Recycled paper Tiskano na okolju prijaznem papirju
Sydney - Vanessa Fabjancic, v tednu mladih izbrana za ambasadorko mladine v Bankstownu /stran 10/
14-DNEVNIK CENA $ 2.(X)
LETO 2 / št. 26 11. MAJ / veliki traven 1994
Melboume - Liliana Eggleston, roj. Tomažič, dobitnica več slikarskih nagrad/stran 10/ Foto: S. Gregorič
Brisbane - slovenski telovadci, ki so nastopili na svetovnem prvenstvu, z leve: sodnik Severin Kodne. Enis Hodžič. Klemen Bedenik. Roman Vable. Aljaž Pegan in Dejan Ločnikar Folo: trener Jože Messel /več na sir. 7/
POMEMBNI DATUMI - MAJ
pripovednikov komaj 37 letni Josip Jurčič viah s
„organizator Jakob Aljaž; najbolj priljubljeni
p3/ 1927 umre
*1/ Praznik dela - v Sloveniji državni praznik *3/ 1881 umre v Ljubljani eden največjih slovenskih lj 37 letni Josip Jurčič v Dovjah slovenski glasbenik in planinski
ZDorovski
pesmi sta Triglav, moj dom in Slovan na dan *8/ 1331 dobi Ormož mestne pravice *9/ 1933 zažgejo v Berlinu več kot 25 tisoč knjig, ki so jih Adolf Hitler m nacisti označili za prepovedane: med njimi je tudi izvod Svetega pisma
*9/ 1991 sprejme avstralski prvi minister Bob Hawke predsednika Avstralske slovenske konference Marjana Kovača, vodjo takratnega Slovenskega informacijskega urada v Sydneyu Alfreda Brežnika; Hawke pokaže razumevanje za stremljenje slovenskega naroda po osamosvojitvi in obljubi, da bo Avstralija med prvimi državami, ki bo priznala Slovenijo
*10/ 1876 je rojen na Vrhniki velikan slovenske književnosti Ivan Cankar
*17/ 1869 v Vižmarjih pri Ljubljani največji slovenski tabor, ki se ga udeleži za tedanje čase velikanka množica 30.000 ljudi; v ospredju zborovanja zahteva po združeni Sloveniji
*22/ 1992 sprejmejo Slovenijo na zasedanju generalne skupščine OZN za /76. članico Združenih narodov *27/ 1992 je v Sloveniji dan v obtok nov vrednostni bon za 5J000 enot (tolarjev); po uradnem tečaju vreden 97 DEM .
'drugo zasedanji;
SVETOVNEGA SLOVENSKEGA KONGRESA Dunaj, 23. in 24. junij 1994 ČETRTEKOtvoritveno zasedanje, izvolitev delovnega predsedstva, predsednikov in poročevalcev komisij ter delovnega predsedstva / Odobritev statutarnega dopolnila o številu delegatov / Pozdrav predsednika Konference za Avstrijo / Poročili predsednika in tajnika / Pozdravi gostov / Poročila blagajnika, nadzornega odbora in častnega razsodisča / Poročila predsednikov konferenc / Razprava / Zvečer večerja in kulturni spored
PETEK: Zasedanje komisij / Plenarno zasedanje / Poročila koordinatorjev komisij / Odobritev statuta, programa in kongresnih dokumentov / Volitve organov kongresa
V TEJ ŠTEVILKI:
— Sto pomladi Košorokove mame, stran 3 — Častni konzuli, kaj delajo str. 5 Pomoč otroškim bolnicam v Sloveniii, str. 8 — Vsako življenje je roman zase-zgodba Dušana Lajovica, str. 9
Rodna gruda, maj 94: "4. slovenski festival v Geelongu, VIC, Avstralija - tudi i/, peke peciva izžareva ponos na samostojno Slovenijo..."
IZZAREVA PONOS NA SAMOSTOJNO SLOVENIJO IZ GRBA NA TORTI -ALI PA IZ BERGELJ NA DEMONSTRACIJAH?
Ob vsakem približevanju koledarskega meseca junija, se v meni nekako spontano odprejo st^are rane - na stare spomine, na čas, ko smo bili tudi mi v Avstraliji "bitko" za Slovenijo. Takrat so bila našim društvom v Viktoriji polna usta zgodb in zgodbic, da se oni pac ne morejo vmešavati v politiko, ker tako zahtevajo njihova društvena pravila. To je veljalo tudi takrat, ko so v junijski vojni 1991 po Sloveniji padale bombe ...
Zdaj bomo stopili skupaj! smo se tolažili pri Slovenskem narodnem svetu. Pa ni bilo tako! Na demonstracijah smo kot ranjene zveri preštevali Makedonce. Albance. Hrvate. Slovake. Litvance. Avstralce ... samo da bi nas bilo več! Solze so nam tekle ... na tribunah - med govori: solze žalosti skrbi za domovino Slovenijo; solze globokega razočaranja nad rojaki, ki jih ni bilo ... tujci so se borili za našo Slovenijo - skupaj z nami so jokali, žugali, kričali... naši ljudje pa so sedeli doma, češ, mi se ne vtikamo v politiko! Beri: sigurno je sigurno, kdo ve kako se bo vse obrnilo! Slepo so sledili svojim voditeljem - ali svojemu "voditelju" in niso znali ali hoteli ločiti resnične politike od nacionalnega ponosa in dolžnosti! Tako je bilo tudi, ko se je bilo treba boriti za priznanje slovenske države in smo upali: zdaj pa se bomo združili! Pa se nismo! Potem so prišli sadovi slovenske države in tudi naši... mislili smo: zdaj bomo končno stopili skupaj in pred viktorijskim parlamentom kot bratje, zaplesali polko... pa nas je zopet zaplesalo le kakih 200 ... takrat je bil vsak slovenski grb in zastava - ogabna politika!
IZ DNEVNIKA
Stanke Gnegorič
UREDNICE
Vaša Stanka
{L-
Citat iz kritike melbournške rojakinje J.S. (objavljen v Slovenskem Pismu september 1991): "...V siboto, 29. junija 1991 (v času vojne v Sloveniji) smo Slovenci na Mestnem trgu v Melbournu pokazali kako čutimo do naših rojakov doma... par dni za tem pa so se v četrtkov slovenski radijski program vrinile reklame za klubske zabave... Sramota! Vsaj tokrat bi morala solidarnost rojakov prevladati nad klubskimi interesi. Zabava, pitje in klobase lahko počakajo na čas. ko bodo tudi doma imeli končno vzrok, da se v miru veselijo."
To so bili trenutki, ko je v meni splahnelo vsako spoštovanje do
viktorijskih slovenskih društev...
Toda časi se spreminjajo in z njimi tudi ljudje!
Danes vsi "nepolitični" slavijo slovensko državnost, dvigajo slovensko
"politično" zastavo, se trkajo po prsih, češ kako smo se "nepolitični" zavedno borili za priznanje Slovenije (obpokušinah vina, "smorgersbordih havajskih večerih itd) ... in glej, tudi v torte mesimo slovenski "politični" grb! Urednik Rodne grude, Jože Prešeren zapiše pod sliko torte z grbom: "4. slovenski festival v Geelongu. VIC. Avstralija: tudi iz peke peciva izžareva ponos na samostojno Slovenijo... " trezno in zavedno razmišljajoči Slovenec v Avstraliji, ki se spominja tistih grenkih časov, se bo prav gotovo nad tem nasmehnil, zanj verjetno izžareva ponos na slovensko državo iz bergelj gospe Eae Frank iz Sydneya, ki je tistega žalostnega dne, ko je bilo treba biti bitko za Slovenijo prišepala na demonstracije...!
(Slovensko Pismo, september l)l : Svdnev - gospa Eda Frank z 'berglami na demonstracije...
-IVI 1,3 JE, JL-s
Živimo v državi, v kateri politiki in gospodarstveniki ne odgovarjajo za dejanja, zato pa odgovarjajo novinarji za besedo.
Jožef Praprotnik
PIŠEIO NAM
PISMO IZ ŠVICE Draga gospa urednica l
Kot vidite, tudi mi v Švici radi beremo Vaš časopis, dasije tu sicer izbira velika. Jaz prejemam Vaš list po dobroti mojega prijaznega sosolca dr. Franka. Iz Vašega lista izvem še največ slovenskih vesti zdoma in tudi širnega sveta. Včasih sem čital obsežno "Delo", potem "Demokracijo", ki je nenadoma izginila.
Vaše informacije so kratke, precizne in zanesljive. Tako n.pr. o Janezu Janši veste povedati več kot sem mogel zvedeti v Ljubljani, kje sem bil na kratkem obisku za Velikonočne praznike. Tam je taka tema tabu, saj mi izgleda, aa duh OZNE in UDBE še zdaleč ni pokojni.
To bo najbrž tudi vzrok, da še po štirih poskusih nisem uspel dobiti potrditev slovenskega državljanstva. Zanima me. če je tudi v Avstraliji kak Slovenec, ki je doživel podobno razočaranje.
Jaz sem rojen Slovenec, od slovenskih staršev in prastaršev. Rodil sem se na deželi, v občini Krško. Naša družina je bila v vsakem pogledu zavedno slovenska. Tudi jaz nisem bil izjema. Nasprotno: Vse življenje sem se za slovenstvo zavzemal doma in v svetu. V času borbe za priznanje slovenske države sem se zavzemal tukaj s pisanjem na vsa glasila in s propagando med ljudmi: tudi v Avstralijo sem se z vso mujo obračal na tamkajšnje vplivne prijatelje, med njimi tudi na vrhovnega sodnika, zdaj ze pokojnega Michaela White-a.
Švicarski Slovenci spremljamo dogodke v Sloveniji z velikim zanimanjem in po potrebi tudi reagiramo. Tako smo vsi, individualno, poslali protestna pisma na slovensko vlado radi prenagljene odstavitve Janeza Janše. Ta nekompromitiran človek je, vsaj nominalno, najzaslužnejši za odklopitev Slovenije iz balkanske sprege; njemu je uspel tudi pravi čudež, da je odvmil agresijo slavne JLA skoraj brez žrtev. In zdaj so ga vrgli na cesto povsem kompromitirani stari komunistični panduri - Drnovšek, Kučan & kompanija.
Slovenija je v svetu komaj poznana in zato se tukaj trudimo tudi v tej smeri. Spominjam se. da sem v eni od prvih številk "Misli" opominjal avstralske Slovence, naj bi bil vsak posameznik "ambasador slovenstva" na tujem; naj bi po našem obnašanju svet spoznal naše kvalitete in se tako tudi pozanimal kdo smo in kje je naša domovina.
No, pa so me sedanje slovenske oblasti kljub vsemu izločile in pravijo, da NISEM slovenski državljan. Res bi rad vedel, če je med Vami kak tak primer. V svojem do!sem življenju sem bil državljan Avstro-ogrske, pa Kraljevine SHS, pa Jugoslavije, pa Avstrije in končno še Švicarske. Samo, Kakor po naravnem zakonu - jus sanguinis - resnično pripadam tja, kjer so mi korenine in srce! Tam pa mi državljanstva ne priznajo! Ali si kdo lahko predstavlja kako to boli in ponižuje?! Pozdrav Vam in vsem Slovencem Alojz Povhe, Speicher, Švica
JSTO POMLADI KOSOROKOVE MAME
"ČE BI MI VSI NE IMELI ZA VEDNIH SLOVENSKIH MA TER, BI SLOVENCI DANES NE IMELI SVOJE DRŽAVE..."
Lojze Košorok
Iz Slovenije se nam je oglasil naš sodelavec Lojze Košorok in nam poslal nekaj fotografij in časopisnih izrezkov o dogodku, ki je bil pomemben ne le za slavljenko 100-letno Marijo Košorok in njene otroke, med njimi naša rojaka iz Sydneva Jožeta in Lojzeta, ampak končno tudi za Slovenijo, ki jedobila novega stoletnika.
Dan hvaležnosti je bila sobota. 9. aprila, ko se je Marija Košorok iz Lončarjevega Dola v župniji Sevnica Bogu zahvaljevala za sto let življenja. Z njo pa tudi hčerka in trije sinovi z družinami. En sin, Janez, je že med pokojnimi, ponesrečil se je v Avstraliji.
Tz Marijinega srca so ob obletnici prišle besede: "Ljubi Bog je vse modro ustvaril in vodil tudi moje življenje. Bodite srečni. Tudi jaz bom srečna, če boste vi zadovoljni. Želim vsem vsega dobrega, kot vi želite meni."
Njen recept za dolgo življenje: " Takšnega recepta pa ni. Samo zdrava hrana, krompir je zelo dober, brez alkohola in cigaret, delo, redno življenje, brez lenarjenja...Samo skromnost, zmernost in treznost naj vam bodo merilo za življenje."
K visokemu jubileju kliče uredništvo Glasu Slovenije mami Košorok še enkrat:
"Naj vas dragi Bog še dolgo ohranja srečno in zadovoljno! Na vajina sina, naša avstralska rojaka - zavedna Slovenca - ki ju pozna vsa avstralska slovenska skupnost pa ste lahko, draga mama Košorok, samo ponosni!"
Od leve: sinova Franci in Lojze, mama Marija, nečakinja Metoda Vovk in sin Jože.
Nadaljevanje
Prof. dr. Edi Gobec VTISI IZ OBISKA V SLOVENIJI
NEBESA POD TRIGLAVOM IN SKRUNJENJE SLOVENSKE KULTURE !
Ko sem bi! leta 1939 trinajstleten natakarček v Aleksandrovem domu (zdaj ima dosti lepše ime "Hotel Soča") v Rogaški Slatini, je v parku i°ral tilharmonični orkester. Tu so lahko gostje v predalček odlagali listke s predlogi, kaj naj bi še igrali. Bilo je precej domačega in tujega, od slovenskih venčkov in dalmatinskih pesmi do dunajskih valčkov, čeških maršov in slovečih simfonij, mislim pa da nikdar nič degenerirano primitivnega. V mnogih državah se za mnenja domačinov in zlasti še turistov zelo zanimajo in neprestano zbirajo odgovore na to. kaj jim je všeč in kaj jim ni in kakšna izboljšanja bi predlagali, zaključke pa kolikor mogoče upoštevajo v svojih ukrepanjih Mislim, da bi podobno odprt odnos, skupaj z zdravim kulturnim ponosom, lahko "zelo koristil tudi slovenskemu turizmu in gospodarstvu, da ne omenjam druaih področij.
V Bohinju smo v mraku, na mostu pri cervi sv. Janeza, ogovorili ženičko, ki se je z orodjem na rami vračala s polja. Zvedeli smo. da je vdova Anica Resman iz Gorjuš. ki zdaj domuje v bližini jezera. Med pogovorom, ko nam je povedala, da je bila ves dan na njivi in da mora zdai še doma opraviti živino,Je kar izbruhnilo iz nje:"Ljubim polje!" In ob pogledu na gručo precej glasnih mladincev je dodala:"Skrbi me za našo mladino. Preveč pijejo in kadijo. Veste, poznala sem tako dobro dekle, pa so ji na Voglu ponudili mamila. Zdaj je osvojena in je cisto propadla. Vedno več takega se dogaja med nami!" Teh besed ne bom nikdar pozabil. V I960ih letih sem kot sociolog in socialni psiholog začel proučevati nekaj podobnega v Ameriki. Cele generacije so medtem postale "degenerirane" - zaostale v vzgoji, osvojene, celo zločinske, kar je celo za moaočno Ameriko grozljivo. Koliko bolj bi bilo grozljivo za majhno Slovenijo! "Tn vendar je majhnost tudi prednost, kajti odgovorno vodstvo v Cerkvi, občilih, vzgoji, kulturi, gospodarstvu in politiki v malem narodu toliko laze spremeni smer. Upam, da se bo Slovenija osvestila, predno ne bo preveč nepopravljive škode! Havardski socialni psiholog Gordon Allport priporoča zoper patološke pojave sočasni napad na vseh frontah. Morali bi ga skupaj z vabilom slovenskih škofov k moralni prenovi in z dr. Trstenjakovim pozivom, naj se vrnemo k slovenski poštenosti, poslušati tudi mi — za boljšo bodočnost našega naroda, ki je že vse preveč pretrpelin si zasluži lepšo bodočnost. Konec
OGLAS
PRODAM HIŠO V MARIBORU. ŠEST SOB. VRT GARAŽA. CENTRALNO GRETJE. DVE KUHINJI. Pišite na naslov: Elizabet Pernek, Jakob Stum Weiz 34, Munehcn, 80995, Germany.
	
	
	MNENJA IZRAŽENA V TEM ČASNIKU NE PREDSTAVI J AJO VEDNO TUDI MNENJA UREDNICE, SODHLAVCEV IN UPRAVNEGA ODBORA V CELOTI. AVTORJI SAMI .ODGOVARJAJO ZA SVOJE PRISPEVKE. VSA PISMA IN PRISPEVKI NAJ BODO KRATKI, OMEJITEV JE IX) 230 BESED.
	. ...
	GLAS SLOVENIJE JE NlMX)BIČKONOSEN ČASOPIS, NAMENJKN SLOVENSKI SKUPNOSTI V AVSTRALIJI **» HIE VOICE OF SLOVENIA IS A NON-PROFIT NEWSPAPHR IN THE SERVICE OF THE SLOVENIAN COMMXJNriT IN AUSTRAI IA
TO IN ONO IZ SLOVENIJE
DRŽAVNA PRAZNIKA 1. maj - praznik dela in 27. april - dan upora proti okupatorju so v Sloveniji praznovali različno: eni so slavili drugi protestirali. Tako so med drugimi tudi v Cankarjevem domu praznovali 27. april kot v dobrih starih časih z navzočnostjo predsednika države Milana Kučana, predsednika vlade dr. Janeza Drnovška in drugih.
Gladovno stavkajoča sedmerica ( zdržala je gladovno stavko okrog mesec dni), ki je zahtevala odstop Milana Kučana, pa je nastopila demonstrativno pred spomenikom Borisa Kidriča, zatem še Edvarda Kardelja, kjer so izobesili napis "Fšisti, nacisti, komunisti in njihovi mladiči, za Slovence isti!"
Tudi delavskega praznika 1. maj v Sloveniji niso izbrisali iz koledarja. Praznovali so ga na različne načine; nekateri s prižiganjem kresov po hribih, drugi s tradicionalno jutranjo godbo, streljanjem z možnarji, največ ljudi pa je sestavilo oba praznika in si privoščilo dolge počitnice.
EKSPERIMENTALNI SATELITSKI POSKUS
RTV Slovenija namerava od 13. do 15. maja letos izvesti eksperimentalni satelitski poskus, ko bodo preko satelita Eutelsat Il-Fl od 19.00 do 22.00 ure po srednjeevropskem času iz Ljubljane poizkusno oddajali program RTV Slovenije. Program do viden le v Evropi in njegovo stalno oddajanje je načrtovano za leto 1995. Je del promocije evropske javnosti pa tudi pobud in želja Slovencev, Ki živijo izven matične domovine.
RAZPRAVA O SPRAVT
iz Svetovnega slovenskega kongresa Konference za Slovenijo nam poročajo, da pripravlja Kongres okroglo mizo Razprava o spravi, v okviru odseka za geopolitične študije pod vodstvom dr. Dušana Nendla iz Maribora. Organizatorji so povabili k sodelovanju strokovnjake, esejiste in razmišljujoče Slovence z namenom, "da se problematika sprave obravnava na čim bolj nepolitični ravni s tem, da se poskuša doseči skupni kriterij, s katerim bi se razsojalo dogajanje v tragediji revolucije med drugo svetovno vojno in v dogodkih po njej . Radi bi s to akcijo zajeli reprezentativno število razmišljujočih osebnosti med Slovenci po svetu, predvsem tiste, ki lahko prispevajo k strpni in človeški debati o tako občutljivi tematiki. Na nujno sodelovanje Slovencev po svetu je dr. Nendla še posebej opozorila predsednica Konference za Slovenijo dr. Trene Mislej.
KONEC MAJA REFERENDUM ZA QBCTNE
Število območij, na katerih se bodo odločali o novih občinah v Sloveniji je še vedno veliko - okrog 350. Nove občine naj bi zaživele 1. januarja prihodnje leto.
IZJAVA SOCIALDEMOKRATSKE STRANKE SLOVENIJE (SDSS) Na tiskovni konferenci v petek. 29. aprila 1994 je predsednik SDSS Janez Janša dejal, da zadnje poročilo, ki ga je pripravilo Ministrstvo za notranje zadeve spreminja vse dosedanje razlage v zvezi s primerom Smolnikar. V zadnjem poročilu minister za notranje zadeve Ivo Bizjak priznava, da je bil Milan Smolnikar od 7. marca 1994 dalje na podlagi ministrovega dovoljenja registriran kot tajni sodelavec kriminalistične službe. Smolnikar torej ni bil civilist, temveč uradno registriran policijski "špicelj". In v tem primeu je šlo za poseg politike v vojaško strukturo, in to z nezakonitimi in nedovoljenimi metodami.
V ponedeljek, 2. maja 1994, sta se v Juvanju. v Zaornjesavinjski dolini sestala predsedstvo SDSS in izvršni odbor SLS (Slovenske ljudske stranke), pod vodstvom predsednikov Janeza Janše in Marjana Podobnika. Predstavniki obeh strank so soglasno ugotovili, da trenutno stanje v slovenskem političnem prostoru nujno zahteva skupen nastop novih, demokratičnih strank, ki bodo tako programsko kot vsebinsko nastopile kot protiutež monolitnemu bloku, ki zagovarja kontinuiteto in ohranjanje v preteklosti pridobljenih privilegijev. K sodelovanju sta obe stranki povabili še Zelene Slovenije in Slovenske krščanske demokrate (SKD) ter predlagali čimprejšen sestanek.
PODPISANE IZVAJALSKE POGODBE ZA AVTOCESTO HOČE - AR J A VAS
Predsednik družbe za avtoceste RS Jože Brodnik je z Gradisom, SCT in Pionirjem podpisal izvajalske pogodbe za gradnjo enajstih objektov na drugem pasu avtoceste med Hočami in Arjo vasjo. Skupna pogodbena vrednost vseh gradbenih del, are predvsem za viadukte in mostove, je 1,61 milijarde tolarjev.
SLOVENIJA ŠE KORAK BLIŽE EVROPSKI ZVEZI
Evropska komisija je na svoji redni seji v Bruslju sprejela predlog mandata za pogajanje med Slovenijo in EZ o sklenitvi evropskega sporazuma (sporazuma o pridruženem članstvu). Komisija ne vidi nobenih zadržkov za pridružitev Slovenije, uresničile pa se tudi niso grožnje Italije, da bo dala veto na sprejetje Slovenije v to skupnost.
PRVIČ VJ^AZKRIŽJU BIRMA V SLOVENSCINI
Dovolil jo je zagrebški nadškof dr. Franjo Kuharič. opravil pa mariborski škof dr. Franc Kramberger. V nabito polni cerkvi sv. Ivana Mučenika na Rakrizju je je v nedeljo. 8. maja 1994 opravljen obred prve birme v slovenskem jeziku v tej fari. ki je kljub dolgoletnim protestom
NOVI PREDSEDNIK USTAVNEGA SODIŠČA
je dr. Tone Jerovšek, ki je doktoriral iz prava na Pravni fakulteti v Ljubljani, kjer tudi predava._
"Stan - novi pakt: dr. Janez Drnovšek (Liberalni demokrati Slovenije) in Lojze Peter le (Slovenski krščanski demokrat/) še naprej v vladajoči koaliciji
ALI PRETI SLOVENIJI VRSTA POLITIČNIH UMOROV? JE ČRNOGORSKI SRB BLAGOJEVIČ PRED DNEVI RES tfOTEL UMORITI TONETA KRKOVICA, BIVŠEGA POVELJNIKA MORIS-a, JANŠEVEGA SODELAVCA?
Jasno je, da je bil prva politična žrtev samostojne slovenske države umorjeni Ivan Kramberger. Koliko poskusov ali "slučajnosti" je bilo vmes, o tem kdaj drugič.... pred dnevi naj bi bil nova žrtev Tone Kikovič, ki se je ob enih zjutraj odpravil domov z obiska pri svojemu prijatelju Janezu Janši. V zaselku sv. Jurij med Grosupljim in Turiakom je črnogorski Srb iz Vrhnike Bane Blagojevič izvedel poskus napada na Krkoviča s tem, da ga je hotel z avtomobilom spraviti s ceste. Šlo je za pripravljen poskus umora, ki bi izgledal kot prometna nesreča. V slovenskih medijih tolmačijo dogodek različno. Znano pa je, daje ta nedržavljan Slovenije (Blagojevič) poskusil spraviti Krkovica s ceste že prej. 30. junija 1991. Čeprav Blagojevič zdaj trdi, da njegov avtomobil ni poškodovanje treba
SLOVENSKI MISIJONARJI IZ RUANDE VARNO PRISPELI V SLOVENIJO
Dalj časa je bila usoda treh slovenskih misijonarjev v Ruandi povsem nejasna. Pričakovati je bilo, da bodo tudi oni postali žrtve neusmiljenega splošnega pokola. V sredo, 17. aprila pa so Avgust Horvat. Danilo Lisjak in Jože Mlinaric le varno pristali na brniškem letališču.
V LJUBLJANI BO ZASEDANJE AMNESTY INTERNATIONAL
Amnesty International Slovenije je dobil kandidaturo za pripravo 22. zasedanja mednarodnega sveta Al. ki bo avgusta 1995 v Ljubljani. Gre za zasedanje te najbolj ugledne mednarodne organizacije za varstvo človekovih pravic. Zasedanja naj bi se udeležilo 300 gostov iz 80 držav.
APRILSKE POKOJNINE VIŠJE
za 3.6 odstotka. Najnižja pokojnina za polno delovno dobo znaša (enako kmečka borčevska pokojnina) 29.645 tolarjev, najnižja možna pokojnina pa 12.207.
-SLOVENIJA—
MOJ4
DEŽELA
KOMPASOVE AKTIVNE POČITNICE
Kompas Holidays, slovenska turistična delniška družba, napoveduje dolgo, vroče poletje in v njem kot pomembno novost aktivne počitnice v L Sloveniji. Da bi pomagali ljudem, ki želijo najlepše dni leta preživeti precej drugače, kot so bili navajeni doslej, predvsem pa, kar se da aktivno, je to podjetje izdalo poseben katalog. Nekaj počitnic iz tega kataloga:
RIBNO (Bled) - Počitnice bo mogoče preživeti v Ribnem, oazi sredi eozda nad globoko sotesko Save Bohinjke v hotelu B kategorije Ribno. Ponudba: organizirana telovadba, tenis (lahko tudi učenje tenisa), organizirani gorski izleti, vožnja z raftom po Savi, izlet z gorskimi kolesi, jezdenje s konji.
*
LOGARSKA DOLINA - Pod geslom "Zeleno, ki te ljubim zeleno" se bodo lahko dopustniki odpeljali z gorskimi kolesi v prelesten Robanov kot, sodelovali na lokostrelskem turnirju, si z jamarji ogledali Snežno jamo pod Raduho, pluli s kajaki ali raftom po Savinji, izleti na Okrešelj in Raduho.
BOVEC - V hotelu Kanin ali Alp, ali pa v počitniških stanovanjih Kaninske vasi bodo lahko stanovali zelo aktivni dopustniki. Vožnja z raftom po Soči od slapa Boka do Trnovega, z gorskimi kolesi v skrite
Trente, izlet od Boke do Jablanca in Vodenice ter drugo.
*
predele
ROGLA - Kdor bo hotel odkrivati Pohoije, bo lahko stanoval v hotelu B
programi s kopanjem vodstvom,' z gorskimi kolesi.
pod
na konjih, izlet s konjem, Pohoije podolgem in počez
KRANJSKA GORA - Stanovanje v hotelu A kategorije Kompas, j
hotelu Alpina ali depandansu Kompasa, ki sta B kategorije. Z gorskimi1
ijo, Avstrijo in Ital liio, ršič, od tod prek Slemena v Tamar
na tromejo med Slovenijo, Avstrijo_in Italijo, organizirani | Vr '
kolesi planinski izlet na
TERME ČATEŽ - počitnice v družinskem počitniškem klubu, izleti
na sv. Vida. kolesarski izleti, kopanje v hotelskih bazenih, tenis in drugo.
*
ROGAŠKA SLATINA - nudi nore počitnice, na katerih se bodo gostje med drugim učili igrati pravi veliki golf in pustolovsko iskali izgubljeni zaklad.
IZ KOLEDARJA PRIREDITEV ZA LETO
1994
TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE
Na 58 straneh prinaša datume prireditev s področja dediščine in folklore, veselic (na Primorskem šagre), turistično gastronomskih prireditev, kmečkih praznikov, turističnih dnevov in tednov, športnih prireditev, mednarodnih in domačih sejmov in gospodarskih razstav, likovnih razstav, glasbenih, plesnih, gledaliških in filmskih prireditev, festivalskih prireditev, raznih srečanj, simpozijev in kongresov, kramarskih ali tudi zegnanjskih in živinskih sejmov in drugo.
Naš časnik vam bo odslej prinašal v vsaki številki podatke nekaterih prireditev.
-Od 1. 05 - 30. 09. 94 NOVOMEŠKI POLETNI VEČERI, nastopi domačih in tujih izvajalcev na prostem. ZKO Novo Mesto, Prešernov trg 5, 68000 Novo Mesto; telefon: 068/22 371
-Od 105. - 31. 05. 94 TRŽIČ - RAZSTAVA MINERALOV, FOSILOV IN KAMNA. GEOPROF Tržič, Predilmška 2,64290 Tržič .telefon: 064/50 892.
-Od 20.05. - 23.05. 94 PRAZNIK REFOSKA, degustacija in nagrajevanje vin, kulturni program. KS Marezige, Marezige 24.66273 M are žige, telefon: 066/55 101 -22.05.94 POSTOJNA - BINKOŠTNO SJLA VJETkoncerti pred in v Postojnski jami. TD
Veržej, telefon: 069/87 690 srečanje mladih literarnih ustvarjalcev, ZKO Grosuplje, Adamičeva 16,61290 Grosuplje, telefon: 061/764 028
IZ DIPLOMATSKO KONZULARNIH PREDSTAVNIŠTEV RS
ČASTNI KONZULI
Konzuli so državni organi, ki v drugi državi opravljajo določene funkcije za svojo državo in zastopajo interese svojih državljanov na svojem konzularnem področju; za razliko od velejposlanika konzul ne zastopa svoje vlade v odnosu do vlade države, v kateri deluje, in funkcija ni diplomatskega značaja, konzul ima določene, pretežno nepolitične funkcije (tako navaja Mednarodno pravo). Isti vir nadalje navaja splošno razdelitev na poklicne konzule in na častne. Častni konzul je oseba, ki stalno biva. v državi, kjer je sedež konzularnega predstavništva, m je pogosto državljan države, v kateri deluje kot konzul; drugače kot poklicni konzul opravlja svojo funkcijo brezplačno. Častni Konzul med drugim opravlja naslednje funkcije: ščiti interese državljanov države pošiljateljice in tudi same države, nudi pomoč državljanom svoje države, izvaja različne akte maticarske in upravne narave, razvija trgovinske, kulturne in druge prijateljske odnose med državama.
V Sloveniji imajo svoje konzulate: Švedska. Kraljevina Belgija. Centralnoafriška republika. Kraljevina Danska. Republika Finska, Republika Liberija. Kraljevina Nizozemska, Kraljevina Norveška. Švica. Kraljevina Tajska. /DELO, 20. apnl 1994/
*
Prvi slovenski častni konzul v Avstraliji je Alfred Brežnik. Imenovan je bil z odlokom predsednika vlade Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška, 18.6. 1992
Prvi častni konzul za Novo Zelandijo je Dušan Lajovic, prav tako imenovan z odlokom predsednika vlade Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška. 18.6,1992
VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE EMBASSY OF SLOVENIA
Advance Bank Centre-Level 6.60 Marcus Clarke street. Canberra City, tel.:(06) 243 4830 fax:(06) 243 4827. Pisma in dnigo poŠto poSljite na naslov: Embassy of Slovenia. P.O.Box 284. Civic Square. Canberra ACT 2608. Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00-17.00 ure; uradne uiv pa so od IOjOO-14-OO ure. Odpravnik poslov: Aljaž Gtvsnar. upravno konzularni referent: Tina Omahen.
KONZULAT REPUBLIKE SIjOVBNUE AVSTRAIUA (NSW m VIO
21 Judge Street. Randwkk. Sydscy. NSW čutni konzul Alfred Breioik
Onik urada izključno po dogovora (By appoantmeot only) Tel.: (02)314 5116: Rut: (02) 3996246 PoStm naslov:
P.OBo* 188.Coogee.NSW 2034
KONZULAT REPUBLIKE SLOVFNUE NOVA ZELANDIJA Earfcni Hutt Road. Ponure Ixiwrr Htm (Wellington). £astni konzul Dutan Lajovic. tel j (04) 567 0027. fax (04) 567 0024 Pofeni naslov:
Pil Box 30247. Lower Hut. New Zealand
Naslov v Avstraliji:
78 Victoria Street. Stnithfield.
Sydney. NSW 2164 .
tel. (02)604 5133: fax: (02)604009
PoAni naalot.
POBox 5. Smithfield. NSW 2164
j
POSVETU
BUENOS ATRES - Po uspešnem tritedenskem obisku Slovencev v Argentini in Urugvaju se je državni sekretar za Slovence po svetu dr. Peter Vencelj konec aprila poslovil od tamkajšnjih Slovencev.
Zanimanje za gostovanje Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane s Šeherezado je bilo izredno. Vsi argentinski Časopisi so poudarjali izredno raven predstave. Bojkot večjega dela povojne slovenske emigracije in navdušena druga stran s kritiki vred, to sta dve skrajnosti, ki sta zaznamovali to gostovanje.
LONDON - Tudi angleški prestolonaslednik princ Charles bo imel svoj kozolec. Sprejel je ponudbo, da mu na njegovem posestvu Highgrove, ki ga obiskujejo pomembni ljudje z vsega sveta, postavijo pravi slovenski kozolec. Zanimivo je. da so Angleži z Inštituta princa Charlesa svetovali uporabo slovenske besede kozolec in ne angleške "hay-rack", ki le približno opisuje funkcijo slovenskega kozolca, ne pa njegovih posebnosti. Tako bi Angleži pripomogli k uvrstitvi se ene slovenske besede v svetovni besednjak, kot sta na primer že dolina in kras.
ISTRA - Slovenija naj bi bila tudi v istrski regiji. Istrski demokratski zbor je 24. aprila v Rovinju sprejel štiri deklaracije o prihodnjem statusu Istre. Mnenja so, da je Istra regija, ki jo sestavljajo Slovenija. Hrvaška in Italija, članice te regije pa so tudi slovenske občine Koper, Izola in Piran, ki bi nai imele svoj svet, stalni komite in komisijo, bile pa naj bi tudi demilitarizirane.
Zagrebška politika pa tak status Istre ne priznava.
Vprašanja o dopolnjevanju osimskih sporazumov in med obmejno Italijo ter Slovenijo in Hrvaško se selijo
TRST -odnosih
iz časopisnih polemik v inštitucije sistema. Zunanji minister RS Lojze Peterle se je 27. aprila v Kobjeglavi srečal s skupnim predstavništvom Slovencev v Italiji. Govorili so o ofenzivi italijanske desnice in položaju Slovencev. Peterle je pomiril udeležence, da novice iz Rima kažejo, da Italija ne namerava bistveno spremeniti odnosa do Slovenije ter njenega vstopanja v Evropsko unijo.
SARAJEVO - Inženir Zlatko Langof, sarajevski Slovenec, je nekoč "zdravil" mostarski most, ki je zdaj porušen. V letih 1957 in 1963 je bil Zlatko namreč eden od nosilcev sanacij hudih poškodb na mostarskem mostu, ki gaje zdaj turška vlada pripravljena rekonstruirati.
Zlatko in njegova žena še vedno živita v Sarajevu, v sedmepi nadstropju stolpnice, samo 200 metrov zračne črte od srbskih položajev na Trebeviču. Zakonca pravzaprav živita na balkonu, z njima pa še kokoška in petelin, saj so jajca v Sarajevu dragocena hrana, pa tudi enoj pride prav; v vojnem Sarajevu v hiši gojijo radie in solato, motovileč, peteršilj in drugo zelenjavo. Stavba je bila že večkrat granatirana, okna so, kot v večini drugih zgradb, zastekljena z Unproforjevimi folijami, eksplodiral je plin, tako da je nekaj stanovalcev vrglo skozi okno, velik požar je uničil vse nadstropje...tako živi torej slovenska družina v Sarajevu, takih in podobnih zgodbic pa ie še veliko in ne bi bilo odveč, če bi kdaj v svoji slovenski zavednosti pomislili tudi na pomoč tem rojakom.
OPČTNE - 340 let slovenskih rokopisov. Pastoralni svet župnije sv. Jerneja na Opčinah se je ob 340. obletnici prvega vpisa v openske župnijske knjige odločil pripraviti bogato razstavo. Na ogled je Bilo kar 40 knjig in rokopisov, ki so obenem tudi veren zgodovinski prikaz razvoja tega slovenskega podeželja na cerkvenem, gospodarskem, kulturnem in drugih področjih v luči svetovnih dogodkov, kot je bil čas Napoleonovih vojn, Ilirskih provinc in obeh svetovnih vojn. Rokopisi izpričujejo slovenski značaj Krasa v neposredni bližini Trsta.
0 mvrvrr	h

TISK fta*
-A

CELOVŠKI ZVON
V novih prostorih celovške Mohoijeve družbe v Ljubljani, na Poljanski 97, so predstavili letošnjo prvo - marčno številko Celovškega zvona (št. 42, letnik 12), vseslovenske revije za leposlovje, kritiko, kulturna, družbena in verska vprašanja. Novi letnik Celovškega zvona bodo po desetletnici iznaianja označile nekatere bistvene spremembe: nova zunanja poaoba. nova sestava uredniškega odbora in nekatere vsebinske spremembe. Veliko poudarka bodo posvečali razmeiju med resnico in politiko, od filozofske do pragmatične ravni. Celovški zvon bo še naprej spremljal problematiko Slovencev po svetu in v zamejstvu, novo literaturo, novosti iz sveta umetnosti.
SLOVENEC
S projektom enotne občine Koper, ki tudi po reformi lokalne samouprave predvideva onranitev sedanje občinske organiziranosti, kar je edinstven primer v Sloveniji, bo "starim silam" pod vodstvom koprskega župana Aurelija Jurija uspelo doseči to, kar ni uspelo fašistom - poitalijančiti slovenski živelj v osrčju Slovenije. Danijel Starman je v zakonskem roku posredoval državnemu zboru ugovor zoper 75. referendumsko območje za ustanovitev občine Koper, vendar pa ga je Ciril Ribičič kot predsednik komisije za lokalno samoupravo zavrail, češ da ni legitimen. Vso zadevo so vložili na vrhovno sodišče. "Gre za še eno izdajo starih, udbo-komunističnih struktur nad Slovenci", je poudaril Ludvik Klavs.
POBJEDA
V	glavnem tedenskem komentarju edinega črnogorskega državnega dnevnika ugotavljajo (po odstavitvi Janše), da po Sloveniji "pohajkuje komunistični duh", kar sicer v Črni gori podpirajo m optimistično upajo, da bi lahko pripeljalo do reintegracije nekdanjega jugoslovanskega prostora.
THE ECONOMIST
Piše o oživljanju komunizma v Vzhodni Evropi. Še pred kratkim je bilo videti, da se bodo evropski komunisti mimo razkrojili na smetišču zgodovine, zdaj pa so se vrnili močnejši kot nekdaj. Komunisti in njihovi somišljeniki predstavljajo najmočnejšo skupino v ukrajinskem parlamentu. Madžarska socialistična stranka se je (prav te dni) vrnila na oblast. Komunisti so se vrnili na oblast tudi v Litvi, sledila ie Poljska.
V	nekaterih vzhodnoevropskih državah, izstopata Siovehija in ' Romunija, pa se nekdanjim komunistom ni treba vračati na oblast, saj je niso nikoli izpustili iz rok, so med drugim zapisali v Economistu.
OGNJIŠČE
Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar je po izrednem zasedanju Slovenske škofovske konference v Kopru podelil Francu Boletu, glavnemu in odgovornemu uredniku verskega mesečnika Ognjišče, odličje Sv. Cirila in Metoda s posebno diplomo in plaketo za zasluge, ki jih ima pri delovanju Cerkve v Sloveniji. Franc Bole ima velike zasluge, da je verski mesečnik postal v 30 letih vseslovenski (zdaj izhaja v nakladi 94 tisoč izvodov). Njegova zasluga je tudi, da je Slovenija dobila prvi cerkveni radio, zdaj pa pripravlja še TV Ognjišče.
MLADINA
V	najnovejši številki Mladine pišejo pod naslovom "Zarota iz leta 90" tudi sledeče: Ne le da ie Organizacija oz. udba klavrno izpeljala zamenjavo obrambnega ministra Janeza Janše, neslavno je končala tudi pri tovoijenju orožja prek Slovenije.... toda več v naslednji številki.
L 'JfINZACnS sv ID
"spzsp 3UI3{f[CJ^ 3§BU 3} zi SîfëUlUIods ||S3UpO
ipnj os jspojfpo 'jiA lifsjcAiz u; 3qjoo¿>'ij^ Fesa ijčzc^od iuojUBj qadsn ouïs JcpusA ' usojiusiubuz qi^siiBqsùq psjâo BZ BSB3 (eîJ 0[iq sf ÇbUJO^J 'bÍUBaÓuX>|31 U3p3J jfupBZ 35|JBpod Bfiqop ¿fed Buidh^s cijsfipBi b§bm iuibs ifioB>|iuniuo3t a ijbîfsi ÓUJ3p3A sf 35JOJZA 'piTUJJOdJ SOUBZSAOd BUIOJIZO
ou jo sud o[|q lu vyuiuvij oÀj§iup 3§bu Bp 'Bpo^c -ruiibo )U3UIlilBJJ3JUg' dubqsug uis^ipa ui ujsaou a iüubabjsbz Ituiânip p3Ul CJBJodBjd babjsbz BíJSUSAOJS sfoUAOUOJ (SOW1 u! IDS Jd-u) fijstpod qif?3A i f[3j i AOj>jod ui pjiujjqo 'pfiupojos ijijo^sud um os jouiod bu 'iuibs ijbjioubuij oflJBjjsAV a jod ijejolu IS os síjuej
BAJSUSAjd BŽSUAOJSAS 3JBUIJ A B3|BAOUI3|3J BŽ3^SU3AOjS B§35jB5j ASJIJSJAn
bajd" 0¿6I nfjBJ3p	od sf oj ijCbíj '5j3jnu3.11
i5jsuiaoposz nuidsa qnfw "iuib^joj LZZ'6 ž oïssuj ojsss
jsâssop OîfBJ UI OABZ3AOQ ¿f jIJSndzi 'OABJS3S OUA3jqBZ oj3z j3uji 3f IlfUBAOUIÎfSJ ÙlSUJBUlJ a epoj^ "OflBpSUI ojbjz Ipm j lío a so oq cp fci|Bdn ouïs ojcz 'ojssiii OAjd bu |3džaod nâojp bu n]Bui_jp3id a sf ss iy| 'ubSsj zuîjv jiq 3f ijfsu^sdsnfBf^ nAjsui^qo niubuAOjSAS niusujopo Ipnj jó5j uibu 05JBJ IJ|ABJSp3jd oufojsop ui 0UZÍBJ05J šfjubj pjSU3AO]S i§bu 3s os bd i1u13j qnf])J lJlABf]3An"Ó>mB| ojiq iu Tuilfu p3lil 3S OJBZ kJ3§I qi^sfldiuiJO zi u3uii qiUBUZ 05jij3a ójsbu 3f 3s l3fIJSBUUIlS a IlAjŠuSAjd UJ3UAOJ3AS bj>j
Sojp UI ofjpBJÛ BZ AOÎflUpOS iflSIUIO^ lUpOJBUpSUl 1>|SUB{3JS3§ A \)C[ 3l \y[ 'Jljpov ilIJ3A35 yf'iupos lUJJOds UI [|3J^ 3ZOf J3U3JJ BjB{iiu3jas BJS A30pBAO|3J qiJSSS OAJ§OUJ 3§BfJ "oilUSAOJS OUÎOJSOIUES IJBdojSBZ OS lîj 'I3pBAO|3J ofl]EJJSAY - SUBqSlJQ A uiBu y ijSPd os jiaÍj sdojAq usÀzi JUJJS? ui îiqojod luznf
BU 0JB5|3}0d 3f OIAjy BUSUJOiÎBâsîfSÙlAOpoSz JBpU3A SBU BZ 3f'IJSOUdn5|S 35fSU3AOlS 3§BU 0|IU5|B}6p 05{Ij3A IU OAJSUSAjd
oi ¿s ABjdsp 'P661 dlHSNOIdJVVHD DLISVNWÄO
- I5f|JSBUUII3 A BAJSU3Ajd B33UAOJ3A<g BfUBAOUIÎ{3J
erraos
bujbuy nuüqsug a sbu ud Bjiq os BjudB pi
NwtijaanD OXHW vjoxod VNvasma zi
•ofj3p3U y\
DILLSVNWIO A OMSN3A>W 0NA013AS
ofipjjSA y ez 3fni3AO¡s 3Z9AZ 9)j¿jvpnius JO)éÙlpJOO)l jsqa7OAj
lusfjbonuis UiISBU jouiod BZ UI3fnf[BAqBZ 3§d3[fBU 3f|U3AO[S 3Z3AZ SJJSJBJIIUJS T1U3UII A 3s UI3Sy\ ofl[BJJSAV a SBU p3UI ipnj 0|§ud a05{Jiq0p fB3(3U oq Bp 'UIBdfi uB|g Bdij ijñuis Aojed 00l .sibjsq ófiu3ao[s a ioiuaozoa J5JS|CJ3[ 3Àp"od :B}J}3? UI	'B3IUQ' B|iqOUIOJAB UisfBU
iuoBjdzsjq iUA3upui33s "ui* np3|g bu n;3ioq ui3uzns^n¡ A sfUBAiq 'iqbso 3Ap BZ 0flU3A0[S A IOIUAOZOA |5{S{BJ3[ rBAJ^ 3pBi§BU t?oi [ijspZBj q¿j? oq oijJBM q|u[UBp 3odn^ psj^ BCBUI gl 'lUBfjqnr] a oq Y3[ 'stireqaiz sfusoisf a ¿usí^jÁn oq boivibtj b5jbs^\
'05[JBUZ
OUjq3JS bz OJIJOIpO 3_f qif 3S Bd 8J 'A0>[Ef0J ¿ OJldlDJ 3f cClEDniUS C§3^jsO|q OîjjBUZ 0JB[Z BZ DiyB5[ OJIA3JS oùqsjjoj •3iio|330 a Q£ ui siunoqpi^ a §92 'ousquB^ a l<¿\ *ojnp¡ip\[ a oí 'AsupXg a ZÇ '3PÏBI3PV bcuojizo
ofl|BJJSAV oùznf A kpUB|SU33n£) A IJBpOid OUÏS Ot
:3[§od oijiq os
30lJJBÎf UI IJBAZpO OUSnpO}{T|3A 3S OS IJfBfOJ I§Bfy{ '00'ÇI $
od ijBfBpojd qif ouïs 'DIUB^ OSS ousfppop 0[|Q 3f iflJBJJSAV " |0U3f[3SZl p3UI ipm cfUBOtlUiS BŽ35JSU3AOJS k>AZBi UI 5|3p3jdBU BZ ÔflOîfB B[30BZ SOJ3J 3flU3AO{§ BZ3AZ B5(SJBjniUS 3Í" 3JS3A JO)J
lUBfiqnfT A f66I Bfcul 81 3fNV9Hy?
ttRLHAS Od IDNHAOIS S 30VWZ H^SNHAOIS VZ„
HÍIN3A01S 3Z3AZ SDISWpnPMS VIID^V
-oSiup ui oMSjuaqpEjS lOA)Sicp|9)s 'auBjq CACidud ui BAGjapaid B5JSO|Oiq 'BflUIOUOlJSBS Ul CUJSido Cjjspioq 'B3(SUtAo'8jJ ;B>ISUlJSo8 'afpbaoui ui àfapi 'bnojjo bz 3sa :fijojpod qp{s)bui9) osa bu asfppzBJ oq uiafss ■ ABZJp qrarup (u^a 3§ ui	ui 3^§baois 'afijuiajsj
'3fl|BJI 'sfujSAV '3fia3AO[S ZI A30{tíf|A¿lSZCJ OQ^ J¿Íj J3A OJBf[ABJSZBJ
U15JAOÛ qjiidpo quisui qniieipsA^ (X)0'9 u! Mnuijod qixisui qiûicipBA^ 000'ZI oq sfeiu (¡z ¿a 'noAo\oQ wayfsfpo eu sqeiod ajjoiitg eSe¡q ai BAjsfujafpod 'pjqo uzafos ifjaAfcu iSmp pjcz oq ss bíbui <¿z - 3T13D
ABZJp qpjsdOJA3
¿I ZI A33IBflABJSZBi 00c îoîf ?3A °9 3S OJlABlSpajJ "Jlfjâjj 32 JCJ5JOJ oq P( 'UI313Š lUpOJBUpsm BZ 3JQ 9ÍlWA3ZjpZy\ qjSjaUl EJfTjaSjaa^ Asjipajud B^süidfss bÍbui fi op oí P° oq ioqcj[ lUBJOAp \ - H09THVIN
Ao^nnsfpod UI Aojfiuyqo
8o[B1Bîj qiABidud os jsouzojud oj bz foq^soj a^ppzi afoas o[ia¿jszbj qu)3ui qiâjBjpcAîj 00£'t ®u AOîfiuqasBz 00[ loi jayy • Ao^ràpfpod ai aoîfiuùqo qpfsjczujop (uisfdš luuqo) cabjszbj cpeas sfpuquiàuiodrcu paj^ 'tp^iBZihoQ A pB¡utój UJOU3UII ujiudn>js pód A3i;p3j;jd d3a qbjbzuiôq a o|iq sf bÍbui g op '£ Jpo 'ps^ri )(i{3a nAifiùjafpod a ipnj 3sbj afupbz' ui ' nAjsiujjqo a oíbuii sjbzuioq - 31v?woq
'bssslup ui j3sb3j
•ao^fuijn qiuqo[j3as 'b(u3?oazo 'sujsjdo 3usqsc(8 oqpnuod ouisoaoî(b>| ollablšpsja 3(a33|Ef|ablszbj qifnj )3S3pUQ§ UI qiJBUIOp )3S3p)S3§ \0^ }3a uiafss azsqséfS lapcueapxa 7"|jdpo nfjs^ a ;c.ič>qpo csaujsej ^rapsspsja UI iajsiuiui ifucunz I^SU3A0(S '3|J3)3(J 3ZÍ07 3j 3Up b83}S) - anao
cfjouiqo b83îjs[u3jo8 z asQoibaoui BAISJBpodso8 csa^suaaojs 3aiuo}s ui ¿fi8o|ouq3j 'i>jppzi ;aou iu3f|abjsp3ja jfajd qiq os uisfu Bfsj pjqo ai 'eAjsnz&fpod uafoc [idpb nfoB.r>| a JB^rafex ;jp nsouacfap 3>(sjbpodso8 "bz isjsiuiui sT b[udb gz A ~ fNVÎDI
PJI 3AGjdBU 3U1SOUJBA '3)3)|Bd s^suiBjSojd ui suiBjSojd 3>|§TuqBJodn
auqasod "'afiDBîjranuio^spj bz ouidido 'suiajsis ¿^sfiocuijojui àf ippiA 3^o8ouí ojiq 3} fiz3JUio qpjfiu|Bunjcj u; AOîjiupîunjiîi 8310^ s^siiodüf ut sfijuia^ "VOZ Zl.	"AB^ip qiisBfuvuspss zi qifm PO upas
bu sqzrup 35jsni|Bunjcj siiquiauiod 3sa* 3|jq os 3UBdóis¿2 njiiABiszBJ UI33JsÍBpodsOO BU JBUApo 3| 3s pß, B^fljeiÙjOja j UI3f3§ - VNVflQ/ifl
nrvw ni rnradv a iwîhs
laods
•(OUlflU A B|B}ldB5| B835|SU3AO|S
AHP°) LLdVS UI N1A.01S "(uodxg ¿Íjouiuj oubaousuii f3id
• 3ÍJ 3 [podóos UI AO oij SlUBUnZ 03{§ UOŽO AOli ) XHWI^d ^f?3aíbíl TbSA OlilfŠjSBU "Il otlpSJS "lflU3AO[5 A EÍ3JE B5JSJBp0ds03 BU|f>3 IU Bd OJ^
'( A3UB|OJ qp[SU3AO[S) JJS 3°Sïi l€9 Aouofijiui o¿£ BUIOIIZO (jij qi^suBfiiBji ) 'tjj C86 3°SIî 816 Aouofijiui 008 3pJBf!Liui p bz ajiqopud ouABidijoja o o p nu sqznip B(u3zoui3id BBsuqssBZ ui Básusqziup opó^§ bu £661 Biifnl L °P 1661 ejqojîfo 03 po OS SDÙOQ SAO^J ZI BUsfpod B33>[§IU[BJŽi ouoijsijnj BŽ3fo3AfBU Bâ35JSU3ÀOÎS SJnjNOIlS Slijlpo^ I|Bdoî|od 3Z I03S3UJ p3jd'3f|u3AO[<§ OqOpOO 0UABf0|d3| UJlJ BZ llI3Z|OpBZ •l5{l'j3UIZOÎl lUJIlipd ID3JOŽ [ïOqfBU of OS t^ 'JJH BJ34E BIBJSA qiAjjui po sf 3Ùfx>^-jsBUBU£ sfiiiy ui Bjupo^j b{iubq**BDn3fB^\T B3fJBQ 'BOIJBAO^ B{IUBQ J300Z nS3DOld uJ3UpOS BU 'IDUOr) IAONJ A
Hiiacravnim 6P vz [vxoyfs arxaraod onjlsvi vuan^so
19 fVN vom3AJ33 -VIHAI^O JJH VIHdV
•qpfojqo 03A A I|B n>(S3UZ UI3UJBJNU3 A 03(qB| 3f "B]I3Bld UIDBU IJS3ABU OlBJOUl' fl^A3jqBZ ^ BDanîJ (BUBJÛO C^{IA3JS BUJIJBUl") OSIAI3 J31 lUlUUIsfBU |UBJB[d o'ojipxjoa 'oqposod OÚUI3ÍBU ' i 861 Bí3fz! cfUBAÓÚBJS nfUBAOJJJOi o >(IlisidBZ •BÍUBAOUBJS lAJippop O oqjojpo 'nÁjSUBfjABZJp O OJipHOd 3§ bfBJOUi Bd IJIZOIUJ "(BUBf[qnr-I '33 BJSSO B^stBUna) pBp^S ptsfUBAOUBlS BU llB]SOd BÍUBAÓUBJS dn^po BZ S^ASjqBZ ofBJOUi ' I0Íl3JIABldn !AOk 'Síi fčunz UI3Z3p3S S 3q3SO SUABid' 3¡l|3pbp oblABjd ONSÍilBAOUBJS Ullf OS I5{ 'IUBf|ABZip I^SUSAOjS IJSIJ ipnj I]BA0dn5|p0 BÍUBAOUBJS OJjqËl 33JUJBU Ópoq f3[SpO BU05JBZ BŽ35fsfUBAOUBJS qBAJIU|odop UI qBqiU3UI3jds o UojfBZ lAOU IJBfjSA [3JBZ ¿f BÍBUI ¿
fNVAONVlS IdíDiaO IAON 1 SH VNO^VZ vograsíNYAONvis AHXiNiodoa VNewawod
9W££l L9ÏZ 6L ¿088 Ï6	KWTÍI LZLL 8¿ [¿Of t>"6	asii i j\Hai aiiv i	r vaz cfi^ioss; BfljBJJSAV
INÍVaOHd	INdílNVN	VJLílTVA	VAV^Ífa
. . r ^661 few (IIS) A3ÙB|oj -AO|S - V1SI1 VNfV^Hl			
OAJsavaodsoo
Delo Andreja Rota Republika duhov
popisuje nastanek, razcep in današnje dileme organizacije, ki ima sedež v Buenos Airesu, dejavne člane pa med slovenskimi izseljenci po vsem svetu. Bogastvo dokumentarnega gradiva. Fotografski material. Razkriva marsikaj o življenju in dejavnosti slovenske emigracije; 189 strani. Knjigo lahko naročite na naslov DZS, d.d. Izobraževalno založništvo, Mestni trg 26, Ljubljana; telefon (61)211 711; fax: (61) 125 4329
VISOKA OBLETNICA JANKA MODRA
Društvo slovenskih književnih prevajalcev je pripravilo srečanje ob življenskem jubileju, SO-letnici Janka Modra, prevajalca, dolgoletnega predsednika društva in enega ustanovnih članov. Pri Mohoijevi družbi je v zbirki Elleijeva edicija pred časom izšla pesniška zbirka Janka Modra z naslovom Sla spomina, sonetni venec sonetnih vencev.
NOVO GLEDALIŠČE V NOVI GORICI
Gledališče bodo slovesno predali javnosti 19. maja 1994 s premiero drame Dominika Smoleta Krst pri Savici ter z dodatnim programom, ki ga bo prenašala tudi slovenska nacionalna televizija.
SIMPOZIJ OB 10-LETNICI SMRTI FRANCA JEZE
Njegovo ime je mnogim neznano. Bil je močna osebnost, svoj književni talent je usmerjal v najrazličnejše dejavnosti, saj je bil v nenehnem boju za preživetje. Rodil se je leta 1916. dokončal gimnazijo na Ptuju, se vpisal na ljubljansko univerzo, leta 1948 se odselil v Trst. kjer je tudi umrl. Franc Jeza je bil časnikar, preveialec. pisatelj, kritik in dramatik, globoke sledi je pustil predvsem v katoliških krogih, po prepričanju je bil krščanski socialist, zelo blizu Kocbeku.
ZANIMIVA PREDSTAVITEV BOVŠKE KLUŽE
Kluže so slovenski prevod italijanskega naziva Chiusa za pregrajo, zapornico, sotesko, včasih jih zapišejo tudi kot Klavže, ki pomenijo velike zidane jezove. Bovške Kluže-trdnjava- leži med pobočjem Rombona in Tzgore, v ozkem kanjonu reke Koritnice. Javnosti so predstavili 182. zvezek v zbirki vodnikov Kulturni in naravni spomeniki Slovenije in predstavili obnovljeno trdnjavo, ki se v kartografiji omenja že v 16. stoletju.
Leta I5H4 smo dobili Slovenci knjigo, ki pomeni polno uveljavitev slovenskega jezika in potrditev samobitnosti slovenskega naroda. Natisnjena je bila v 1500 izvodih, do danes pa se je ohranilo le kakih 66 izvodov.
410 let pozneje, na pragu novega tisočletja, v novi neodvisni državi, bo ta knjiga ponovno natisnjena, za vse, ki se zavedajo ga pomena.
novim natisom DALMATINOVE BIBLIJE bo Založba Mladinska knjiga obeležila petdesetletnico. DALMATINOVA BIBLIJA bo izšla v faksimilirani izdaji, torej kot natančen posnetek izvirnika kar omogoča najsodobnejša tiskarska tehnologija. Natisnjena bo na posebnem papirju, zvezali pa jo bodo ročno. 1520 strani, format 24x36 cm.
Naročite jo lahko po pred naročniški ceni (velja do 15. junija 1994), knjiga bo izšla oktobra letos. Naročilo pošljite na : DALMATINOVA BIBLIJA, Založba Mladinske knjige, Prodaja po pošti, Slovenska 29. 61 (XX) Ljubljana, Slovenija; telefon: (61) 140 2407. Prcdnaročniška cena 79. 800 SIT (plus pošta); po izidu bo cena 15.960 SIT.
POMQC OTROŠKIM BOLNICAM V SLOVENIJI
MARTHA MAGAJNA IZ SYDNEY A PREDSTAVLJA DELO
ELEONORE WHITE
rKULTURA
BIBLIA
JU RJA DALMATINA
Na fotografiji Eleonora White oh svoji stojnici
VeČina Slovencev v Sydneyu pozna gospo Eleonoro White. Čeprav njeno ime ne zveni slovensko, je gospa Eleonora Slovenca, ki se je pred davnim časom srečala v Švici z mladim Avstralcem, se z njim poročila in se preselila v Avstralijo. Uredila sta si družino in še vedno pomagata pri vzreji vnukov, zraven pa Eleonora še vedno najde čas. da se ukvarja z delom za celo vrsto dobrodelnih organizacij, tako avstralskih kot slovenskih.
Že v letu 1985 je začela zbirati denar za pomoč otroški bolnici v Ljubljani in je v ta namen zbrala S 20.000.
V zadnjem času je začela zbirati za pomoč otroški bolnici v Murski Soboti, ki je potrebna pomoči še bolj kot ljubljanska. V ta namen ima gospa White redno stojnico v raznih predmestjih Sydneya, kjer prodaja različne predmete, ki jih napravi sama ali pa jih podarijo drugi dobrosrčni prijatelji. Letos je 30. aprila priredila skupaj s Slovenskim društvom Sydney koncert, kjer so s pomočjo pevcev in folklorne skupine SDS in še neKaterih prostovoljcev zbrali nekaj denarja v ta plemeniti namen. Eleonori želimo veliko uspeha pri njenem požrtvovalnem delu, hkrati pa vas prosimo , da prispevate za otroško bolnico v Murski Soboti. Prispevke pošljite na naslov:
"HELP" c/o Mrs. Elconor White, 22 Balboa Str. Kurncll, NSW 2231.
v VSAKO ŽIVLJENJE JE ROMAN ZASE
Pravijo, da je vsako življenje roman zase. In. če je res tako. potem je živijenska pot Dušana Lajovica. 69-letnega avstralskega Slovenca, še posebej zanimiva snov za roman, kajti skoznjo se pravzaprav zrcali zgodovina slovenskega podjetniškega duha.
Za pisanje romana seveda ni bilo časa. kajti pogovor s tem uglajenim oospodom. ki mu živahnost sproti briše leta, je bil skorajda izsiljen; odvijal se je med dvema sestankoma v njegovem apartmaju v Hollidav Innu. kamor je tudi po telefonu težko prodreti. Pa ne zato. ker bi bil ta naš rojak kakšen ljudomrznik, pač pa zato, ker ga je preprosto težko ujeti. Zdaj se pogovarja o nakupu tovarne TUBA. ki je bila nekoč družinska tovarna Lajovičevih. zdaj je v Avstriji, jutri v Nemčiji...No. nazadnje sem mu ukradel skoraj dve uri.
Rod Lajovičevih izvira z Vač. Njegov stari oče je bil kmet, trden in razgledan. Svoje številne otroke je naučil marljivosti in redoljubnosti. poslal pa jih je v sole. In tako je Anton Lajovic postal komponist, pred vojno pa je bil tudi predsednik "stola sedmerice", kakor seje takrat imenovalo vrhovno sodišče Jugoslavije. Janko Lajovic je bil diplomirani ekonomist. Albin Lajovic ravnatelj meščanske šole v Tržiču, Maks Lajovic gostilničar v Litiji. Franc Lajovic je imel tovarno pletenin v Litiji, pa tudi sestre so se poročile z uglednimi Slovenci. Oče Dušana Lajovica, Milivoj, je bil sprva knjigovodja v papirnici Bonac v Ljubljani. Ker pa so ljudje nenehno spraševali po pločevinastih škatlah, si je Milivoj Lajovic pri BonaČu izposodil denar in leta 1919 odprl tovarno Saturnus. Tovarna se je hitro razvijala, a po šestih letih io je prodal, ker je ni več obvladoval. Takrat je že imela 300 zaposlenih; kakšen odnos do svojih delavcev je imel Milivoj Lajovic, pove tudi dejstvo, da je za mlade matere, predvsem nezakonske, v okviru tovarne odprl pri materinski dom v Sloveniji.
Leta 1928 je potem odprl novo tovarno, tovarno TUBA v Kamniški ulici, ki se je, kot pove ime, specializirala na izdelavo tub. Tovarna se je lepo razvijala, kmalu je bilo v njej zaposlenih sto delavcev.
Dušan Lajovic je rasel tako rekoč v tovarni in hkrati z njo.
"Kar naprej sem tičal v njej." pripoveduje, "vendar je oče skrbel tudi za to. da sem se splošno izobrazil. Čeprav smo bili doma prepričani liberalci, me je vseeno poslal v dominikansko gimnazijo v Bol na Braču. Dve leti sem hodil tja. med počitnicami pa sem šel enkrat v
Nemčijo, da se naučim nemško, drugič v Padovo. da se naučim italijansko."
Potem se je Dušan Lajovic vpisal na srednjo tehnično šolo v Ljubljani. Leta 1941 poleti bi moral še v Grenoble, da bi se naučil francosko, a se je začela vojna.
Družina Lajovičevih je bila kot večina slovenskih mladih meščanskih družin takrat	usmerjena
projuooslovansko, kar pa ne pomeni, da ni bila tudi slovenska. Zato so jo leta 1942 Italijani izgnali v Italijo. Po razpadu Italije se je Dušan Laiovic skupaj s štirimi bratranci prijavil v Plavo gardo. Bržkone se je tako odločil zato, ker ga je k tej odločitvi napeljalo dejstvo, da je bil njegov brat ha tistem transportu Italijanom sovražnih Slovencev, ki so ga prestregli partizani. Partizani so 70 do ^00 transportirancev takoj ustrelili, Lajovičev brat Miša pa bi moral biti ustreljen naslednji dan. Rešil ga ie neki partizan, sosed iz Kamniške ulice, ki gaje poznal...
Zato je Dušan Lajovic tik pred koncem vojne zbežal čez Ljubelj in se takoj napotil v Ttalijo. Njegovemu očetu so seveda tovarno v Kamniški ulici zasegli, potem ko so na tako imenovanem božičnem procesu sedem ljudi obesili, petnajst postrelili, oče pa je imel "srečo", da je dobil le osem let. Očeta so sicer čez dve leti spustili, ker pa se je Dušan Lajovic v Trstu politično udejstvoval, so očeta leta 1949 spet zaprli. V zaporu je bil do leta 1952. ko je dobil tuberkulozo. No. pet let pozneje je zapustil Slovenijo in odšel za sinom v Avstralijo.
JMMMJMMmMMSMB
TAKO SE VZGAJA
OTROKE
"Veste, ko sem imel osemnajst let. je oče meni in bratu dal vsakemu po 20-odstotni delež tovarne, z materjo pa sta obdržala vsak po trideset odstotkov tovarne," pripoveduje Dušan Lajovic. "No. ko je oče prišel v Avstralijo, sem jaz že uspel in takoj sem očetu vrnil dolg; z dvajsetimi odstotki je postal moj družabnik.
Gospod Lajovic je v Trstu sicer živel živahno politično življenje v demokratski zvezi, ki je združevala vse nasprotnike komunistične oblasti v Sloveniji, vendar to njegovega podjetniškega duha ni moglo zadovoljiti, ko se je povrhu vsega leta 1950 poročil z 19-letno rojakinjo Sašo Hreščak iz Ilirske Bistrice, je sklenil najti delo drugje.
•	Zakaj ravno Avstralija?
LAJOVIC: Jaz sem imel ves čas
v mislih lastno podjetje. V Severni Ameriki se mi je takrat zdelo, da bo prehuda konkurenca. V Južno Ameriko pa nisem hotel iti. Diktatur sem imel čez glavo.
•	In kako se je začelo v Avstraliji?
LAJOVIC: Iz Neaplja smo do Pertha potovali 31 dni. Bili smo tako imenovane razseljene osebe in podpisati smo morali, da bomo v Avstraliji fizično delali najmanj dve leti. Tri mesece sva bila z ženo v okolici Pertha, torej na zahodni avstralski obali, potem pa sva šla v Sydney, kajti jaz sem hotel biti blizu
Dušan Lajovic
tam. kjer je industrija. V Svdnevu sva z ženo delala v tovarni prehrane in leta 1951 sta prišla za nama še brat in njegova žena. Pozneje, ko sem postal podjetnik, je Miša postal moj marketinški manager, v letih 1975 - 1985 pa je bil senator za Novi Južni Wales, prvi avstralski senator, ki ni bi! anglosaksonskega rodu.
Toda jaz sem se iz tega dveletnega primeža zmazal po šestih mesecih in si dobil delo v neki risalnici. Začel sem popravljati in tudi prodajati pralne stroje. Tokrat smo stanovali v hiši. kier je bilo sedem sob s sedmimi mladimi slovenskimi družinami. Tu ie bil tudi mizar, ki je z montažo lesenih niš zaslužil dvakrat več kot jaz v risalnici. Pa sem mu začel pomagati, nazadnje pa začel postavljati hiše tudi sam. kot podjetnik.
•Kje. ste dobili denar?
LAJOVIC: Prvi denar mi je posodil primorski rojak Ivan Plesničar. Bilo je 200 funtov, velikanski denar. Zdaj bi to bilo okrog 20.000 dolarjev. V tovarni smo takrat zaslužili šest funtov na teden. Hitro sem razširil posle, potem pa sem moral firmo prodati, ker je finančno nisem mogel več obvladati. Toda pri tem sem se nekaj naučil — da je kupovati zemljo, jo parcelirati na manjše kose in potem prodajati, krasen posel. Tako sem si tudi naredil prvi pravi denar. Sicer pa so madžarski Židje na ta način v Avstraliji postali multimilijonaiji. No, jaz sem se potem ukvarjal s prodajo hladilnikov. Tu so mi pomagali zlasti jeziki, ki sem jih znal.
•Ste na tube čisto pozabili?
LAJOVIC: O, ne. Ukvarjal sem se tudi s plastiko. Veste, že moj oče je leta 1942 v Italiji kupil naprave za izdelavo plastičnih mas. Dobili smo že nekatere dele. potem pa je vse propadlo. Takrat bi delali bakelit, ki je na podlagi fenolov, in tako imenovano ureoplastiko. ki je na podlagi kazeinov. Za bakelit bi uporabljali odpadke suhe destilacije premoga, torej iz plinarne. V Avstraliji sem izdelal orodje za izdelavo plastičnih držal za kolesa. A imel sem težave z materialom. Potem pa sem imel nenavadno srečo. Nekoč sem se z letalom peljal iz Melbourna v Sydney. Kar trikrat se je pokvarilo in potniki smo imeli veliko prostega časa. Tako sva z nekim Angležem pila gin s tonicom. Ko sem mu pripovedoval, aa imam prakso s tubami, mi je dejal, da so tube dober posel. In ko mi je ob slovesu dal vizitko, je na njej pisalo:"Managing director Colgate" Nadaljevanje prihodnjič/
PONOSNO REČI SMEM:
SLOVENEC/SLOVENKA
SEM
USPEŠNI SLOVENCI
Aprila smo sc spomnili smrti dveh dosti prerano umrlih Slovenk: Anice Srnee in Irene Birsa. Tukaj je skromna predstavitev obeh:
21.	ANICA SRNEC - Je bila rojena v Sloveniji. V Melbournu je dokončala študij in poučevala francoščino in nemščino. Učila je tudi v slovenski šoli v Kevv. Pred kakimi dvajsetimi leti se je pridružila redovniški skupini "Foculare" in kasneje delovala v Italiji in Angliji, kjer je umrla 22. aprila 1991
22.	TRENA BIRSA - Je bila rojena v Melbournu leta 1961. V Melbournu je tudi postala učiteljica na gimnaziji. Njene študije o avstralskih Slovencih so bile objavljene v mednarodnih znanstvenih publikacijah. Komaj 29-letna je umrla ob obisku v Ljubljani. 24. aprila 1991. La Trobe Univerza ji je pred dnevi dodelila titulo "Master of education". V kratkem bo izšla njena knjiga v angleščini pod naslovom "Slovenians in Australia", v priredbi Keith-a Simkin-a, profesorja na La Trobe Univerzi.
- V času letošnjega tedna 16. aprila, je sydneyski The Express ladine v Ba '
23. VANESSA FABJANCIC
mladine "Youth week", od 10. do
predstavil Vanesso. kot ambasadorko mladine v Bankstownu. Vanessa je 20-letna študentka tretjega letnika Western univerze v Sydneyu - računovodstvo in finance. Dolgoletna učenka slovenskega jezika in maturantka iz leta 1992. Sodeluje v slovenski mladinski organizaciji Slovenian Youth Production Svdney. Starša sta doma z Brkinov - mama Marija iz Rjavč, oče Tone iz Javorja. Vanessa je ponosna daje Slovenka in da je uspešno dokončala zrelostni izpit iz slovenščine. Njeno sporočilo:"Slovencev ni veliko, zato moramo biti čim bolj glasni in složni."
*
24. LILIANA EGGLESTON, rojena TOMAZIC, v Sloveniji leta 1954. Živi v
učiteljišče. Je slikarka - saniorastnica; riše
"«It
Melbournu in tu je končala tudi učitelji tihožitja, pokrajine, portrete in drugo (olje na platno, akvareli), posebej se je izurila v takoimenovanem "tonal impressions". Razstavljala na slovenskih razstavah po Viktoriji (10 let). Nagrade na avstralskih razstavah: -BACCHUS MARSH SHOW (prva in druga nagrada) -NOVICE AWARD BALLARAT
-HIGHLY COMMENDED WOODEN D ART SHOW (1993) Trenutno razstavlja v Maribyrnong-Viktorija in drugod.
Slika tudi po želji posameznikov (s fotografij ali portrete, še posebej rada slika hiše). Kdor želi stopiti v stik z Liliano naj to stori potom našega uredništva.
SLOVENSKI NARODNI SVET VIKTOR1JE-SNS
(Član Svetovnega slovenskega kongresa)
NOVICE
ŠTIPENDIJA LIDIJI LAPUH
SNS Viktorije je že pred dobrimi dvemi leti ustanovil Štipendijski sklad za nadarjene študente slovenskega rodu. Pred dnevi je dodelil prvo štipendijo za leto 1994. V višini S 450.00 je bila izročena tukaj rojenemu, aktivnemu dekletu Lidiji Lapun, za študij slovenščine na Maquarie univerzi v Svdnevu.
PODPORA JANEZU JANŠI
SNS Viktorije je poslal telefax odstavljenemu obrambnemu ministru RS Janezu Janši: Spoštovani gospod Janez Janša! Ob ponovitvi alovenske pomladi podpiramo vsa Vaša prizadevanja in prizadevanja slovenske javnosti, ki se kažejo v sibanju za Slovenijo in v protikorupcijskem zborovanju z željo, da bi to. za kar so se Slovenci s plebiscitom odločili in ob osamosvojitvi borili, tudi dejansko zaživelo. S prijateljskimi pozdravi Slovenski naiodm svet Viktorije Stanko Prosenak - predsednik
OBČNI ZBOR
SNS Viktorije bo imel svoj redni letni občni zbor 5. junija po deseti maši v Kew. Letos so na vrsti volitve za novi odbor.
I1O2S
One of the leaders in refrigerators, freezers, stoves, ovens, washers & dryers.
gorenje pacific
Domestic Appliances
i 0285/little & assoc
lili
NATIONAL
LIBRARY OF AUSTRALIA
CANBERRA ACT 2600 AUSTRALIA TELEPHONE (06) 262 1111 FAX (06) 273 -H93
JŽ
g
à
t/5 <
m -
<
Q
ÜJ
S
A GIFT FROM SLOVENIA
In the last ten to fifteen years there has been a steady growth in the study of Australian history, culture and literature in various universities in the United Kingdom and Europe. One of the most prominent centres for Australian studies is based at the University of Ljubljana in Slovenia under the direction of Prof. Mirko Jurak.
Prof. Jurak recently presented to the National Library a small but significant consignment of seven books relating to Australian culture, including the Slovenian migrant experience. Published in Slovenia, four of the books are anthologies of poetry by Slovenian Australian poets, one" of'whom. Bert Pribac, is a former member of the National Library staff. Prof. Jurak has also offered to supply copies of articles from Slovenian journals dealing with Australian culture.
This important gift reflects the expansion of Australian studies overseas and enriches the Library's substantial collection of multicultural Australian printed materials.
768 NEW HOMES BUILT LAST YEAR
ENGLISH PAGE
EXPRESS TRANSFER OF MONEY WORLDWIDE THROUGH LJUBLJANSKA BANKA
Western Union Money Transfer, the international rapid transfer system, has a developed network linking 70 countries, with more than 23,000 transfer and collection points on all five continents. The signing of an agency contract with Ljubljanska Banka recently made Slovenia the 70th country on the network.
Ljubljanska Banka, which is the sole representative of the network in Slovenia, has 27 transfer and collection points in 1 5 localities across the country. These bear the black-and-yellow Western Union Money Transfer sign.
The service is especially useful in the event of loss or theft of money or documents. The sender deposits money in tolars and the receiver collects it in the local currency, and vice-versa. The cost of the service is the same the world over and comes to around five per cent of the sum transferred.
Bringing the service to Slovenia was a demanding affair. Visiting the financial fair Kapital '94, Western Union's European director Henk Elzeng noted that the service had been introduced in record time. He said had been surprised by the expertise and enthusiasm of the relatively small Ljubljanska Banka team, and especially by their scrupulous attention to detail.
SLOVENIA WEEKLY-Ljubljana _
M ^ K ■
«ofi* T •
ASSEMBLY OF KOZOLEC IN PITT RIVERS MUSEUM OXFORD 25th JUNE 1994
The Kozolec is probably the archetypal Slovenian achievement. The first ever kozolec to have left Slovenia (according to a Slovenian agency), was the one that came to London for the Slovenian exhibition at Liberty's. For one day it was assembled on Russell Square. | courtesy of Bedford Estates. For several § weeks afterwards it stood on the fashion f floor of the Liberty's department store in | Regent Street. Its final resting place will ^ be Pitt Rivers Museum, the £ anthropological teaching collection of g Oxford University.
'E
o
o The assembly will take place in the a garden of the Balfour building, which £ houses the Museum's musical collection e on 25th June 1994, National Music Day which fortuitously coincides with the third anniversary of the Slovenian Declaration of Independence. The Museum therefore suggested that a Slovenian folk group could be brought to accompany the event, and attract publicity linked to the National Music Day.
This assembly also marks the beginning of a cooperation between Pitt Rivers Museum and Slovenian institutions.
So severe is the crisis in Slovenian residential construction that construction firms built a mere 768 new homes last year, the lowest total for 40 years. The number of new homes built in 1993 was 40 per cent less than in the previous year. The largest number (209 homes) was in Ljubljana, followed by Maribor (154), Koper (81) and Nova Gorica (50), while not one home was built in over half the municipalities of Slovenia. The situation of homes under construction last year was no better. These numbered only 699, or 28 per cent less than in the previous year. The largest number of unfinished homes (186) were in Ljubljana, followed by Idrija (112), Velenje (86) and Piran (78).
SLOVENIA WEEKLY-I.jubljana
MARY IN SLOVENIAN ART
Celje-based publishers. Mohorjeva Družba and Ljubljana's National Gallery have launched a book by Lev Menaše entitled Mary in Slovenian Art (The Iconology of Slovenian Representations of Mary from their Origins to the First World War). The study runs to almost 600 pages, of which 376 are text while another 220 bear 309 colour reproductions on artistic print paper. The two oldest images of Mary to be preserved in Slovenia date from the late twelfth century, marking the start of an eight-century tradition, which is not inconsiderable even by Western European standards. Although the definitive number of such representations can only be guessed at, they are abundant in Slovenia alone. What makes MenaSe's work so valuable is undoubtedly the fact that he addresses not only the artistic worth of the individual images, but also their cultural and historical value and significance. SLOVENIA WEEKLY-Ljubljana
WATER AND WINE TO THE US
After its takeover of the American firm Laureate Imports for the distribution of Avia wine made it the owner of a distribution network in 38 American states, Slovenijavino of Ljubljana is to supplement its wine exports to the United States with exports of water with the Atlantis brand name. Market analyses have revealed that exports of the Slovenian bottled water to the United States, where a litre and a half of water costs 99 cents, could represent a viable additional activity, which has become an imperative for the 310-member collective because of quality changes in the wine market.
nil
AUSTRALIA llll
euro
international pty.it d.
EURO FURNITURE
Wide range of colonial furniture from Slovenia Dining Settings	Bentwood Chairs
Rocking Chairs	Modern Bedrooms	—^
Available at all leading furniture retail stores EURO TRADING
Trading with Slovenia in chemical commodities, pharmaceutical products, metals, machinery, sporting equipment, food products and a variety of other products
SHOWROOM ADDRESS: 3 Dalmore Drive Scoresby VIC 3152 Ph: (03) 764-1900 Fax: (03) 764-1461
SYDtCY BRANCH
2A Bessemer Street Blacktown NSW 2148 Ph.: (02)671-5999 Fax: (02)621-3213
KONCU SE NASMEJTE...
Dve bolhi
Dve bolhi se vračata iz gledališča. - Poslušaj, greva peš, ali bova »vzeli* psa?
Svežina
-	Je tole mleko res sveže?
-	Seveda, še pred tremi dnevi je bilo trava!
Radovedni sinko
-	Očka, povej mi, kdo je bil Michelangelo.
-	Tamle s police si vzemi Biblijo, pa sam preberi!
GLAS SLOVENIJE Založnik: /ah/ha GLAS Ustanovitelji:
Dušan lajovic. Alfred Brežnik. Štefan Mcrzcl in Stanka Grvgorič Upravni odbor
Duian t ajn ic. Alfred Brežnik in Stanka Gregorič
Uredništvo glavna in odgovorna urednica, tehnično oblikovanje,
umetniška izdelava, priprava strani:
Stanka Gregorič. 215 Allandale rd. Boroma. Victoria 3155
Telehmtax: (03) 762 6830
Občasni sodelavci: dr Stanislav Frank. Draga Gelt. Jožica Gerden.
Lojze Košorok. Martha Magajna. Vmko Rizmal
Računalniška osnova za prvo stran: Draga Gelt: Logo: Frances Gelt
Distribucija: SZ. GregiTtč Informacije: STA - fax poročila slovenske tiskovne agencije, obvestila Veleposlaništva Republike Slovenije - Canberra in Konzulata Republike: Slovenije - Sydney, Slovenec, Delo, Družina, Mladina, Naša Slovenija, Rodna gruda, revija Slovenija, Mladika, Slovenia Weekly, turistične brošure o Sloveniji, Radio SBS in 3 ZZZ ter posamezni poročevalci
lU'STRACIJA
Urban
iWDOtWIXl
- A LIANA PRIMOŽIČ. PAVLI
PAVL1HOVA PRATI If A
VST
NAJBOLJŠE
POZOR! V bodoče nam ^ pošiljajte VSO POŠTO, B tudi naročilnice in čeke na
naslov uredništva.
I

Naročam GLAS SLOVENIJE
Priložen ček za: letno naročnino $ 50 ali polletno $ 30
NASLOV: GLAS SLOVENIJE 2/15 Allandale ni. Boroma, VIC 3155
n
Fodpisam(a) Ulica in kraj, DrŽava ....
- L
Podpis
Fotona It. Datum..
Tisk* ^aT^ Bounty Print, 65 Heatherdaie Road. Ringwood. Vic. 3134