86. številka
Ljubljana, v soboto 13. aprila.
XXII. leto, 1889.
SLOM MOD.
Izhaja vsak dan »večer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.t za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr,   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor po&tnina znaSa. Za oznanila plačuje se od Četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Gospodskih ulicah št. 12. DpravniStvu naj se plagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari,
Vse čast. p. n. naročnike, katerim smo danes priložili nakaznice, prosimo uljudno, da blagovnic poslati naročnino do 16. t. m., ker drugače jim bode list ustavljen.
Upravništvo »Slovenskega Naroda". Judovska popačenost.
XV.
Poljak Iiutovvski izrazil je dne 20. marca t 1. v 313. Beji državnega zbora nadejo, da se bodo poljski Židi v navadah in jeziku stopili s poljskim narodom, ta je še dostavil, naj le gališki Židi ob-drže svojo vero. Tako se je izrazil poljski poslanec, ko je bil razgovor o znanem Lieehtensteinovem šolskem načrtu.
Pium desiderium poljskega poslanca, naj bi se poljski narod osvobodil židovske {pijavke, ki mu izsesava kri in mozeg, ni nov. Še pred ajim bilo je mož, Judov in kristjanov, ki so izrekli željo, da bi pač ?a Jude bilo najbolje, ako bi se, kar se tiče običajev in jezika, stopili z narodnostjo one dežele, v kateri žive in prebivajo.
Osobito zadnji čas razpravljalo se je o židovskem vprašanji, o reformaciji tega plemena mnogo in obširno. Zloglasni baron Hirsch poklonil je celo dvanajst milijonov frankov v namen, da bi se reform ovali Judje, in da bi mi videli in spoznali blage namene tega denarja, storil je to mož povodom in v spomin praznovanja štiridesetletnega vladanja Njega velečastva našega presvetlega cesarja. Baron Hirsch ponudil je tudi ruski vladi milijone, naj bi ona osnovala šole po Ruskem v namen emancipovunja ruskih Judov. Hirsch je želel, naj bi se o rečenem denarji osnovale šole, katere bi obiskovali kristjani in Judje; torej šole, v katerih naj bi se oboji stopili v jeden krščanski element. Tako misli baron Hirsch odpraviti razliko in nasprotje mej Judi in kristjani, tako misli on rešiti židovsko vprašanje.
In kakšne naj bi bile te Šole po bar. Hirscha receptu? V teh šolah učilo bi se osobito poljedelstvo, rokodelstvo in tehniške stroke, torej baš stvari, s katerimi se ne bavi Jud. Ali kako? V kakem je ziku? Ruski Judje niti ne govore ruski, ampak neko mešanico hebrejsko in nemško, in ta mešanica deli Jude popolnoma od Rusov. Ruska vlada je uvidela,
LISTEK.
Nedeljsko pismo.
Aristoteles bil je veleum prve vrste in še dandanes se marsikdo redi in šopiri ob njegovi modrosti. Tudi jaz klanjam se mu v vsrj ponižnosti, vender pa mislim, da mož ni dobro premislil, ko je izustil slavne krilate besede, da je voda najboljše dobro na svetu. Da je Aristotel v mislih imel studeno vodo v zelenomodrem tolmunu pod Bohinjske Savice velekra8nim slapom, ali pa nad vse izborni studenec v Rakovici nad Kranjem, da je omejil svoj izrek na znameniti vir v Kamnigorici in razne druge studence in korita na Gorenjskem, strinjal bi se popolnoma ž njim. Glede Ljubljanske vode pa mu odločuo ugovarjam, dokler ne bode vodovod gotov, da o vodah v barji Ljubljanskem in pa v Šenčurji pri Kranji niti ne govorim.
Voda v Ljubljani izvestno ni »najboljše dobro na svetu" in baš v Ljubljani porodil se je menda znani pregovor „Voda še v črevlji   ni pridna". Prisedši
kaj namerja židovska spekulacija, in zato je velikodušno odklonila barona Hirsclia danajske darove.
In z vso pravico in previdnostjo. In zakaj, hočemo le kratko omeniti. Rusija ne trpi, da je v njeni državi še kaka posebna država, kakeršno zahtevajo za se in za svojo narodnost Judje povsod. Poslala je torej širom Rusije 60 misijonarjev, kateri so potovali v židovska selišča ter propovedali sinovom Abrahovim — pravoslavje. Misijonarji so se trudili, delovali z vso gorečnostjo, vender njih glas je ostal glas upijočega v puščavi: do danes neso preobrnili niti jednega Juda. Ker pa je ruska vlada z vso odločnostjo pritiskala, na svoje židovske podanike in ker se ti neso hoteli udati, neso dolgo premišljali mnogi trdo vratni ruski Zidje, kaj storiti Mislili so si, svet je velik in na njem je še dovolj prostora, kjer še more Jud ohraniti si popolnoma svojo vero in narodnost Priučeni romanju že od pamtiveka, prijelo jih je dokaj za popotni les. In tako se je mnogo Judov priselilo iz Rusije k nam, v Galicijo, kjer že tako vse mrgoli Judov. Drugi pa so krenili, kakor nekdaj čez Rudeče morje, tako zdaj čez širno morje, ki spaja Evropo z Ameriko. In kakor je nekdaj vodil Jude Mojzes, tako je vodil zdaj ruske Jude v Ameriko znani ruski Jud Jakob Judassohn, kateri je ostavil Rusiji oporoko in v njej zapisal: da se Judje s kristjani ne bodo nikdar stopili. Mnogoštevilno krdelo ruskih Judov šlo je za svojim prorokom, kajti od leta 1880. ostavilo je Rusijo 115.295 Judov, kateri so, tako vsaj upamo, za večno obrnili hrbet nehvaležni Rusiji in njenim misijonarjem.
Iti zdajci se pojavi baron Hirsch s svojim reformatorskim receptom. V svojo sijajno palačo v Parizu blizu elizeja, kjer stanuje francoske republike predsednik, vabi svetovuoznane žurnaliste ter jim goreče razklada uspeh, kateri bode napravil njegov recept. Mož misli, da so njegovi rojaki povsod tako irreligijozni, kakor v Parizu. Hirsch povabil je tedaj k sebi tudi žurnalista „New York Herolda", ki je po ameriškem organu raztrobil v vesoljni svet barona Hirscha namere.
fn zdaj bi vi morali videti Jude v starem in novem svetu, kako so se kislo držali, kakor da bi bili spili jesih po celem svetu ; čuti bi morali, kako je zajavkal ves Izrajel, kot da bi mu baron Hirsch kožo oddiral; čitati bi morali silne proteste, s ka-
siučajno v Ljubljano, oporekel bi gotovo Aristotel slavni svoj izrek in mislil bi si: „Kar je preveč, še s kruhom ni dobro" in poiskal bi si s pravo starogrško spretnostjo kupico cvička ali pa Plzenskega piva, ali kakor nepoboljšljivi LjubljauČanje še vedno golče : „Plzenske pive".
»Kar je preveč, še skruhom ni dobro". Dobro je zadel, kdor je prvo to zamislil. Voda irna sicer res svoje lepe lastnosti, a kadar dan za dnevom z jednako trdovratnostjo pada iz oblakov, kakor pretekle dni in človek izdatne plohe nikdar varen ni, tedaj pač hitro ugiba, čemu toliko mokrega blagoslova na grešni svet, tedaj se mu začne jasniti v glavi in hitre umeje, kako previdni so Solnograd-čani, ki prihajajo nekda kar z dežnikom na svet.
Navedeni pregovor prišel mi je tudi nedavno na misel, ko sem bil zašel na Ljubljanskega južnega kolodvora restavracijo. Nič hudega sluteč, usel sem se k mizi in velel prinesti Čašo piva. Predao pa mi je frakasti Ganiraed prinesel zaželjenega krepčila, pristopicalo je neko bitje, pravi Shakespearov Kali ban, ter položilo na mojo mizo škrabico z napisom: „Wer den deutschen  Schulverein ver-
terimi so rabinarji v Evropi in Ameriki svarili Jude po sinagogah in po časnikih.
V Novem Jorku imel je rabbi dr. Gottherl propoved in je rekel: BMi se nočemo dati ubiti, in če bi bil meč še tako zlat, in stokrat sto milijonov frankov ne bode nas v to pripravilo. Kri življenja še krepko bf je v naših žilah, imamo v sebi še dosti onega starega, nepridobitnega poguma našega plemena, da premagamo svoje zdanje neprijatelje." To je bil prvi odziv na barona Hirscha ponudbo.
V Washingtonu živeči Semit, Simon VVolf, rekel je, da ameriški Judje neso tako irreligijozni, kakor Pariški, in baron Hirsch da 8e vara, ako misli, da bi se mu kdaj izpolnile želje. Za Simonom Wolfom oglasil se je znani Jakob Judassohn, ki je vse svoje delovanje osredotočil v Ameriki in ki je dosegel, da je a priseljenimi ruskimi Judi judovski živelj v Ameriki znatno ojačil
Tako mislijo pristni Judje ali Judje v kafta'nu. Toda vsi ne raiidijo tako. Mej njimi jih je tudi takih, katere zovo Jude reformatorje. Nekateri Judje so namreč spoznali, da se ne morejo vzdržati v modernih državah z odločno izraženim narodnim značajem. In četudi Judje v obče nočejo nič vedeti niti slišati o takozvanem križanji z drugimi narodnostim!, vender čutijo, da morajo nekaj storiti, kajti nejevolja, nezaupanje in mržnja do Judov raste od dne do dne, in zategadel morajo Judje nekaj storiti, ako se hočejo vzdržati mej sovražnimi življi. To Čutijo reformatorji Judov.
Seveda, da pri tem ne vidijo jasno dejanjskega položaja svojega. Znani Jud Cohen v Bostonu je mnenja, da so Judje preveč kozmopoliti, svetovnjaki, vender pa trdi, da ae Judje morajo bolj okleniti dežel, v katerih stanujejo, da morajo opustiti svoje plemensko .samo ljub je ter da se morajo nam lah ni t i s pravo ljubeznijo do domovine. Namesto plemenske samozavesti torej domovinska samozavest.
Te besede zvene" nekoliko lepo. Vender pravi reformatorji Judov zahtevajo od kristjanov prevelikih koncesij. Zahtevajo namreč konečno — in to opazujemo povsod — da se krščanstvo oslabi do deizma, potem, pravijo in upajo, utegnili bi se Judje približati krščanstvu.
Ni nain treba Judov iskati za vzgled daleč po svetu. Poglejmo v sosedno Ogersko, ki je prebogata Judov, in videli bodemo, kako zna Jud za-
gisst, ist ein schleehter Deutsche!" To mi je bilo pa vender preveč. Od kod ima naduti restavrater Konig, o katerem je vedno in vedno veliko pritožeb, pravico, postopati tako nesramno in na tak način izzivati občinstvo ?
Južna železnica je izključno^ prometna družba in nema s politiko, ali bi vsaj imeti ne smela, ni-kakega posla. Kako torej, da so njene restavracije podružnice zloglasnega „Schulver-eina"? Kako to, da premogočnemu Kbnigu malo perut ne pnstriže, ko bi to vender bilo v njenem lastnem interesu ? Ali so morda južne železnice ravnatelji res tako slepo zaljubljeni v restavraterja Koniga lepe oči in njegovo oinumljivo lepoto? Malo odgovora, če tudi prav tihega na restavraterja Koniga prav bujno razviti ušesi, bi pač ne škodilo.
„Kar je preveč . . . donelo mi je po glavi povodom koncerta ali veselice nekih črnomaljastih osob, ki se svetu predstavljajo za pristne mure. Jaz neseni imel njih krstnih, oziroma rojstvenih listov v rokah, vender bi si, kolikor etijopsko pasmino poznam, usojal dvomiti o njihovej pristnosti. Pa nič zato. Kdor rad pleše, so mu lahko piska.  In tako
tajiti svojo vero, ime, obleko in jezik. Še potreba ni, da bt omenjali ono krščansko kri, s katero so Judje na Ogerskem najbolj zasvedočili, kako se mislijo združiti s to krvjo. Stoletja in stoletja so za nami, razni narodi z velikimi kulturami prišli so v dotiko z Judi in ti narodi imeli eo prežalostne izkušnje z Judi, kateri nobenemu neso bili v korist. Z nobenim še se neso pomešali, ampak trdno vzstra-jali v svoji stari veri in v svojib starih običajih. Vsi narodi so spoznali, da Judje nemajo srca za občne koristi eloveštva. Jud je Jud. —st—
Iz državnega zbora.
Na Dnuaji 11. aprila 1889. Pravosodni minister predloži postavo o razpustu porotnih sodišč za okraj Kotorski v Dalmaciji. Predložba izroči se kazenskemu odseku. Peticija trgoviuske in obrtnijske zbornice Ljubljanske, ki jo je izročil poslauec dr. Poklukar pridene se po predlogu g. posl. Šukljeja stenogr. zapisniku. Na vrsti je potem poročilo o premembi vojne postave po gosposki zbornici. Stvar se suče še le okolu premembe dveh paragrafov. K § 14. govori poslanec Tiirk. On je proti velikemu številu vojakov, ker se s tem škoduje ljudstvu. Naj skrbi država za narodnost nemško, ki se sedaj prezira, Nemci ne moremo dajati državi, kar hoče, ker nam (Nemcem) tudi ona ne da, česar trebamo. To silno vojaštvo je davek krvavi.
Posl. Plener pravi, da je Že predlog Mattušev določil, da se po desetih letih naredi nov predlog vojaštva. Ogerski pak to ni dovoljna garancija in zbornica ogerska določila je odločno, da velja kontingent rekrutov le za 10 let. Poslanec pravi prav razumno, da se s tem ni ustavilo nič novega, saj je že prvotni predlog v tem dovolj označil. § 14. vsprejme se potem z -/3 večine.
K § 49. govori zopet posl. Tiirk. Glasoval bode proti predlogu. Potem očita Čehom in Poljakom, da so Savli in Pavli. Naudušujo se za zvezo z Nemčijo in kažo s tem, da jih v to ne vodi ljubav do države, temveč le sebičnost. Bog naj varuje, pravi, Nemčijo pred slučajem, da hi morali prositi v Avstriji pomoči. Dobila bi malenkostno, ali pa nobene podpore. (Nemir.)
Posl. Plener želi, da bi vsaj minister deželne brambe takim izjavam posl. Tiirka zadostno odgovoril. S tem sramoti se Avstrija in ponižuje avstrijska vojska.
Minister "VVelserheimb : Odgovoril sem že je-denkrat g. poslancu skrajne levice zaradi nepatri-jotičnih izjav njegovih. Prav za prav ne zmatram za častno, da odgovarjam takim razlogom. Kar je povedal gospod Pleuer, dovolj je, menim.
Posl. dr. Rieger. Povedali smo že mi (Čehi) često, da je eksistenca naša le v državi naši mogoča. Vojska naša ima nalogo, da jo varuje. Da jej je to mogoče, pripravljeni smo zmerom, žrtvovati vse. Tudi smo odobrili, da je Avstrija v dobrih razmerah z Nemčijo, ker je v tem sigurnost za mir v celi Evropi. Izjave pak, ki smo jih čuli danes (Ttirkove), obsojajo se same in ni treba, da se i njimi ukvarjamo. Hodili bodemo svojo pot in skrbeli z vsemi močmi, da ohranimo moč naše države.
Posl. vitez ,J awor.sk i (predsednik poljskega klupa): Če pravi poslanec Tiirk, da ne bode vojska, v kateri so Čehi in Poljaki, spolnila o priliki dolž-
je tudi pri naših ljubeznivih Ljubljaučanih. Rečeni muri, ki pa neso umri, uplivali so čudovito na Ljubljansko radovednost. Vse je gomazelo in mrgolelo v kazinsko restavracijo in videl sem mnogo narodnjakov, ki se pri slovenskih gledaliških predstavah odlikujejo s Bijajno svojo odsotnostjo. Jako naravno ! Gledališke igre, opere in celo operete ne gredo več v kri, dar danes uspeva samo še „tingl-tangl". Kar je tujega, to je dobro, to je zanimivo, pikantno, vsaj za jeden večer. Jutri pa zopet kaj druzega, n. pr. Grlinfeld, katerega so modrijani „Wochenblattovi" jako laskavo odlikovali. Govoreč o njegovi igri, kovali so ga v zvezde, govorili v samih superlativih, naposled pa so naveli izrek avtoritete prve vrste, pokojnega Liszta, ki je dejal, da je Griinfeld „ein Jausenspieler".
Z Jedno roko so ga božali z drugo pa mu dali zaušnico. In to so isti gospodje, ki bi radi druge učili takta in spodobnosti! Sedaj ko ni več Dežmana, smemo take kozolce pač gg. pl. Schrevu in neplemenitomu dr. Schafferju zarezati na rovaš. Prosit! s.
nosti svoje, protestujem proti temu kot zastopnik Galicije najodločneje. Kar smo čuli je pač sramotno. Jaz le povem, da bodo zemljaki moji dolžnosti svoje do Avstrije verno spolnjevali. Tudi poslanec Liech-tenstein zavrne posl. Turka. Isto store ostro grof Coronini, grof Hohenvvatt in dr. Steinwender v imenu svojih klubov.
Posl. Fiegl pravi, da poslanec Tiirk ni govoril v imenu zaveze skrajne levice, ampak čisto s svojega stališča. Poslanec protestuje odločno proti napadom na celo zavezo (antisemitsko in nemško narodno) in pravi, da njih naudaje pravi patrijotizem. Potem posvari in pokara še predsednik Smolka poslanca Tiirka.
Posl. Ttirk pravi, da se je izjava njegova za vila. On ni niti z besedo, niti z mislijo žalil vojske, ampak mislil je le na notranjo politiko. Naj se pre Čita sten. zapisnik, potem stoprav govori.
Posl. dr. Halbvich označuje stanje dijurnistov pri poštni hranilnici in v obče, ter želi v tem korenitih zboljšanj. Minister Bacquehem pravi, da se tudi na te moči ozira, ako imajo potrebuo kvalifikacijo in se počasi uvrste mej sistemizovane uradnike.
Posl. Vošnjak pravi, da je že povedal o svojem času, da koristi zavod „poštna hranilnica" ljudstvu po deželi, ker ga vodi v varčnost, a v škodo pak je, da bo koncentruje nahranjeni denar v poštni hranilnici Dunajski ; naj se porabijo denarji, ki se pobero po deželi v prid dotičnih krajev, naj se posojuje. Poslanec zahteva nadalje, da naj bodo ambulantni uradniki poštni na progi Dunaj-Trst tudi povsem zmožni slovenščine, sicer se pisma s slovenskim naslovom često prevažajo daleč po svetu, predno se izroče adresatu. Sedaj je v istini od 69 ambulantnih uradnikov vozečih se mej Trstom in Ljubljano le 5 zmožnih slovenščine, akopram drži večji del proge po pokrajinah slovenskih. Proga Dunaj-Trst ima 596 kilometrov; proga Spielfeld-Trst, pokrajine slovenske pa meri 322 klin., torej veliko več od polovice. Tiskovino poštne so pač sedaj nekoliko tudi slovenske, a napisi uradni, i to zlasti na Štajerskem in pečati poštni so le nemški. Vlada naj vender potrebno ukrene, da se neumerjena ta Btvar popravi. V višjem poštnem ravnateljstvu v Gradci ni nobenega konceptnega uradnika zmožnega slovenščine in zaradi tega se gode ulogam in prošnjam slovenskim velike neprilike. Vse to priporočam vladi in ministru trgovinskemu, da se vender jedenkrat ukrene, kar je pravično.
Posl. dr. Pattai govori precej dolgo o „poštni hranilnici". On kritikuje zlasti karteli mej poštno hranilnico in „ avstrijsko ogersko banko". Govornik razlaga v kaki neprijetni in neumestni zvezi je s tem poštna hranilnica. Namesto, da bi se razvila v državno banko in tako koristila ljudstvu in državi, postala je s tem kartellom služabnica avstro-oger-ske banke. Poštna hranilnica bi se v samostojnem rastu lehko tako ukrepila, da bi bila v posebno pomoč državi, katera bi se počasi lahko rešila pogubnih rok internacijoualnih finančnih sil. Poslanec Neuvvirth nekoliko zavrača dr. Pattai ja in pravi, da je poštna hranilnica sama želela kartelle z avstr. oger. banko. Dr. Pattai ga potem dobro zavrne. Minister Bacijuehem pravi, da je zveza poštne hranilnice z avstro ogersko banko le manipulativna in je hranilnica po vsem obranila svojo samostalnost.
Posl. princ A. Liechtenstein stavil je predlog, ki se prečita: „Vlada švicarska povabila je dne 15. marca 1889. druge države, da se uvedo postave v varstvo delavcev. Ni potreba, da označim nenavadno važnost te zadeve. Dovolj je, če se pove, da je od tega zavisen blagor velikega dela ljudstva in da je s tem v zvezi jačenje državne vezi in to glede zunanjih razmer kakor notranjih, saj je to uplivno na vojaško sposobnost. Ker se je pa jedenkrat že jednaka zadeva ponesrečila, spoznamo v zbornici svojo dolžnost, da se o tem oglasimo in predlagamo naslednje: Zbornica naj sklene: Visoki vladi se naroča, da se po vsem potrudi, da se pridobi c. kr. ministerstvo vnanjih zadev za to, da se odloči Avstro-Ogeraka v vzajemno urejenje, kakor predlaga vlada švicarska".
Predlaga se formalno še, da se o predlogu po § 42. opravilnika takoj obravnava. Predlog se v obče zadostno podpira in predsednik pravi, da je v odobrenje formalnega predloga treba dveh tretjin večine. Poslanec Plener misli, da predlog ni tako nujen, da bi se koj razpravljal in naj se le uvrsti prav kmalu na dnevni red in sicer jutri.
Poslanec prof Šuklje govoril je o dolenjski železnici. Poslanec naglasa, da je deželni zbor kranjski najprvo mislil to železnico kot glavno progo, del velike ceste, spajajoče narode in vedoČ iz evropskega zahoda skozi gorenju podolje posavsko čez Ljubljano in povprek čez Dolenjsko na Hrvaško in v Bosno in od tod v balkanske luke. A zadeva ta se ni tako posrečila. Morali smo misli svoje zmanjšati in zadovoljili bi se za sedaj vsaj z železnico spajajočo Ljubljano z Novim mestom, s postransko progo Grosuplje-Ribnica-KoČevje Pozneje zgraditi se mora seveda vsakako večja železnica v zvezo s Hrvatsko. Gospod poslanec potem navaja priprave za železnico. Potem navaja in dokazuje jako dobro potrebo te železnice za deželo kranjsko sploh, zlasti tudi za Dolenjce. Uzroke navaja tehtne in prepričevalne. Poslanec dokazuje, da se bode železnica jako dobro reutovala. Za vladanja minister-stva Taffejevega izdalo so je 110,766.654 gld. za napravo državnih in privatnih železnic v Avstriji. Vseh teh milijonov ni dežela Kranjska niti solda dobila. Čas je torej, da se za nas saj nekaj stori. Poslanec pravi, da bodo zastopniki dežele z vsemi silami zahtevali, da se ta stvar doseže. (Cel govor o važni tej zadevi po steuografičneni zapisniku.)
Govor državnega poslanca Nabergoja
v državnem zborn dne 3. aprila 1889.
Visoka zbornica!   Zadeva, glede katere Bom si izprosil besedo, ni, kar se tiče finančne strani njene, v nobenej pravi razmeri k velikanskim vsotam, katere dajo užitniuski davki državi, toda za moj volilni okraj, okolico Tržaško, je pa največjega pomena in za državo kot tako velike načelne] važnosti, kajti daljno trajanje razmer, katere je ustvarila najnovejši čas zakonodaja in njena izvršitev v Tržaškem ozemlji so v največjem nasprotji najvišjim pravilom davčnega nauka, s pravičnostjo obdačenja. Stvar je v zvezi s posebnim  razvojem užitninskih davkov za mestno pokrajino Trst.  Visokej zbornici bode pač znano, da v Trstu in okolici dosedaj državnih užitninskih davkov   prav za prav še poznali nesmo.   Naše  mesto   ima   stare pravice, pismeno zagotovljene s tako imenovano dedikcijsko pogodbo z dne 30. septembra 1382  in  država se  je tako ozirala na nje, da je v letu 1829. se odrekla pobiranju užitninskega davka v Trstu.   Formalno se v Trstu pobira le občinski porabni davek in iz njega se plačuje državi pogojena vsota, katera je odmerjena sedaj z 860.000 gld., v kateri vsoti so zapo-padene mejne carine, katerih se v Trstu nič ne plačuje.   Za to  pavšalno  vsoto  pa doprinaša poleg mestnega pomerija tudi vsa okolica Tržaška, brez ozira na to, je li zunaj ali znotraj  carinske meje če pripada pravemu ozemlju svobodnega pristanišča ali ne.
Opomnim, da so mestni porabni davki popolnem izredni, tako da v vsej Evropi morda ne najdete primere tako visokih davkov.
Pa kaj se zgodi? Lansko leto se je uvel nov žganjarski davek. Ta velja za vso državo, izimši carine prostega Trsta. Pa jaz sera že omenil, da okolica Tržaška ni vsa zunaj carinske meje. Več sel je tostran carinske meje in finančni minister sklepa iz tega, in to je razvidno iz odgovora na interpelacijo, katerega mi je dal dne 14. februvarija t. 1. da so ta sela Tržaške okolice zgubile pravice svobodnega pristanišča. Temu pa vender ni tako. Z najvišjo odločbo z dne 27. aprila 1852 postavile so se le pod kontrolo, to je ta del sme kakor poprej blago svoje dobivati, ne da bi plačeval kako fi-nančuo carino, vender le za svoje potrebe, ne pa za daljno razprodajo. Pa ta ugodnost se je dovolj drago plačala, ta sela morajo plačevati za to izredno visoke porabne davke in donašati k pogojenej vsoti za državo.
Kako se pa postopa z revnimi prebivalci tega dela oUolice Tržaške? Finančna uprava se nebriga za to prav nič, da so s pavšalno vsoto že zadostili svojim dolžnostim do države. Samo vnanja okoliščina, da so tostran carinske meje, zadostuje, da se popolnoma prezira, da so že jedenkrat plačali davek, in silijo jih, da plačajo še jedenkrat konzumski, oziroma produkcijski davek od izdelanega žganja; Vi vidite torej, gospoda moja, dvojno obdačenje, da si hujšega misliti ne morete. Ljudje bo že zado stili popolnoma davčuej dolžnosti. V izredno visokej mestni daciji plačali so tudi že svoj del državnega užitninskega davka, država je torej dobila, kar
Jtf^T" Dalje v prilogi.
Priloga »Slovenskemu Naroda" jjt 86 13, aprila 1889.
jej gre. Pa sedaj pride fiskus in zahteva od okoli-čanskega izdelovalca žganja še 35 gld. produkcijskega davka od hektolitra alkohola, prav kakor bi dotiču i k ne bil plačal še nobenega krajcarja. To je nepravično, to je dvakratno obdačenje jednega in istega davčnega predmeta, ki davkoplačevalca kar uničuje.
Gospoda moja! Jaz sam sem posestnik. Dovolite mi, da rabim primero, katera je popolnem po kmetskem razumu. Sin proda par volov, kupec plača kupnino in misli, da je stvar v redu in ravno, ko hoče odgnati kupljene in plačane vole, pride na-krat oče prodajalcev in zakliče: Stoj, tako ne gre, pri teh volih imam tudi jaz nekaj govoriti, meni moraš še jedenkrat plačati kupnino.
Kaj bi rekel  kupec na tako vsekako neutemeljeno zahtevaoje ?   Ravno tako in niti za las ne drugače postopa finančna uprava proti okolici Tr žaškej.
Dalje ne bodem govoril o tem, stvar se mi zdi popolnoma jasna. Opiraje se na to, kar sem povedal, prosil bi gospoda finančnega ministra, da naj bi on fakt, da je v Tržaškej okolici zares dvojno obdačenje, še jedenkrat preiskal in pomogel z administrativnimi naredbami.
Predno sklenem, zdi se mi, da sem zavezan še jedno važno zadevo najtopleje priporočati.
Kakor znano, bode se svobodno pristanišče v Trstu 1891. leta odpravilo. S tem se premeni sistem užitninskega davka za Trst in okolico in se bode uvela nova užitninska črta. Načrt za to novo Črto je tako nepraktičen in nepravičen, da bode Njega ekscelenca, če bi ta načrt bolje poznal, gotovo dal določiti pravičnejšo in praktičuejšo črto, nego so jo priporočile podrejene finančne oblasti.
Mnogo je nenormalnega v Trstu, vender če bi se tudi uvela užitninarska črta, kakor jo priporoča finančno ravnateljstvo vladi, bi bila očividna krivica, ker bi se nad polovico okolice uvrstilo v zaprto mesto, ozemlje katero obseza gore, doline in soteske, ki ima čisto kmetski značaj, na katerem so kmetije, ki se bavijo samo s kmetijstvom in kjer je hiša pol ure druga od druge oddaljena.
Prosil bi Njega ekscelenco gospoda finančnega ministra, da odpošlje zaupno osobo na lice mesta, predno se dotični projekt prodloži visoki zbornici, (Dobro! na desnici) ne dvojim, da se bode preverila, da bi nameravana črta ne bila pravična in primerna in pri tem bi jaz, ki dobro poznam razmere okolice Tržaške rad jej pomagal pri težavnem delu.
In še jedno! Z julijem 1891 se odpravi svobodno pristanišče v Trstu, kakor sem že omenil.
Dobro vem, da se ta odprava od marsikake strani želi in zagovarja. V Trstu o tem ne goje nikacih iluzij, dobro vedo, kako hudo bode zadela ta naredba mesto, zlasti revnejše prebivalstvo, in tako je ta stvar nasproti očitnemu dejstvu, da se nahajajo vse zgodovinske pravice, katerih bi ne smeli kar prezreti v pravni državi. Tega vprašanja sem se dotaknil, da prosim Njega ekscelenco, da se ž njim skrbno bavi, in da bi se, ko bode presojeval o pravicah do odškodovanja, katerega bode morala zahtevati velika občina Tržaška, postavil na drugo stališče, ne na strogo fiskalično (Dobro! na desnici.)
Nečem že naprej govoriti, kako naj bode to odškodovanje; pa naglagati moram, da bi direktna zveza Trsta z zapadom države grajenje železnice čez Ture in nadaljevanje železnice iz Škofjeloke čez Divače do Trsta po mojem bili najdragocenejši kompenzaciji, (Dobro! na desnici) kateri more dati država Tržaški veliki občini, katero bode hudo zadela odprava svobodnega pristanišča, kajti brez hitre železniške zveze z notranjimi deželami države se veletrgovina Tržaška nikoli prav razviti ne more. S tem sklepam. (Odobravanje na desni.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 13. aprila.
Državni zbor je že odšel na velikonočne počitnice, ne da bi bil rešil ves budget. Vlada je priganjala, da bi se budget rešil Še pred velikonočnimi počitnicami in tudi predsednik dr Smolka bi jej bil rad ustregel in je vedno silil, da bi bili po dve seji na dan, poslancem se pa ni tako mudilo in stvar je ostala nerešena. Jeseni se je obetalo, da bode budget rešen še do božiča, a minila bode velikanoč, pa še ne bode. Res malo je parlamentov, da bi budgetna debata tako dolgo trajala, kakor v Avstriji. Vsak poslanec bi tedaj rad govoril še po večkrat, da njegovi volilci kaj zvedo o njem.
Izdelovanje novega šolskega zakona napravlja v uaućiiem m IiiInI <tnI * u velike težave. Sprva je bil minister pl. Gauč to stvar izročil dvornemu svetniku dr. Ulrichu, a ta je kmalu spoznal, da težavni nalogi ni kos in je prosil, da se to delo izroči komu drugemu. Sedaj je prevzel to delo mini-sterski svetnik dr. Rittner.
Finančni minister si je nakopal sovraštvo Madjarov zaradi zakona O uročit ali Tisza je bil silno nevoljen, da se ogerski vladi poprej ni naznanilo, da se namerava tak zakon. Pritožil se je zaradi tega na najkorapeteutnejem mestu, kjer se mu je obetalo, da se ne bode nikoli več predložil avstrijskemu državnemu zboru zakon, ki bi tako se dotikal ogerskih gospodarskih razmer , ne da bi se poprej vladi obeh državnih polovic spo razumeli. Pa tudi grofu Kalnoky-ju imenovani zakon ne ugaja, ker utegne po njegovih mislih škodovati dobrim razmeram z drugimi državami. Madjari bi gotovo spodkopali stališče pl. Dunajevskemu. da ne uživa tako velicega zaupanja krone in nema tako ve-licih zaslug za zboljšanje državnih financ.
Ogerska ima precej prenovljeno minister-stvo. Debata o zakonu je bila pokazala, da se s prejšnjimi ministri več ne da vladati. Novi ministri so zopet vzeti iz liberalne stranke in opozicija ž njimi ne bode dosti bolj zadovoljna nego je bila z njih predniki. Novih ministrov pa čaka mnogo dela. Nov finančni minister bode moral vse sile napenjati, da zboljša državne finance. Pravosodni minister pa bode imel težavno nalogo, da zboljša pravosodje, ki je jako zanemarjeno. To delo bode tem težav-neje, ker ni lahko dobiti na Ogerskem sposobnih sodnjih uradnikov.
Vnaiijc države.
V Srl»iji nadaljuje nova vlada dela za popolno izvedenje nove ustave. Ustavni odbor sedaj izdeluje nove volilne rede. Ko bode končal delo, snide se komisija obstoječa iz predsednika državnega soveta Zenica, predsednika in podpredsednika zadnje velike skupščine, predsednika kasacijskega sodišča, da bode določevala, koliko poslancev voli vsak volilni okraj.
General Boulanger v Bruselj i mnogo občuje z bonapartovci, katerih je mnogo v belgijskej prestolnici, in s klerikalci. Fraiiroski republikanski listi take stvari kaj točno objavljajo, da bi narodu pojasnili, za koga da prav za prav deluje general Boulanger. Mnogi francoski listi, ki so ga nedavno Še v zvezde kovali, gji že sedaj smešijo.
Kako bodo v Rusiji presojevali premembo vlade v 11 ti m uniji, še ne vemo, ker še nesmo dobili ruskih listov. Prvih vesti, da Catargiu prevzame vlado neso bili baš proveo veseli. „Novoje Vremja" se boji, da je Catargiu morda kralju obljubil, da bode vodil politiko po njegovi želji. Sicer se pa bode stvar kmalu pojasnila, misli ruski list. Kmalu se bode videlo, kake politike se hoče držati nova vlada nasproti Rusiji. Če bode prijazna Rusiji, bodo tudi ustavilo grajenje trdnjav na ruskej meji. „Garaždanin" pa piše, da rumunskim bojarjem ni dosti zaupati, kajti baš bojarska stranka je bila poklicala nemškega katoliškega princa Karola Hohenzollernskega na rumunski prestol.
Domače stvari.
— (Shod volil cev III. razreda) bode jutri dopoludne ob 11. uri, v ponedeljek dne 15. t. m. ob 7. uri zvečer pa shod volilcev II. razreda v mestni dvorani. Gospode volilce opozarjamo, da se mnogoštevilno udeleže in s tem pokažejo svoje zanimanje za občinske zadeve.
— (Dru š tvo „Pravni k" vLjubljani.) V sredo, dne 17. t. m. ob 7. uri zvečer je prvi dru* št veni shod vLjubljani, v hotelu „pri Slonu". Dnevni red: 1. Pozdrav in poročilo društvenega načelnika dra. Frana Papeža. 2. Predavanje društvenega odbornika dra. Danila Maj aro na: nO novem črnogorskem imovinskem zakoniku." 3. Posvetovanje o izdaji zakonov v slovenskem jeziku; z uvodom društvenega odbornika dra. Andreja Fer-jančiča 4. Posamezni nasveti. 5. Prosta zabava. — K obilni udeležbi vabi odbor.
— (V zadevi „Zaveže slovenskih učiteljskih društev".) Ker je več slavnih učiteljskih društev izreklo željo, naj se prvo zborovanje „zaveže" preloži na velikonočni torek, sklenil je os-novalni odbor, da se vrši omenjeno glavno zborovanje dne 23. aprila t. 1.
— (Gospod France Dol ene c;) trgovec v Mariboru, blagovolil je prevzeti poverjeništvo podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaji.
— (Domača umetnost.) Gosp. L. Grilc, slikar v Ljubljani, razstavil je v oknu Giontinijeve prodajalnice na Mestnem trgu jako dobro pogojen portret g. Fr. Ks. Souvana.
— (Velika predstava vkorist podpornemu društvu Dunajskih velikošolcev. Vsa slovenska Ljubljana je od vsega srca udana mladim Slovencem, ki se na Dunajskih velikih šolah
pripravljajo za razne poklice, v katerih bodo pozneje služili našemu narodu in naši domovini v prid, in zategadel je z velikim sočutjem pozdravilo novo dobrodelno napravo, slovensko podporno društvo na Dunaji namreč, katero so osnovali domoljubi in kateremu je blagi namen podpirati gmotno revne slovenske dijake ter jim tako pomagati in olajševati, da v borbi z vsakdanjim življenjem ne omagajo, ampak da poleg dobrodelne pomoči izvršijo svoje študije. Kdor je bil sam na velikih šolah, ta ve, da so slovenski velikošolci vsake podpore potrebni iu vredni. Večina slovenskega razumništva, ki je danes delavna na političnem in književnem polji uašem, prihaja nam z Dunaja iu Gradca, in zato je pač naša domovinska dolžnost, da zdušno podpiramo in pomagamo uzgajati bodoče bojevuike naših pravic in bodoče zastopnike slovenskega razumništva v obče. V Ljubljani se je že ves čas mislilo, da mora tudi naše stolno mesto nekaj storiti za svoje rojake na Dunaji, in mi moremo že danes poročati, da se je pod pokroviteljstvom gospe Mu r-nikove zbralo lepo število vrlih Slovenk in Slovencev, kateri bodo priredili dvakrat, in to prvikrat na velikonočni ponedeljek, veliko predstavo v čitalnični dvorani na korist rečenemu podpornemu društvu. Za danes naj javimo samo toliko, da se bode predstava vršila s prijaznim sodelovanjem vojaške godbe in daje na programu prolog, potem vesela igra: Udova in udovec, katero bodo igrali dile-tantje, in naposled tri žive podobe, pri katerih sodeluje ćez 30 Ljubljanskih gospic in gospodov.
— (Godec. — Poleg narodne pravljice o vrbskem jezeru. Slpisal Anton Funte k.) Pesniški ta proizvod, ki smo ga že pred nekaj časa napovedali, došel nam je danes, zato odložimo oceno za jedno prihodnjih številk.
— („Slovensko pevsko društvo s sedežem v Ptuj i") razposlalo je ravnokar note za na letošnji koncert in sicer moške zbore: Dr. Ben. Ipavec „Slovanska pesem", Da v. Jenko „Na moru", Ant. Nedvčd „Slovenska dežela" in, „Slovo" ter mešane zbore: Hugolin Sattner. gOpomin k petju", Ant. Forster „Naše gor 6". — Nadaljna dva mešana zbora bosta se v kratkem natisnila in razposlala. — Slavna pevska društva, cenjeni poverjeniki in vsi čestiti člani prošeni so, da pričnejo z učenjem teh zborov in skrbo, da se petje dobro obnese. Ob jednem blagovolijo naj čestiti poverjeniki udnino pobrati, da se morejo računi urediti, — kajti odbor imel je na tiskovinah obilo izdatkov, kdor članov po pomoti glasov ni prejel, izvoli naj se oglasiti, da se mu pošljejo. — Koncert vršil se bode blizu Celja v prvi polovici avgusta. Natančneja določila dojdejo v kratkem.
— (V Sodrašici) odprla se bode v kratkem poštna in brzojavna postaja.
— (Nezgoda.) Na Pragarskem je včeraj zjutraj sprevodnik J. Stvarnik z Dunaja pal s ku-rirnega tira in z razbito glavo mrtev na tiru obležal. Stvarnik zapustil je udovo in Čvetero otrok.
— (Pri Podčetrtku) bila je v sredo po-poludne huda nevihta s točo, ki pa ni škode napravila. Na hrvatski strani je trikrat strela udarila. Najprej v zvonik v Poljani, potem v leseno klet in v nek hlev. Klet je pogorela, hlev so pa rešili.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Beligrad 12. aprila. Minister notranjih zadev, Tavšanović, je vsled mnogih pritožeb o nezakonitostih pri občinskih volitvah, vnovič odposlal okrožnico okrožnim načelnikom, v ka-terej jim naroča, da preprečijo vsako nezakonitost pri občinskih volitvah, ko bi se pa javile pritožbe, da najvestneje prično preiskavo.
PeterDUrg 12. aprila. Bivši metropolit Mihael pojde po veliki noči na srbsko vlade poziv v Beligrad.
Pariz 12. aprila. Senat izvolil je preiskovalni komisijon državnega sodišča. Ministrov pri volitvi ni bilo. Senator Delbreil poslal je Leroveru pismo, v katerem pravi, da političnemu zboru ne priznava pravice, soditi narodnega zastopnika. Postopanje proti Boulan-geru je izzivanje splošne volilne pravice, pre-kucijska naredba, zato se državnega sodišča obravnav ne bode udeleževal. Tudi Leon Renault izjavlja pismeno, da ga ne bode k obravnavam.
Bruselj 12. aprila. General Boulanger uložil pri tukajšnji podružnici „Credit Lvon-naisB osem milijonov frankov.
Rim 11. aprila. „Fracassa" meni, da glede potovanja kraljevega v Berolin še ni nič
gOto\ig:i.
Dunaj 13. aprila. „Wiener Zeitung" bbjavlia s.nilrcijonovani brambeni zakon.
Pariz 13. aprila. Senat vsprejel povišanje carine na rž in r/eno moko, kakor je je bila sklenila zbornica. Zakon bode v kratkem pravnvi ]javen.
London 13. aprila. Izvestje Reuterjevo: S 8«nio>l' se javlja, da so nemško ladijo „01go" s skalovju spravili v morje, Ladi.ja malo poškodovani <-iIplula bode v Sydney. Na Samoi popolni mir.
Razne vesti.
(SI ep ar j a ujeli ) Ubežnega agenta Av-guM;. N nv aka prijeli so, kakor se 11. t. m. javlja Z Dimi 11     v Monaku
^Velikanska tatvina na laški žele/ ti u: i Iz Rima se 9. t. m javlja: „ Včeraj po nori uk 'i so na železnični progi od Genova do Flori- lepoznati lopovi v Ilerolniii obče pozna-teniu .-emu poslaniku v Rio Jaueiiu, grofu de Rm!'. V leri jfl do 1888. leta služboval tukaj kot po-bi n • sovetnik iz potne prtljage vse dragocene Btvai !. n.oj temi tudi vse rode diplomatove. Škoda znaša 4t).0O0 lir.a — Vedno se ponavljajoče tatvine in pouH-ti roparski umori po laških železnicah jasno SVeil«-('to prežnlostne razmere javne varnosti v Ita liji. Preti dolgoprstniki, v katerih „fcrni tajni družbi" Be !>v j" nahaja tudi mnogo žele/.n č n i h uradnikov, v žel'/v, (■• :• m vozu ni varna nobena stvar, niti živ -ljenje i ••.
l'ožar.) V Severni Karolini v Ameriki uniii: i popolnem 9. t. tn velikansk požar mestiee S mi" i ' 1 e ld.   Škodu cenijo nad 100 000 dolarjev.
ct-M-^j-----w w
MMll m
• t Ji
vse leto gld. 4.60; za pol leta J. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
----\Jt#
Izkaz o doneskih
doslili  „Odboru   za  zgradbo Fran Levstikovega spomenika1' v Velikih Laščah.
Konce.)
Prenos   .   .   ,   577 gld. 20 kr.
Gos,i. Al. Doplor, knnc'ist v Mokronogu . I „ 60 „ i . Smole, trgovec v Sevnici ... 1 , 50 , 1 •-. Levstik, posestnik v Mal i li Laščah      1   ,   40 „
Po I s;^d. so darovali Simon Kobel,
0 - tmdcuBtar, Anton Triplat n* Ko-hm M Jieli j Anton Kinu, ce«. kr. komi-h.r i;i Krškem; PavelBoritmk, učitelj v lin j li ; Anton Khiic, trgovec v Dvoru ; A . Suuec. posestnik v Tržiči; I*. Uolar, vodju Ij. sole, Kr. Kokalj, učitelj, Andr. Žntiirtr, c. kr. okr. sol. mol'. <ir. Jakob Kaići«', c. kr. držav pravdu k, J. BoDMO, k. i -1 .o o* V LiinblJHiii; K ran Marti, Fran M-ud.O, Ivan Stošir, Mat. Valjavn- in J i »d S tarč, kr. profesorji v Zagrebu «jVoJ« ii h C »udolini, u. kr. Sodnik v p, v Konto ljevici; Ivan SUnlo, not. kand. v Rre-4 C iii; dr. Iv. Dečko, odv koocipijent v ('o:ji; I'Vidolin Kavolč, c. kr. nadporoo* li k v Oseku ; Anton PrOSuoik, Ivan Kapeli«, Ant. Kožar, J Stajer, notar, Atldr. S. d, nudučitelj v Metliki; Fran ttrežnik, c. kr. profesor v Rmlolfovein; dr. Jak. PL.nat, odv. kom:, v Kamniku, H. C. R- ssbacher trg v Celovci ; Jurij Skofic, pos. Šantvid pri Brdu ; Dom Dereatii, C. kr. davk. prittav na Brdu; Ivan Burja, c. kr. nrožniftki »m/.m na Kršktm . J«.s Štrli, Jane/. Steh, pos. v Mali vasi ; gos. Ana Hočevar l'odtiir jak oiu ; Matija Ivane, pas. na Strmcu; Martin Drohnio, poi.
1 a Rasici; Jos. Gfiderer, oskrbnik v Peklu; Anton Marolt, nos. v Dol. ltntjah; Jak. Srpan, pus. v Vel. Laščah; Jakob l*ak ž, pos. v Ponikvah, Jak ZakrajŠek v Vol. Laščah; Franc Jamnik. poBi-stnik na Pijavi Gorici; Al. Vdovič na Roba; Ivan Tomažin, c. kr orožnik v Velikih Laščah ; J. Prham, c. kr. davk. uradnik, ,N5.i OOiak /. Grabna ; Jernej Marolt, u a Pustem hribu; Franca Puceli v Vel. Laftoah; Fr. Črnupoj,   'ičitrlj v Smatinu
god š. G.; Aliba ,I .k-e na Robu; Janez !olar, na Turjaku; Jož« Žužek, v Dvorski vasi ; Jož« Pcfiek « d Peoka; Andrej Klančar v Krvavi peoi; Janez Jaklič, na Kolpi; Janez Z^ouc v Podhojnim hribom ; Jan. Hribar, v Dolenji vasi ; Jože Gruden, na Vulaki ; Janez Grbcc na Igu ; Ivm Wolibng trgovski knjigovodjt . . 83' , — , 4i. lian Čr^ik, c.kr. knjigov. v Metliki     —   „   60 ,
„ Fran Eržen v Šentvidu.....—   ,   30 ,
Po 00 l<r. so darovali prg.: Martin Ka-TDCDsek, Ivan Taufiek, Jos. Jakopič v Metliki; Anton Žužek, pns. v Dvorski vasi ; Anton Krese v Mal h Laščab ; Pod-loški kovač, Joie Hoievsr Puški, Jos. Buvdek Knejski, Fran Glavan v Velikih Laščah ; Jan. Hočevar v Velikih LaSčah ; Ant -n Marolt v Vel. Laščah; Alojzi i 7. gostilničar    v   Ljubljani; J.
v Fonikvah; .Janez Grebene na J J . Kranc Erfu j   v Zagorici; Jože
fc»,,. • ,   Ponikvah; Anton  Peterlin na
Robu ; Al. Jiitihar na Javorji ; Matija Kline, Matija ^trumbelj vZ-len-»ki vasi; Ivan Ztfonc roi Oiolniku; Jože Ivane v Dvorski »aji ; Jože Žužek pri Mirolč h : Anton Skerli na R i§ C" ; Anton Zakraj-
ifk Podsmn ko; skupaj...... 10   „ —
Po 20 Kr. so darovali gg.: Dav. Vuk.ii-Dfč, (i ust. Pranrov, G;. Badovinac, Jos. Hrehorie v Metliki; Franc ZakrajSek v Ponikvgh; Iv. Somrak pn Logarjih; J. Grandovec v Kompojah: Iv J ik-<e na Javorji ; Jsk.r Uavd-k na La^ii; Jofttl Teček, Ivan Škulj, Fran Levstik » Malih I. 'V ih : Jane/. Ritrlor na Brapreddi ; Anton Levstik na Grrbenn ; Jak. Brin-s«k in Fran Modic pri Sv. Gregorji ; skupaj.......•   .    .    . :i    - 80
Skupna vsota.....t>5b iO ,
Miha Lenćek
predsednik.
Fr. Ivane, F. Gruden,
tajnik. bb.gajnik.
Popravek: V včerašilera izkazu naj se v zad-njfiu odstavku : n • o 2 ^Id. so darovali" blagovoljno popravi znesek 80,  mesto 22 gld.;  skupna v«ola ie prava.
rJT ii J c* i :
. 12. aprila.
Pri >li»li<i: I[erwirs<eh Gebauer, Se1 wmnberger, Friseli, Stiasi.y, Lustig j, Dunaja. — Froin iz Gradca.
Pri Klonu : Kleer, Bollasr, llochsinger, VV.rts, Vogel, Sattler,   Schmied z Dunnja. — Bvgea Slocowich iz Trsta
— Keich iz Reke. — Miirzel i i Pnlja. — Neman iz Siseka.
— Partuscbka iz Trsta. — Richtman   iz Zagreba.
Pri Južnem  ICOlodvorn: Kiope i"-, iz /.•• leznikov.
— Sob O beri • Dunaja.
Meteorologično poročilo
n ! ("as opa- L Stftn|^   | Tem-
j 1 ;uarornetra
a    novanja J . peratura
Vetrovi
Nebo
Mo-krina mm.
7. zjutraj 24 9 mm. 2. popol. 736*0 mm. !*. zvečer , V20 f> mm.
7-6" r,
12-8" C 7 U"C
si. sv/,, sl.jz hrezv.
dež. o bi. jas.
1 0) mm.
dežja.
Srednja t-mpirrHtura 91°, jednaka normalu.
IDunajska "borza ■ ine 13 aprila t. 1.
(Izvirno tologmfiona porodilo.)
vfterai — daoea
fapinia renta.....gld.  8-V20 — gld.  85-10
Srebrna renta.....,     85 85 —   n 8r»70
Zlata renta   ......     ,    11070 —   , 110-90
V ,  marčna renta.....100 2 "> —    , 10025
Aikciie narodne banke.        .     „   906'— —    r   SK)r>'—
kreditne akcije.....,   2^925 —   „   298 2'i
I.ondon........,    12025 —   , 180*15
Srebro...... :     „     —'—     —   ,    —*—
Mapo!....... ,       9-51«/,  -    ,      9-51»/.
G. kr. cokini   ... .       5-66     —   ,      6 «6
Vemftke marke  ... .     F»8-77V, — *H 75
1% državno «ro*.ke iz I. 185 4     250 gld. 138 gld. 50 kr.
Državne sreftke iz 1. l*M Hh>   . 181   „ .50 „
Ogerska zlata renta 4°/„    .   .       ...     —   „ — .■gorska papirna renta '>";0   .       ... 96
v,(l Stajeruke zemljišć. odvez, oblig. 104
Dnnava reg. srečke f»"/„ IQ0 gld. 124
Zemlj. obe. avstr. 4V«*/,, zlati zast. listi . 121
Kreditne srefike.....BX> gld 191
Kudolfove srečke..... 10 ., —
Akcije  anglo-avutr. banke 120 ,, 128
Traramway-druM.. velj. 17«) ^ld.  a v. —
GLAVNO SKLADIŠTE
Si
IllIl^T^----najčistije lužne
KISELINE
najboljše zdravilne in osvežujočo pljnee, ki se je vedno dobro obnesla pn želodčnih in rrevnili boleznih, pri bolezni ledic in mehurja in jo priporočajo najprvi zdravniki kot bistveno po«lpiralno sredstvo pri Karlovo-varifiki h *<lruvljenjili in zdravljenji porabi teh toplic. (11—1)
CIRKUS RICHTER,
velika gala-predstava.
Začetek točno ob 8. nri zvečer. — Kasa se _ odpre ob Va7. uri._(258-5)
Ste v. (U27
(282 - 1)
75 25 25 50
10
Za sv. J u rja rok 1889. leta odda mestni magistrat v poslopji za hrambo gasilnega orodja v šolskem drevoredu jedno na oglu proti Ljubljanici ležečo IHCSllico V liajeill in sprejema ustne in pismene ponudbe o navadnih uradnih urah do u štet ega 27. dne tek o č ega mes e ca.
Mestni magistrat Ljubljanski,
dne 9. aprila 1889.
Nič vec mokre noge ali trdo usnje!
To doseže le I. Beiidibisu iz Nt. Yulena ttntt (£.6—16)
c. kr. privllegovana nepremočljiva
hranilna mast za usnje,
potrjena h stotinami  apri&eval (c«ne: cela  Akatlja  1 telil., I  »/, likatlje 50 kr.,  '/4 »katljo 25 kr.,  l|H škatlje  12'/, kr.); potura ea likanju usnja ravnokar patentovana
hranilna MM za usnje,
nu lak /.:» nanjo ali niomentid lik, tudi ne apretura za u-oije, niarvfč bolj cdjnato likalno crnilo, katero jo preskusilo c. kr. državno vojno miuieterstvo ter dovolilo, da se sme rabiti za usnje v c. kr. armadi. CeRC : 1 kilo 1 gld. 20 kr., 1 Steklenica st. 1: 1 gld., št. 2: 40 kr., 8r. .H: 20 kr. — ltii/.prod;ij;iic.uui rabat Dobiva v vsili večjih krajih monarhija; \ fdubljani pri Nv1iiimiiIk*u dt Weber*Ja m A. Krisper-Ju. — Nvurliuo pred |»ouare|nnJI! —-Prosi so za ponudbe v raapro<luJnn|e, kjer de ni založbi.
V ^Narodni Tiskarni" v Ljubljani
so izšle in se dobivajo po znižani «enl sledeče knjige:
Otel In sinovi.
Roman. Ruski spisal J. S. Turgenev. Preložil Ivan Gornik. Mala 8°, 357 strani j. Cena 50 kr., po poŠti 55 kr.
Umilna.
Spisal Andri Theuriet, poslovenil Vinko. — Ml. 8°, 143 stra nij.  On« 20 kr., po pošti 25 kr.
Vilrnslii lirocliiik.
Spisal Emile Souvestre, prevel Afuhoder. — Ml. 8°, 82 stra-nij.  Cena 15 kr., po poŠti 17 kr.
Iftiievnlk*
Spisal Ludovik UaUvy, poslovenil Vinko. — Ml. 8°, 95 strani).  Ceua 15 kr., po poŠti 17 kr.
Za ilra^ueeiiim korenom.
Povest Iz življenja  kitajskih  pogozdnikov.   Spisal  A. J. Maksimov.   Poslovenil  J. P.   Ml. 8°,   141   stranij. Star.e 20 kr., po poiti 25 kr.
Pariz v Ameriki.
Kouiau.   Francoski  spisal Heni Lefebvre.   Poslovenil . * . Stat nominis umbra.   Ml. 89, 535 strani j.   Stane 50 kr., po pošti 55 kr.
Trije javni govori.
Tri dni v Ntureiu Kimu. Govoril prof. Fr. Wiesthaler-— Aiustvo v nIovenski narodni pesni. Govoril drd-Ivan Tavčar. — Jeanne d* Are, devica orleanska.
Govoril prof. Fr. Šuklje.   Ml. b°, 134 stranij.   Ceua 20 kr., po pofiti kr.
Ukrajinske flunie.
ČeSki spisal E. Jelinek.   Poslovenil Podvidorski.   Mala H', 84 stranij. Cena 15 kr., po pošti 20 kr.
Ivan Klio^ar.
Zgodovinski roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil J. Kr* iišnik. — Ml. 8«, 198 stranij.  Cena 25 kr., po poŠti 30 kr.
.!unuk našega rasa.
Romat..   Spisal  M. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 264 stranij.   Cena 40 kr., po posti 45 kr.
Selski župnik.
Roman. Spisal L. Halh>y, poslovenil Vinko. — Ml. 8', 208 stranij. Cena 25 kr., po puSti 30 kr.
Knez Serebrjanl.
Romati. Spis»l grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. S\ »509 stranij. Cena 70 kr., po poŠti 80 kr.
M O V.
Roman. Spisal Turgenjee, poslovenil M. Mdhvrh. — Ml. 8*, 32 pol.  Cena 70 kr., po poŠti 80 kr.
Diilirovski.
Povest.   Spisal  A. S. Puškin, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
Časnikarstvo  In naši časniki.
SpiBal * * *   Stat nominis umbra.   Ml. 8°, 19 p6L Cena
, ošti 45 kr.
4477
-= Najnovejše leposlovno dela! E=-
NARODNA KNJIŽNICA.
I. /1171 h.
POBRATIMI.
!Romaii. — Spi-a I čir. T. "V0S3n.JEi.lr.
Elegantno vezan 1 prid. 20 kr.
Dobiva M V , NARODNI TISKAKNI-  v i,]uh Ijani 111  v   ilrn/ili k u j.^hrunli.
IIT»gg *<• nikoli lit l>llo!I
I zvezek šagren-kizlovme av. v. gl. 6 50 in več
vsukuvrstiic umije lit k j»ri pn .tajoet« utvari,
dobe se po najnižji ceni pri
Juliji Moises-u
v Ljubljani. Židovske ulice štev. 5, v Vam zdi mi, Frančiškanski trtr *-tev. 48. JJs^""  Vnanja naročila izvrše se po poŠti ali železnici najhitrejše proti povzetju. -TD*a (219—i)
Proti ognju varne blagajnice in kasete
po ceni In najsoliineje narejeno.
Na vbi-Ii razstavah jako visoko odlikovane. Založnik v si b av^tri'-o^rerakib železnic. poA-nih hranilnic Itd. Odlikovan od Nj. c. kr. vede* ta »t Mi ■/. veliko zlatu svetinjo /a umetnost, znanost in industii o. (8—90)
Blažiček.  Uunaj, V, Stran-seu^asso 17.
Tstertovane Strakosct-Eoner jeve
stroje za pranje in munge
priporoča (57-1*2)
ALEXANDER HERZOG
Dunaj, Sika, BrliMntnim 'J. Katalogi >ast4>nj in Franko.
Brnsko sukno
poinlatate in poletne fllleie
y oilrezkili p > •'•l   m   to  je  pij A Dunajske
vatu vsa« odruzek) kateri stanu jy*PT Kui. 4.**o i/. rtv *W4
l)£?r   Vjld. •!.— iz ti'hjm.- "TS!53Q JJC-    »Id. 7.75 i/. Jak«! fin. jp.^"  10..">o i/, ii • j li t    A. ■ -*%Q
pristne ovčje volne.
Nadalje ili_«<     i>i.'itačf, m av'lo pretkana jtreHe*
nasto su no. letni bideu, i»» Za H V roj 0, blairo iz sukam », ki e aum prati, fino iu imjthn-jso črno sukno za s .1-o.ske obleke i. t. d, i. t. d nupolilJH proti i«o «y,i-i; ii zu» s ^ u kot rVulltM iti Koltdua :olin» ZtlMIu i llil> —1M
223.1cg-a, sulcna
SIEGEL-3MH0F v BRNU.
Izjitva: Vfcik i.ir./, k je .'110 m dok' i II IflH cm
širok, torej /.aib.sru.e zi c- 1 i UltllkM oldfko. Tudi Hn poAlje vs.ioeiru libidu toliko luvtruv, kolikor ktio ki*lb Jamni -><•. da «h ponija ra>Ud tako bbtjto, kakor se Itbere Moreč. l'*on-l /.aH ton) Iu fVauko.
Letno grebenasto blago
jako elegantno in tTAJno za moško obleke v dvajset različnih barvah, katerim ne Škoduje  pranje. (><> cm Široko,
I cela obleka 67a metra le gld. 3.
Jedcu poskus zadostuje, da so preverite o izvrstni kakovosti le**a blaga, ki se lahko pere.
Brnsko sukno
so razpošilja po čudovito nizkih cenah, in sicer:
I o <l i »liro Ikitže :
8'10 m za obleko.....gld.
3iO...... ......,
»•10 ,, HI O „
8 lO „
8 10 ,.
810 ,,
3 io „
»■io ,
8'tO ,
8.10 ,
♦ Na najnovejši in najboMi način » J                                  umetne                 (825--V) *
$ ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo« •>
♦ vanjt*  in   -.m'  KAl>ne   loitra.:       — oddtranuje •
♦ Bobne bolečin«' z usmrtenjem živca *
♦ zobozdravnik A. Paichel, ♦
^ poletf Br%ri*0fclUCa   čevljarskega) 'im.Hi    I. ;mi|.rni|ilr. Jj
boljlo obleko .
■ • 11 ■
fino       ,, i
•» •» •
• ' it jako fino obleko
.S.50 6,— 6 — 7.SO 8f)0 9 — 960
1 0 r>o
12 BO
„     ..        „       ■   • M.— za najfinejšo obleko  gld   16—20
N«Jlzvrstnej« Hruško blago za suknje:
2 10 m za ogrtan.....gld. 6,30
8'10 fini ogrtao ....    ., 8.40
•2 tO .. najfinejši ogrtač . . ,. 18 &0 1 kos francoski pnpie-gilet . . ,, l.&O 1   „        „ h       „(sport)    „      2 50
Crni jieruvienes in doskins za salonske obleko 3 26 m za trld. 10 in vec.
Pri n&rocbah nzorcev naj se pove, kake vrste se žele.
2E^:a-xl Pecliaczek:.
Brno, /elnv trh 18.
Pofclje ae le proti prodpoilljatvl zneska ali proti povzetja.
Uzorci zastonj in franko.       (14&—7)
Kroj alke karte nzorcev nefrankovane.
Izvrsten med
(pravi ^j« ran tira u pitanec)
dobiva m.' v kosltrenih ikatljah po 5 kilo, kilo SO kr., ikatlja 30 kr., proti predplac iu ali poštnemu povzetju pri        (118 i4)
OROSLAVU DOLENCU,
*v«Mv<rJi v I.juLl j.iui.
Uzorci
tta vse kraje franko!
Sukno po tovarniških
eenali, od najeenej.se dt»  najlhiejše baze.   Meter po 1 gld. in več do najtinejše buže za pomladno in letno potrebo. Od rezki ae dajo ceneje nege kjerkoli drugod, in sicer: (i it h)
Mtr. 3 10, za celo obleko .      .      glrl. » 30
3 10,  „ .      fino        .       i        ,    5 60
„     310,   „     „ ,     jako fino „ 7.60
„ 3 10, „ „ „ najfinejše gld. 9.60—14.— , 2* 10, , cel ogrtao . . . gld. 8 60 a 2 10, „ , % fino . . „ 5. -„     210, „    „       ,       jako fino .        . 7.40
n    2 10, ,    „       (       najfinejše „9 60
(!rno sukno za salonske obleke po gld. 7.60 in veft.
Letno grebenasto sukno, ki  se ume prati, po 3 gld.
in već. I'biuet-gilels po 60 kr. in vcfi. Sukno vsake vrsto ceneje kakor kjer koli pošilja
Zaloga c. kr. pr. tovarn za sukno in moderno blago
Morica Schvvarca v Svitavi (Zwittau).
Gospodom krojačem knjiga vzorcev pošilja frankovane.
Hajcenejši in najboljši vir za nakup je zaloga blaga ri67~7) FILIP TICHO, BRNO Zelny trh 21 in Radna ulice 17. t	
\ Blago za ženske obleke 1 Najnovejše   in   najelegantnejSe   za po-1 mladno in letno sezono 100 cm. Široko. 1 1 <il>li'ka = io metrov «UI- €.5{0.	Brnsk« sukno ! za mo&ke obleke najboljše baze, najnovejši poćrt,  za celo mo&kn   ohleko 310
|    Rumburški oksford 1 (pristno-barvast) v najfinejših izdelavah. 1 1 ItosS" I»unaj. vatlov «I<1. 4.50. 1 najboljše bnže   .   .   o. glrt. «.50.	Sternberski kanevas j (garantovano prUt.no barven) 1 vatel Širok v vseh barvali,   progast  in križast 1 krni 3ii Dunaj, \ nt lov  Rl«l. 5-—.
1 ItiinilMirsU., */+ Široko, posebno za moSko perilo pripravno 1 1 koa 3o I>iiiutj. vatlov «.50.	Domače platno j najboljše baze, kompletno 30 Dun. vatlov 1 koM *lt......Kkl. 4.50. 1 kot« »/4 •            •   •   1  Kl** 5.50.
SIFON 1 jnko dobre baze,  posebno pripraven za mošk, žensko in otroćje perilo,  90 cm. Široko, 1 k«»* Ho Duu. vatlov* Vrat©: u -Ml- 4.50, S.AOf 0.SO, 7.50.	if»i.i§ mfa 1 iz dobrega Sifona ali moCnega platna s širokimi  čipkami    Kompletna velikost
I £iite zastor j       turftki pofirt, kompletne dolgosti IkriiKe buie    ....   «l»l. 8U541.	Garnitura iz jute aestojeca iz 2 posteljnih odej in  1 prta, kompletne dolgosti v najlepših izdelavah gld. a.80, Iz ri|»aa ^Ul. 4.50. |
Ostanek posobne preproge 10 metrov dolg, moćne baze Riđ, 3.0O.	iz sukanca 10/4 dolgo  .   .           1.20. 1 iz same volno 10/4 dolgo .   «1*1. 3. —. 1
Itfovote 'blaga, ki se smejo prati za moSke obleke (garantovano,  da se sme prati) gladko, progasto in križasto 1 Cela moSka obleka iz grebenastega blaga G*" metrov   «1<I.        . i Cela mofika obleka iz platna                    d40      „          ,1     4.—. P	
aTaorel aaatonj In franku. — ltu^poNiijn m«» pt» poiltaiemi pevsetii. f	
C. kr. liriv.
železniška tovarna
na Dvoru na Kranjskem ~*3S*g
priporoča se za zalaganje (217—7)
k«M»ieren«»K», litega blafta« v velikej izberi, ojfiijift« in utcuJlMenili delov«
koli..v v vsakorfinjej obliki in velikosti itd. itd., litega Itla^a m slnvhe : stebrov, opnjemacev, svctilničnih stebrov* priprostih iu olepsanih, palic za okrižja, celih držaliSfi, polževih Btopnic, stresnih oken itd., ee\IJ za stranišča, plino- in vodovode, celih vodovodnih oprav, vodnjakovih cevij, sesal k itd, ruduiNkilt url|irnv: stop in mečkal, pripravljalnih, zavornih naprav, strojev za vertanjc kamnov, rudniških vozk itd., fiižin> nklli naprav: valjarjev v pesek litih, trdilnih valjarjev litih v surovo železne ohlikov-nike, peresnih kladiv, kleSč, škrpcev, itd, Htrojnih ilt*(ov surovo litih in zlikanih, parotb Ktro)«'v do 60 konjskih sil, raMtlluluko v in pavllifunov iz litega in kovanega železa, iuilii»*klh priprav. pai»lriilenllt priprav« uvuuv za vodne tavbe, rcNPrvarov v vseh velikostih iz ploSčevine in litega železa, Imlilu po Girnrdovej in Jonvalovej sistemu po & do 200 konjskih sil, (ruiiNiniMijsiklli priprav: vrntil, plofić za jermena, Čelnih in stožnastih koles z lesenimi in železnimi zobmi, stalnih, s tenskih in visečih steljk, ploSč za vrvi, konopce in žične vrvi, itd., *lro|«\ voiloMtolpiito« udvaJuJoAlti vvdodržuia »trujev, votlulli kolrn iz litega in kovanega železa, *,«t}£■■ ili delov, kakor tudi priprav za parne in vodne žage in posamičnih oTrkniarnih Tavoletti- in žag z jarmom, HtiMkuluice : hidravličnih stiskaluih, stiskalnic z vretenom in vodom, kopirnih »tiskalnic, itd, železu v palieuli iuoMlJ iz kovanega pretopljenega
žcle7'a- W Vprašanja glede oen se hitro odgovore. ~M
DR- VALENTINA ZARNIKA
ZBRANI SPISI
1. ZVEZEK: •
PRIPOVEDNI SPISI.
UREDIL IVAN ŽELEZNIKAR.
Vsebina:   Životopis dr. Valentina Zamika. — Ura bije, človeka pa ni! — Maeievanje   usode. — Razni spisi: Iz  državnega   zbora. — Pisma slovenskega turista.
Knjižica je  jako   elegantno,  po   najnovejšem  uzorci  in res krasno vezana. — Utisnena je na  sprednji  strani podoba dr. Zar-nikova v zlatu in priclejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena filj knjižici je  1 gld., s pošto 5 kr. več.  — Dobiti je  v „Narodni o« Tiskarni" v Ljubljani.
021111
284^
J. Deller-jeva
Jedino razprodajo za Kranjsko ima «f. i i \ i\<- lic
v Ljubljani, Rimska cesta 9.
RADGONSKA
Xnjl»olf»a
mizna in osveževalna pijača. Preskušeno zdravilo
za katar sapnih organov, protin, revmati-zem, želodčne in nielmrne bolezni.
najčistejša alkalična
Se ne sme zamenjati z fl*~ Radenjsko
kislino.
5= KISLINA.
(209 -8)
Na prodaj imam
50 vaganov zgodnjega in poznega
a? o m. p> i jo j
izbranih plemen, vagan po 1 SSO kr. — in
60 polovnjakov
izvrstnega vina
iz let 1887. in 1888., polovnjak od 20—85 «1*1., na postajo ltelohenburg postavljeno. (274—2)
Andrej Golob v Koprivnici (Štirsko).
Vaša
Studenec, dne 80. dec. 18S8.
(Dolenjsko.)
esenca za, želodec
ozdravila uio je po komaj tridnevni rabi
{rehlajenja želodčevega, mrzlice in glavo-ola.  Tudi tek se je vrnil.
Dolžnost mi je, T.ahvaliti so Vara za izvrstni učinek Vašega zdravilnega sred-Btva.
HpoStovanjem Tetm.ez Q-aiitar,
(82—4) nadučitelj.
BLAGAJNE
rabljene in note po ceni samo pri S. BEIt<iEK-ji, Dunaj, Graben, RrliunerstrastMe IO. (58—Ufl)
fg Gg. šolskim predstojnikom g in učiteljem S
(104—9
priporoča
I ANDREJA DRU3K07ICA i
trgovina z železniDo ii orodjem
na IMestiiieiiai trgu št. IO
J^j vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja za sadjarejo in obdelovanje sadnih dreves >ji in sicer: drevesna strgulja, škarje za go senice,  ročna lopatica, drevesna žaga sadni trgač,  drevesne škarje, cepilnik, cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnar-ski nož in drevesna ščetka. Orodja so vsa [Jf lepo popleskani leseni plošči urejena in po prav nizki ceni.
na
Velikansko peso, nemško in domačo deteljo, raznovrstne trave in sočivja
prodaja po najnižji ceni in zanesljivo kaljive PETER LASSNIK
flsV Poitna naročila se proti poštnemu povzetja hitro razpošiljajo, ~mQ (181—11)
\AS \AS \AS \AS ^iAS \A/
-.^^ >
Zobozdravnik Schweiger
(178—9) stannje
hotel „Stadt Wien", II. nadstropje štev. 23.
Ordinira od 1 ., IO. do '/, 1. /.jutruj in od 2. do 5. ure popoludne.
Ob nedeljah in praznikih od 1 ,lo. do 1. ure.
\as \as sa^
Hitra In i*i>(ova
pomoč boleznim v želodci in njih posledicam.
Vzdržanja zdravja
obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljen}«, kajti to }& glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti. Najboljše tinmače si'ftt st t «», da ae prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krti doseže, da se odstranijo sprideni in ilabi deli krvi, je liže več let splošno znani iti priljubljeni
dr. Rosov zdravilni balzam.
Izdolan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, upliva uspešno pri vseh težavah pri prebavljetiji, osobito pri slabem apetitu, napelji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hetnerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napravlja Ari zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvrstnega upliva je zdaj gotovo iu priznano lj u tt.tt.it douštiče sredstvn postal in ae splošno razširil.
1 ateklenloa 50 kr.,      stolcloniei 1 jfltl. Na tisoče pisem v priznanje je na razgled pripravljenih.   Razpošilja se na frankirane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju avote.
I
Da ae izogne prevari, opozarjani, da jo vsaka stekb-nica „dr. Rosovega zdravilnega balzama" po raeni prirejena in v moder karton zavita, ima na strani napis: „Dr. Rosov zdravilni balzam iz lekarno „pri črnem orlu" B. Fragnerja, Praga 20.r>—3" v nemščini, češčini, madjarščini in francoščini, na pročelji pa na-tisneno mojo zakonito varovano varstveno znamko.
Pruvl
I
dr. Rosov zdravilni balzam
dobi se samo v glavnoj zalogi
B. FRAQMEIt-ja, lekarna „pri črnem orlu",
Praga, »t. 205—». VLjubljani: G. Piccoll, lekar; VilJ. Mayr, loksir; Eraa. Blrschitz, lekar; Jos. Svoboda lekar; U. pl. Trnkoczv, lekar. V Postoj i ni: Fr. Baccarcloh, lekar. V Kranj i: K. Savnik, k-kar. V Novem Mostu: Dom. Rizzoli, lekar; Ferd. Haika, lekar. V Kamniku: Jos. Močnik, lekar. V Gorici: G. Chri-stofolettl, lekar; A. de Gironcoli, lekar; R. Kiirner, lekar; O. B. Pontoni, lekar.
bjsf~ Vse lekarne v Avstro-OgerskeJ imajo zalogo tega zdravilnega
balzama.
Tam se tudi dobi s na tisočo zahvalnih pisem priznano:
I^Tažlszo domače mazilo
zoper bale, rane in vnetje vsake vrste.
Rabi ae, če se ženam prsa unamejo ali strdijo, pri oteklinah vsake vrste, pri črvu v prstu in pri zanobtnici, če se roko ali nogo zvije, pri morskej mrtvi kosti, zoper revmatične otekline, kronično imetje v'kolenih, rokah in ledjih, zoper potne noge, pri razpokanih rokah, zoper odprte rane na nogah in na vsakem delu teleBa sploh, vratnej oteklini.
Vse bule, otekline in utrdine ozdravi v kratkem, če se gnoji, izvleče ven ves gnoj ter v kratkem ozdravi.
i   ilcatUicah        23 in        Jfcr>. (845—K)
KVARIT 0 ! ^er 8e Prftšk° univerzalno mazilo od več stranij ponareja, opozar-o v AXV1UU . janii da ga po pravem receptu le jaz izdelujem. Pristno je samo, če imajo rumene škatljice, v katerih je mazilo, nauk, kako je rabiti, na rudečem papirji tiskan v devetih jezikih in so zavito v svttlomoder karton, ki ima natisnjeno varstveno znamko.
Balzam za ulio.
SkuSeno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem bo dobi popolno že zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gld. av. velj.
Gospodje
in druge spretne osobe
(276—1)
na-
ki vsled svoje službe pridejo mnogo rodom v dotiko, naj pismeno vprašajo pod: „S. 1.868 Gradec" poste restante, zaradi dobro izplačljivega postranskega zaslužka.
Za čas stavbe
priporoča
Mestni trg št. 10 trgovina z železnino Mestni trg št. 10
v velikem Izboru in po selo niski ceni
okove za okna in vrata, štorje za štokodoranje, drat iu cveke, samokolnice, vezi za zidovje, traveVze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši Kamniški Portland in Roman cement, sklejni papir (l)achpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena Ste-{|P dilna ognjišča in njih posamezne dele.
Pri stavbah, kjer ni vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo urah in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile iu železne okove. (108—9)
HT Za poljedeljstvo: ~W
Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zmiiom sveži Dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja.
S
29
Jedina t«i>eoiv»ux*«l«n l< it | »<** ijJi v l.juUij nii. •<>»-Tapeclrar
1 ANTON" OBREZA { ^P
JnVrtf^ + oT« 1 i ■ i i-   •  .'i i   i v.  i I }r\ da
ni, MlenbtntoTfl ulit
lecirar 2 j in dekorater, i
priporoča okusno in trdim narejene zimnice, modrece na peresih, divane, stole, otomane, garniture /a salone, jedilne sobe in spalnice; dekoracije za sobe, dvorane in crkve. — Mojo delo in blago, katera rabim, je pri-poznano dobro in brezhibno, kar go tovo priča moja razstava v Kudolfi-ii n m u. in stojim z oziroin na nizke cene izven konkurence. — Priporočam pa vsem resnim knpoem. da zahtevajo moj ilustrovani cenik in nzoree blaga, kar ra/.posiljam zastonj in frauko.
Vozne listke iz Ljubljane
na katero koli postajo v
Severni  A. m eriki
priporoča koncesijovani glavni potniški agent
Josip Pavlin v Ljubljani,
Marijin trg št. 1,
po najnižjih cenah, za hitro gotovo vožnjo in z najboljšo postrežbo na ladiji se jamči. Potniki, ki želč kako posredovanje in zaradi tegn potujejo na kolodvor v Ljubljano, naj se ne dajo premotiti po agentih, ki s<e zadnji čas klatijo po deželi, da bi od mene ne kupili voznega lista in naj nikomur zunaj ne dajo nikake are. (230—3)
Največja razpošiljalnica blaga Jt & S. 3Ee«8lei% Bfbg Ferdinandove ulice št. 7, («e-7) ril v. |>o&&1Jm '/-.iisloitj iu IV: tu Ko OlBOPOe in tioiillco tovarniška zaloga sukna.	
Grebenasto blago za letno obleko, katero so sme prati,   najnovejši počrt, ostanek 6'/« m, za celo moško obleko, gld. 3. Dokler ne zmanjka! Hruški  ostanki sukna. 8*10 m za celo moško oileko gld. -i 75.	Pravo angleško cbeviot-blago, 310 m za celo moško obleko I gld. 8.60, II gld, 7.50, III gld. 6.
	Blago za ogrtače, v najnovejših modnih, barvah, najfinejše baže, 2" 10 m za oeli ogrtač gld. 6.
	Moško modno blago.
Žensko modno Ma#o.	
	Moške srajce iz sifona,  kretona,  oksforda, najboljši izdelek I gld. 1.80, II gld. 1.20.
Kri žasto in progasto modno blago, 60cm široko, za ponočne sok ne in otročje obleke, 10 m gld 2.50.	
	Delavske srajce iz oksforda, močne, dobre baže, 3 komade 11 gld. 1.40, I gld. 2.
Joupon- in trinitkasto blago v vseh   modnih   barvah   I   gld. 3.60, II gld. 2.80.	
	Oače iz močnega platna, krepkega bavhcnta 1 »Id. 2.H0, II gld. 1.20 za komade.
!! Prilični nakup !! Pristno barveno francosko zephir-blago, 76 cm široko, v prekrasnih barvah, 10 m, zdaj le gld. 3.60.	
	Normalne   reformske   srajce in gače za poletje, prijetne za nošo, pijd pot, komad po gld. 2.
Brokatno   in   Jaoquard- modno blago,  60 cm široko, v vseh mogočih barvah, 10 m gld. 3.00.	
	12 parov svilnatih kratkih nogo-ViO   ki pjjo pot) gld 1.20.
Doris  najnovejše krlžasto modno blago, čista volna, 10 m, poprej gld. 10, sedaj samo gld. (5 50.	1 potniški plaid, 3 60 m dolg, t160 m širok, pravi angleški -ld. 4.60.
1              Nervy, 90 o m širok, M    v lepih progah in vseh modnih barvah jU            v salogi, 10 m le trki. 4.60.	6 suknenih, kap za moške  in  dečke,  moderne facone, gld. 1.80.
ijj             Kašmir, dvojnoalrok, y            6rn in barvast. 10 m gld. 4.	Dežnik iz clotha fild. 1,60, iz sv;lc gld. 3 60.
;|       Volneni atlas, dvojnoširok, j|        Črn in barvast, 10 m jild r>.60.	12 žepnih robcev BB moške gld. 1.20, obrobljeni z barvastimi krajci, za ženske 1 gld. j£
Višnjevo .tiskani kretoni, za in m gld. 2.50.	
	Zastori, pregrinjala (odetala) in preproge. j
Letni Jorsey-Jopici elegantno se prilegajoči gladki gld. 2 60, tambourovani gld. 3.	
Platneno blago in tkanine, Kos — 29 vatlov. Kos domačega platna, dobre baže *U gld. 4 .20, *U ftl, 6.50.	Jute-zastori najnovejši   počrt,   kompleten, 2-barven gld, 2 30, 4-barven gld. 3.50. t
	Jute-garniture, l 2 posteljni odetali in 1  prt, najnovejši ! turški počrt, 2-barvcne gld. 3.50, 4-bar-vene gld. 8.
Kos King-tkanine, najtežje   in  najbolje   vrste,   "J9 vatlov, trajnejše nego pravo platno, */« gld. 5.80, 8/4 gld. 7.50.	
	Prelito letno rouge-odetalo, kompletno dolgo in široko, 1 komad gld. 3. i
	Jaquard-Manllla-posobna preproga trajne' baže gld. 4 60.
n          Kos oksforda in zephira, najnovejši ožoreo II gld. 4.40, I gld. G.50.	
	Garnitura iz rlpsa, 2 posteljni odetali in 1 prt, najmodneje [ sestave barv gld. 3 60. ^
|   m&F" Žensko perilo.	
#1                     6 ženskih srajc H    iz močnega platna z zobci gld. 3.26, z 1                       veznino gld. 6.	Čipkasto blago za zastore, najnovejši počrt, 100 cm široko,  1 cm 86 kr.
4;               3 ponočne korzete. 9    iz finega Sifona s fino vezenino I gld 4 II gld. 1.80,	Solnčnik iz atlasa, črn in barvast, z najnovejšo modno pa- 3 lico,  najmodnejši po gld. 2,  gld. 2.60, uld. 3 komad.
iJrsmiiMiMM	
"V -vseli tra-fllszjili-
'0-;—7
NAJBOLJŠI
PAPIR 2.A CIGARETE
JE PRISTNI
LE H0UBL0N
FRANC OSE FABUIKAT
CAHLEY-a  A   HKMCV-a v l*AIiI%U.
! PRED PONAREJANJEM SE SVARI!
M Zfilrifffl "hla £*a |J
Zelny trh 18   BRNO  v lastnej hiši
razpoflilja po poštnem povzetji: (165—6) bh^BH1HHss1^^^^||^^B^^8BbsVbSHHHHK3KI?5K£ >u^ZL
8
n x x x
X
x
X K
Blago iz same volne dvojno široko,  nnjtrajnejše, za c lo obleko, 10 metrov gld. 6.5».	Domače platno t kos 30 vatlov '/, . . . gld. 4.'-o, 1    „   30     n •/*.••'*
Indijski Foule pol  volna,   dvojno  Široko, za celo obleko, 10 metrov gld. 15.—.	King-tkanina boljše kot platno,   1 kes  '/* široke, 30 vatlov, gld- «.—.
Novost za ženske obleke moderno progasto blago v vseh barvali, dvojno Široko, 10 metrov gld, H.—.	ŠIPOIT 1 kos 30 vatlov, Ia.. . . gld. 5.BO,
Črni Terno saksonski   fabrikat,  dvojno široko, za celo obleko, 10 metrov gld. 4.550.	li A M E3 V A H l koa 30 vatlov lita........gUl. I.mi. l?i-«»jm»t kanevas t koa 'M viitlov, lila iu nuloč .  . . tfld. H.—•
Krlžasto blago za obleko 60 cm. široko, — nnjnovijši počrt, 10 metrov gld. 2.0>0.	OKSFi>UI) ki se smo prati, dobro baže,   1 kos 30 vatlov gld. 4.S«.
Volnen Rips v vseh barvali, — 60 cm. široko, 10 metrov gld. 3.S0.	Angleški oksford najboljši in najbolj  priporočljiv, 1 kos 30 vatlov gld. «.50.
Trinitnik najboljše   bazo,   — 60  cm. širok, 10 metrov gld. 2.S0.	Garnitura iz ripsa obstoječa is is posteljnib odetal iu namiznega prta, s svilnunimi resami, gld. 4.—,
Jaquard-blago 60 cm. široko, — nuj novejši počrt, 10 metrov gld. 8.80.	Garnitura iz jute 2 posteljni odetali  iu namizni prt z resami gld, 3.50.
Francoski Voal 1 10 metrov, elegantna obleka za spre-•            bode, ki bo sme prati, a                gld. it.—.	Jute-zastor turški uzorec, ves zastor stane gld. 2.»0.
i       Moške srajce 1                 lastni izdelek, I bele ali  barvaste, — 1   komad [a. |        gld. 1,80, lla. gld. 1.90.	O sto.iilri liolandskib posobnib preprog 10—19 metrov dolgi, 1 ostanek gld. ».»O.
Ženske srajce 1 iz sifona in platna, a fino vezenino, 1             3 komadi gld. a.SO.	Letna ■i 0 g r in jal a »/4 dolga gld. l.ftO.
i      Ženske srajce 1 iz  močnega  platna, s linimi robci, 1           6 komadov gld. 8185«	»3 Konjske žc-brakc « najboljši  iztlolok,  100 oni. <lnlga, 130 cm. široka, gld. l.SO. Ces. ramena fijakarska žebraka i komad |M. U.50.
j Tovarniška mmlQ«& su)rna	
Brnsko sukno 1 ostanek 3'10 metra, za celo moško obleko, gld. »-7.5.	Brnsko modno sukno 1 ostanek 3'10 metra dolg, za celo moško obleko, gld, 5.50.
Modno sukno 310 metra, velefino, za celo moško obleko, gld. 8.—.	Sukno za ogrtače najfinejše  baže, — za  celi ogrtač, gld. 8.- .
1 Letno grebenasto blago I ki so sme prati, 1 ostanek za celo j                 moško obleko, j       6-40 metra dolg, gld. ».—.	Priložnost nakupiti si Brnske ostanke sukna 1  ostanek za celo  moško obleko, 3-10 metra, gld. 4.5«».
|            Uzorci zastonj in frauko. j Za dobro blago in točno pošiljatev se jamči. |     3J|BJb«5^*" Elegantno oskrbljene karte nzorcev s 40O počrtl U     ^?™S?         gospodom krojaškim mojstrom nefrankovano.	
K
K X
n
u n
u n n
K
X
n
3$ H
n
*
X X X
X X X X
X
8
«*■ Uzorci v. isjoii.j ua rrauKo. ;^
XI 2a dobro blago in točno pošiljatev se jamči, i X
XI     SD^B      Elotrantno oskrbljene karte uzoroev s 40O počrtl    N 4r%
X
**xxxu: s iwxxxxxxxxxxu is- auuxx u
HOTEL JBJ SUM"
v JUTRI (38-10)
VOJAŠKI KONCERT.
Pravi zaklad
za nesrečne žrtve skrumbc samega sebe (onanije) in tajnili razuzdanosti je izvrstno delo (134-7)
l>!d Itctau-a
ebeochrana.
Čefika izdaja po 80. nemškoj izdaji. S 27 podobami. Cena 2 gld. avstr. velj. Naj vsak seže po njej, kdor trpi za strašnimi nasledki te pregrehe, kiijti z njenim poukom se slednje leto na tisoče b o 1 n i b otme gotovo smrti. Naroči se lahko pri založni tvrd k i „ Veri ags-Magazin lt. F. Ilierej- v L i p s k e m (Saksonsko), Neumarkt 34fc in v vsakej knjigarni.
S
V Zvezdi
v hiši
„Matice Slovenske"
MARIJA DRENIK
razprodaja po znižani coni
V Zvezdi
v hiši
„Matice Slovenske"
vezenine (stikarije), galanterijsko blago.
01» jednem priporoča (266-2)
volne, preje, v se snovi za šivanje in druga ročna dela,
predtiskarijo in izdelovanje nogovic na stroj.
Najstarejša, prva in največja
0. kr. priv, (143—4)
tovarna za cemontsko b.
Perlmoos-ski portlandski cement, Kufsteinsko hidravlično apno, Schottwienski stukaturski gips, Schottwienski alabaster-gips,
cementske ploš e za tlak
za uhodisča, kuhinje, vestibule, hodnike itd.,
mramornate mozaik-plošče
za vestibule, hodnike, kuhinje Ud. itd. ravno tako
vložene mramornate mozaik-plošče
najfinejše zbrušene in tudi pobrano,
betono \r * inj cs,
hlevne naprave, kanalni žlebovi, naprave pis-soirov, ograje vodnjakov itd. itd.
JOS. NEUMULLER & COMP.
Dunaj. VTieden, Wiensfrassc 3. Ceniki zastonj in franko. "TBsfl
zanesljivo kaljiva:
Velikansko peso, nemško in domačo deteljo, vsake vrste trave, Ribniški krompir in fižol i. t. d.
priporoča po najnižji ceni (245—8;
IVAN PERDAN v Ljubljani.
--Poštna naročila se hitro razpošiljajo. - ■ —
^^^^^^^^^^^^^^^
k velikonočne praznike
dobivajo se
v pekami Jak. Zalaznika
na Starem trgu hiš. štev. 8
j »»K o o U unii i
i 4
kolači in potvice.
kakor tudi
vsakovrstni fini kruh na vago, pince in različne nasladne pe-karije.
Za mnogobrojni obisk se ndano priporoča .fakolt %al»znilc9
(279 — 1) pekovski mojster.
JI
: Matevža Zakotnik-a dediči '
& (loNiirNka obrt) 9
I vLjubljani, Marije Terezije cesta, Nove ulice št. 5. |
Priporočamo bo častitim hišnim posestnikom za ♦ ± tsdelovanje (281—1) ±
f     tesarskih del I
f: po nitjiiiAji ceni. ft
Podpisani usoja si najuljudneje naznanjati p. n. slavnemu občinstvu, da je pocensi S 1. aprilom t. 1. preV/.cl
(Oaffee National)
pri Fischerji, Kongresni trg,
ter si hode prizadevni svoje obiskovalce z najboljšo pijačo in točno postrežbo vsestransko zadovoliti.
Nahajajo se vsakovrstni slovenski in nemški časopisi,
Črna kava po 10 kr.
Za mnogobrojno zaupanje in obisk se naj-udaneje priporoča
z velcBpoštovanjem
VALENTIN" AHČIN,
(244—iJ^i kavarnar.
Ravnokar izišlo je v naSi zalogi in priporočamo kot
velikonoč no darilo
GODEC.
Poleg narodno pravljice o vrbskem jezeru spisal Antun Funtek.
Cena 8" gld. 1.20, elegantno vozano s zlatim obrezkom gld. l.BO, po pošti 5 kr. več. (282 — 1)
j^Liiton. □F'-o.zvtels:, dobro poznat po svojih izvornih pesniških proizvodih, kakor po svojem Zlatorogu, dajo nam z G-odcem, ono narodno pravljico, katera se godi ob vrbskem jezeru, dragoceno pomnožitev domače naše književnosti ; 0-oc3.ee se po svoji elegantni zunanji obliki, posebno kot praznično darilo
priporoča. p/< Kle\nn\ayr & Fed. Bamberg.
ini
p. 11.
Podpisana usoja se priporočati čast temu p. n. občinstvu za začenjajočo sr stavbeno sezono za vsa
wtr ključarska de!a ~mi
iu se usoja naznanjati, da ima vedno na razpolago vmm ko vratni li
štedilnih ognjišč,
vratec ca čiščenje illiiinikov. rratec za ognjišča za silo Itd. iUl.
Zagotavlja solidno delo in kolikor mogoče nizke cene. ~W
Za blagovoljna naročila prosi z velo^poštovanjeiu
Ignacij Fasching-ova vdova,
;272—i) Poljanski nasip št. 8.
Najboljše in najcenejše
i
v ploščovinastih pusicah
se dobivajo pri
ADOLFU HAUPTMANN-U
(218-10;
6209