličarstvo drugih kovinskih predmetov, razmnoževanje, izdelava fotografskih in drugih kopij	10
Opomba: davčna osnova davka od plačil za storitve je znesek plačila za opravljene storitve. S plačilom za opravljeno storitev je mišljeno plačilo v denarju ali naravi ali vrednosti nasprotne storitve. Če je pri opravljanju posameznih obrtnih storitev (popravilo itd.) uporabljen material, ki ga da izvrševalec storitve, se v davčno osnovo ne všteva vrednost uporabljenega materiala, če je v fakturi posebej izkazan.
C. DRUGE STORITVE Tarifna številka 6
10
Od vstopnic za prireditve	10
Opomba:
15	1. lastniki prostorov, v katerih je prireditev, so
10 soodgovorni za plačilo davka po tej tarifni številki. Zavezanec je prireditelj,
2.	davek od vstopnic za prireditve iz te tarifne številke je treba plačati v 10 dneh po prireditvi,
3.	prometni davek po tej tarifni številki se ne plačuje za kinomatografske storitve in za kulturnoumetni-ške ter telesnovzgojne (športne in telovadne nastope) prireditve, če na njih ne točijo alkoholnih pijač. V primeru spora glede značaja kulturnoumetniške ali
10 telesnovzgojne prireditve odloča izvršni svet občinske skupščine,
5	4. za prirejanje plesnih vaj, cirkuških predstav,
iger lunaparkov in podobnih prireditev, lahko uprava
10 za družbene prihodke določi poseben občinski prometni davek v pavšalnem znesku za celotne sezono
prireditve.
10	Tarifna številka 7
Od vrednosti prodanih srečk za loterijo in druge igre na srečo ter vloge za javne stave, razen za igre 10 na srečo in vloge za javne stave, ki jih prireja Ju-
t
goslovanska loterija in Jugoslovanski olimpijski komite, se plača davek po stopnji 10 "/o.
Opomba:
1.	davčni zavezanec je prireditelj loterije oz. javne stave ali druge igre na srečo,
2.	prireditelj mora najpozneje v osmih dneh pred prireditvijo prijaviti upravi za družbene prihodke dan in kraj prireditve,
3.	prireditelj mora plačati davek po tej tarifni številki v 10 dneh po prireditvi.
Tarifna številka 8
Od posebnih iger na srečo (roulette, chemin de fer, baccara simple, baccara tout va, trente et qua-rante, black 21, boule in igre na »siots machines«) — 15 %.
Opomba: davčna osnova po tej tarifni številki je skupna vrednost plačil za udeležbo v posebnih igrah na srečo.
Davčni zavezanec je organizacija združenega dela, ki ima dovoljenje za prirejanje iger na srečo.
Zavezanec mora za posebne igre na srečo voditi evidenco ter posebni občinski prometni davek plačati v 20 dneh po preteku vsakega meseca.
Tarifna številka 9
Od reklam:
a)	za tobačne izdelke in alkoholne pijače 20
b)	za ostale gospodarske reklame, razen za reklame po.radiu, TV in informativnem tisku 10
Opomba: davčna osnova je plačilo za objavljeno oz. prikazano reklamo. Davčni zavezanec je organizacija, ki je prejela plačilo za objavljeno oz. prikazano reklamo.
Tarifna številka 10
Od plačil za prevoz potnikov in blaga, ki ga opravljajo občani in zasebne pravne osebe z motornimi vozili in plovnimi objekti — 10 “/o.
Opomba: davek po tej tarifni številki se plača tudi od plačil za nakladanje in razkladanje, če te storitve opravlja prevoznik skupaj s prevozom.
Tarifna številka 11
Od plačil (provizij) za posredniške, agencijske in komisijske storitve — 15 %>.
Opomba: davčni zavezanec po tej tarifni številki je OZD, občan ali zasebna pravna oseba, ki prejme plačilo za posredniške, agencijske in komisijske storitve. Če občan ali zasebna pravna oseba prejme plačilo za te storitve od družbeno pravne osebe, je izplačevalec dolžan obračunati in plačati davek po tej tarifni številki.
Tarifna številka 12
Od plačil za najemnine in podnajemnine od poslovnih zgradb in poslovnih prostorov, ki se uporabljajo za gospodarske dejavnosti — 10 •/«.
Opomba: davčni zavezanec je vsak najemodajalec, razen občanov in zasebnih pravnih oseb, ki na tej podlagi dobi plačilo.
Davek po tej tarifni številki se ne plačuje v tistih primerih, ko se ne plačuje posebni republiški davek
od plačil za storitve, za dajanje v najem ali podnajem stvari.
CERKNICA
889.
Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73 in 17/83) ter na podlagi 88., 91. in 136. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82), je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora ter skupščina Občinske izobraževalne skupnosti Cerknica, dne 13. maja 1985 sprejela
ODLOK
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za realizacijo programa izgradnje šolskih prostorov, telovadnic in vrtcev na območju občine Cerknica
1.	člen
Za območje občine Cerknica se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za realizacijo programa izgradnje šolskih prostorov, telovadnic in vrtcev v občini Cerknica.
2.	člen
Na referendumu bodo delovni ljudje in občani odločali o uvedbi samčprispevka za financiranje programa izgradnje šolskih prostorov, telovadnic in vrtcev po naslednjem programu:
1.	izgradnja vrtca v Starem trgu za 120
otrok, kotlovnice, kuhinje,, zaklonišča in oprema vrtca	188,688.000
2.	adaptacija Osnovne šole Grahovo,
izgradnja večnamenskega prostora, telovadnice, kurilnice, kuhinje, zaklonišča in oprema	98,281.000
3.	izgradnja telovadnice in zaklonišča
pri Osnovni šoli Rakek	116,577.000
Skupna predračunska vrednost programa po cenah februarja 1985, z upoštevanjem inflacije do junija 1935, znaša 403,526.000 dinarjev.
3.	člen
Referendum bo v nedeljo, 9. junija 1985 od 7. do 19. ure.
4.	člen
Pravico do glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni imenik za območje Cerknica in zaposleni občani, ki še niso vpisani v splošni volilni imenik, pa so zaposleni v temeljnih organizacijah združenega dela ali v delovnih skupnostih in imajo stalno prebivališče na območju občine Cerknica.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če je zanjo glasovala večina občanov, ki imajo pravico glasovanja po prejšnjem odstavku.
Pri ugotavljanju izida glasovanja se ne štejejo tisti delovni ljudje in občani, za katere se uradno ugotovi, da se zaradi dela v tujini ali služenja vojaškega roka niso mogli udeležiti glasovanja.
5.	člen
Samoprispevek bi bil uveden za dobo petih let in sicer od 1. 8. 1985 do 30. 7. 1990.
Samoprispevek bi plačevali zavezanci, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Cerknica po naslednjih stopnjah:
1.	delovni ljudje iz OD zmanjšanih za davke in prispevke iz OD oziroma nadomestil OD ter plačil po pogodbah o delu, po stopnji 2 %>,
2.	upokojenci od pokojnin po stopnji 2 č/e,
3.	delovni ljudje zavezanci davka iz OD, ki z osebnim delom opravljajo gospodarske in poklicne dejavnosti ter avtorskih pravic:
a)	zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku od dohodka- zmanjšanega za davke in prispevke
c— po stopnji 2 "/o,
b)	zavezanci, ki so obdavčeni v pavšalnem znesku od odmerjenega davka — po stopnji 100/o,
4.	delovni ljudje in občani — zavezanci davka iz OD iz kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka negozdnih površin, po stopnji 2%>,
5.	delovni ljudje in občani — zavezanci davka iz OD iz kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka od negozdnih površin, ki so oproščeni plačevanja davkov, po stopnji^ 1 %>.
6.	člen
Plačevanja samoprispevka bi bili oproščeni:
a)	od osebnih dohodkov delavcev in občanov, ki ne presegajo najnižjega zneska osebnih dohodkov, ki zagotavljajo socialno ■ varnost delavca, določeno z zakonom (zajamčeni osebni dohodek),
b)	od pokojnine, ki ne presega najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo in od starostne pokojnine priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov,
c)	zavezanci, ki imajo višino katastrskega dohodka
manjšo od najmanjše višine določene z odlokom skupščine občine,	-	•>
*d) prejemki iz socialnovarstvenih pomoči, invalidnin, štipendije učencev in študentov ter nagrad, ki jih prejernajo le-ti na proizvodnem delu,
e)	izplačila iz sklada skupne porabe (regresi, jubilejne nagrade, odpravnine in podobno).
7.	člen
S samoprispevkom občanov bi se v petletnem obdobju predvidoma zbralo 319,130,000 dinarjev, 84,400.000 dinarjev pa predstavljajo sredstva, ki se bodo zbrala v petih letih po določbah 8. člena tega odloka.
8.	člen
Manjkajoča sredstva za celotno realizacijo programa iz 2. člena tega odloka se bodo zagotovila po samoupravnem sporazumu o sofinanciranju programa izgradnje šolskih prostorov, telovadnic in vrtcev v občini Cerknica, po katerem bodo delovni ljudje v temeljnih organizacijah, delovnih organizacijah gospodarstva in družbenih organizacijah, samoupravnih organizacijah in skupnostih iz območja občine Cerknica združevali sredstva. Poleg sredstev iz tega sporazuma se bodo uporabljala še sredstva sklada za zaklonišča.
9.	člen
Na referendumu bodo glasovalci glasovali neposredno In tajno z glasovnico z naslednjim besedilom: »Skupščina občine Cerknica Glasovnica za referendum dne 9. junija 1985
o uvedbi samoprispevka v denarju za realizacijo programa izgradnje šolskih prostorov, telovadnic in vrtcev po stopnji:
1.	delovni ljudje iz OD zmanjšanih za davke in prispevke iz OD oziroma nadomestil OD ter plačil po pogodbah o delu, po stopnji 2e/o,
2.	upokojenci od pokojnin po stopnji 2 °/o,
3.	delovni ljudje zavezanci davka iz OD, ki z
osebnim delom opravljajo gospodarske in poklicne dejavnosti ter avtorskih pravic:
a)	zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku od dohodka zmanjšanega za davke in prispevke — po stopnji 2 Vo,
b)	zavezanci, ki so obdavčeni v pavšalnem znesku od odmerjenega davka — po stopnji 10 %>,
4.	delovni ljudje in občani — zavezanci davka iz OD iz kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka negozdnih površin, po stopnji 2°/o,
5.	delovni ljudje in občani zavezanci davka iz OD iz kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka od negozdnih površin, ki so oproščeni plačevanja davkov, po stopnji 1 %
za dobo petih let od 1. 8. 1985 do 30. 7. 1990.
Za vse veljajo oprostitve plačila samoprispevka, ki so določene v 6. členu odloka o razpisu referenduma.
GLASUJEM
ZA	*	PROTI
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo ZA, če se strinja z uvedbo samoprispevka oziroma obkroži besedo PROTI, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.«
10.	člen
Glasovnice morajo biti overjene s pečatom Skupščine občine Cerknica.
11.	člen
Postopek v zvezi z uvedbo referenduma vodi občinska volilna komisija in imenuje glasovalne odbore, ki jih predlagajo krajevne skupnosti.
12.	člen
Denarna sredstva, ki se bodo zbrala s samoprispevkom, so strogo namenska in se bodo zbirala na poseben račun.
S sredstvi' iz prejšnjega odstavka upravlja odbor za realizacijo programa izgradnje šolskih prostorov, telovadnic in vrtcev v občini Cerknica. Člane tega odbora imenuje Skupščina občine Cerknica in skupščina Občinske izobraževalne skupnosti Cerknica. Za izvedbo strokovno tehničnih nalog za realizacijo programa je odgovoren izvršni svet skupščine občine in strokovna služba občinske izobraževalne skupnosti.
Organi iz prejšnjega odstavka tega člena so dolžni sproti, najmanj pa dvakrat letno poročati o svojem delu ustanoviteljem.
Sredstva zbrana s samoprispevkom se sme uporabljati samo za namene iz 2. člena tega odloka in po vrstnem redu, ki je v tem členu naveden.
13.	člen
Sredstva za Izvedbo referenduma po tem odloku se zagotovijo z sredstev občinske izobraževalne skupnosti in Občinske skupnosti otroškega varstva Cerknica.
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 014-1/85
Cerknica, dne 14. maja 1985.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Edo Lenarčič 1. r.
BREŽICE
1	2	3
4
899.
Na podlagi 12. člena odloka o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov in samostojne strokovne službe in izvršnega sveta v občini Brežice (Uradni list SRS, št. 27/80) ter 150. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 25. aprila 1985 sprejela
SKLEP
o spremembi sklep« o sestavi In delovanju komiteja
za družbeno planiranje in gospodarstvo
1.	člen
Spremeni se 7. člen sklepa o sestavi in delovanju komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo (Uradni list SRS, št. 27/80) in glasi;
V komite za družbeno planiranje in gospodarstvo
delegira občinski odbor Medobčinske gospodarske zbornice Posavje tri člane, in sicer za področje Urbanizma, gospodarstva in družbenega planiranja, cen in obrti.
2.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-7/85-1
Brežice, dne 25. aprila 1985.
Predsednik Skupščine občine
Brežice
Mirka Kambič 1. r.
891.
Na podlagi 15. člena zakona o sistemu družbene kontrole cen (Uradni list SFRJ, št. 64/84) izdaja komite za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Brežice
NAVODILO
o pošiljanju obvestil o cenah zaradi spremljanja
1. Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s proizvodnjo oziroma opravljajo storitve in delovni ljudje, ki s samostojnim osebnim delom in sredstvi v lasti občanov opravljajo proizvodnjo in storitve v gospodarskih dejavnostih (v nadaljnjem besedilu: zasebni obrtniki), so dolžni Komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Brežice pošiljati obvestila o cenah za svoje proizvode in storitve zaradi spremljanja in sicer najpozneje v treh dneh od dneva, ko jih začnejo uporabljati.
Obvestilo o cenah je treba pošiljati za naslednje proizvode in storitve:
Pe- noga	pil*	Pod- sku- pina	
1	a	3	4
0501	05010	050100	PODROČJE 05 — GRADBENIŠTVO Visoka gradnja
0503	05030		— cena m3 stanovanja Industrijska in zaključna dela v gradbeništvu
0695
0606
0801
0901
0902
1003
06050
06060
09012
09013
09017
09020
10039
050301 Napeljava, popravilo in vzdrževanji gradbenih instalacij
—	vodovodne, kanalizacijske in električne instalacije
050302 Zaključna obrtna dela v grad- * beništvu — slikanje prostorov PODROČJE 06 — PROMET IN ZVEZE
060502 Prevoz blaga v cestnem prometu, ki ga opravljajo zasebni prevozniki — prevoz blaga s tovornjaki in traktorji 060503 Storitve v cestnem prometu
—	storitve avtobusnih postaj 060602 Prevoz potnikov s taksi avtomobili
PODROČJE 08 — GOSTINSTVO IN TURIZEM zasebni
sektor v celoti
PODROČJE 09 — OBRT IN
osebne Storitve
Izdelava in popravilo kovinskih izdelkov
090121 Popravilo in vzdrževanje
osebnih avtomobilov, avtobusov in traktorjev Izdelava in popravilo električnih izdelkov
090131 Popravilo in vzdrževanje gospodinjskih električnih aparatov
090132 Popravilo in vzdrževanje ra-dajskih m TV aparatov in
naprav
Izdelava živilskih proizvodov 090172 Klanje živine in predelava mesa — sveže meso: junčje meso (stegno, prsi, pleče), svinjsko meso (kare in stegno), perutninsko meso (pitani pi-ščanci-brojierji)
—	hrenovke
—	kranjske klobase
—	suha slanina
Osebne storitve in storitve gospodinjstvom
090201 Moške in ženske frizerske storitve
—	moško striženje
—	hladna trajna
—	vodna ondulacija s pranjem las
090202	Pranje, čiščenje in barvanje
perila in oblačil
—	kemično čiščenje moške
obleke,
—	moških hlač
—	ženskega krila PODROČJE 10 — STANO-VANJSKO-KOMUNALNE DEJAVNOSTI IN UREJANJE NASELJA IN PROSTORA
100390 Druge komunalne dejavnosti
—	parkiranje in javne garaže
—	dimnikarske storitve
—	pogrebne storitve
12 1
KOCfcV J K
1103	11030	110301 Javna skladišča in tržnice
— storitve tržnic na debelo te na drobno
1201
12019	120190
1203	12031	120312
PODROČJE 12 — IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST KULTURA IN INFORMACIJE Izobraževanje Drugo izobraževanje
—	ura vožnje z motornimi vozili
—	tečaj strojepisja
Časopisno založniška dejavnost
—	lokalni politično informativni časopisi
1302	13021	130211
130212 13023	130231
PODROČJE 13 — ZDRAVSTVENO IN SOCIALNO VARSTVO
Dejavnost zavodov za dnevno
bivanje otrok
Dijaški in študentski domovi Socialno varstvo normalnih oseb
2.	Organizacije združenega dela in zasebni obrtniki, ki se ukvarjajo s proizvodnjo oziroma opravljanjem storitev, morajo poslati obvestilo o cenah zaradi spremljanja tuda za proizvode in storitve, za katere se predpiše ukrep neposredne kontrole cen, ko ta ukrep preneha, v treh dneh od dneva, ko začne uporabljati nove cene.
3.	Obvestilo o cenah mora vsebovati:
1.	ime proizvoda oziroma storitve;
2.	mersko enoto;
3.	ceno proizvoda oziroma storitve:
a)	ceno na dan 31. decembra predhodnega leta
b)	ceno, ki se je uporabljala do začetka uporabe nove cene;
c)	novo ceno;
d)	odstotek povečanja;
4.	Vrsta cene (za proizvode)
a)	proizvajalska;
b)	v prodaji na debelo;
c)	v prodaji na drobno;
5.	Podatki o tem, kateri organ upravljanja je sprejel sklep o povečanju cene;
6.	Datum sprejetja sklepa o povečanju cene;
7.	Datum začetka uporabe nove cene.
Točki 5) in 6) se nanašata samo na organizacije združenega dela.
Obvestilo o cenah zaradi spremljanja se pošlje komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo v enem izvodu, na predpisanem obrazcu.
5.	To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-5/85-4
Brežice, dne 14. maja 1935.
Predsednica
komiteja za družbeno. planiranje in gospodarstvo
Vladko Kežman, dipl. inž. 1. r.
892.
S*	21. člena zakone o financiranju sploš-
nih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni Uit SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79, 2/82 in 34/84) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 10. maja 1985 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Kočevje
aa leto 1984
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Kočevje za leto 1984 katerega sestavni del so tudi sredstva izločena na posebnih računih proračuna ter sredstva rezervnega sklada občine Kočevje.
2.	člen
1.	Zaključni račun proračuna občine izkazuje:
din
—	prihodke	136,614.516,00
—	odhodke	129,472.692,20
—	presežek	prihodkov	nad	odhodki	7,141.823,80
2.	Sredstva rezervnega sklada izkazujejo:
—	prihodki	3,911.900,00
—	odhodki	_
—	presežek	prihodkov	nad	dohodki	3,911.900.00
3.	člen
Sredstva proračuna in izločena sredstva po 2, členu tega odloka predstavljajo:
1. Sredstva dogovorjene porabe	din
razporejena za občinske potrebe 123,616.690,70	
2. Sredstva nerazporejenih pri-	
hodkov dogovorjene porabe	4,405.123,80
Skupaj dogovorjena poraba	128,021.814,50
3. Sredstva izločena na poseben	ra-
čim proračuna po zaključnem'	ra-
čunu za leto 1983	7,525.173,00
4. Sredstva izločena na poseben	ra-
čun proračuna za leto 1984	6,840.000,00
4. člen	
Presežek prihodkov n'ad odhodki	po zaključnem
računu proračuna v višini 7,141.823,80 se razporedi
—	na poseben račun proračuna	2,736.700,00
—	za prenos v proračunu za leto 1985 4,405.123,80
,	5. člen
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu sredstev rezerv v višini 3,911.900,00 se prenese v rezervni sklad občine za leto 1985.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 400-4/85-5/1
Kočevje, dne 10. maja 1985.
Predsednik
Skupščine občine Kočevje
Jože Novak 1. r.
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Kočevje za leto 1984
	Vrsta prihodkov in nameni porabe	Plan 1984	Doseženo 31. 12. 1984
0	Sredstva prenešena iz leta 1983	15,287.814.50	15,287.814,50
1	Davek iz osebnih dohodkov	61,452.000,00	66,277.633,25
2	Prometni davek	32,409.000,00	34,329.291,90
3	Davek na dohodek od premoženja	5,181.000,00	5,963.268,00
4	Takse ,	6,386.000,00	6,284.244,05
5	Prihodki po posebnih predpisih	1,924.000,00	1,886,166,35
6	Prihodki upravnih organov	4,600,000,00	5,804.804,95
7	Prihodki od drugih DPS	782.000,00	781.293,00
	Skupaj prihodki	128,021.814,50	136,614.516,00
Splošni razpored prihodkov
01	Dejavnost organov DPS	81.548.000,00	83,393.384,50
02	Dejavnost LO	8,580.000,00	8,580.000,00
03	Dejavnost DPO in društev	7,633.000,00	7,661.119,00
04	Negospodarske investicije	1,026.991,00	1,700.451,80
07	Dejavnost KS	2,507.000,00	2,506.998,00
08	Socialno varstvo	8,239.000,00	8,183.604,84
09	Zdravstveno varstvo	60.000,00	48.304,90
10	Komunalna dejavnost	220.000,00	220.000,00
16	Intervencije v gospodarstvu	4,442.438,00	4,337.090,00
17	Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz	'	
	prejšnjih let	8,558.785,50	7,525.173,00
18	Krediti, vezana in izločena sredstva	5,206.600,00	5,316.567,00
	Skupaj razpored prihodkov	123,021.814,50	129,472.692,20
	Saldo žiro računa		7,141.823,80
	Skupaj prihodki		136,614.516,00
893.
Na podlagi 14. člena zakona o sistemu družbene kontrole cen (Uradni list SFRJ, št. 64/84), 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 9'85) in 195. člena statuta občine Kočevje, je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 10. maja 1985 sprejela
ODLOK
o družbeni kontroli cen v občini Kočevje
1.	člen
Ta odlok ureja nekatera vprašanja družbene kontrole cen iz pristojnosti občine Kočevje. Določbe tega odloka, ki se nanašajo na organizacije združenega dela, se nanašajo tudi na druge samoupravne organizacije in skupnosti, smiselno pa se uporabljajo, tudi za druge udeležence v proizvodnji, opravljanju storitev in blagovnem prometu.
2.	člen
Ukrepe neposredne kontrole cen za proizvode in storitve iz 5. člena, zakona o družberii kontroli cen (Uradni list SRS, št. 9/85) predpisuje Izvršni svet Skupščine občine Kočevje.
3.	člen
Strokovno analitične in upravne zadeve na področju cen, ki so z zveznim zakonom o družbeni kontroli cen določene za organe za cene, opravlja v okviru pravic in dolžnosti občine Kočevje za cene pristojen občinski upravni organ.
4.	člen
Če Izvršni svet Skupščine občine Kočevje predpiše kot ukrep neposredne kontrole cen dajanje soglasja k cenam ali obvezno poprejšnje obvestilo o spremembi cen proizvodov ih storitev, izvaja ta ukrep za cene pristojen občinski upravni organ.
5.	člen
Da bi na področju cen zagotovili sodelovanje in usklajevanje pobud, predlogov in stališč upravnih organov in drugih nosilcev družbene kontrole cen; organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij ter skupnosti organiziranih potrošnikov, družbenopolitičnih organizacij, gospodarske zbornice in drugih splošnih združenj, se V občinskem upravnem organu za cene ustanovi svet.
Izvršni svet Skupščine občine Kočevje določi sestavo sveta, mandat njegovih članov, imenuje predsednika in člane sveta. O pobudah, ocenah, stališčih, mnenjih ali predlogih, ki jih daje svet, odloča svet z večino glasov svojih članov.
Svet sprejme poslovnik o svojem delu.
Funkcionar, ki vodi občinski upravni organ za cene, mora brez odlašanja obravnavati pobudo, oceno, stališče, mnenje ali predlog sveta ter o njih zavzet: stališče. Ce predloga sveta ne sprejme, obvesti o razlogih, zaradi katerih jih ni sprejel, Izvršni svet Skupščine občine Kočevje.
6.	člen
Za cene pristojni občinski upravni organ določi, za katere proizvode in storitve morajo organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s proizvodnjo oziroma
opravljanjem storitev in delovni ljudje, ki s samostojnim osebnim delom in sredstvi v lasti občanov (zasebni obrtniki), pošiljati obvestila o cenah zaradi spremljanja, podatke, ki morajo biti v obvestilu ter roke in način pošiljanja podatkov.
7.	Ben
Organizacijo združenega dela se kaznuje za prekrške z denarno kaznijo od 25.000 do 60.000 din, če ne pošlje obvestila o cenah zaradi spremljanja podatkov, ki morajo biti v obvestilu oziroma teh podatkov ne pošlje v roku ali na način, kot to določi za cene pristojen občinski upravni organ.
Z denarne kaznijo od 5.000 do 15.000 din ee kaznuje tudi odgovorna oseba v organizaciji združenega dela, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje zasebni obrtnik z denarno kaznijo od 25.000 do 60.000 din.
8.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o pravicah in dolžnostih Izvršnega sveta Skupščine občine Kočevje na področju družbene kontrole cen in o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog Skupnosti za cene a območje Skupščine občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 4/81) in vsi predpisi, izdani na njegovi podlagi. Istočasno preneha z delom Skupnost za cene občine Kočevje, arhiv in drugo dokumentacijo te skupnosti pa prevzame za cene pristojni občinski upravni organ.
9.	člen
Trn odlok začne veljati naslednji dan po objavi v
Uradnem listu SRS.
St. 38-3/85-3/3
Kočevje, dne 10. maja 1985.
Predsednik
Skupščine občine Kočavje
Jože Novak L r.
894.
Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij tn drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) in 8. člena odloka o Izvršnem svetu Skupšščine občine Kočevje ter o občinskih upravnih organih (Uradni list SRS, št. 11/80) je izvršni svet na seji dne
8.	maja 1985 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta Mestni log—Dolga vas I. faza
I
Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta,za območje Mestni log—Dolga vas I. faza, ki ga je izdelal IBT Trbovlje, TOZD Projektivni biroji Ljubljana v mesecu aprilu 1985.
II
Osnutek zazidalnega načrta bo javno razgrnjen v prostorih sejne dvorane Skupščine občine Kočevje. Potrebna zemljišča za izvedbo navedenega zazidalnega načrta so naslednje parcele: št. 1216/1, 1209, 1229, 1208 vse k. o. Kočevje.
III
Zazidalni načrt bo na vpogled 30 dni po objavi tega sklepa v Uradnem listu SRS in v tem času
bosta SIS za komunalno in cestno dejavnost občine Kočevje in oddelek za gospodarstvo občine Kočevje sprejemala pripombe, mnenja in predloge občanov, OZD, SIS in drugih organizacij in skupnosti.
St. 351-16/84-3/4
Kočevje, dne 8. meja 1985.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kočevje
Stane Letonja, inž. 1. r.
Na podlagi 15. člena zakona o sistemu družbene kontrole cen (Uradni list SFRJ, št. 64/84) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Kočevje
NAVODILO
o pošiljanju obvestil o cenah zaradi spremljanja
1. Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s proizvodnjo oziroma opravljanjem storitev in delovni ljudje, ki s samostojnim osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov opravljajo proizvodnjo in storitve gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem tekstu: zasebni obrtniki), so dolžni pristojnemu organu za cene v občini pošiljati obvestila o cenah za svoje proizvode oziroma storitve zaradi spremljanja in sicer najpozneje v treh dneh od dneva, ko jih začnejo uporabljati.
Obvestila o cenah je treba pošiljati za naslednje proizvode in storitve:
Panoga	Skupina	Podskupina	Naziv	
1	2	3	4
			PODROČJE 05 — GRADBENIŠTVO
0501	05010	050106	Visoka gradnja — cena m2 stanovanja
0503	05030	050301	Industrijska In zaključna dela v gradbeništva Napeljava, popravilo in vzdrževanje gradbenih instalacij — vodovodne, kanalizacijske in električne instalacije
	-	050302	Zaključna in obrtna dela v gradbeništvu — slikanje prostorov
			PODROČJE 06 — PROMET IN ZVEZE
0605	06050	060502	Prevoz blaga v cestnem prometu, ki ga opravljajo zasebni prevozniki — prevoz blaga s tovornjaki in traktorji
		060503	Storitve v cestnem prometu — storitve avtobusnih postaj
0606	06060	060602	Prevoz potnikov s taksi avtomobili
		'	PODROČJE 08 — GOSTINSTVO IN TURIZEM
0801	08019	080190	Gostinske storitve zasebnikov
1	*	l	«_____________
PODROČJE 09 — OBRT IN
OSEBNE STORITVE
Izdelava in popravilo kovinskih izdelkov Popravilo in vzdrževanje osebnih avtomobilov, avtobusov in traktorjev Izdelava in popravilo električnih izdelkov
Popravilo in vzdrževanje gospodinjskih električnih aparatov
Popravilo in vzdrževanje ra dijstih in TV aparatov bi naprav
Izdelava živilskih proizvodov
Klanje živine in predelava mesa
—	sveže meso: junčje meso (stegno, prsi, pleče), svinjsko meso (kare in stegno), perutninsko meso (pitani piščanci
—	brojlerji)
—	hrenovke
—	kranjske klobase
—	suha slanina Osebne storitve in storitve gospodinjstvom
Moške in ženske frizerske storitve:
—	moško striženje
—	hladna trajna
—	vodna ondulacija s pranjem las
Pranje, čiščenje in barvanje perila in oblačil:
—	kemično čiščenje moške obleke,
—	moških hlač
—	ženskega krila
PODROČJE 10 — STANO-VANJSKO-KOMUNALNE DEJAVNOSTI IN UREJANJE NASELJA IN PROSTORA Druge komunalne dejavnosti
—	parkiranje in javne garaže
—	dimnikarske storitve
—	pogrebne storitve Javna skladišča in tržnice
—	storitve tržnic na debelo in na drobno
PODROČJE 12 — IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST, KULTURA IN INFORMACIJE Izobraževanje Drugo izobraževanje
—	ura vožnje z motornimi vozili
—	tečaj strojepisja časopisno založniška dejavnost
—	lokalni politično informativni časopisi
1	3	S	4
1302	13021	130211	PODROČJE 13 — ZDRAVSTVENO IN SOCIALNO VARSTVO Dejavnost zavodov za dnevno
	13023	130212 130231	bivanje otrok Dijaški in študentski domovi Socialno varstvo normalnih
			oseb
i 2. Organizacije združenega dela in zasebni obrtniki, ki se ukvarjajo s proizvodnjo oziroma opravljanjem storitev, morajo poslati obvestilo o cenah zaradi spremljanja tudi za' proizvode in storitve, za katere se predpiše ukrep neposredne kontrole cen, ko ta ukrep preneha, v treh dneh od dneva, ko začne uporabljati nove cene.
3.	Obvestilo o cenah mora vsebovati naslednje podatke :
1.	ime proizvoda oziroma storitve;
2.	mersko enoto;
3.	ceno proizvoda oziroma storitve:
a)	ceno na dan 31. decembra predhodnega leta:
b)	ceno, ki se je uporabljala do začetka uporabe nove cene;
c)	novo ceno;
d)	odstotek povečanja;
4.	vrsta cene (za proizvode);
a)	proizvajalska;
b)	v prodaji na debelo;
c)	v prodaji na drobno;
5.	podatke o tem, kateri organ upravljanja je sprejel sklep o povečanju cene;
6.	datum sprejetja sklepa o povečanju cene;
7.	datum začetka uporabe nove cene.
Točki 5 in 6 se nanašata samo na organizacije združenega dela.
4.	Obvestilo o cenah zaradi spremljanja se pošlje odelku za gospodarstvo občine Kočevje v enem izvodu na obrazcu, ki je sestavni del navodila.
5.	To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-4/85-3/3
Kočevje, dne 8. maja 1985.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kočevje
Stane Letonja, inž. 1. r.
LENART
896.
Na podlagi 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77 in 2-43/78) ter odredbe o pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja na območju občine Lenart (Uradni list SRS, št. 39-1833/84)' ter 367. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81, 13-801/82 in 1-53/83), je Izvršni svet Skupščine občine Lenart sprejel na 90. seji dne 5. aprila 1985
ODREDBO
o spremembah in dopolnitvah odredbe o pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja na območju občine Lenart
6961	09612
096121
69613
090131
096$$2
09017
090172
0902	09020
090201
090202
1003	10039	100390
1103	10030	110301
1201
12019	120190
1263	12031	126312
1.	člen
Spremeni in dopolni se 3. člen odredbe o pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja na območju občine Lenart (Uradni list SRS, št. 39-1833/84) tako, da se:
v prvem odstavku črta beseda: »izdajo« in v drugem odstavku se za besedo: »zbere« vstavi tekst »do 1. 7. v tekočem letu«.
2.	člen
Ta sprememba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 322-5/78
Lenart, dne 5. aprila 1985.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine ,
Lenart
Branko Kos, org. dela 1. r.
LJUBLJANA BEŽIGRAD 897.
Na podlagi petega odstavka 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79) in 206. člena statuta Skupščine občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 35/81), je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. maja 1985 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda
1.	člen
V odloku o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Uradni list SRS, št. 35/81), se besedilo G. člena spremeni tako, da se glasi:
»Odškodnina zaradi spremembe namembnosti se določi v znesku od kvadratnega metra zemljišča ob upoštevanju lege in kakovosti zemljišča in znaša:
—	400 din od njiv, vrtov, sadovnjakov in travnikov I. katastrskega razreda,
—	360 din od njiv, vrtov, sadovnjakov in travnikov II. katastrskega razreda.
—	320 din od njiv, vrtov, sadovnjakov in travnikov III. katastrskega razreda,
—	120 din od njiv, vrtov, sadovnjakov in travnikov
IV.	katastrskega razreda,
—	60 din od njiv, vrtov, sadovnjakov in travnikov
V.	in VI. katastrskega razreda,
—	40 din od njiv, vrtov in -travnikov VIL in VIII. katastrskega razreda.
Kmetijska neobdelovalna zemljišča in gozd se ustrezno ovrednotijo tako, da se razvrstijo od V. do
VIII.	katastrskega razreda.«	,
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-23 81
Ljubljana, dne 6. maja 1985.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Vlado Bezhik U r.
LJUBLJANA CENTER 898.
Na podlagi 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) in 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78/ je Skupščina občine Ljubljana Center na 33. seji zbora združenega dela, dne 25. aprila 1685 in na 34. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 25. aprila 1985 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Ljubljana Center za leto 1984
1. člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Center za leto 1984, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada.
r 2. člen
Prihodki proračuna občine Ljubljana Center so bili doseženi in razporejeni po bilanci prihodkov in odhodkov za leto 1984, ki je sestavni del tega zaključnega računa.
I.	Skupni prihodki so znašali 507,285.519,95 din od tega:
—	za razporeditev po dovoljeni porabi
—	za združevanje sredstev v Ljubljani
—	sredstva nad dogovorjeno porabo
Skupni odhodki so znašali
Presežek prihodkov nad odhodki
II.	Rezervni sklad:
Prihodki
Odhodki
Presežek prihodkov nad odhodki
3.	člen
Presežek oziroma prihranek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu proračuna v višini 338.938,85 din se prenese kot prihodek v proračun za leto 1985.
4.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu rezervnega sklada v višini 15,147.227,20 din. se prenese kot prihodek v rezervni sklad proračuna za leto 1985.
5.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem Metu SRS.
St. 400-2/84
Ljubljana, dne 25. aprila 1985.
Predsednik Skupdčto« občine
Ljubljana Center Albin Vengust L r.
din
373,840.566,95
109,826.000.00
23,618.953,00
506,946.581,10
338.938,85
15.247.227.20 100.000,00
15.147.227.20
Pregled prihodkov in razporeditev prihodkov proračuna
Grupa
kontov
Prihodki
70	Del presežka	prihodkov prenesen
iz preteklega leta	—
72	Prihodki od	davkov od osebnih
dohodkov	207,430.963,45
73	Prihodki od	davka od prometa
proizvodov in storitev ter od prometa nepremičnin in pravic	187,141.049,70
74	Prihodki od	davka na prihodek
od premoženja in premoženjskih
pravic ter od	drugih davkov	17,630.569,00
75	Prihodki od	taks	62,751.497,25
77	Prihodki po	posebnih predpisih
in prihodki upravnih organov
DPS	32,331.440,55
Skupaj prihodki
507,285.519,95
Grupa
kontov
Razporeditev prihodkov
40	Sredstva za delo upravnih organov
41	Sredstva za posebne in druge namene za delo upravnih organov
42	Sredstva za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
43	Druge potrebe za intervencije v gospodarstvu
44	Sredstva, prenesena drugim DPS in SIS
45	Sredstva za družbene dejavnosti
46	Sredstva za druge splošne in družbene »potrebe
47	Izločanje sredstev rezerv
48	Drugi odhodki Presežek prihodkov
139.701.762.00 28,900.580,00
4,036.000,00
24,506.000.00
193.994.002.00
12.417.010.50
75.804.640.50 3,738.405,60
23.848.180.50 338.938.85
Skupaj razporeditev prihodkov 507,285.519,95
LJUBLJANA SISKA .899.
Na'podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78, 31/81 in 8/82) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 37. seji zbora združenega dela in 35. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 25. aprila 1985 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Ljubljana Šiška za leto 1984
1.	člen
Sprejme se	zaključni	račun	proračuna občine
Ljubljana Šiška	za	leto	1984,	katerega	sestavni del je
tudi zaključni račun sredstev rezerv.
din
2.	člen
1. Zaključni račun proračuna izkazuje:
—	prihodke	766,207.355,25
—	odhodke	764,482.033,50
—	presežek prihodkov nad odhodki	1,725.321,75
din
2. Zaključni račun sredstev rezerv izkazuje:
—	prihodke	9,612.764,95
—	odhodke	1,963.544,00
—	presežek prihodkov nad odhodki	7,649.220,95
3.	člen . . •
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu proračuna 1,725.321,75 din se prenese v proračun za leto 1985.
4.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu sredstev rezerv 7,649.220,95 din se prenese v sredstva rezerv za leto 1985.
5.	člen
Pregled prihodkov in razporeditev prihodkov zaključnega računa proračuna občine Ljubljana Šiška za leto 1984 je sestavni del tega odloka.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-400-03/85
Ljubljana, dne 25. aprila 1985.
Predsednica Skupščine občine Ljubljana šiška Anka Tominšek 1. r .
Pregled prihodkov m razporeditev prihodkov zaključnega računa proračuna občine Ljubljana Stika za
leto 1984
Grupa
kontov
Prihodki
Skupaj
din
Grupa
kontov
Razporeditev prihodkov
70	Del presežka prihodkov, prenešen iz		40
	preteklega leta	5,148.332	41
71	Davek iz dohodka POZD	1,158.464	
72	Prihodki od davkov od osebnih do-		42
	hodkov	428,771.266	
73	Prihodki od davka od prometa proizvodov in storitev ter od prometa nepremičnin in pravic	132,928.374	43
Sredstva za delo upravnih organov Sredstva za posebne in druge namene za delo upravnih organov Sredstva za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Druge potrebe in intervencije v gospodarstvu
Skupaj
din
176,707.000
31,831.959
7,517.000
36,681.282
Grupa kontov	Prihodki	Skupaj din	kontov	Razporeditev prihodkov		Skupaj din
			44	Sredstva prenesena drugim DPS ir	i
74	Prihodki od davka na prihodek od			SIS	337,174.286
	premoženja in premoženjskiti pra-		45	Sredstva za družbene 'dejavnosti	19,987.775
	vic ter od drugih davkov	62,483.327	46	Sredstva za druge splošne družbene	
75	Prihodki od taks	24,393.031		potrebe	100,274.487
77	Prihodki po posebnih predpisih in		47	Izločanje v stalno proračunsko re-	
	prihodki upravnih organov DPS	52,035.308		zervo	4,840.823
77	Drugi prihodki	3,419.253	48	Drugi odhodki	47,552.301
78	Prihodki od drugih DPS	5,870.000	48	Tekoča proračunska rezerva	1,915.040
			80	Presežek prihodkov nad odhodki	1,725.322
	Skupaj prihodki	766.207.355		Skupaj razporeditev prihodkov •	766,207.355
900.
Na podlagi 16. člena zakona o sistemu obrambe pred točo (Uradni list SRS, št. 33/79), 16. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije za obdobje 1983—1985 (Uradni list SRS, št. 3 84) in 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78, 31/81 in 8/82) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 37. seji zbora združenega dela in 35. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 25. aprila 1985 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo
1.	člen
V odloku o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo (Uradni list SRS, št. 38/84) se 2. člen spremeni tako. da se glasi:
-Zavezanci za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti plačujejo prispevek po stopnji 1 °/o od katastrskega dohodka«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985.
St. 1-420-04/85
Ljubljana, dne 25. aprila 1935.
Predsednica Skupščine občine Ljubljana Šiška
Anka Tominšek 1. r.
901.
Na podlagi 7. člena zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti (UraSni list SRS, št. 44/82) in 189. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78, .31/81 In 8/82) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 37. seji zbora združenega dela, 35. seji zbora krajevnih skupnosti in 33. seji družbenopolitičnega zbora, dne 25. aprila 1985 sprejela
SKLEP
• spremembi sklepa o uskladitvi družbenega plana občine Ljubljana Šiška za obdobje 1981—1985 * dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije in z zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti
1.	člen
V	sklepu o uskladitvi družbenega plana občine Ljubljana Šiška za obdobje 1981—1985 z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije in z zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti (Uradni list SRS, št. 23/83) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:
»Zaradi uskladitve družbenega piana občine Ljubljana Šiška za obdobje 1981—1985 z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije in z zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti se za kmetijsko proizvodnjo namenjajo vsa zemljišča, ki so opredeljena v skladu s 4. členom tega zakona in navodili o strokovnih merilih za določitev zemljišč v kategorije (Uradni list SRS, št. 45/82) tako kot prikazuje dokumentacija, ki jo je v merilu 1 :5000 izdelal Zavod za družbeno planiranje Ljubljana v mesecu aprilu 1985, na podlagi "kategorizacije kmetijskih zemljišč, izdelane na VDO Biotehniška fakulteta Ljubljana, VTOZD Agronomija in sprejela skupščina kmetijsko-zemljiške skupnosti občine Ljubljana Šiška, d»F 27. februarja 1985.
2.	Člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-30-012/85
Ljubljana, dne 25. aprila 1985.
Predsednica Skupščine občine Ljubljana Šiška
Anka Tominšek 1. r.
902.
Na podlagi 617. in 622. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) in 9. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega verstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) ter 193. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78, Sl/81 In 8/82) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 37. seji zbora združenega dela, dne 25. aprila 1985 sprejela
SKLEP
o spremembi sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine v IMOS DO SGP Stavbenik, TOZD Gradbena operativa Ljubljana, Hotimlrova i»
I
V	sklepu o začasnem ukrepu družbenega varstva
samoupravnih pravic in družbene lastnine v IMOS
DO SGP Stavbenik Koper, TOZD Gradbena operativa Ljubljana, n. sol. o. (Uradni list SRS, št. 12/85) se besedilo 4. odstavka II. točke spremeni tako, da se glasi:.
»Starman Andrej, rojen 28. 4. 1943, dipl. iur. zaposlen v splošnem združenju gradbeništva Slovenije, kot svetovalec v pravni službe^ stanujoč v Ljubljani, Zadružna 9 — član začasnega kolegijskega poslovodnega organa.
II
Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 1-023-01/85
Ljubljana, dne 25. aprila 1985.
Predsednik
zbora združenega dela Skupščine občine Ljubljana Siska
Andrej Cimerman L r.
MOZIRJE
968.
Komite za gospodarstvo in planiranje Skupščine občine Mozirje je na podlagi 15. člena zakona o sistemu družbe ne kontrole cen (Uradni list SFRJ, št. 64/84) in 2. člena odloka o organih, ki opravljajo družbeno kontrolo cen v občini Mozirje (Uradni list *SRS, št. 13/85) na seji dne 7. maja 1985 sprejel
NAVODILO
e pošiljanju obvestil e cenah zaradi spremljanja
1. Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s proizvodnjo oziroma opravljanjem storitev in delovni ljudje, ki s samostojnim delom in sredstvi v lasti občanov opravljajo proizvodnjo in storitve gospodarskih dejavnosti, so dolžni za cene pristojnemu občinskemu upravnemu organu pošiljati obvestila o cenah za svoje proizvode oziroma storitve zaradi spremljanja in sicer najpozneje v treh dneh od dneva, ko jih začnejo uporabljati, za naslednje proizvode in storitve:
505100 — visoka gradnja
cena za m2 stanovanja
050301 — napeljava, popravilo in vzdrževanje gradbenih instalacij
vodovodne, kanalizacijske, električne in plinske instalacije ter instalacije klimatiza-cijskih naprav7
505302 — zaključna in obrtna dela v gradbeništvu 060502 — prevoz blaga v cestnem prometu, kd ga opravljajo zasebni prevozniki prevoz blaga s tovornjaki in traktorji
060602 — prevoz potnikov s taksi avtomobili 0861	— gostinstvo
090121 — popravilo in vzdrževanje cestnih motornih vozil
996134 — storitve kvrinefco pnedetcrvato* ebrti guepo-
dlnjstvom
090129 — druge storitve kovinskopredelovalne obrti 096L31 — popravilo ha vzdrževanje gospodinjskih električnih »paratov
096132 — popravilo In vzdrževanje radijskih, televizijskih aparatov in naprav
666139 — popravilo to vzdrževanje sMrlrlEirtti strojev I* dragih elektrotehničnih aparatov to naprav
090140 — izdelava in popravilo lesenih predmetov 090150 — izdelava in popravilo tekstilnih predmetov 090160 — izdelava in popravilo predmetov iz usnja in
gume
090201 — moške in ženske frizerske, kozmetične in podobne storitve
090262 — pranje, čiščenje in barvanje perila In oblačil
120190 — drugo izobraževanje
ura vožnje z motornimi vozili
120364 — predvajanje filmov
130211 — dejavnost zavodov za dnevno bivanje otrok 1302.31 — socialno varstvo normalnih odraslih oseb.
2.	Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s proizvodnjo oziroma opravljanjem storitev in delovni ljudje, ki s samostojnim osebnim delom in sredstvi v lasti občanov opravljajo proizvodnjo in storitve gospodarskih dejavnosti morajo poslati obvestilo o cenah zaradi spremljanja tudi za proizvode in storitve, za katere je predpisan ukrep neposredne kontrole cen, ko ta ukrep preneha, v treh dneh od dneva, ko začne uporabljati nove cene.
3.	Obvestilo o cenah mora vsebovati naslednje podatke:
1.	ime proizvoda oziroma storitve,
2.	mersko enoto,
3.	ceno proizvoda oziroma storitve:
a)	ceno na dan 31. decembra predhodnega leta,
b)	ceno, ki se je uporabljala do začetka uporabe
nove cene,
c)	novo ceno,
d)	odstotek povečanja,
4.	vrsta cene (za proizvode):
a)	prolzvajalska,
b)	veleprodajna,
c)	drobnoprodajna,
5.	podatke o tem, kdo je sprejel sklep o povečanju cene:
a)	zbor delavcev,
b)	delavski svet,
c)	poslovodni organ,
6.	datum sprejema sklepa o povečanju cene, .
7.	datum začetka uporabe nove cene.
Točki 5. in 6. se nanašata samo na organizacije združenega dela.
4.	Obvestilo o cenah zaradi spremljanja je potrebno poslati za cene pristojnemu občinskemu upravnemu organu v enem izvodu.
5.	To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
komiteja za gospodarsko planiranje Franc Finkšt, dipl. inž. 1. r.
NOVO MESTO 964.
N* podlagi pooblastil iz samoupravnih sporazumov o temeljih plana Občinskih zdravstvenih skup-noeti Črnomelj, Krško, Metlika in Novo mesto za obdobje 1681—1985 in zakona o obračunavanju in plačevanja prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št 33/80 in 23/83), so skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti na skupnih sejah zbora uporabnikov in zbora izvajalcev: v Črnomlju dne 18. aprila
1985, v Krškem dne 25. februarja 1985, v Metliki dne
27. februarja 1935 in v Novem mestu dne 27. februarja 1985, sprejele
SKLEP
o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1985 dalje
1.	člen
S tem sklepom se za leto 1985 določijo osnove in stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo in socialno varnost delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, kmetov ter drugih delovnih ljudi in občanov.
2.	člen
Prispevek za zdravstveno varstvo iz osebnega dohodka in dohodka obračunavajo in plačujejo zavezanci po prispevnih stopnjah, ki so navedene v pregledu stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevka iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1985 in se objavljajo v Uradnem listu SR Slovenije, kolikor ni s tem sklepom za posamezne primere in kategorije drugače določeno.
3.	člen
Združeni kmetje, ki se niso odločili za zagotavljanje socialne varnosti v zdravstveni .skupnosti in drugi kmetje, plačujejo prispevek za zagotavljanje zdravstvenega varstva:
—	od katastrskega dohodka od negozdnih površin v višini 6,3 °/o,
—	od dohodka od gozda 26 "/o,
—	pavšalni prispevek na kmetijsko gospodarstvo 1.300 din.
Lastniki kmetijskih zemljišč, ki niso zavarovani kot kmetje po prvem odstavku tega člena, plačujejo za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na njegovi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino, niso pa z njimi v deloxrnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane zavarovanca — delavca, prispevek za zdravstveno varsj.vo od osnov in po stopnjah iz prvega odstavka tega člena.
Prispevek za zdravstveno varstvo po prvem odstavku tega člena plačujejo tudi lastniki kmetijskih zemljišč, ki prejemajo starostno kmečko pokojnino
4.	člen
Ce se združeni kmet odloči, da si v zdravstveni skupnosti zagotovi tudi pravico do socialne varnosti, plačuje prispevek za zdravstvene storitve in za socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom od osnove, za katero se odloči v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, preračunane v bruto znesek, pri čemer osnova ne more biti nižja od 4. kategorije, določene v sklepu skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 41/83), ta osnova velja za koledarsko leto.
5.	člen
Delovni ljudje, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi, plačujejo prispevek od osebnega dohodka, ki ga po veljavnih predpisih za tekoče leto ugotovi uprava za družbene prihodke, vendar pa osnova za izračun prispevka ne • more biti nižja od najnižje
pokojninske osnove, ki jo objavi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
6.	člen
Delovni ljudje iz 5. člena tega sklepa, ki se jim po veljavnih predpisih ne ugotavlja dohodek (pav-šalisti), plačujejo prispevek od osnove, od katere plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, določene s sklepom o načinu izvajanja pokojninskega in invalidskega zavarovanja in osnov za odmero pravic ter za obračunavanje in plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavarovance iz 9. in 13. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 41/83).
7.	člen
Delovni ljudje, ki prvič začnejo opravljati dejavnost iz 4. člena tega sklepa in se jim ugotavlja osebni dohodek, plačujejo do ugotovitve osebnega dohodka za prvo leto opravljanja samostojne dejavnosti, prispevek za zdravstveno varstvo, kot akontacijo od najnižje pokojninske osnove, ki je določena za zavezance iz 6. člena tega sklepa.
8.	člen
Za zavezance iz 5. in 7. člena tega sklepa se opravi dokončni obračun prispevkov takrat, ko je znan osebni dohodek za tekoče leto.
9.	člen
Delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot edini ali glavni poklic opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno, umetniško ali drugo poklicno dejavnost, ki ni navedena v tem sklepu, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnov določenih s predpisi o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto zneske.
*Za delavce, ki so zaposleni pri drugih zasebnih delodajalcih v gospodinjstvih občanov (gospodinjske pomočnice ipd.), se določi najnižja osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka v višini zajamčenega
osebnega dohodka po zakonu o zajamčenem osebnem dohodku.
10.	člen
Osebe, ki so sklenile v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala "lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovane pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo samo prispevek za zdravstvene storitve in socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom po stopnjah iz osebnega dohodka in iz dohodka, navedenih v 2. členu tega sklepa od osnov, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto zneske.
Za osebe, ki so v delovnem razmerju z domačo delovno organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci) so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju in se tam učijo oziroma so na praksi, plačujejo organizacije združenega dela in druge organizacije prispevek za zdravstveno varstvo od mesečnih osnov, navedenih v prvem odstavku tega člena,
11.	člen
Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja ter drugi delovni ljudje in ob-
čani, plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša 1.500 din mesečno na posameznega upravičenca.
12.	člen
Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 °/o.
13.	člen
Za delavce, upokojence in druge osebe, ki delajo po pogodbah o delu in za zavarovance — kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela ali drugih delovnih organizacijah, plačujejo zavezanci (izplačevalci) prispevek za zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji 8 "/o od izplačanega bruto osebnega dohodka.
14.	člen
Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo so dolžni plačevati prispevke za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, za ves čas odsotnosti z dela, po stopnji 10 %.
Osnova za obračun prispevka iz prvega odstavka tega člena je poprečni mesečni bruto osebni dohodek, ki ga je delavec dosegel v zadnjih treh mesecih pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust, ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz prvega odstavka tega člena.
15.	člen
Za osebe, ki delajo v skladu z določbami zakona o delovnih razmerjih preko polnega delovnega časa, plačujejo zavezanci (izplačevalci) prispevek za zdravstveno varstvo od izplačanega bruto osebnega dohodka, pridobljenega na tej podlagi.
Prispevek iz prvega odstavka tega člena se plačuje iz dohodka po stopnji iz 2. člena tega sklepa.
16.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1984 dalje (Uradni list SRS, št. 8/84 in 19/84).
17.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985 dalje.
Št. 010-1/85
Novo mesto, dne 18. aprila 1985.
Predsednik Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj
Bojan Vipavec 1. r.
Predsednik Občinske zdravstvene skupnosti Krško Zdenko Picelj 1. r.
Predsednik Občinske zdravstvene skupnosti Metlika Anton Tomc 1. r.
Predsednik Občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto Joža Miklič 1. r.
ŽALEC
905.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 30. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št 18/84) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. aprila 1985 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov na področju pridobivanja stavbnih zemljišč v družbeno lastnino, razpolaganja s stavbnimi zemljišči, urejanja stavbnih zemljišč v naseljih in na drugih območjih, namenjenih za kom pleksno graditev, ter upravljanja z denarnimi sredstvi, namenjenimi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč, se za območje občine Žalec ustanovi sklad stavbnih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: sklad).
2.	člen
■ Sklad je pravna oseba s pravicami in obveznostmi, ki so določene z zakonom, $• tem odlokom ter z njegovim statutom.
Sklad se vpiše v sodni register.
3.	člen
Sklad opravlja naslednje naloge:
—	financira pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč v naseljih in na drugih območjih, namenjenih za kompleksno graditev;
—	sprejema investicijske programe urejanja stavbnih zemljišč za območja iz prejšnje alinee;
—	skrbi za izvajanje investicijskih programov urejanja stavbnih zemljišč ter odloča o oddaji investicijskih del izvajalcem:
—	spremlja izvajanje investicijskih programov urejanja stavbnih zemljišč;
—	oddaja nezazidana stavbna zemljišča po določbah 46. do 57. člena zakona o stavbnih zemljiščih;
—	upravlja z denarnimi sredstvi, namenjenimi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč ter razpolaga s temi sredstvi s svojim finančnim načrtom;
—	opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in predpisi občinske skupščine.
Naloge iz prejšnjega odstavka sklad opravlja po svojih organih, strokovni službi in organizacijah združenega dela.
4.	člen
Sredstva sklada so:
—	denarna sredstva, zbrana iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča;
—	denarna sredstva, pridobljena z oddajo stavbnega zemljišča v družbeni lastnini investitorjem;
—	denarna sredstva, zbrana iz prispevkov investitorjev k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča;
—	druga sredstva.
Sredstva iz 1. do 4. točke tega člena se vodijo na
računu sklada.
5.	člen
Podrobnejšo organizacijo in delovanje sklada določi njegov statut, ki ga sprejme upravni odbor sklada v soglasju z občinsko skupščino.
II. IME IN SEDEŽ SKLADA
6.	člen
Sklad nastopa v pravnem prometu in nasproti tretjim osebam z imenom: Sklad stavbnih zemljišč občine Žalec.
Sedež sklada je v Žalcu, Ulica Savinjske čete 5.
III.	PREDSTAVLJANJE IN ZASTOPANJE SKLADA
■	7. člen
Sklad upravlja upravni odbor.
Sklad predstavna in zastopa predsednik upravnega odbora sklada, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika sklada.
Predsednik upravnega odbora sklada sklepa pogodbe in podpisuje za sklad, razen v zadevah admini-strativno-tehničnega in finančno-računovodskega poslovanja.
Pogodbe o oddaji del urejanja stavbnega zemljišča , sklepa predsednik upravnega odbora lahko le na podlagi sklepa upravnega odbora, pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča pa lahko sklepa predsednik upravnega odbora le na podlagi odločitve komisije sklada za oddajo stavbnega zemljišča.
8.	člen
V zadevah administrativno-tehničnega in finančno-računovodskega poslovanja podpisuje za sklad funkcionar občinskega upravnega organa, ki opravlja za sklad administrativno-tehnična in finančno-raču-novodska opravila, v zadevah finančno-računovodskega poslovanja je sopodpisnik predsednik upravnega odbora sklada.
9.	člen
Predsednik upravnega odbora sklada in funkcionar upravnega organa iz 8. člena tega odloka lahko pooblastita vsak zase v mejah svoje pristojnosti drugo osebo za zastopanje sklada.
IV.	ORGANIZACIJA SKLADA
10.	člen
Organi sklada so:
1.	upravni odbor sklada,
2.	komisija za oddajanje stavbnega zemljišča,
3.	stalna in začasna delovna telesa, ki jih določa statut sklada.
11.	člen
Upravni odbor je naj višji organ upravljanja sklada in odloča na svojih sejah o bistvenih vprašanjih poslovanja in delovanja sklada.
Podrobnejšo organizacijo, pristojnosti in način dela upravnega odbora sklada ureja statut sklada.
12.	člen
Upravni odbor sklada ima predsednika, namestnika predsednika in devet članov.
Predsednika, namestnika predsednika in člane upravnega odbora imenuje za dobo dveh let občinska skupščina izmed svojih delegatov, od katerih je več kot polovica iz vrst delegatov za zbor združenega dela.
Imenovanje predsednika, namestnika predsednika in članov upravnega odbora sklada se izvede po postopku in na način, ki ga določa statut občine oziroma poslovnik občinske skupščine za imenovanje predstavnikov občine v organe upravljanja organizacij združenega dela.
Predsednik, namestnik predsednika in	člani
upravnega odbora so za svoje delo odgovorni občin-ski skupščini.
13.	člen
Komisija za oddajo stavbnega zemljišča odioča o oddaji stavbnega zemljišča za graditev in jo imenuje upravni odbor sklada.
Sestav komisije, postopek in način njenega ime-navanja ureja statut sklada.
14.	člen
Administrativno-tehnična in druga opravila za sklad opravlja v breme sredstev sklada občinski upravni organ pristojen za urejanje prostora, kot njegova strokovna služba. Finančna in računovodska opravila pa opravlja za sklad občinski upravni organ, pristojen za občo upravo.
Obveznosti sklada do strokovnih služb, ki opravljajo administrativno-tehnična, finančno-računovod-ska in druga opravila za sklad, ureja sporazum, ki ga skleneta izvršni svet občinske skupščine in sklad.
15.	člen
Posamezna strokovna dela, zlasti dela strokovno-tehnične narave, ki so povezana z dejavnostjo sklada, sklad lahko odda s pogodbo organizaciji združenega dela.
V.	PROGRAMIRANJE IN FINANCIRANJE NALOG SKLADA
16.	člen
Sklad z vsakoletnim programom opredeli naloge, ki jih bo izvajal v tekočem letu.
Sklad oblikuje program nalog na podlagi letne resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine.
\	17. člen
Na podlagi programa nalog iz 16. člena tega odloka sprejme sklad finančni načrt, s katerim opredeli potrebna sredstva za izvajanje programiranih nalog in višino sredstev za delovanje organov sklada in njegove strokovne službe.
18.	člen
Letni program nalog sklada, njegov finančni načrt in zaključni račun sprejme upravni odbor sklada, potrjuje pa te akte občinska skupščina.
Upravni odbor sklada enkrat letno poroča občinski skupščini o svojem delu in o izvrševanju nalog sklada.
VI.	KONSTITUIRANJE SKLADA
19.	člen
Sklad stavbnih zemljišč se konstituira z izvolitvijo upravnega odbora sklada in z vzpostavitvijo notranje organizacije upravnega organa v smislu 14. člena tega odloka.
Konstituiranje sklada ugotovi izvršni svet občinske skupščine s sklepom.
Na podlagi ugotovitvenega sklepa iz prejšnjega odstavka in tega odloka priglasi vpis sklada v sodni register funkcionar občinskega upravnega organa iz 14. člena tega odloka.
VIL PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
20.	člen
Z dnem vpisa sklada v sodni register preneha z delom stavbna zemljiška skupnost občine Žalec.
Sredstva pravice in obveznosti stavbne zemljiške skupnosti občine Žalec se prenesejo na sklad.
Prenos sredstev, pravic in obveznosti po prejšnjem odstavku se izvrši na podlagi zaključne bilance
na dan prevzema; prenos je treba izvršiti v tridesetih dneh od dneva konstituiranja sklada.
21.	člen
Predloge za predsednika, namestnika predsednika in elane upravnega odbora sklada ter predloge za notranjo organizacijo upravnega organa iz 14. člena tega odloka pripravijo pristojni organi skupščine občine najkasneje v dveh mesecih po uveljavitvi tega odloka.	22. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 428-1/85-6
Žalec, dne 24. aprila 1985.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Viljem Petek 1. r.
POPRAVEK
V	sklepu o spremembah sklepa o določitvi višine letnih povračil za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest ža cestna motorna vozila in priklopna vozila, objavljenem • v Uradnem listu SRS, št. 17-824/85 z dne 17. 5. 1985 se prva alinea pod 5a) prve točke pravilno glasi:
»do 3 ton 4400 dinarjev od vsake tone nosilnosti-
Uredništvo
POPRAVEK
V	odloku o davkih občanov Skupščine občine Senjur pri Celju, objavljenem V Uradnem listu SRS št. 10-
543/85 z dne 30. marca 1985, se popravijo še naslednje napake:
V	drugem odstavku 6. člena se v II. skupini katastrskih občin, za katastrsko občino »Podgrad« doda »Grobelno, Slivnica, Zgornje Selce«.
Sekretar
Skupščine občine
Šentjur pri Celju
Miran Koren 1. r.
VSEBINA
Stran
870.	Zakon o gozdovih	104S
871.	Zakon o dopolnitvah zakona o zagotavljanju sredstev in izpolnjevanju obveznosti SR Slovenije za pospeševanje razvoja gospodarsko manj razvitih republik
In SAP Kosovo	1»*1
872.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
skladih skupnih rezerv	1062
87.1. Zakon o zagotovitvi sredstev za graditev	objektov	1061
874.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
upravnih taksah	1065
875.	Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med SFRJ in Univerzo za mir, ki so jo ustanovili Združeni narodi, o sedežu Mednarodnega regionalnega evropskega centra za mir In razvoj Univerze za mir, ki so ga ustanovili Združeni narodi 1*70
87*. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med SFRJ In Ljudsko republiko Bolgarijo o vzajemnem priznavanju spričeval, diplom in znanstvenih naslovov	1*70
*71. Odlok o soglasju k predlogu zakona e ratifikaciji
konvencije e fizičnem varstvu Jedrskega	materiala	lere
878. Odlok v soglasju k predlogu zakona e ratifikaciji sporazuma med SFRJ in Republiko Italijo o dokončni ureditvi vseh vzajemnih obveznosti, ki Izvirajo la 4 člena pogodbe, podpisane v Onima IS. novembra isT$, sestavljenega v Rimu, februarja 1*83	im
878. Odlok o soglasju k predlogu zakona e ratifikaciji sporazuma o spremembah in dopolnitvah sporazuma
Stran
o gospodarskem in tehničnem sodelovanju pri graditvi m rekonstrukciji industrijskih in drugih objektov v SFRJ, sklenjenega med Zveznim izvršnim svetom Skupščine SFRJ In vlado Zveze sovjetskih socialističnih republik	1071
880. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji protokola o posebej varovanih območjih Sredozemskega morja, ki je bil sestavljen 3. aprila 1882 v Ženevi	1071
831. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med SFRJ in Kraljevino Norveško o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka In premo-4en ja « protokolom	1* *71
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
882.	Odločba o ugotovitvi poprečne obrestne mere, po
kateri so se obrestovale hranilne vloge v SR Sloveniji v letu 1984	1071
883.	Strokovno navodilo o tem, katere snovi se štejejo
za nevarne In škodljive snovi in o dopustnih temperaturah vode	1071
884.	Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov
iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1985	1073
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
885.	Odlok o zaključnem računu proračuna me ta .Ljubljane za leto 1984	1074
886.	Odlok o spremembah odloka o zelenih površinah v
naseljih na območju ljubljanskih občin (Ljubljana)	1075
887.	Sklep o valorizaciji najnižjih zneskov za oprostitev
plačevanja samoprispevka lil (Ljubljana)	1675
888.	Odlok o posebnem občinskem davku od prometa
proizvodov in od plačil za storitve (prečiščeno besedilo) (Celje)	1076
889.	Odlok o razpisu referenduma za uvedbo samo-
prispevka za realizacijo programa izgradnje šolskih prostorov, telovadnic m vrtcev na območje občine Cerknica	1078
890.	Sklep o spremembi sklepa o sestavi in delovanju
komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo (Brežice)	1080
891.	Navodilo o pošiljanju obvestil o cenah zaradi spremljanja (Brežice)	1080
£82. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Kočevje za leto 1984	1081
893. Odlok o družbeni kontroli cen v občini	Kočevje	1082
$94. Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta
Mestni log—Dolga vas I. faza (Kočevje)	1083
895.	Navodilo O pošiljanju obvestil o cenah zaradi spremljanja (Kočevje)	1j>83
896.	odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o
' pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja na območju občine	Lenart	1084
897.	odlok o spremembi m dopolnitvi odloka o odškod-
nini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Ljubljana Bežigrad)	1095
898.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Ljubljana Center za leto 1984	1085
899.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Ljubljana Siska za leto 198)	1086
960. Odlok o spremembi odloka o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo (Ljubljana Šiška)	1087
9*1. Sklep o spremembi sklepa o uskladitvi družbenega plana občine Ljubljana šiška za .obdobje 1981—1985 z dogovorom o temeljih družbenega piana ' Slovenije in z zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti	1087
902. Sklep o spremembi sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva samoupravni !i pravic in družbene Lastnine v IMOS DO SOD Stavbenik, TOZD Gradbena operativa Ljubljana, Hotimirova 19 (Ljubljana Šiška)	l®87
W3. Navodilo o pošiljanju obvestil o cenah zaradi spremljanja (Mozirje)	10'8
904. Sklep o obračunavanju In plačevanju prispevkov za zdravstven* varstvo od 1. januarja 1985 dalje (Novo mesto)	,	1<S8
Odlok o ustanovitvi	sklada stavbnih zemljišč (Žalec) irau
—	popravek sklepa o spremembah sklepa o določitvi
višine letnih povračil za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za cestna motoma vozila In priklopna vozila	1092
—	popravek odloka o davkih občanov Skupščine občine Šentjur pri Celju	1692
izdala Časopisni zavod Uradni Ust SRS - Direktor ta odgovorni urednik Peter Juren - Tiska tiskarna Tone Tomšič val v t iubl-fenl — Naročnina ta leto 1935 1304 dttn, inoaematvo ise# rfin — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po liddu v. V itdvtike —"urednutvo in uprava Ljubljane, Kardeljeva » — Poštni predel IWVn — Telefon direktor uredništvo, brumr.£*f računovodstva 551 3SJU prodaja žal**?, račucovedstvo naročnin. Ml«« - Mre roču..	- ......
prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiran)e st. vj 1/7j
■eTc