oglašajte v Najstarejšemu
slovenskemu
Dnevniku v ohio
. *
Tšujemo vsakovrstne tiskovine
51* XXIX.—leto
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
XXIX.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK) MAY 13, 1946
ŠTEVILKA (NUMBER) 94
lovi grobovi
^Rnej ulčak
fi) tf
bolezni je umrl na oniu Jernej Ulčar, star
'■Li	iz vasi Home
jano, odkoder je prišel pred 43 leti. Pri ^"tcel & Wire Co. je y zadnjih 15 let je pa ^ pokoju,

!koi
Franc
Tukaj zapušča
ricera. rojeno Pavčič, u ■ Frances Stupka, ■ lyj? ^3,m, Mrs. Josephine Elsie in Mrs. Pauline ' vnukov in v starem jl Marijo. Pogreb se 5 ®''6do ob 9. uri zjutraj w r^ti na 927 E. 67 St.
Frank Zakrajško-jy	zavoda v cer-
tišže	Calvary
# *
MARKOVIČ
^J"traj je preminil v ^orge Markovič po-58 let. Bil je 'la	iz sela Perusec,
'^ta	kjer zapu-
^ •i štiri sestre ter več
ipug^^'^^aj je bival 34 let % J' ^3-tranca. Pogreb se k	ob 1. uri popol-
hk. ^Gle in sinovi po-
MARŠAL TITO NA OBISKU V BOLNIŠNICI UNRRE' DANES JE OTVORJENA
ZA PLASTIČNO KIRURGIJO V BELGRADU
0^




^voda, 6502 St. Clair hitehaven pokopali-

»Vo
kopriva
^'Jem domu na 733 E. 93 dolgi in mučni bolezni ob 2. uri zjutraj. Dujmo-
Sej-Doma je bila iz ' °kraj Zumberak, .Q J prišla v Ameriko (v, t> je članica dru-št. 10 HKZ. Tu-Nikolaja, ^ Til	hčer Mrs. Ka-
1^' Pogreb se bo vršil
vb Q , . .
uri zjutraj iz po-A. Grdina in .ivu , 62 St., v cerkev W ° ^'30 uri in nato na
f^kopaiisče.
Zgornja slika predstavlja maršala Tita na obisku v bolnišnici za plastično kirurgijo, katero je UNRRA organizirala v Belgradu pod vodstvom novozelandskega kirurga dr. Harolda Gillies-a. V omenjeni bolnišnici je bilo v teku zadnjih dveh mesecev in pol izvršenih nad sto operacij, s katerimi so se popravili v vojni pokvarjeni obrazi vojakov in civilistov. Štab zdravnikov, katere je poslala UNRRA v Jugoslavijo, tudi poučuje jugoslovanske kirurge o najnovejših metodah plastične kirurgije.
Na sliki se vidi odstranitev obvez z obraza vojaka, kateremu je bila odstrel j ena vsa čeljust. Plastična kirurgija pomaga, da ljudje, katerih obrazi so bili pokvarjeni v vojni, zopet zavzamejo normalno mesto v življenju.
Jugoslovanska vlada ima neovrgljive dokaze o izdajstvu gen. Mihajloviča
PARIZ, 3. maja—(Piše korespondent O. N. A.)—Jugo i^lovanske oblasti so tako trdno uverjene, da je slučaj Mi hajloviča v pravem pogledu neovrgljiv, da bo morda prišlo do tega, da bo nastal pritisk na vlado, naj dovoli ameriškim letalcem, da pridejo pričat njemu v prilog, češ, da bi bila to dobra politična poteza.
Ni dvoma, da so bile četniške*"
sile v nekaterih slučajih prijateljske ameriškim letalcem, ki
11. REDNA KONVENCIJA SLOV. DOB. ZVEZE
Danes se je v avditoriju Jugoslovanskega narodnega doma v Lorainu otvorila 11. redna konvencija Slovenske dobrodelne zveze, ki bo imela pred seboj številne probleme, ki so jih prinesle vojne in povojne razmere.
SDZ je ohijska organizacija in je v času svojega obstoja razširila svoj delokrog izven svojega sedeža v Clevelandu na vse dele naše države. V njenih vrstah so zastopane vse plasti našega naseljeništva in razvila je tudi agilno mladinsko gibanje. Gospodarsko je jaka organizacija in izdaja tudi svoje lastno glasilo.
Gl. odboru in delegaciji želimo, da bi bilo delo 11. redne konvencije čim plodo-nosnejše za organizacijo in naš slovenski živelj v Ameriki v obče!
Umberto postal kralj Italije— vsaj za 23 dni
28 letalcev umrlo v zračni koliziji
GRMEK
Vo 1
k jg OKrog 4. ure popol-Dn	nesreča na
St. Clair Ave., način pri-star 60 let, %j ^ ki ga je vlekel V (:^te, kjer je opozoril voz-iJl,	voza, da je voz
je stanoval na • E>oma je bil iz sela Samobor in se je
e, ■■ ^oma je bil iz sela 33 let. Tukaj
'Am,
v	Franka Mat-
^1
<iomovini pa tri ^(w ^ oskrbuje pogreb-^rdina in sinovi.
so morali pristati na njihovem ozemlju, toda to nikakor še ne dokazuje, da niso sodelovali z Nemci in Italijani, oziroma z ustaši in domobranci.
Ko sem bil nedavno v Beogradu, mi je bil pokazan dokument datiran junij, 1944, v katerem poroča angleška tajna služba, da je bil sklenjen med Mihajlo-vicem in Nedičem, ter z Nemci,
Fisher Body in Westinghouse Co. stavki sta končani
Snoči sta se v Clevelandu končali dve najdaljši stavki, ki sta bili odrejeni, odkar se je končala vojna, ko so delavci odobrili sporazum, ki je bil dosežen med unijo in vodstvom to-
varne Fisher Body, ki je last sporazum'za pogon partizanov General Motors Co., obenem pa
\\ k
11. maja—
gl ^ica je včeraj z ve-odobrila posojilo *Riji, nakar je bila ,	poslana po-
.%a ^jer upa admi-
odobril
® Posojilo
S fti'v posojilo v zne-.' Uard in 750 milijo-dobilo končni pe-
'	sprejel brez
A	Za posojilo je
( W demokratov in 17 |\	sta glaso-
^ j.J^ka senatorja, de-\ «ies w. Huffman in Robert A. Taft.
iz njihove trdnjave Užice. Britanski krogi menijo, da so ta poročila napotila Churchilla, da je sklenil podpirati ne več Mihajloviča, temveč maršala Tita.
Partizani imajo v svojih rokah vse arhive italijanskega drugega armadnega kora. V teh arhivih sem videl na svoje lastne oči, da se je zgodaj leta 1943 borilo na nemško-italijanski strani 20,000 četnikov, katerih poveljnik je bil polkovnik Bajo Stinšic.
V zvezi s to ofenzivo je British Broadcasting Corporation dne 25. februarja omenjenega leta dostavila v Mihajlovicev tabor povelje jugoslovanske vlade v Londonu, da dovoljuje sodelovanje med četniki in ustaši— kar pomeni, da so bili londonski Jugoslovani pripravljeni sodelovati s Pavelicem.
Poleg drugega dokazilnega materiala pa so jugoslovanske oblasti zaplenile tudi arhive Mihajloviča samega—in tudi v njih je dovolj dokazov njegovega sodelovanja z osiščem.
MUNSON, Fla., 11. maja — Osem milj severno od tukaj sta danes tekom vežbalnega poleta trčili v zraku dve mornariški štiri-motorni letali, pri čemur je našlo smrt 28 letalcev. Strahovita nesreča se je pripetila v kraju, ki je pokrit z gozdovi. Obe letali sta v plamenih padli na zemljo.
Ponesrečeni letali- je spremljalo lovsko letalo, ki se je vrnilo varno na svojo bazo v mestu Pensacola.
I RIM, 11. maja — Prestolona-: slednik Umberto je včeraj for-I malno postal kralj Italije, toda j iz zaprisege, katero je podal, se je na zahtevo kabineta črtala tradicijska fraza "po božji milosti in volji ljudstva."
Kabinet je priznal Umberta enostavno kot "kralja Italije," dasiravno je komunistični vodja Togliatti močno ugovarjal, da je prevzem prestola od strani Umberta v nasprotju z določbami premirja, ki je bil sklenjen ob času italijanskega izstopa iz vojne.
Umberto je v prvem proglasu izjavil, da gredo njegove "prve misli svojim italijanskim podanikom v Julijski krajini irt k deželam preko morja, ki prosijo, da bi mogli ostati državljani naše skupne domovine."
Dne 2. junija se bo vršilo ljudsko glasovanje glede monarhije in republike. Umbertu je torej vsaj za 23 dni zajamčen prestol, zelo dvomljivo pa je, da bo obdržal krono dalj. Celo najbolj optimistični monarhisti imajo pomisleke glede izida volitev.
Socialistični listi so vest o zaprisegi Umberta objavili z naslovi, ki so se glasili: "Fašistični princ nasledil fašističnemu za 23 dni.

Premogarji se danes vrnejo na delo; stavka ukinjena za dobo dveh tednov
Lewis pristal na premirje pod pogojem, da bodo mezde, glede katerih se doseže končni sporazum, veljavne za nazaj
Poročila iz premogovnih revirjev javljajo, da se bo ogromna večina 400,000 premogarjev, ki so na stavki od 1. aprila, vrnila na delo v soglasju z dvotedenskim premirjem, ki ga je odredil John L. Lewis, da pa bo okrog 30,000 premogarjev v Pennsylvaniji navzlic premirju nadaljevalo s stavko.
Predsednik Truman je napel vse sile, da bi se stavka v premogovnikih definitivno izravnala do srede, toda konferenca med zastopniki unije in podjetnikov, ki se je vršila včeraj očividno ni,zaznamovala nobenega napredka.
*
WASHINGTON, D. C.—Predsednik premogarske unije John L. Lewis je v petek nepričakovano odredil, da se premogarji v vseh rudnikih mehkega premoga, kjer je bila v teku stavka od 1. aprila, ko je potekla stara kolektivna pogodba, v ponedeljek vrnejo na delo za dobo dveh tednov. Edini pogoj, katerega je stavil, je bil, da bo mezdno zvišanje, glede katerega bo dosežen končni sporazum, veljavno od dneva obnovljenega obrata.
Lewis je odredil dvotedensko*^-:—:-t~- i r"
. delavci, kar se domneva, da je premirje tik pred snidenjem
Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji!
Anton in Pavla Janša darovala $620.00 za otroško bolnico
Društvo "Lunder-Adamič" tristo dolarjev; društva "Slovenec," "Ribnica" in "France Prešeren" po sto dolarjev
Vaš donesek za otroško bolnico v Sloveniji bo znak^ ljubezni in spoštovanja do potrebnih. V ta namen lahko prispevalo tudi v uradu "Enakopravnosti"!
je bila poravnana stavka v vseh tovarnah Westinghouse Electric Co.
Stavka v tovarni Fisher Body je trajala 173 dni. Člani lokalne unije št. 45 avtnih delavcev Cld so včeraj soglasno odobrili doseženi sporazum in delavci se že danes začno vračati na delo.
Stavka v tovarnah Westing-house Electric Co., katere delavci so organizirani v uniji CIO, je trajala 117 dni. Včeraj so sporazum odobrili delavci lokalne unije št. 177 in istočasno je glavni unijski stan v New Yorku naznanil odobritev sporazuma od unijskih postojank sirom dežele.
Uprava Fisher Body tovarne je t*koj razposlala special delivery pisma za prvih 5,000 delavcev, ki bodo poklicani nazaj na delo. Najprej bodo pričeli delati delavci, ki so potrebni za vzdržavo obrata in ostali bodo pozvani, kakor hitri bodo de-partmeMti, v katerih so zaposleni, pripravljeni za obrat.
Sporazum, ki je bil dosežen med upravo in unijo, pripravlja pot, da se sistem plače od kosa (piece work) nadomesti z dnevno mezdo, kar je unija že dolgo zahtevala, dokler se izmenjava sistema ne izvrši, pa družba jamči povečano lestvico za plačo od kosa.
Zanimanje in navdušenje za otroško bolnico v Sloveniji je koncem zadnjega tedna dosegalo tisto veselo in močno razgibanost, ki kaže in zapisuje tako lepe in dragocene darove. Preko nedelje se je ta navdušenost še povečala, ko so prišli člani na društvene seje v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. O teh plemenitih pridobitvah, ki prihajajo od posameznikov, društvenih uradnikov in društvenih članov, lahko poročam sledeče:
Mrs. Pavla Janša je naklonila sto (100) dolarjev, a njen soprog Anton Janša pa pet sto in" dvajset (520) dolarjev, skupaj $620.00. Izročila sta predsedniku SANSove podružnice št. 39, bratu-Kristu Štokelju.
To je velikodušen in dragocen dar od ene same družine, ki je v preteklosti že tolikokrat prispevala v večjih vsotah. Hvala oDema, ki tako prostovoljno in vzgledno poklanjata nedolžnim in zdravje potrebnim otrokom v domovini. Da bi Anton in Pavla Janša, imela dosti po-snemalcev med Slovenci v Clevelandu in okolici.
In društvo Lunder-Adamič št.
28 SNPJ. Vedno je na straži,
vedno je na braniku in vedno je med prvimi, kadar slovenski narod potrebuje pomoči. Veliko nepozabnih darov je članstvo društva Lunder-Adamič prispevalo v vsakovrstne namene in potrebe v preteklosti. Za JPO,-SS in SANS je bilo med prvimi. Velika je ta vsota prispevkov. V nedeljo je društvo zopet prispevalo. Odločilo je tri sto (300) dolarjev v sklad otroške bolnišnice. Hvala zavednemu članstvu in društvenim odbornikom.
Društvo Slovenec št. 1 SDZ
$30.000 $25.000 $20,000 $15.000 $10.000 $5,000
$30,000 $25,000 $20,000 $15,000 $10,000 $5,000
je tudi imelo sejo v nedeljo. Društvo ima res lepo ime. Tako so pri društvu tudi člani, od katerih je marsikateri na vodilnih mestih narodnega in podpornega udejstvovanja. Ti so tudi vodniki društva samega. In zaključek: Sto (100) dolarjev za otroško bolnišnico. Hvala slovenskim bratom!
konference v Beli hiši, na katero je predsednik Truman pozval zastopnike premogarske unije in premogovnih podjetnikov, da se najde pot iz paralize, ki je začela daviti industrijski in ekonomski ustroj dežele.
Lewis žigosa sebičnost in pohlep finančnih interesov
Kabinetna seja v petek popoldne je na široko obravnavala položaj in korake, katere naj bi podvzela vlada, da se napravi konec stavke, vsled katere se je ustavil obrat v industrijah, v katerih dela nad milijon oseb. V senatu se je pojavila ogorčena zahteva za sprejem novih postav, ki bi take stavke v bodoče onemogočile.
Lewis je v brzojavki, katera je bila poslana na vse lokalne unije za dvotedensko premirje med drugim izjavil:
"Ta akcija je doprinos premogarske unije h gospodarstvu naše dežele, ki je ogrožena vsled gluposti in sebične pohlepnosti premogovnih podjetnikov in njihovih finančnih interesov, in pa od demagogov, ki so skušali na-hujskati javnost v stanje histerije, raje kot pa da bi pristali na pravično postopanje za može, ki producirajo premog za Ameriko."
Unija bo zahtevala najmanj 27c poviška na uro
Čim se je odredilo dvotedensko premirje, so se obnovila pogajanja med unijo in podjetniki, pri katerih sodeluje posebni vladni svetovalec Edward F. McGrady. Poučeni viri pravijo, da bo Lewis zahteval najmanj 27 centov poviška na uro.
Sedaj prejemajo premogarji $63.50 za 54-urni delovni teden, in sicer za prvih 35 ur je plača $1.00 na uro, za ostalih 19 ur pa so plačani čas in pol. V zadnjih 19 ur je vključen čas potovanja pod zemljo in šesti dan dela v tednu.
Premogarji, ki so zaposleni pri delih, ki zahtevalo posebno izurjenost in so plačani od tone,
cilj Lewisa, ki bo skušal dokazati, da je uspešnejši v pogajanjih kot pa Philip Murray, predsednik jeklarske CIO unije. Omejitev železniškega tovora danes ukinjena
Poleg tega obstoji možnost, da bi Lewis izposloval nekatere izboljšave glede prispevkov v dobrodelnostni sklad, plačanih počitnic (sedaj dobivajo premogarji $75 počitniške plače na leto), glede delovnega orodja, eksplozivov in drugega, kar bi dejansko mezdo premogarjev zvišalo za nadaljnih 50 centov na dan.
Z ozirom na to, da se produkcija premoga danes obnovi, je vlada v soboto večer ukinila omejitve, ki so bile odrejene glede železniškega tovornega prometa, odredila pa je strogo kontrolo nad vso distribucijo premoga, ki bo produciran tekom 2-tedenskega premirja.
Molotov nekoliko popustil glede italijanske pogodbe
PARIZ, 11. maja—Sovjetski zunanji minister Molotov je snoči pristal na popust glede dveh spornih točk v zvezi s sestavljanjem italijanske pogodbe, namreč, da se Italiji izroči izključno poverjeništvo glede kolonij v Afriki, ki jih je posedala Italija pred prihodom fašizma, in privolila je tudi, da zavezniška komisija odloča glede vojnih kriminalcev v notranjosti Italije.
Kot se razume, je ameriški državni tajnik Byrnes pristal na obe točki, dočim je britski zunanji minister Be vin izjavil, da ima glede kolonij pridržke, ki jih bo ob času pojasnil.
Glede bodočnosti Trsta in Julijske krajine pa je konferenca zunanjih ministrov še vedno na mrtvi tpčki.
popravek
V zadnjem poročilu Mr. John Pollocka, tajnika podružnice št.
zaslužijo do $1.50 na uro.
Ako Lewis prodre. v zahtevi' 39 SANSa se je pomotoma poro-
Društvo Ribnica št 12 SDz! za 27c poviška na uro, bodo pre- j čalo, da je Mr. Leo Poljšak daro-je dodalo še 85 dolarjev, skupaj mogar ji dobili 8 centov in pol j val $5, kar bi se moralo pravilno (Dalje na 3. strani)	I več kot pa so dobili jeklarski glasiti $10.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
13. maja,
1946 13
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING Sc PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town;
(Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta);
For One Year—(Za celo leto)____________
For Half Year—(Za pol leta) ____________
For 3 Months—(Za 3 mesece) ________________________________
-$7.00 . 4.00 .. 2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki);
For One Year—(Za celo leto)____________
For Half Year—(Za pol leta)____
For 3 Months—(Za 3 mesece)____
..S3.00 . 4.50 . 2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries:
(Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države);
For One Year—(Za celo leto)_____$9,00
For Half Year—(Za pol leta)___5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1879.

KAKŠNE NAČRTE SO IMELI ITALIJANI GLEDE SLOVENIJE
Posneto iz "Slovenskega poročevalca/' Ljubljana, Jugoslarija
Italijanske okupacijske oblasti so hotele iztrebiti in izseliti Slovence, na njihovo mesto pa naseliti Italijane in njihovo zemljo spremeniti v kolonijo.
Pismo ravnatelja italijanske družbe "Emona" dr. Giuseppe Puppinija z dne 7. avgusta 1942 jasno dokazuje njihove namere. Pismo se glasi;
"V pismu z dne 18. julija 1942 smo opisali problem ponovne naselitve Kočevske, ki bi jo bilo mogoče izvesti s Slovenci ali z Italijani, kakor bi bilo želeti. V dopisu z dne
22.	julija 1942 smo podali dopolnilno sliko k problemu združitve posestev. Iz beležk o naselitvi Slovenije ž dne
23.	julija je razvidno, da bi bilo treba boljše predele Kočevske nameniti italijanski kolonizaciji, vse preostalo ozemlje do hrvatske meje pa določiti za racionelno gozdno gospodarstvo.
"Določeno je bilo, da bodo Slovenijo naselili bivši borci, vojni ranjenci in rodbine padlih. Potrebno je torej proučiti posledice za gospodarsko delovanje 'Emone.'
"V poročilu z dne 28. junija so bila postavljena v ospredje tri dejstva odločilne važnosti za bodoče smernice v Sloveniji: 1. skrajno pomanjkanje delovnih moči, 2. uničenje naselbin, 3. potreba po ponovni naselitvi Italijanov, kar naj se izyede le na najboljši zemlji Slovenije. Glede prve točke ne Obstojajo nikaki dvorni. Poleg vojnih operacij in pobijanja upornikov se bo do skrajnosti pospešila deportacija vseh moških od 18. do 60. leta v koncentracijska taborišča, kateri bo sledilo tudi interniranje žensk. Zdi sc, da so v tem pogledu izdani že točni ukazi.
"Za osvetitev druge točke smo po zbranih in kolikor mogoče kontroliranih vesteh sestavili situacijski načrt, ki ga prilagamo: Vasi, označenih z rdečim križem, ni več ali v prav majhni meri. Za skupino severno od Kočevske reke (Handlerji, Koče, Mlaka), je skoraj gotovo, da je razrušena. Predvsem jo treba poudariti, da se je delovanje naših oboroženih sil omejilo na zapadne dele province, ker se za sedaj ni izvršila nobena operacija vzhodno od modre črte, ki jc označena na zemljevidu (Onek in Mačkovec je razrušilo topništvo). V Koprivniku je še slovenska republika, v Starem Logu poveljnistvo slovenske Osvobodilne fronte. Ko se bo začel napad na ta ozemlja, se bodo pričele uničevati vasi v teh predelih.
"Po situacijskem načrtu gozdnega urada so na zemljevidu označene površine gozdov in obdelane zemlje, ki obdaja razna naselja, skupine parcel, posejane z ječmenom ir krompirjem, ki so tvorile domačo kulturo prebivalcev in ki so se širile ali krčile, sledeč demografskemu ali gospodarskemu razvoju vasi.
"Kakšne posledice bomo torej dosegli v določenem številu let po izselitvi prebivalstva iz vasi in razrušenju, ki bi sledilo zaradi vojne in časa? Z nestankom človeka in uničenjem, vasi se bo te zemlje polastil gozd, kar ji prav za prav pripada po gospodarski in nai'^vni nujnosti. Italiji ne bi bilo mogoče in ne koristno zadrževati ali ustaviti ta pojav. Naselitev Slovenije z italijanskim življem bo imela svoj pomen kot rimyka kolonija, kot rasna postojanka na zavojevanem ozemlju. Zato bo ta dotok italijanske krvi zelo omejen in bodo italijanski delovni sili dodeljena le najboljša (točneje—manj revna) posestva Slovenije. (Bila bi pač nenavadna nagrada za bivšega bojevnika, če bi ga poslali z njegovo rodbino v Inlauf ali na Smuko), Edini predel, ki bi ga bilo možno naseliti z Italijani, je tako zvana Kočevska ravnina od Ložin do Črnega potoka. Ta naseljeni predel bo skrajni južni odrastek italijanske kolonije, ki se bo polastila Slovenije. Vse preostalo ozemlje bo določeno za gozdarstvo. Predel za naselitev Italijanov obsega okrog 2000 ha površine. Ce računamo, da se bodo osnovala posestva po približno 20 ha, bo mogoče naseliti v tem predelu približno 110 italijanskih rodbin. Posestvu bi morali priključiti ali dodeliti 5 ha gozda, ki bi zadostoval letni potrebi družine za kurjavo in razna dela. Kosmati dohodek takega tipiziranega posestva bi zadoščal potrebam dobrega družinskega gospodarstva v kakršni koli obliki pogodbe, izvzemši mezzario, ki se smatra prikladna temu tipu polje-Uel.stva: ali soudc\.'žbH ali manjša najemnina ali oblika ob-
ročne odkupnine po vzorcu O N. C. ali I N, F P S , ali C. L. (Italijanske kolonijaln# družbe) v Tripolitaniji.
"Toda tu stopamo na področje, ki prav za prav ne spada v delovanje 'Emone.' Poudarjamo in ponavljamo, da bo teh 110 posestev le zadnji malopomembni odrastek celotne italijanske kolonizacije Slovenije.
"Ker se bo morala nujno poveriti zavodu s tem posebnim namenom, si lahko mislimo, da bi družbi 'Emona' kon-veniralo prepustiti omenjenemu zavodu (O. N. C.) zemljišča, določena za naselitev."
Tak je bil načrt italijanskih imperialistov. Velikopotezna roška ofenziva poleti 1942 je imela nalogo pripraviti pogoje za uresničenje tega načrta. Partizanska vojska, ki je takoj prešla v protiofenzivo in pregnala italijanskega okupatorja za obzidja utrjenih mest in postojank, je te zločinske namere preprečila. Slovensko ljudstvo bi bilo uničeno, iztrebi j eno in razseljeno, če ne bi z oboroženo pestjo branilo svojo zemljo, po kateri so stegali italijanski impe-rialisti svoje krvave roke.
"OKROG SVETA V ST. PAULU"
(Ocena knjige, spisal Stephen Pirce)
Možnost uresničenja žive demokracije v Zed. državah, kot tudi uresničenje miru in zaščite v svetu, zavisi predvsem od onih ljudi, katerih vera in prizadevanje tvori podlago uspehom, ki jih želimo doseči v tem pogledu.
Tako dobra vera in prizade- —-:-:—-----:—
1,., , „ , -se m servirah obiskovalcem vanje je odhkovala prebivalce i
Festivala okusne dobrote, pripravljene v različnih narod-
V St. Paulu, Minnesota — oboje stare in nove Amerikance — ki so sodelovali pri delovanju za razvoj zdaj znanega "Festival of Nations" v tem srednje-
nostnih kuhinjah. Manjkalo pa ni tudi ameriške strani slike, ki je ostala globoko vtisnjena v
World in St. Paul".
Kot izvršna tajnica Mednarodnega instituta v St. Paulu tekom velike depresije, se je Miss Sickels predvsem bavila s problemi novih Amerikancev tega mesta, ki so seveda vključevali nedržavljane in pa državljane tujega izvora, ki so živeli v tej deželi že prilično dolgo dobo Po niehem mnenju je imela večina 'izmed njih le malo zveze z življenjem ljudstva nove dežele, v kateri si je ustanovila novo domovanje. Miss Sickels je smatrala za potrebno, da ti ljudje, ki so predstavljali- kx-kih trideset različnih narodnostnih izvorov in verskih pripadnosti, sodelujejo v polnem pomenu besede v ameriškem življenju, a istotako je bila s svojimi sodelavci prepričana o važnosti in potrebi domačinov, da se napol približajo tem novo-došlim in jim prožijo prijateljsko sodelovanje v vživetju v novo domovino. Iz tega se je porodila ideja Festivala, ki je naglo pridobivala navdušeno podporo in sodelovanje čez dalje večjega števila prebivalstva, a še posebno narodnostnih in kulturnih skupin. Leta 1932 je imelo novo podvzetje svoj prvo prireditev v majhni dvorani YWCA, a že dve leti kasneje pa je Festival imel na razpolago ogromen prostor mestne konvenčne dvorane. Tu je bila postavljena mednarodna vas, leta 1935 pa tudi tržni prostor, ki je tvoril ozadje Festivala. Ni bilo dolgo in Festival je postal krepko in samostojno podvzetje.
Kot Miss Sickels naglasa v njenem simpatičnem opisu še-•3tih Festivalov (1932-1939), katere je sama nadzorovala, so tvorili priseljenci tekom tega časa nekaj nad 16 odst. prebivalstva mesta St. Paul, a v letu 1940 pa se je n 'ihovo število v mestu znižalo na manj kot 10 odstotkov. Navzlic temu so vseskozi tvorili 53 odst. širšega odbora Festivala. Istotako so v veliki meri dopiinašali v talentu in to posebno mlajša v Ameriki rojena generacija, kateri so se pridružili mladi ameriški ljudje starejšega priseljeniškega izvora. Slikovite narodne noše različnih narodnostnih skupin so na Festivalu ustvarjale sliko ozadja vseh teh različnih ljudi,
zapadnem ameriškem mestu, i srce slednjega obiskovalca teh Alice L. Sickles, sedaj direkto-1 Festivalov. Na trgu takozvane rica Mednarodnega instituta v: "Mednarodne vasi" na Festiva-mestu Detroit, je pred kratkim' lu so se zbirali Amerikanci naj-izdala delo, v kkterem opisuje \ različnejših izvirov v prijatelj-to posebnost St. Paula. Svoje i skem duhu sodelovanja in vsak delo je nazvala "Around t h e' je bil ponosen na svoje kulturno ozadje in izvor. Po pozori-šču velikega Festivala so bile raztrešene hišice in domovi kakršne so na Bavarskem, na Češkem in drugod. Tu so se prijazno nasmihala lepo barvana pol-kna bavarske hišice, tam je bila v hišni zid vzidana kapelica kot na Češkem — ali pa recimo tudi pri nas na Slovenskem — nedaleč stran je bilo opaziti pod platneno streho armenski bazar; Madžari so imeli na Festivalu mičen posnetek hišice iz madžarske vasi Boldog, dočim so židje postavili svoje pozori-šče po vzorcu njihovega tradi-cijonalnega prostora, na katerem so se zbirali v krajih koder so živeli h skupnemu zahvalnemu dnevu ob zaključku zbiranja pridelkov; prikazano je bilo tudi rusko dvorišče in še mnoge druge zanimivosti posameznih ljudstev in dežel. Vse to kulturno in narodnostno ozadje so vzajemno delili med seboj in vživali prebivalci mesta St. Paul dobro se zavedajoč, da je vsak-teri od njih doprinesel svoj delež k temu, kar je predstavljal mednarodni trg velikega Festivala. K bogati kulturni dedšči-ni upodobljeni v Festivalu, je bila pridodana še pestra ameriška prodajalna izzafrontirskih dni. Tu so si obiskovalci gasili žejo z modernimi ameriškimi lahkimi pijačami ter lizal i sladoled stisnjen iTied dve piškot-ni skorji, čemur pravijo po navadi "Eskimo pie". Pevci in plesalci so predstavljali razne narodnostne skupine — poljsko, jugoslovansko, slovaško, itafi-jansko, nemško in druge. Zbirali so se v gručah pred svojimi hišicami ter prepevali, plesali ih kramljali, medtem, ko so se ameriški plesalci po predvajanju kvadrilskega plesa, ki je bil popularen v ameriških starih dobrih časih pijonirstva, zatekali k frontirski prodajalni in tam imeli svoj rendevu.
Miss Sickels opisuje v svojem j delcu tudi težave, ki so nastale 7. izbruhom vojne. Ko so skuša-' li 1. 1942 začeti s pripravami za | Festival, je bilo očividno, da se nemška in italijanska narodnost ne to udeležila. Vendar je bilo menda sjiričo prejšnje tesne povezanosti v skupnem sodelovanju tudi tema dvema skupinama neprijetno ob misli, da iz-
svojih narodnih nošah in so bili prijateljsko pozdravljeni in sprejeti.
Okrog osem tisoč posameznikov različnih izvorov, ver in prepričanj se je udejstvovalo pri predvajanju programa, ki ga je nudil letno Festival, a potem je vojna razpršila veliko število teh požrtvovalnih ljudi po vseh krajih Amerike in po svetu sploh. Navzlic temu pa ideja Festivala sama ni zamrla. Brez dvoma bo zopet oživela v do-glednem času. Pisateljica pa se zaveda, da Festivali sicer ne bodo rešili sveta, niti ne morejo biti nadomestek za ekonomsko in socialno varnost, zaščito in pravico. Ali med Amerikanci se vendarle^ utrjujejo medsebojne vezi s tem, da prihajajo različne skupine skupaj in sodelujejo v delovanju in odgovornosti, ki jo nalaga podvzetje sličnih prireditev kot je bil Festival v St. Paulu.
Opis teh Festivalov nudi čita-telju "Around the World in St. Paul" užitka polno sliko, ki je prepletena tudi s podatki dejstev in številk in z mnogimi zanimivimi prigodami izza dni festivalov, ki so potekali kot "dnevi veselega prijateljstva." Knjiga pa nudi tudi kakih 40 navodil za okusna jedila, ki so bila servirana na festivalih. Ta navodila vključujejo naš jabolčni štrudel ali gibanico, židovsko priljubljeno jed iz sira, dalje grške in francoske ter skandinavske recepte jedil in končno tudi navodilo kako je treba pripraviti divjo raco z indijanskim rižem (wild rice). Te vrste de-likatesa je popularna v državi Minnesoti.
To je Čedo, petletna sirota jugoslovanskega partizanskega borca. "Dajte mu roko v pomoč'' je predmet Ameriškega odbora za jugoslovansko i>omoč, 235 E. 11 St., kateri odpira splošno tridnevno kampanjo "tag day", za zbiranje prispevkov v ta namen v New Yorku, v četrtek 1 (i., maja, kot tudi v drugih ameriških mestih široni dežele meseca maja. Z zbranimi prispevki se bo nabavilo zdrav-ni.ško opre m o za zdravstveni program Jugoslavije.
Čedo Je pohabljen za življenje vsfed mine. Pustili so ga odhajajoči Nemci za|)t2Š}enega v gozdu. Najden .jti bil čez štiri dni po bombardiranju njt^gove rojstne vasi na Hrvatskem in nima spomina o svojem očetu, ki Je bil ubit od nacije\. O njt-govi materi se ni več slišalo, odkar so jo Nemci odvedli v Nemčijo na prisilno delo.
"Tag day's" so organizirani z namenom, da se zl)ere sklad pet milijonov dolarjev, s#kate-rim se kupi opremo za bolnišnice, klinike, laboratorje in otroške domove; da se pošlje v Jugoslavijo zdravniške ambulance ali "mobile clinics" in avtomobile za prevažanje zdravnikov in bolniških strt ž:iic v kraje, kjer razsajajo kužne bolezni.
I, POSLOVNA ali STROKOVNA IZOBRAZBA ZA VAS

Da, plačana vam je šolnina do $50 za navadno šolsko leto v kolegiju, poslovni ali strokovni šoli za mesecev. Dobite, tudi $65 na mesK za življenske stroške—$90 Ce imate odvisne osebe. To je prilika, ki je odprta ob odpustitvi moškim Md 1 let starosti (17-letnikom s privoljenjem staršev), ki se prijavijo vo Regularno Armado pred 6. oktobrom, 1946 in sicer za dobo 3 le ■ Dobite vse podatke pri Vaši lokalni U. S. Army Recruiting postaji.
U. s. ARMY RECRUITING STATION 1268 Ontario St., Cleveland, Ohio
4f
ial
fle\ '1% pr
!ta %
I
'tn
'pri k h
PRISPEVKI ŽA OTROŠKO BOLNICO
polom nabiralk od krožka št. 1 v Collinwoodu
I. Izkaz
Nabiralki Mrs. Skerl in Vi-drich. — Mr. in Mrs. Perko, 14314 Sylvia Ave. $28, Mr. in Mrs. Sila, 14306 Sylvia Avenue $10, Mrs. Cecilia Godnavec, 16024 Grovewood Ave. $10. — Po $5: Mr. Joe Planine, Park-grove, Mr. in Mrs. George Ma-rolt, Parkgrove, Mrs. Anna Ra-kovec, 16207 Parkgrove, Mr. Joseph Jenko, 14023 Parkgrove, Mr. in Mrs. Louis Prisel, 16413 Arcade, Mr. John Koshel, 15614 Huntmere, Mr. in Mrs. John Zaubi, Huntmere, Frances Ss-lan, Sylvia, Mr. in Mrs. Frank Branisel, Trafalgar, Mrs. Blatnik, 15831 Trafalgar, Mrs. Mary Hrovat, Arcade. — Po $3: Mrs. Champa, Trafalgar, Mr. Frank Bartel, Arcade Ave., Rose Bost-jancic, 15800 Parkgrove, Mr. Lawrence Tarkar, 15811 Hunt-; mere.	i
Po $2: Mrs. Helen Tibjas, j Mrs. A. Dolgan, Mrs. Korencan, I Mr. Blumel, Mr. Melanic, Mrs. i Ivancic, Mrs. in Mr. Jalovec] $2.50, Mrs. Strumbel, Mrs. Mer-j var, Mrs. Rolih, Mrs. Mehle, i Mrs. Pakich, Mr. Dany Milic, Mr. John Bozich.
Po $1: Mr. Vidmar, Mr. Korošec, Mrs. Erjavec, Mr. Uraj-nar, Mr. Greben, Louis Planine, Mr. Bajkovec, Mrs. Librnik, Mrs. Jane, Mr. in Mrs. Bransil, Mrs. Sincic, Mr. Brancel, Mrs. Vardjan, Mrs. Zdesar, Mrs. Markovec, Mrs. Jurkovich, Mrs. Jane, Mrs. Gregorčič, Mrs. Ba-lusek, Mr. Poje, Mrs. Gimpelj, Mrs. Naglich, Mrs. Tekancic, j Mrs. Bensa, Mrs. Turk, Mrs. Frantz. Mrs. Sepic, .Mrs. Svetina, Mrs. Klemencic, Mrs. Te-kavc, Mr. Laurich, Mrs. Kuhar, Mrs. Strukel, Mrs. Macek, Mrs. Potočnik, Mrs. Mese, Mr. Frank Laurich, Mrs. F. Turk, Mrs. Ogrir.c, Mr. Posnik, Mrs. Kuz-mich, Mrs. Slavec. . V drobižu $6.30. Skupaj $191.80.
• 19R4B. 1''*' Mrs. Anton Ivancic, ® onggt
SSL, Mr. Frarik
Clair Ave., Mr. Joe ^ ^ 1201 E. 169 St. — Po % in Mrs. Mike Yapell, 172 St., Mr. in Mrs.
sea, 1188 E. 172 St., Mr. Joe Tomšič, 1189 ^ Mr. Matt Zabukovec, lb» ^
Mrs.
Mr.'
terloo Rd., Mr. m LGcnik 1284 E.
Stavfnja 18218 NottU^ Rd , Mr. Ivan Eartol, 1 ^
170 St., Mr. Frank	j,
1267 E. 170 St., Mr. m ^ Bohinc, 1246 E.
Mrs. Frank Fatur, 1^ jya-St. Po $3: Mr. in Mrs. Jac sovec, 17101 Waterloo ' ^ Mike Morel, 1229 E- ^ ijV Po $2: Mr. in Mrs. An kavec, Mr. in Mrs. Ma Mr. John Pieman,
Mr. Arko, Mrs. John jol0 in Mrs. John Bohinc, Draheim, Anna Morel, )(r, Vardian, Mr. Joseph Mi 'jjr, Po
Louis Cernick.
Nabiralka Mrs. Eva Coff. — Po $10: Mr. in Mrs. Vincent Coff, 17802 Delavan Rd., Mr. in Mrs. Dacar, Grovewood Ave., Mr. in Mrs. Homec, 835 E. 146 St., Mr. in Mrs. Sore, Lucknow Ave. — Po $5: Mrs. F. Hoffner, 13888 Washington Blvd., Mrs. L. Zerhec, 17806 Delavan Rd., Mr. in Mrs. J. Habit, 1131 E. 177 St., Mr. Rakar, East 177 St., Mr. in Mrs. J. Habat, E. 177 St., Mr. in Mrs. Doliiiar, Grovewood Ave., Mr. in Mrs. Hranny, 16903 Grovewood Ave., Mr. in Mrs, E. M. Racich, 17802 Dela-1 van Ave., Dr. J. R. Daniels Rose B!dg., A. Doctor of Cleveland, j Po $2: Mr. in Mrs. Tisovecj 17817 Delavan Rd., Mr. in Mrs.' L. Elovar, Mr. in Mrs, J. Ra-cic, Mr. in Mrs. J. Jiberna. Po $1: Mr. in Mrs. J. Yarnhik, Mr. Peter J. Mihelic, Mr. in Mrs. Ube. Skupaj $101.
Frank Komin, Mr.
Christine Farkas, ^ ^ 0-Airs. Vera Mauer, Mrs-hart, Mr. Frank Vince Poje, Mary ?■ Mary Debevec, Mr. ii"' , jjr Trentel, Mr. Anton in,Mrs. C. Swetlin, Mr-Yen, Mrs. Michael Kra - g,-Drahein, Mr. John Tr^ roline Tushar, Mr. Jo"
John Aljarlsic, Peter Joe Reja, Mrs.	jjaO
Tom Severovic, Rose gel^ Tomarek, Jennie Yakse,^ gk'"' Zabjek, Ray Otonicar- ^ paj $384.
V imenu našega kro^^^^ p-
kam vsem,najlepšo za ptr da bi se zahvalila vsa
sebej, lier se
vsi več ali manj P	%
lavci s skromnimi dofl ^
da z veliko in čutečo ^ darovalci jih je več, ' , več mesecev k)rezl vkljub temu posezeJ^ ^ globoko v žep,	{t#
nekaj lepega in	"
Torej še enkrat,
lepši hvala!
Poročevalca
tiki
M (i
■Jkc 'in
«pi V
Idi
4i|

N
Mi
\
k| U
Vai ) . N' Bi:
%
'Hl %
k \
V
:oi %
\ 1
S
4
v srednjem veku j,yt
le bolj dostojne
■ .f\0' 11»'
„ei

sedaj, v modernih
eip je isledalo pmsamwmika in sK i^^
sprotnem tabuju. 1 .gpo^'^ i-kitajska cesarica svoji vojski streljati 'jjo, ^ nika, pod smrtno ist^.^i dar je njo glava bole ^ ^

ki so prispevah svoje narodne pe-; ostanejo docela — ko se je Fe-; jnii, plesali mičiie uaiudiiu [)lc-'etival pričel, so priali zraven v
Nabiralki Mrs. Levstik in Mrs. Terbizan. — ženski odsek SDD na Waterloo Rd $200. Mr. John; Gorjanca 1225 E. 172 St. $25; j Po $10; Miss Josephine Gorjanci
--------------------; 1225 E. 172 St., Mr. in Mrs. L.!
Oglašajte v Enakopravnosti Levatik, 1218 E. 172 St., Mr. in j
sarica je imela vsak dan košaro P dar nasprotni arma i'
njena vojska »^lega s
V vzhodni Indiji ov pina diživ Mong se nasprotujoče voj^. brezobzirno, dokler.. gyiH .
ranjen. Nasprotujoč ^
s'a dosledno preneha^^^ @li :d
d
k gg
cerjo. stroge niej^ -znali. Ena ali	je' i,
za vsak obed, za *- pp- jg čerjo. Stroge meje ti-' jgl
nasprotniku dovolila. j, Kvobodno domov k kadar se mu je .jji. pet vrnil k svoji voj^

'S
'■I
Itid >»
i
lil
I	1946
ENAKOPRAVNOST
—	A
STRAN 3
»ednikova
in priznanje ^opravnosti"
O. — Najprvo le-listu "Enakopravnosti" 'fobčitev mojih pisem od brata in od' prijateljice ■ Dobila sem pismo od inko Bavec, Brežice, le-• To je bilo eno prvih pi-^ Vojnem času, ki je do-./J^oriko. Nesla sem ga in izročila Mr. De-če bi ga ho-mobciti v listu. Rekel je, da Minilo je 14 dni in' v tem 5^® ^fak dan gledala za pisma od mojega bra-ga ni bilo.
dolgo let naročena on	- Potem sem po
1^^'oala urednika Mr. ^ in vprašala: "Ali ne ™bčili pisma od moje-
"''čitev 1
"(oi
0
St %'
;oV'
irs-
Sto p
>
1# G.
•giCi 1.
, iu 173 era-
Telit«'
lilT'
jar^ it. )(r' hek'
pus, #"
W' (ici"' , p.
Mf'
att
laf!' C)' avf'' tjiti"' lioS' .lary
gk"'
"fata?" On
Odgovoril mi je: » partizan, piše od i. Rozmana."
šla precej po pi-ga nesla v Enako-i	sem prijazno
} Mrs. Pire, če bi hote-priobčiti. Ona je pi-(jjj in rekla; "Seveda, ° j® zanimivo pismo." ^ Jc bilo že pismo na-^"^^opravnosti, ka-^ vsej Ameriki.
setn pisma od sloven-^J^kov,
iz
posebno od Lo-
arbertona in iz Penn-V	dveh strank iz
t k	bi bili radi iz-
fe^j, svojih dragih.
fori • ^ilo pisano, ko-^''Pljenja so pre-!)i^ . ^radi izdajalcev be-(jj Rjih voditelja Rož-"	Vinko iz Brežic
jg' partizanih štiri leta.
®voj dom v Brežice Hii ' ves bolan. Od Ne>- družina pregna-
Niso vedeli eden
cela štiri leta.
. ejši brat, Jakob Ba-jg r^ckovec, pošta Stali,: ^Subil 4 sinove in eno
''star,
ii vsi partizani v goz-
'°Var^^	za svobodo
' ^lada življenja. Po-Toda škoda je i^^'vljenja. In to je vse jj °Venskih morilcev — ^v in njih poveljni-g °žmana.
^ ll^kopravnosti za vsa . P^sma v listu. Vsaki
podružnice št. 39 in glavni odbornik SDZ. To je agilni in ne-izčrpljivi narodni delavec, Jože Okorn, ki je tudi primaknil 50 dolarjev za otroško bolnišnico. Hvala obema in društvu!
S. & L. Cafe gostilno vodita narodno zavedna Slovenca, Kr. John Saurič in John Lenar-šič. Ce vas zanima, kako izgledata in kako dobro postrežeta, vam pa dam naslov; 7513 St. Clair Ave. Svojevoljno in sama sta prinesla v upravništvo Enakopravnosti kar sto (100) dolarjev. Tak dobrovoljen odziv precej šteje v naši kampanji, ko denar kar sam pride v blagajno. Hvala obema! Koliko bo še takih, ki bodo sami prinesli k Enakopravnosti.
Mr. Jože Mrhar, lastnik Elyria Auto Sales, 6831 Superior Ave., ki je v tem poslu že 25 let in ima sedaj zastopništvo za prodajo osebnih in tovornih avtomobilov izdelka "Willys", je prispeval v naši kampanji sto (100) dolarjev za bolnišnico. Hvala, Jože; da bi imel srečo ter prodal dosti "Jeep-ov."
Mrs. Anne Kočevar, lastnica Good Time Cafe, 5705 St. Clair Ave. je podarila vsoto 25 dolarjev v prid naše kampanje. Hvala!
Glavni načelnik kampanje John Pollock je prejel od A. Brofman Dept. Store na 6805 St. Clair Ave. pismo in v njem ček za 25 dolarjev. Mr. A. Brofman ima svojo trgovino že dolga leta v solvenski naselbini ter se je s tem darom pokazal hvaležnega napram Slovencem v Clevelandu. Hvala!
In predno je odšel na konvencijo Slovenske dobrodelne zveze v Lorainu, Ohio,, je poznani društveni delavec in direktor SND na St. Clairju, rojak Frank Česnik za sebe in za svojo soprogo Rose Česnik daroval 20 dolarjev za otroško bolnišnico. Prav poštena zahvala! In Frank, pozdravi mi vse delegate, kakor tudi delegatinje. Konvenciji SDZ pa obilo plodonosnih, krepkih in bi'atskih uspehov in sklepov. In da ne pozabim; Pozdravi tudi ves glavni odbor. — JNR.
\tt^
r
if ^ ste
de-
,
ni, j .geieJ
e
'"n p	pismonošo,
' • ^^kopravnost in že-,
bi
kltQ Š3 drugim oči od-
k, 80 se meni. Zdaj
,, *K8r - •
zmerom piše tako
V bs '
''•'av
laž je pisal list
kar je grdo in
čitateljem Ena-
Mrs. M. Mafko.
• " in Pavla Jan-

ic^
in'
V# .t p;
„i;i
iK'

(f
a n« y
'• l{ii,^°^^rjev. Cast in po-
fh: 'Jnino •	. , .
\o je postavljen na onih društev, ki knjigo radodar-f?^ledh	Hvala član-
\ ®Sa društva v die-
sK"" epI
i
i
'»vala $620.00
®ško bolnico
8 1. strani)
■Vq
fatice Presei'an št. S) to je že tretje dobrodelne
Mestne novice
TAJNICA ODSOTNA
Radi odsotnosti tajnice Mary Bradač, ki se nahaja na konvenciji SDZ, se opozarja članice društva sv. Ane, št. 4 SDZ, da se naj v važnih društvenih zadevah obrnejo na blagajničarko Miss Josephine Oražem, v slaščičarni v Slovenskem narodnem domu, 6415 St. Clair Ave.
PISMO IZ DOMOVINE
Poštni raznašalec iz Geneva, Ohio, nas je naprosil, da bi objavili, da ima pismo za Joso Spe-jor, naslovljeno na B 3, B 1 x 880 St., Geneva, O., katerega pa ne more najti. Ako dotični čita to, naj se zglasi na poštnem uradu v Genevi, kjer dobi pismo.
konvencije, katero je Bender sklical za jutri.
IZ BOLNIŠNICE
Poznana Mrs. Rupert, 19303 Shawnee Ave., se je vrnila iz bolnišnice na svoj dom, kjer jo prijateljice in znanci sedaj lahko obiščejo. Zahvaljuje se vsem za obiske, darila in voščilne karte, katerih je bila deležna, ko se je nahajala v bolnišnici.
SE VRNIL NA STARO SLUŽBO PRI BANKI
Cleveland Trust Co. sporoča, da se je vrnil iz vojaške službe Paul E. Godknecht in nastopil 6. maja službo v tujezemskem oddelku tega bančnega podjetja, kjer je bil uposlen pred vojno.
Bitka med republikanci
Clevelandski republikanci so v ostrem sporu radi vodstva George Benderja, proti kateremu sta se javno izjavila senator-ski kandidat John W. Bricker in governerski kandidat Thomas Herbert, ki hočeta, da zavzame Brickerievo mesto kot vodja bivši, župan Edward Blythin. Včeraj so uporniki proti Ben-derju vložili tožbo za injunkcijo, v kateri se zahteva, da sodnija prepove obdržavanje okrajne
POLICAJ V KAŠI KADI OČETOVSTVA
WASHINGTON, D. C. — Na zahtevo je položil resignacijo neki 28-letni policaj, ker je prišel v zadrego radi očetovstva. Z neko žensko v Washingtonu je imel tri nezakonske otroke, potem jo je poročil. Sedaj pa je prišla še pritožba od druge ženske iz neke države na srednjem zapadu, ki,ga dolži, da ne podpira svoje družine. S to žensko ima tudi enega otroka, drugi pa je na poti. Ona bi tudi rada vedela, kdaj bo razporočil ženo v Washingtonu in poročil njo.
BREAKS WORLD RECORD . . . Joe Verdeur, Philadelphia Turners chib, who broke two world's records at AAU meet held at Bainbridge, Md. He eclipsed the 200-metcr and the 200-yard marks, following navy dicharge.
Jedilnica — Mack's Snack Shack
665 EAST 185th STREET je sedaj odprta. Vse nanovo dekorirano.
Servira se okusna jedila. Se priporočamo za obisk
I(j. . dolarjev za bol-'	slovenskih pes-
' Prešeren, bi jim
1^, ste mojega ime-
je delavni brat, H.. . j® tudi predsed-
-«^i J	----J-o- -----
ilt^vt ^ to ni vse. Pred k I
SND, in od-i/%t podružnice št.
50 dolarjev. Po-'.kImam še enega. |)),j tednik nadzornega France Preše-^^sednik SANSove
-- *
PRODAJAMO
VSAKOVRSTNO USNJO
za pošiljke v staro domovino za izdelovanje in popravo čevljev.
Fino usnjŠ tudi za izdelo-vanje prtljage, in denarnic.
IMAMO POLNO ZALOGO USNJA
JAKUUN
12520 SHAW AVE.
ali pa pokličite ob večerih po 9. uri na domu LI 2556

Mudri se je pobotal
Councilman John Mudri, ki je skupno s councilmanoma Ed-wardom Kovačičem in Edwar-dom Puclom vodil boj proti Ray T. Millerju je v soboto naznanil, da se je z voditeljem demokratske stranke pobotal in apeliral na vse demokrate, da strnejo svoje sile za zmago pri jesenskih volitvah. Kakšno stališče bosta zavzela Kovačič in Pucel, še ni znano. Uporni demokrati so za primarne volitve šli v kampanjo samostojno kot "progresivni demokrati."
Rdeči križ pomaga žrtvam nesreč
TRUPLI UMORJENIH ŽENSK NAJDENI V GROBU
WHITE CLOUD, Mich., 11. maja—Policija je danes naznanila, da je oskrbnik nekega posestva blizu tega mesta našel v plitvem grobu trupli starejše in mlajše ženske, ki sta bili očivid-no umorjeni. Glava starejše ženske je bila popolnoma razbita.

OTON HABSBURG JE OBJAVIL "PROKLAMACIJO"
NEW YORK, 6. maja, (O.N. A.) — V tukajšnjem madžarskem mesečniku "Kronika" je objavljena proklamacija Qtona Habsburškega, ki poziva Madžare, naj ne izgube vere v obnovo svojega cesarstva.
Oton, katerega so nedavno francoske oblasti pregnale iz Inomosta, pravi, da Madžari ne smejo' imeti nobenega dvoma o tem, da bodo dobili vsaj še enkrat priliko, "da odločajo o svoji bodočnosti."
Prispevajte za otroško bol-nja, ne besed! Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji!
četudi so povodnji skoroda vsakoletna pojava v spomlad-nem času, ter ogrožajo življenja in imetja ljudi, je po drugi strani resnica, da nesreča lahko udari kadarkoli in kjer koli nepričakovano. V premogokopih se lahko utrga kamenje in zasuje premogarje, eksplozija v tovarni more povzročiti smrt in poškodbo delavcev. V takih slučajih je Ameriški rdeči križ vedno pripravljen priskočiti na pomoč, kcir je posebno razvidno iz dejstva, da je pretečeno leto pomagal 266,000 žrtvam nesreč in katastrof, katerih je bilo 270.
V vsakem okrožju širora Zedi-njenih držav ima Rdeči križ svojo postojanko in dolžnost uslužbencev Rdečega križa v teh postojankah je, da so nemudoma pripravljeni nuditi pomoč v slučaju nesreče ali katastrofe. Neglede ali se pripeti nesreča v majni, ali se morda iztiri vlak, ali udari nenadno povodenj— Rdeči križ mora biti in je vedno pripravljen za vzpostavitev zasilnih šotorišč, za dobavo in razdelitev hrane, obleke, kuriva itd. Uslužbenci krajevnih postojank morajo vedeti, kako je mogoče dobiti hitro in točno potrebno pomoč iz drugih okrajev.
Delo Rdečega križa v slučajih katastrof traja tako dolgo, dokler obstaja nujna potreba nu-denja pomoči. V mnogih slučajih je treba dati le začasno pomoč v hrani, obleki in podobnem. V drugih slučajih pa so znabiti ljudje brez doma in nesreča morda povzroča pohablje-nje posameznikov ali pusti za seboj nepreskrbljene družine. Tu postane naloga Rdečega kri-
V. _ t-
ža večja, ker pomoč je treba nuditi za daljšo dobo.
Včasih so prizadete cele družine enega kraja vsled eksplozije, kakršna se je dogodila v decembru lani v Pineville, Ky., ali pa v West Virginiji v letošnjem januarju, ko je bilo težko poškodovanih 22 domov. Pogosto se pripeti, da Rdeči križ tudi pomaga ponovno zgraditi domove uničene tekom naravnih in drugih nepredvidevanih katastrof. Če je oče oziroma reditelj delavske družine težko poškodovan v nesreči v majni ali tovarni, pomaga Rdeči križ družini tako dolgo, da dobi družina kako redno pomoč ali dohodke.
Pomoč, ki jo nudi Rdeči križ v gotovih slučajih skozi dobo več let, je dana na razpolago onim, ki so tekom kake katastrofe zadobili stalno in težko poškodbo, radi katere mora posameznik zavreči svoj prejšnji poklic ali delo ter se priučiti kaj drugega v svrho služenja svojega vsakdanjega kruha. V slučajih tolikega uničenja vira dohodkov farmskih in podeželskih družin, da je ponovni začetek gospodarstva nemogoč, priskoči Rdeči križ prizadetim na pomoč s tem, da oskrbi farmarjem in malibi obdelovalcem zemlje potrebna,poljsko orodje in stroje ter poslopja potrebna za nadaljevanje farmanja in življenja na deželi.
Rdeči križ je torej vedno na razpolago žrtvam nesreč in naravnih katastrof. Najčešče je Rdeči križ prvi, ki izve o potrebi prizadetih in jim pride na pomoč. Oni pa, ki niso pomoči deležni takoj, se lahko zatečejo k najbližji postojanki Rdečega križa, kjer jim bo služba Rdečega križa rada nudila potrebno pomoč.
Prispevajte za otroško hol-nico v Sloveniji!
Jamčena popravila
na vašemu šivalnemu stroju, izvrši veteran s 14-letno izkušnjo. ^Cena za odziv $1.00; ob večerih ali nedeljah $1.25. ALLIANCE SEWING MACHINE, 15823 Arcade Ave., KE 5557. Kupimo rabljene stroje.
ŽENSKE
za hišne služkinje .
5. pop. do L40 zj. 5 večerov v lednu $34.00 tedensko
V downtown poslopju %
Zglasite se v
Elecfric Building
700 Prospect Ave. soba 901
Ženski uposlevalni urad
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Krojač
dobi delo za delni čas ali skozi celo leto. Za podrobnosti se poizve na 12525 Lorain Ave.
ROOFING — SIDING — GUTTER sčisiizno, popravimo in prebarvamo
Okna popravimo. Prihranite si denar. Delo napravimo točno in po zmerni ceni.
YANESH BROS.
Home Improvement Co.
WIckliffe 656 ali WIckliffe 239W3
izkušeno dekle
za delo v uradu dobi dobro službo. Zglasiti se je pri DOUBLE EAGLE BOTTLING CO., 6517 St. Clair Ave., HE. 4629.
ELECTION RETURNS—AMERICAN STILE . . . Just as any American couple would sit before the radio to get late returns on election night, Emperor Hirohito, the debunked mikado, and his wife, the empress, sit before the radio and get the latest results of Japan's first democratic election. They are shown at the summer palace at Hayama. Returns continued all election night. Reds filed objection to results.
GLASBENA DVORANA
17., 18., 19. MAJA
zvečer in v nedeljo pop.
Cleveland Light Opera Theatre
s PONOSOM PODA RUDOLF FRIMLOVO NEUMR-♦ LJIVO VESELO KOMEDIJO S GODBO
VAGABOND KING
Vloge imajo
MARY STILLMAK. TED KOROSY in zbor 100 oseb Isaac Van Grove, dirigent
Vstopnina: $1.20, $1.80, $2.40, $3.00 davek vključen
VSTOPNICE DOBITE PRI TAYLOR BOX OFFICE
THOMAS FLOWER SHOP
Cvetlice za vse namene 14311 ST. CLAIR AVE., GL 4316
Albin, Andy in Fred Thdmas, lastniki
NOVE IN STARE STREHE
Lake Shore Roofing & Sheet Metal Co.
MR. URBANČIČ, zastopnik 651 EAST 152nd ST. GL 2362-2363 Nites: IV 3665
SLOVENSKO-AME-RIŠKA .KUHARICA
SE SEDAJ DOBI V CLEVELANDU
in sicer v pisarni
Mr. August Kollander
6419 St. Clair Ave.
ter V trgovini
Mr. Jože Grdina
6113 St. Clair Ave.
Oba imata knjige v zalogi in bosta rada postregla rojakinjam, ki želijo imeti to lepo, veliko in koristno knjigo.
PREGLEJTE žlebove—odtekališča—strehe in naročite takoj
KAKOVOST IN IZDELAVO
WM. POWELL
16354 EUCLID AVE., pri Ivanhoe GL 4540
CONSTRUCTION LOANS STRAIGHT BANK LOANS FHA LOANS
G I LOANS •
PROMPT SERVICE LOW INTEREST RATES
Monthly Reduction Loons
APPLY AT
St. Clair Savings & Loan Co.
6235 ST. CLAIR AVE. HENDERSON 5670
Uradniki Slovenskega demokratskega kluba v Euclidu
za leto 1946: Predsednik Andy Jerman; podpredsednik Anton Sternad; tajnik Michael Boič; blagajnik Franc Smalc: zapisnikar John Gabrenja; nadzorni odbor; Math Intihar, John Jamnik in John Omerza; zastopnika za Skupna društva SDD Louis Mo-die in Anton Mihelich; za Cosmopolitan ligo Math Intihar in Anton Mihelich. — Seje se vr-še vsak drugi torek v mesecu v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, Ohio.
DAJTE VAŠ FORNEZ SČISTIT SEDAJ!
Boljša postrežba in boljše delo. Fomez in dimnik sčiščen po "vacuumu." $4 do $6
National Heating Co
Postrežba širom mesta FAhmount 6516
KADAR RABITE
zobozdravnisko oskrbo
POJDITE K ZANESLJIVEMU ZOBOZDRAVNIKU
Naš urad se nahaja na enem prostoru že 25 let. Za prvi obisk ni treba določiti čas— pridite kadarkoli—pozneje pa se bo delo, kakršnokoli želite v zobozdravniški stroki, izvršilo ob času ko vam bo najbolj prikladen.
PRVOVRSTNO DELO PO ZMERNIH CENAH, VAM NAPRAVI
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 St. Clair Ave.
▼ poslopju North American bank« VHOD NA STRANI E. 82 ST.
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežLi. Obrnite se e vstm zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 E. 61 St.
HE 2730
STRAN 4.
ENAKOPRAVNOST
13. maja, 19^6 ^
PISMA IZ STAREGA KRAJA
Oficirji če+nikov so morili naše ljudi
Splošno poznana Mrs. Josephine Rodiea, 208 Lytle Ave., New Smyrna Beach, Fla., ki se je pred kratkim mudila na obisku v Clevelandu, kjer je preje živela, je prejela pred časom pisma od brata Franca Fabjan iz Gradnje, pošta Tamaj, Sežana, ki poroča kako so tudi četniški oficirji morili zavedno prebivalstvo. Pismo se glasi:
Gradnje, p. Tomaj, Sežana 26. oktobra 1945
"Ljuba sestra!
"V začetku moje pisave Te najprisrčneje pozdravim, Tebe in Tvojo družino. Vesel sem se našel, ko mi je prišlo zopet po tolikem času Tvoje poročilo iz daljne Amerike v moje roke. Vesel sem, da ste še vsi živi in zdravi. Enako upam tudi od sestre Matilde in z njeno družino.
"Vem da se v Vaši Ameriki ni tako godilo kakor se je tukaj v naših krajih. Mi smo pretrpeli kelih grenkega življenja. Kolikokrat je človek imel na prsih nemško in nazadnje še četniško puško. Nemci so nas neusmiljeno pretepli in trikrat oropali in Dušana odpeljali v nemško taborišče. Po enem letu dni, ko je Nemčija propadla, je vendar siromaček, sestradan toličo, da je bila še duša v njem, priklukal domov. Kar so pa čet-niki napravili, to je še vse hujše, kar so mi Nemci napravili. Osem dni pred svobodo je ta zverina divjala tukaj po Krasu in tedaj je naša Danica podlegla smrti. Ustrelil jo je brigadni komandant četnikov s tremi streli, ker mu ni priznala političnega dela. To se je zgodilo pri Krenčkavi koloni na Šolarju na 20. aprila 1945 in prvega maja smo bili osvobojeni. Moraš si misliti, kakšen velikanski udarec smo s tem doživeli že ob koncu divje vojne od srbskega divjega oficirja. Prej so mi vzeli steklenico žganja, en hektoliter terana, slanino in pršute ter obleko. Tako nas je še ta
zverinska druhal oropala, kar je Nemcem ostalo.
"Tako smo zaključili mi vojno s tako radostjo. In se to bi bilo, ako ne bi naša partizanska vojska tako hitro prodirala, bi nam bili še domove požgali, oropali in nas pobili. Ravno tako je morala podleči smrti Ivana Vovkova iz Erzelja, kakor naša Danica. Pred hišo doma jo je ravno taka četniška zverina ustrelila v trebuh. Ker ni na mestu umrla, so jo peljali v Trst v bolnišnico, in ko so videli zdravniki, da je neozdravljiva, so jo Vovkovi pripeljali domov in je potem doma po težkem trpljenju izdihnila dušo.
"Naša Danica je imela veličasten pogreb; pokopali smo jo k pokojni mami. Pred kratkim je bila popisana v partizanskem dnevniku radi njene hrabrosti. Pozval sem tudi fotografa, da jo je na odru in m«d potjo slikal. Eno teh slik bom tudi Tebi poslal v spomin.
"Ravno tako se je zgodilo z Cirilom Frencinovem. Nemci so ga na političnem delu ujeli in ga mučeniško v Sežani umorili. Njegovo sestro Zorko so ravno tako vjeli Nemci v Trstu in jo sramotno v Trstu obesili. Takih slučajev je veliko,
"Kako je pa s požigi? Koz-Ije so skoro popolnoma požga-ne. Komen popolnoma uničen, Rihenberk ravno tako itd. Pa gotovo so Vaši časopisi kaj pisali o naših dobrotah tukaj. In sedaj imamo še to dobroto, da ne vemo še, kam bomo spadali. V Raši je meja Jugoslavije in mi smo na Gradnjah. To se pravi, da se vrže skoraj kamen v Jugoslavijo.
"Letošnja letin j a je bila majhna; kar se tiče vina, še dobro odgovarja. Toda drugi pridelki so jako pičli. In to je povzročila velika suša.
"Zaključim moje pismo in Vas najprisrčnejše pozdravim, Tvoj brat
"Franc Fabjan".
Za judeževe groše so se prodali reakciji
"To, kar Ti piše^, je gola resnica", tako S€5-. ^ izrazil Miha Marolt, bivajoč v Resljevi cesti št. ,28, v Ljubljani, v pismu, katerega je pisal svoji sestri ,itrs. Juliji Kepič, stanujoči na 894 E. 137 St.
Kdo so bili krivi pokoljev nedolžnih žrtev in kako so ravnali z žrtvami, v katere so streljali in jih zadeli, a še niso bile mrtve pove mož, ki je sam okusil trpljenje in pragnanstvo, ker se ni hotel udinjati s sovražnikom.
Med drugim je povedano v pismu, da sta med vojno oba, Mrs. Kepič in njen mož, zgubila svojega očeta.
Pismo je bilo pisano 7. avgusta 1945 v Ljubljani in vsebuje sledeče:
"Draga sestra in družina!
"Zelo smo se razveselili, ko smo prejeli Tvoje pismo po dolgem štiriletnem trpljenju pod okupatorjem. Veš pri nas v Ljubljani smo imeli zraven vsega hudega še en priboljšek. Ko BO zasedli Italijani, so kmalu Ljubljano čisto zaprli in sicer ogradili z bodečo žico, to se pravi, da so blokirali mesto, tako da ni mogel nobeden ne ven ne noter brez posebnega dovoljenja, katerega se je pa zelo težko dobilo; včasih smo čakali cele mesece za taka dovoljenja. Poleg je bila pa še posebej nemško - italijanska meja ob Savi, tako da mi sploh nismo mogli na Pšato, ker to je bila žedrugaj država—Velika Nemčija. Še naj očetov pogreb nisem mogel do-j mov, to je bilo 12. maja leta; 1943.	j
"Med vojno se nismo imeli! dobro, ker je bilo zelo težko za'
hrano, pa že od tega smo morali dajati našim borcem-parti-zanom na Dolenjsko in Notranjsko in sicer hrano, obleko pa tudi denar, ker če jim ne bi mi pomagali, bi še težje vzdržali, ker v začetku niso od nikoder ničesar dobivali kakor od nas Slovencev; pozneje so jih podpirali tudi Amerika in Anglija.
"Ko je Italija kapitulirala, se je ustanovila v Ljubljani tako-zvana "bela garda" ali "domobranci", kakor na Hrvatskem ustaši in v Srbiji četniki in Ne-dičevci, tako da smo imeli hudo reakcijo, ker ta druhal je bila vsa plačana od okupatorjev in mogoče še od katerih iz inozemstva, tako da so jim bili zelo zvesti hlapci za Judeževe groše. Kar so pa ti delali z domačimi ljudmi se pa sploh ne da popisati. Mogoče, da pride tudi do vas kaj vesti o tem, kar se je godilo tukaj. Samo nekaj, tukaj je bila ena taka družba "črna roka"; to so bili gotovi ljudje, ki so hodili ponoči na stanovanja streljat ljudi, včasih so napravili tudi preiskave, da so gotove vrednosti tudi po-ropali, potem pa še pomorili osebe, katere so imeli že določene, še več so jih pa ponoči aretirali, zvezali z žico po več skupaj, jih do smrti pretepali- mučili in potem zvezane pometali v vodo v Ljubljanico in Savo. Trupla so kar plavala po vodah, pa smo morali vse gledati molče.
"Da pa boš vedela kdo so bili ti ljudje, ki so hodili ponoči streljati. Ti moram na žalost povedati, da so bili med njimi tudi gospodje kaplani in drugi duhovniki. To, kar Ti pišem, je
gola resnica. To lahko poveš tam v Ameriki svojim ljudem. Streljali in ubijali pa so po večini tiste Ijudi^ ki so imeli svojce v partizanih ali se je o njih zvedelo, da so partizane podpirali. Pod italijansko okupacijo so fašisti naše ljudi sreljali kar na debelo.
"V Ljubljani imamo pokopališče. Tam blizu je pa ena velika jama, tja so vsako jutro vozili ljudi iz zaporov, enkrat več, enkrat manj; zapela je strojnica. Še ne mrtve, so žrtve zmetali nazaj v avto in takoj v jamo in sicer v skupne grobove.
"Na Notranjskem so cele vasi požgali, moške pa vse po-strelili, ka rjih ni ušlo v hribe. Nemci pa so še bolj na veliko uničevali na Gorenjskem in Štajerskem. Oni so jih pa kar po 5 J— 100 na enkrat ustrelili ali pa obešali na kole ob cestah, potem so pa še ljudi tirali, da te nesrečneže naši sami zasramu-jejo. Če ne bi bilo naših ljudi v hribih, ne bi bilo več nas na svojih domovih; vse bi preselili v taborišča in po Nemčiji na delo. O tem bi še veliko pisali, a bomo drugič.
"Vprašaš če so res žive metali v ogenj. Ravno v Podgori-ci so prišli Nemci in s pomočjo domačih izdajalcev so zažgali hišo in vse ljudi, kateri so bili notri, tako da so goreli pri živem telesu; ven niso smeli. Težko je bilo težko, pa smo vse pre nesli. Begelnovi fantje iz Dra-gomlja so bili trije v partizanih, pa so se vsi srečno vrnili; samo eden je bil precej težko ranjen. Oče je pa tudi v tem času umrl, skoro isti čas kot naš oče.
"Od Gregovih iz Šmartna, to sta sinova Johana, sta bila tudi celo vojno od doma. Eden je bil pri partizanih in drugega so pa okupatorji tako preganjali, da je bil ves čas po zaporih, tako tudi Johan, čeprav je bil ves čas bolan. Tisti, ki je bil pri partizanih, je v borbi padel. Od naših sta bila pa Rudel in. Peter pri partizanih, in sicer Rudel še delj kot dve leti, Peter pa par mesecev. Peter ima 7 otrok, in to ga je tudi precej iz-vzelo, tako da se je še dosti dobro imel.
"Mama so za silo še kar zdravi; delajo še vse sami, čeprav so že v takih letih. Zdaj sta še vedno sama z Rudelnom Ivan pa v Trzinu stanuje, je oženjen in ima tri fantke. Angela ima tudi v Trzinu svojo hišo in ima štiri otroke — 2 punčke in 2 fanta, se ima kar dobro Od Mici hči Ana ima že tudi dva otroka, punčko in fantka; ima se prav dobro, ko ima fejst moža in dobrega gospodarja, tako da so si med vojno še precej pomagali in hišo preuredili, da imajo sedaj zelo lepo. Mici ima še vedno gostilno.
"Moj sin Stanko je tudi partizan, sta bila z Rudelnom delj časa skupaj; Rudel je sedaj 4o-ma, Stanko pa še služi rok. Mihec je star 12 let in punčka pol leta.. Letos smo zelo velikd* strahu prestali, ker je bilo vsako uro nešteto letal nad Ljubljano. 50 m od nas so padale težke bombe. Pri nas v plinarni, ko smo prišli iz zaklonišča, je bilo vse drobno, streha in šipe, hiša je pa še stala pokonci.

NEW SWIMMING RECORD . . . Ann Curtis, 20, University of California co-ed, defeated Brenda Hel-ser, Portland, Ore., and established a new American record in the 220-yard free-style event at Seattle recently.
Stvaren patriotizem! Dejanja, ne besed! Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji!
tako da večkrat nismo vedeli, ali bi šli še v stanovanje ali kam drugam, ker komaj smo gor prišli, so že bili spet avijo-ni nad nami. Oh, kako je bilo.
"No, sedaj sem Ti pa že malo opisal, tako da boš vedela vsaj malo kako smo se in se še imamo. Torej, živi in zdravi smo še razen očeta. Kadar boš lahko prišla sem, boš pa še več izvedela in videla.
"Bodite najlepše pozdravljeni in kmalu nam spet kaj odpiši. Srčne pozdrave od brata
"Miheta in družine."
Društveni koledar
19. maja, nedelja. — Baraga Glee Club. — Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
19.	maja, nedelja. — Betsy Ross AFU — ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
25.	maja, sobota. — American Legion Post 273. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
26.	maja, nedelja — Društvo "Goranin" — prireditev v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
26. maja, nedelja. — The Three Vet's Club —ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
2. junija, nedelja — Schwabish-er pevski zbor. — Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
1. septembra, nedelja. — The Three Vet's Club — ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road.
7.	septembra, sobota. — Comrades No. 566 SNPJ. — Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
8.	septembra, nedelja. — Cos-well Club—ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
14.	septembra, sobota — Društvo sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ. — Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
15.	septembra, nedelja. — Zen-ski club Waterloo — Ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
22. septembra, nedelja. — Ženski odsek SDD—ples za v pomoč Primorcem v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
29. septembra, nedelja. — Odbor za ppstavitev spomenika prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
6. oktobra, nedelja. — Progresivne Slovenke krožek št. 1 ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
12.	oktobra, sobota. — Cerkniško jezero "SDZ—ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.	'
13.	oktobra, nedelja. — Washington ZSZ — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
20.	oktobra, nedelja. — Slovenska ženska zveza št. 41 ples v Slovenskem delavskem do-nu na Waterloo Rd.
21.	septembra, sobota. — Carni-ola Hive 498 The Maccabees. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
26.	septebmra, sobota. — Društvo "Spartans" št. 576 SNPJ Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
27.	septembra, nedelja. — Moški klub cerkve sv. Pavla. — Ples v avditoriju SND.
6. oktobra, nedelja. — Slovenska ženska zveza št. 50. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
5. oktobra, sobota. — Društvo "Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
12.	oktobra, sobota. — Društvo Slovenske Sokolice štev. 442 SNPJ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
13.	oktobra, nedelja. — Federacija SNPJ pevski krožki, Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
19.	oktobra, sobota. — Honor Guards SDZ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
20.	oktobra, nedelja. — Miss Bernice Novak, Pevski koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
20. oktobra, nedelja. — 10-let-nica krožka štev. 3 Progresivnih Slovenk — igra in ples v Slovenskem društvenem do-*iu na Recher Ave.
26. oktobra, sobota — Betsy Ross A.FU — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
26.	oktobra, sobota. — Carniola Tent No. 1288 The Maccabees Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St.
Clair Ave.
27.	oktobra, nedelja. — Dramski zbor "Ivan Cankar". Igra v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
27. oktobra, nedelja. — 30-let-nica društva "Vipavski raj", št. 312 SNPJ v Slovenskem domu na Holmes Ave.
27. oktobra nedelja—Waterloo Camp WOW — prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road.
1.	novembra, Petek. — State Highway, Ples v avditoriju Slov. nar. doma.
2.	novembra, sobota. — Društvo "Danica" št. 11 SDZ. Ples v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave.
3.	novembra, nedelja. — Glasbena Matica. Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
3. novembra, nedelja. — Collin-wood Hive Macc—prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road.
9.	novembra, sobota. — društvo Slovenec št. 1. SDZ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
10.	novembra, nedelja. — Slovenska narodna čitalnica. — Proslava 40-letnice v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
10. novembra, nedelja — V Boj SNPJ — prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
16.	novembra, sobota. — Društvo Sv. Ane št. 4 SDZ. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
17.	novembra, nedelja. — Blaue Donau. Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
17. novembra, nedelja. — Mladinski pevski zbor SDD — prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
23.	novembra, sobota. — Društvo Sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ. Ples v avditoriju slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
24.	novembra, nedelja. — Pri-redba podružnic^ štev. 106 SANS v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
24. novembra, nedelja. Pevski zbor "Jadran" — koncert in ples v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
27.	novembra, sreda. — Društvo "Ilirska vila" št. 173 ABZ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St.-Clair Ave.
28.	novembra, nedelja ■>— Schwa-bisher pevsko društvo. Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
28. novembra (Zahvalni dan), četrtek. — Pevski zbor "Zarja" Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
30. novembra, sobota. — Društvo "Jutranja zvezda" št. 37 ABZ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
1. decembra, nedelja. — Združeni bratje SNPJ — ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
7.	decembra, sobota — Croatian Pioneers CFU. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
8.	decembra, nedelja. — Pro-sivne Slovenke krožek št. 1 ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
14.	decembra, sobota. '— Društvo "Comrades" št. 566. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
15.	decembra, nedelja. — St. Joseph Cadets — Ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road.
22. decembra, nedelja. — Slov. Šola SND. Božičnica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
22. decembra, nedelja. — Ples v pomoč stari domovini v dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 1
25. decembra, sreda. — Socia-i
listični klub — ples v nji dvorani Slovensk^^ lavskega doma na "
28. decembra, sobota.
bees Red Jackets Team.
Ples
v avditoriju Slovenskega "
rodnega doma na
C
k 'ei
Avenue.
29. decembra, nedelja
slovenskih žena—pl®® ^ nji dvorani Slovens ega lavskega doma na Water
. giives* !■( 31. decembra, toreK. ,.jj, " trov ples pevskega 2°
dran" v obeh venskega delavskega Waterloo Rd.
31. decembra, torek.
ski narodni dom in . , štev SND. Silvestrov obeh dvoranah SND
4. januarja, sobota. —	1:
Napredne Slovenke s	jjjj;
SNPJ Plesna veselica toriju Slovenskega na
* doma na St. Clair 11. januarja, sobota.
na Matica" Plesna	„
avditoriju Slovenskga^ iBr nega doma na St.	^
18. januarja, sobote, x-vo sv. Vida št. 25	5^
Plesna veselica v a
w
Saa
fAR Kk
"5a
%
Ms %l
8 V,
Slovenskega na: na St. Clair Ave 25. januarja, sobota
rodnega
do®* 1»^
. priiš'^ %
"Člainvoods" št. 4 v avditoriju Slovens rodnega doma na Avenue.
STROJE ZA KOSITI
EKSPERTNO NABRUSIMO.
IN PREUREDIMO Imamo nove kose in kolesi *	JI
DAJTE V POPRAVILO SEU^	^
Preprečite gnečo spow Tudi nabrusimo žage. P''®®'?, giroj* i j nazaj pripeljemo ter kupujem	i
kositi travo. • ^rOl*
Universal LawnmoW
Grinding Co*
Jim Gospodarich, lastnik 14928 SYLVIA AVENUE — PO 4089
oki
zavarovalnin®
proti
ognju, tatvini, avtomobilski!^
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N,'Rogelj
%
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 0718

V vsaki slovenski družini, ki s®
zanima za napredek in razvoj vencev, bi morala dohajati
S\0' , »k
S
v
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čti^^ priljubljene povesti
M
j, k Hi
H
S

'•^11
'hi ]
k