GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBUANA-OKOLICA IN | MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA t, ŠTEVILKA 6. — LETO II. JJUBLJANA, 25. JANUARJA PRIPOMBE K VZORCU OBČINSKIH STATUTOV LJUBLJANSKEGA OKRAJA Vzorec za občinske statute, ki je objavljen v tej številki Glas-*bka, je sprejel Iniciativni odbor okrajnega in mestnega ljud-skega odbora Ljubljane kot končni predlog, ki ga stavi v razpravo in odobritev obema ljudskima odboroma s priporočilom, da ga ljudska odbora Predložita Izvršnemu svetu LRS to FLRJ v pretres. Prvi vzorec občinskih statutov le bil objavljen 19. novembra 1954 v Glasniku št. 14-1 in je bil s tem stavljen na razpolago Volivcem, da o njem razpravljajo in dajo svoje pripombe in Predloge. Maj ga je ponovno obravnavala statutarna komisijo Iniciativnega odbora in ga Primerjala tako z zveznim vzorčim statutom in z osnutkom statuta občine Kranj, končno ga je Pretresla še z zastopniki republiške komisije za statute in Prečistila besedilo. Predloženi vzorec je obdržal Slavna načela prvega vzorca od 19. novembra, in sicer: 1- da bodo občinski statuti statuti občin, in ne statuti občin-skih ljudskih odborov; saj so ljudski odbori le najvišji organi samoupravljanja v občini, ki Predstavlja družbenoekonomsko Samoupravno skupnost na ozemlju, kjer živi in se razvija ta uružbena skupnost po načelih socialistične demokracije. To je Izraženo v temeljnih določbah statuta (členi I do 7). 2. Občina neposredno odloča, Ureja in izravnava družbena dodajanja v neposrednem odnosu “0 državljanov, gospodarskih in urugih organizacij in organov družbenega upravljanja. Zato “ha v okviru splošnih pravnih Predpisov v načelu vse samostojne pravice odločanja na vseh Področjih družbenega dogajanja kakor tudi vodenja upravnega Postopka v prvi instanci. (Le izjemoma in začasno lahko okraj opravlja nekatere zadeve lz prisojnosti občine, kar pa je treba statutih občine našteti v prehodnih določbah.) 9' Vse te pravice izvaja obči-..a P° svojih organih samoupravlja, ki jih statut obravnava j^rugem poglavju (členi 8 do 1'oscbej obravnava statut Re-erendum kot poseben in za JUdski odbor obvezen način iz-ye volje volivcev v določenih Primerih (člen 143 do 149). ^•Ljudski odbor občine nima . ''h zborov, temveč ima samo skupni zbor. Volitve občin-U odbornikov bodo zagotovile . Posrednim proizvajalcem vo-, ni vpliv v občinskem kcm odboru. ljud- 6. Statut navaja različne komisije: a) odborniške komisije kot organ ljudskega odbora za pripravo predlogov ljudskemu odboru ali za izvrševanje posebnih nalog (členi 55 do 64). b) upravne komisije kot organi uprave ljudskega odbora c) komisije ali odbore Svetov (člen 53) kot pomožni organi Svetov č) in komisije državljanov kot posebni organi družbenega samoupravljanja (člen 137 in 139). 7. Ves upravni postopek opravlja občinska uprava, ki je po svojem šefu (tajniku) odgovorna ljudskemu odboru in predsedniku (členi 65 do 90). 8. Krajevni sveti so preimenovani v krajevne odbore, kot jih večinoma drugod imenujejo, vsebinsko pa sprejeti v ta statut kakor so bili v osnutku od 19. novembra. Krajevni odbori so organi družbenega samoupravljanja, ki odločajo v imenu volivcev do-tičnega kraja o izrazito krajevnih zadevah, se posvetujejo z volivci o vseh družbenopolitičnih dogajanjih in jim razlagajo občinsko in vsesplošno politiko na vseh področjih dela in uskla-jajo delo drugih organov samoupravljanja v svojem kraju. Krajevni odbori nimajo pravice voditi upravni postopek in nimajo svojega predračuna. V primerih, kadar to občinski ljudski odbor na predlog krajevnega odbora posebej odloči, prejme krajevni odbor pravico, da v konkretnem primeru odloči ali izvrši zadevo občinskega pomena po pooblastilu občinskega ljudskega odbora (členi 102 do 116). II Objavljeni osnutek občinskih statutov je le vzorec za statute občin ljubljanskega Bazena. Na območju vsake nove občine (komune), ki se formira, je že izvoljen Iniciativni odbor za formiranje nove občine. Vsak občinski Iniciativni odbor ima svoje tri sekcije; sekcijo za teritorialna in organizacijska vprašanja, sekcijo za statut in kadrovsko sekcijo. Sekcije za statute imajo dve neposredni nalogi: 1. Pritegniti kar najširši krog volivcev in predelati načelne določbe statuta. Sporočiti statutarni komisiji OLO in MLO (Tajništvo MLO Ljubljana) morebitne spreminjevalne predloge k načelnim in splošnim določbam osnutka statuta. 2. Izdelati konkreten osnutek statuta za svojo občino na podlagi splošnega vzorca, ki je danes objavljen. Tak konkreten r ^ ----1 uus uujuvij* u. -luk. ivuunauivii j- ' organi ljudskega odbo- osnutek poslati Statutarni komika °bravnava statut predsedni- siji Iniciativnega odbora OLO— . s—.- ■- -■*- — ------- mlo do 12. februarja 1955 (Taj- ništvo MLO Ljubljana — Kresija). Komisija bo statut pregledala, po potrebi vskladila po posvetovanju s predlagatelji in ga kot konkreten predlog statuta poslala v pregled in vskladl-tev komisiji Izvršnega sveta LRS za formiranje komun. Pri sestavljanju statuta za določeno občino posebej opozarjamo na naslednje: « - Sveto ln odborniške komisi-,ja' Statut je ostal na stališču, Ul ljudskega odbora niso ravni organi, ker ne vodijo Pravni postopek in ne izdajajo fef«*b v upravnem postopku (to vi.mjg uprava ljudskega odbo-or i. lor občine in njo* govl organi izdajajo: a) odloke, ki so splošni predpisi ln jih Izdaja samo ljudski odbor na seji, b) odredbe, ki veljajo za določen krog fizičnih ali pravnih oseb, ki jih izdaja ljudski odbor ali posamezni sveti po P°-oblastilu ljudskega odbora, c) navodila, ki dopolnjuje)0 ali razlagajo splošne predpis6’ Izdaja jih ljudski odbor, njegovi organi ali uprava ljudskeg3 odbora, č) odločbe, ki jih v posarne*' nih konkretnih zadevah izdaj3 ljudski odbor, njegovi organi al uprava ljudskega odbora. Ostale odločitve kolegijskih organov so sklepi, b) Razmerje med občinski1” ljudskim odborom in okrajnli” ljudskim odborom Ljubljana 24. člen Okrajni ljudski odbor Ljubljana ima nadzorstvo nad zakonitostjo dela občinskega ljudskega odbora v mejah pravic dolžnosti, ki jih ima po veljavnih predpisih okrajni odbor do občinskih ljudskih odborov. 25. člen Občinski ljudski odbor In njegovi organi sc morajo pri opravljanju zadev, ki imajo splo*ed pomen za okraj, Ljudsko r6Pu' bitko Slovenijo in federacij0’ držati navodil ln smernic sP*° šne narave, ki jih daje okraj3 ljudski odbor. zo. vien Sveti in upravni organi občinskega ljudskega odbora se m6 rajo pri opravljanju zadev, imajo splošen pomen za okra J’ Ljudsko republiko Sloveni)0 federacijo, držati navodil smernic splošne narave, ki P jih v okviru svojega delovne? področja dajejo ustrezni sveti drugi upravni organi okrajne? ljudskega odbora, če jim Jc d na_ laka pravica po predpisih PfOStOl Zfl pripomb® višjih državnih organov ali okrajnega ljudskega odbora. 27. člen Ce misli občinski ljudski odbor, da je okrajni ljudski odbor Ljubljana oziroma njegov organ s smernicami ali navodili 2,3 njegovo delo kršil kakšno njegovo zakonito pravico, sme Podati ugovor Izvršnemu svetu Ljudske skupščine IR Slovenije. 28. člen Če svet občinskega ljudskega odbora ne Izvrši ali ne izvršuje V redu zadev, ki so določene z ekonom ali z drugimi predpisi višjih državnih organov, ali če ne dela po smernicah in navodilih okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, oziroma njegovih svetov, lahko okrajni Ijud-nkl odbor oziroma njegov svet Predlaga občinskemu ljudskemu odboru, naj posamezne ali vse elane sveta razreši njihove dolžnosti. 29. člen Predsednik okrajnega ljudske-8a odbora lahko predlaga občin-®komu disciplinskemu sodišču, daj proti odgovornemu uslužbencu občinskega ljudskega odbora uvede disciplinski postopek zaradi neizvršitve ali nerednega Izvrševanja dolžnosti, ® so mu naložene z zakonom, 1 drugimi predpisi višjih držav-bih organov ali s smernicam! ™ navodili okrajnega ljudskega °dbora, njegovega sveta ali krajnega upravnega organa. Zoper odločbo občinskega dl-®clPlinskega sodišča, s Katero se disciplinski postopek ne uvede ustavi, ima predsednik ^krajnega ljudskega odbora pra-v’ie° do pritožbe na okrajno di-eciplinsko sodišče- 2. SESTAVA IN DELO LJUDSKEGA ODBORA a) Sestava ljudskega odbora 30. člen Občinski ljudski odbor Ljubka ima ... odbornikov. Volitve odbornikov se opra-po zakonu o n litvah !n °dpoklicu odbornikov ljudskih Odborov. b) Delo ljudskega odbora 31. člen Občinski ljudski odbor oprav-vse zadeve iz svoje pristoj-bosti na svojih sejah, Izvršilne b upravne zadeve pa praviloma Po svetih in po upravnih organih. Seje ljudskega odbora se skU-Cujejo po potrebi, najmanj pa eukrat mesečno. 32. člen Občinski ljudski odbor samo ha seji sprejme statut občine; 2. sprejema občinski družbeni P*an, občinski proračun lnsklep-"i račun o izvršitvi občinskega Proračuna; 3- sprejema regulacijski načrt občine ln njenih na-elij; 4- sklepa o pripombah k krajnemu družbenemu planu. Proračunu in okrajnemu regionalnemu načrtu; °- sprejme poslovnik občin-kcga ljudskega odbora; 6- voli ln razrešuje predsednt-a ln podpredsednika ljudskega odbora, predsednika dn člane vetov ter člane odporniških komisij; 7' Volt ln razrešuje sodnika za Prekrške ter njegovega namestnika; , voli ln razrešuje predsednl-ln člane občinskega discl-btskega sodišča ln njihove najstnike; dmenuje ln razrešuje 'Olpllnskega tožilca in njego-ea namestnika; 9. odloča o mandatnih ;n :mu- PlOStOF 10 pjjpoillbs nitetnih vprašanjih odbornikov; 10. sklepa o razpisu volitev za posamezne ljudske odbornike; 11. ustanavlja gospodarske organizacije ln zavode; 12. imenuje direktorje (upravnike) gospodarskih organizacij, kadar je po predpisih zato pristojen; Imenuje voditelje zavodov; 13. odloča o gospodarskih upravnih ukrepih razpusta delavskega sveta, uvedbe prisilne uprave in razrešitve direktorja (upravnika) gospodarske organizacije; 14. odloča o dajanju ln najemanju posojil in prevzemanju poroštev; 15. sprejema sklepe o razpolaganju z družbenim premoženjem, s katerim upravlja; „ 16. odloča o višini nagrade za predsednika in podpredsednika ljudskega odbora in o povračilu stroškov odbornikom, članom svetov ln drugih kolektivnih organov; 17. imenuje in razrešuje tajnika ljudskega odbora, šefe vseh samostojnih organizacijskih enot v upravi ter inšpektorje; 18. odloča o organizaciji uprave in sistemizaciji delovnih mest; 19. sprejema predpise o dopolnilnih plačah uslužbencev občinskega ljudskega odbora ln občinskih proračunskih zavodov ter potrjuje pravilnike o dopolnilnih plačah uslužbencev občinskih finančno samostojnih zavodov; 20. sklepa o vložitvi ugovora za varstvo samoupravnih pravic občine; 21. sklepa o razpisu občinskega referenduma; 22. sklepa o določitvi območij, za katere se sklicujejo zbori volivcev; 23. sklepa o sklicanju zborov volivcev in odloča o sklepih zbora volivcev; 24- odloča o pritožbah uslužbencev in delavcev ljudskega odbora zoper odločbe predsednika oziroma tajnika glede njihovih delovnih razmerij, o pritožbah uslužbencev zoper odločbe o kaznovanju zaradi disciplinske nerednosti in o pritožbah delavcev zoper odločbe o kaznovanju zaradi disciplinskih prekrškov; 25. upravlja tudi druge zadeve, ki jih po zakonu ali po tem statutu lahko opravlja samo na eejah. 33. člen Z večino glasov vseh odbornikov ljudskega odbora se sprejemajo: 1 občinski statut, 2. občinski družbeni plan ln občinski proračun, 3. občinski regulacijski načrt, 4. odlok o razpisu referenduma, 5. odloki o občinskih davščinah. 34. člen Delo ljudskega odbora na sejah podrobneje ureja poslovnik. 35. člen Odloki ln odredbe občinskega ljudskega odbora ter odredbe njegovih svetov morajo biti objavljeni v Uradnem glasilu okrajnega ljudskega odbora Ljubljana — »Glasniku«. V tem listu je treba objaviti tudi Izvolitve organov in Imenovanja uslužbencev, ki jih izvoli oziroma Imenuje ljudski odbor, odločbe o ustanovitvi gospodarskih organizacij ln zavodov ter odločbe o potrditvi zaključnih računov gospodarskih organizacij. 36. člen Odloki in odredbe občinskega ljudskega odbora začnejo veljati osmi dan po objavi, če ni v samem predpisu drugače določeno. 3. ORGANI LJUDSKEGA ODBORA 37. člen Organi ljudskega odbora so: predsednik, sveti in komisije. a) Predsednik 38. člen Predsednika izvoli odbor za vso delovno dobo ljudskega odbora Izmed odbornikov na podlagi posamičnih kandidatur, ki jih vloži najmanj 5 odbornikov. Ko poteče delovna doba ljudskega odbora, opravlja predsednik tekoče posle še do izvolitve novega predsednika. Predsednika lahko ljudski odbor razreši še pred potekom delovne dobe. 39. člen Predsednik ljudskega odbora predstavlja ljudski odbor ln zastopa občino kot pravno osebo. 40. člen Predsednik ljudskega odbora trna naslednje naloge; a) predlaga dnevni red, sklicuje tn vodi seje ljudskega odbora, b) skrbi, da se dela po poslovniku ljudskega odbora, razlaga poslovnik in skrbi, da se akti ljudskega odbora izvršijo, c) skrbi za redno delo organov ljudskega odbora in spravlja v sklad delo organov ljudskega odbora, č) sklicuje zbore volivcev, d) odloča, kdo nadomestuje tajnika ljudskega odbora In šefe samostojnih organizacijskih enot, e) izreka kazni za disciplinske nerednosti in predlaga disciplinski postopek zaradi prestopkov tajnika ln uslužbencev, ki Jih Imenuje ljudski odbor, f) daje naloge ljudski milic!, da se zagotovi upravna izvršitev posameznih aktov Iz pristojnosti ljudskega odbora. 41. člen Sveti pošiljajo predloge predpisov in drugih aktov ljudskemu odboru po predsedniku ljudskega odbora, ta pa jih pošlje pristojni odborniškl komisiji. Ce se svet ne strinja z mnenjem predsednika, da kakšen predlog nima pogojev, da bi pričel na dnevni red seje ljudskega odbora, ga lahko svet pošlje naravnost ljudskemu odboru. Ce misli predsednik ljudskega odbora, da Je kakšen akt sveta, kt nt bil Izdan v upravnem postopku v nasprotju z zakonom, sporoči to predsedniku sveta z zahtevo, naj svet akt ponovno obravnava. Ce vztraja svet na svojem stališču, zadrži predsednik izvršitev ln predloži tako vprašanje občinskemu ljudskemu odboru na prvi prihodnji seji. 42. člen Predsednik Je za svoje delo odgovoren ljudskemu odboru in mora redno poročati ljudskemu odboru o delu vseh organov ljudskega odbora. 43. člen Predsednik ima pravico do stalne nagrade in dopusta. 44- člen Ljudski odbor voli podpredsednika, ki nadomešča predsednika v njegovih pravicah ln dolžnostih, kadar je ta odsoten ali zadržan. Posamezna opravila predsed- PlOStOl ZO Bika lahko ljudski odbor prenese na podpredsednika. b) Sveti 45. člen Sveti so kolegijski organi ljudskega odbora, ki izvajajo politiko svojega področja. 46. člen Sveti kot kolegijski organ ljudskega odbora: 1. proučujejo vprašanja svojega delovnega področja; 2. pripravljajo in sestavljajo predloge predpisov in drugih aktov ljudskega odbora kakor tudi aktov, h katerim daje ljudski odbor svojo pritrditev; 3. pripravljajo v mejah svojega delovnega področja predloge za izvolitve in imenovanja oseb, ki jih voli ali imenuje ljudski odbor; 4. dajejo pritrditve in potrditve, ki so jim poverjene s predpisi ali s posebnimi pooblastili; 5. dajejo smernice za delo upravnih organov, zavodov in služb, ki opravljajo zadeve iz delovnega področja sveta; 6. skrbijo za izvrševanje predpisov in smernic v zadevah svojega delovnega področja; 7. opravljajo tudi druge zadeve, ki jih predpisi višjih izrecno nalagajo svetom. I 47. člen Sveti odločajo o vseh zadevah iz svoje pristojnosti, ki ne spadajo pred sejo ljudskega odbora, kolikor niso te zadeve posebej poverjene drugim organom. Za svoje delo so sveti odgovorni ljudskemu odboru. Ljudski odbor lahko razveljavi ali odpravi vsak nezakonit predpis ali drug sklep sveta, j 48- člen Ljudski odbor občine Ljubljana ima naslednje svete —i n. pr.: a) Svet za gospodarstvo, b) Svet za komunalne, gradbe-j ne in stanovanjske zadeve, e) Svet za prosveto in kulturo, č) Svet za zdravstvo in varstvo, d) Svet za notranje zadeve, j 49. člen V delovno področje Sveta za gospodarstvo spadajo tele zadeve: občinski družbeni plan ter zadeve s področja financ, industrije, obrtništva, trgovine, gostinstva in turizma, kmetijstva in gozdarstva in kontrolno inšpekcijske službe. V delovno področje Sveta za komunalne in gradbene zadeve spadajo ožje komunalne zadeve, zadeve s področja gradbeništva in urbanizma ter lokalnega prometa, ceet in vodnega gospodarstva, vse stanovanjske zadeve in skrb za investicije in gradnjo novih stanovanj. V delovno področje Sveta za prosveto in kulturo spadajo zaideva s področja predšolske frzgoje, šol, prosvete in kultu-*e, telesne vzgoje in predvoja-|ke vzgoje. V delovno področje Sveta za Zdravstvo in socialno varstvo spadajo vse zadeve s področja zdravstva, socialnega varstva, socialnega zavarovanja, dela in posredovanja dela. V delovno podrJCje Sveta za notranje zadeve spadajo vse zadeve s področja varstva javnega reda in miru, prometa, varnosti premoženja in ljudi in druge zadeve, ki ne spadajo v delovno področje drugih Svetov. Zadeve, ki spadajo v delovno področje več svetov opravijo vsi ti sveti. Ce med njimi ni soglasja, posreduje predsednik Jj udskega odbora. pripombe 50 Men Svet za gospodarstvo Ima poleg predsednika 7 do 11 članov, vsi ostali sveti imajo poleg predsednika 5 do 9 članov. Predsednika izvoli ljudski odbor izmed odbornikov. Ostali člani so odborniki ljudskega odbora in drugi državljani, ki jih izvoli ljudski odbor v posamezne svete. Strokovne in množične organizacije lahko predlagajo ljudskemu odboru v izvolitev strokovnjake, ki bi bili koristni pri delu svetov. Predsednik, podpredsednik in uslužbenci uprave ljudskega odbora ne morejo biti člani svetov. 51. člen Svete voli ljudski odbor za eno leto. Lahko pa jih ljudski odbor razreši tudi prej. Sveti opravljajo svoje delo tudi po preteku delovne dobe, dokler se ne izvoli nov svet. Vsak odbornik more biti član samo enega sveta. Sveti veljavno odločajo na sejah, če je navzoča večina članov. 52. člen Sveti poročajo ljudskemu odboru o svojem delu in o problemih svojega »dela. Vsaj enkrat na leto pa dajo poročilo o celotni problematiki in delu svojega področja. Vsak sve ima svojega tajnika, ki ne more biti načelnik oddelka. 53. člen Sveti lahko 'menujejo odbore in komisije — pripravo, proučevanje ali predlaganje posameznih zadev. Predsednik odbora je član sveta, ostali člani pa so odborniki in drugi sposobni državljani. Odbor in komisije svetov imajo tri do pet članov. Odbor in komisije svetov ne morejo Izdajati odločb. 54. člen Postopek na sejah svetov, njegovih odborov in komisij uredi poslovnik. c) Odborniške komisije 55. člen Odborniške komisije so organi ljudskega odbora za pripravo predlogov ali za izvrševanje posebnih določenih nalog. Komisije nimajo pravice odločati. 56. člen Komisije so stalne ali začasne. 57. člen Stalne odborniške komisije so: a) Mandatno-imunitetna komisija, b) Komisija za predpise in organizacijska vprašanja, c) Komisija za gospodarstvo, č) Komisija za prošnje in pritožbe, d) Komisija za izvolitve in Imenovanja, e) Komisija za Izvrševanje proračuna. 58. člen Začasne odborniške komisije Imenuje ljudski odbor po potrebi. 59. člen Odborniške komisije obravnavajo in proučujejo zadeve, ki spadajo v pristojnost ljudskega odbora in poročajo ljudskemu odboru o teh zadevah. 60. člen Delovno področje posameznih komisij je naslednje: a) Mandatno-imunitetna komisija obravnava vprašanja v zvezi z imunitetnimi pravicami odbornikov, s prenehanjem od-borniškega mandata, z razpisom volitev za izpraznjena odboml-čka mesta in z verifikacijo man* Prostor za pripombe datov na nov° izvoljenih odbornikov ter o tem po toča ljudskemu odboru. b) Komisija za predpise in organizacijska vprašanja obravnava vse predloge splošnih predpisov, ki jih sprejema ljudski odbor, razen tistih, ki spadajo v delovno področje komisije za gospodarstvo ter organizacijska vprašanja in sistematizacijo delovnih mest v upravi ljudskega odbora in o tem poroča ljudskemu odboru. c) Komisija za gospodarstvo obravnava predloge občinskega družbenega plana, proračuna in sklepnega računa ter predlogo splošnih predpisov s področja gospodarstva in financ ter o tem poroča ljudskemu odboru. č) Komisija za prošnje in pritožbe obravnava in proučuje prošnje in pritožbe, o katerih naj odloča ljudski odbor ter daje v zvezi s temi prošnjami in pritožbami svoje predloge ljudskemu odboru. Opozarja ljudski odbor na nepravilnosti, ki jih ugotovi v postopku uprave ljudskega odbora in uprave družbenih ter gospodarskih organizacij in zavodov. d) Komisija za izvolitve in imenovanja proučuje predloge za izvolitve, imenovanja in razrešitve vseh organov in uslužbencev, ki jih voli ali imenuje ljudski odbor, in o tem poroča ljudskemu odboru. e) Komisija za izvrševanje proračuna skrbi za pravilno in smotrno izvrševanje proračuna in za ravnanje s splošnim ljudskim premoženjem ter o tem poroča ljudskemu odboru. 61. člen Komisije imajo 5 do 7 članov. Predsednika vsake komisije imenuje ljudski odbor. Komisije sklepajo veljavno, če je na sej* navzoča več kot polovica članov komisije, Odborniške komisije imaje svojega tajnika, ki je praviloma uslužbenec ljudskega odbora. Upravne posle odborniških komisij opravljajo tista tajništva ljudskega odbora, katerih posli so najbolj sorodni poslom odborniških komisij. 62. člen Naloge in pravice začasnih odborniških komisij se določijo a sklepom o Imenovanju teh ko' misij. 63. člen . Predsednik in podpredsednik ljudskega odbora in predsedniki svetov ne morejo biti član odborniških komisij. 64. člen , Postopek na sejah komisij uredi poslovnik. • 4. OBČINSKA UPRAVA Upravni organi In uslužbenci ljudskega odbora. 65. člen Za pripravo in izvrševanj0 upravnih, strokovnih, pisarniških in Izvršilnih opravil >z svojo pristojnosti ima ljudsk odbor oddelke, samostojne urade in referate, uprave, inšpekcije in druge organe. a) Oddelki, samostojni uradi v in referati r 66. člen Občinski ljudski odbor l|Yia naslednje oddelke, samostojn referate in urade (na primer): 1. oddelek za splošne zadev in proračun, 2. oddelek za gospodarstvo komunalne zadeve, 3. oddelek za zdravstvo in s°“’ clalno varstvo, . 4. referat za prosveto in ku turo, 8. referat za notranje zadeve, 6. referat za stanovanjske zadeve, 7. davčni urad, 8. katastrski urad. 67. člen 1. Oddelek za splošne zadeve in proračun opravlja splošne Pravne zadeve in upravne zadeve, ki ne spadajo v delovno Področje drugih oddelkov in samostojnih referatov, personalno službo, splošno pisarniško službo, register prebivalstva in volilne imenike, zadeve narodne obrambe, pripravlja predlog Proračuna in opravlja zadeve računovodstva. V oddelku za splošne zadeve in proračun so naslednje organizacijske enote (na primer: — pravni referat, — referat za personalne zadeve, ■—odsek za proračun in računovodstvo, — referat za volilne imenike, — referat za narodno obrambo in pred vojaško vzgojo, — splošna pisarna in ekono-*nat.) 2. Odedelk za gospodarstvo in Komunalne zadeve opravlja ttPravne zadeve s področja gospodarstva (industrije, rudarstva, obrtništva, blagovnega Prometa, kmetijstva, gostinstva in turizma), financ, nrometa, gradbeništva, urbanizma in splošnih komunalnih zadev. V oddelku za gospodarstvo ln Komunalne zadeve so naslednje organizacijske enote (na primer; — pravni odsek, — referat za gospodarsko planiranje, — referat za kmetijstvo, — referat za komunalne zadeve in urbanizem, — odsek za gradnje z referatom za investicije.) 3. Oddelek za zdravstvo in socialno varstvo opravlja upravne zadeve na področju zdraviva, mladinskega, invalidskega n starostnega varstva, socialnega zavarovanja in dela. ^ oddelku za zdravstvo in so-c'alno varstvo so naslednje organizacijske enote (na primer: ~~ referat za zdravstvo, ~~ referat za varstvo matere 'n otroka, **■ referat za skrbništvo, referat za socialne pomoči.) . 4- Referat za prosveto ln kul-Ur° opravlja upravne zadeve s Področja šolstva, kulturnih za-°dov, prosvetnih in kulturnih . elavnostl, telesne, predšolsko n Predvojaške vzgoje; vrši šol-81(0 inšpekcijo. 3- Referat za notranje zadeve Pravi ja zadeve v zvčzl s krajnim redom in mirom, nepo-sedno vodstvo državljanskih , ani. sprejemanje prijav in od-av Prebivališča, neposredno or-aniziranje požarne varnosti in PSotiletalske zaščite. . Referat za stanovanjske za-®Ve opravlja zadeve področja .^eljevanja stanovanj, vrši dzorstvo nad organi stanovskega fonda. t ^ Rnvčnl urad odmerja in izpije davščino od dohodkov p.živalstva, nadzoruje plačeva- la Prometnega davka, dotekn-drugih dohodkov iz gospo-■.*fStva vodi upravnokazen-^ Postopek za finančne prekr-^ Po posebnih predpisih. Cr avčn, urad ima naslednje ^nlzacljskc enote: referat za odmero dohod-6 in zemljarine, ujT roferat za prometni davek, In davek na dediščine ter PrOStOr ZO pripombe — davčno knjigovodstvo, — referat za izterjavo davščin, — referat za kontrolo dohodkov. 8. Katastrski urad opravlja vsa dela v zvezi z zemljiškim katastrom. 68. člen Oddelki in samostojni referati in uradi se ustanavljajo in odpravljajo s statutarnim odlokom. 69. člen Na čelu posameznega oddelka je načelnik oddelka, na čelu samostojnega referata je samostojni referent, na čelu urada je šef urada. b) Uprave 70. člen Občinski ljudski odbor ima naslednje uprave; 1. Upravo za ceste, ki opravlja zadeve v zvezi z vzdrževanjem cest IV. reda. 2. Upravo za gospodarstvo, ki opravlja vse upravne zadeve s področja gozdarstva Iz pristojnosti občinskega ljudskega odbora. 71. člen Uprave so samostojni upravni organi. Uprava za ceste dela po smernicah sveta za komunalne zadeve, Uprava za gozdarstvo pa po smernicah sveta za gospodarstvo. 72. člen Uprave vodijo na svojem delovnem področju upravni postopek na prvi stopnji, če je * zakonom ali z drugimi predpisi višjih državnih organov ali s predpisi občinskega ljudskega odbora določeno za ta postopek pristojnost upravnega organa občinskega ljudskega odbora, e) Inšpekcija 73. člen Občinski ljudski odbor Ima naslednje Inšpekcije: 1. finančno inšpekcijo, 2. tržno inšpekcijo, 3. kmetijsko Inšpekcijo, 4. veterinarsko inšpekcijo, 6. gradbeno inšpekcijo, 6. sanitarno inšpekcijo, 7. inšpekcijo dela. Inšpekcije so samostojne organizacijske enote v sestavu ustreznega oddelka. Finančna, tržna, kmetijska ln veterinarska Inšpekcija delajo po smernicah in navodilih sveta za gospodarstvo; gradbena Inšpekcija dela po smernicah in navodilih sveta za komunalne zadeve, sanitarna inšpekcija in inšpekcija dela delata po navodilih in smernicah sveta za zdravstvo in socialno varstvo. Na čelu vsake Inšpekcije je šef. 74. člen Inšpekcije opravljajo zadeve, ki so določene z zakonitimi predpisi višjih državnih organov in s predpisi ljudskega odbora. d) Upravni zavodi 75. člen Ljudski odbor lahko s posebnim odlokom ustanovi uprav-,t ne zavode za Izvrševanje posa- meznih upravnih zadev Iz pristojnosti občinskega ljudskega odbora v skladu s predpisi ljudskega odbora In višjih državnih organov. g) Tajnik ljudskega odbora, načelniki oddelkov In šefi samostojnih referatov, uprav, uradov, inšpekcij in upravnih zavodov. e) Upravna komisija 76. člen Za pripravo ln izvršitev določenih upravnih poslov se Imenujejo upravne komisije po posebnih predpisih. ?T0St0r ZO pripombe V občinski upravi so zlasti telsl upravne komisije: 1. davčna komisija, ki odmerja dohodnino na prvi stopnji; 2. komisija za cenitev zapuščin, ki ocenjuje zapuščino zaradi odmere dohodnine; 3. komisija za revizijo investi- cijskih programov, ki opravlja revizijo investicijskih programov in daje občinskemu ljudskemu odboru predloge za njihovo potrditev; |i 4. komisija za revizijo glavnih projektov, ki opravlja revizijo in potrjuje glavne projekte stanovanjskih stavb; 5. komisija za pregled izvede?- nlh gradbenih objektov, Iti opravlja tehnični pregled izvedenih gradbenih objektov iz pristojnosti občinskega ljudskega odbora; i 6. komisija za volilne Imenike, ki odloča o zadevah vpisov v volilni imenik; 7. komisija za uslužbenska vprašanja, ki daje potrditve 0 nazivih in plačah uslužbencev, državnih organov; 8. komisija za kmetijski zemljiški sklad, ki določa, katero, zemljišče je splošno-ljudsko premoženje po zakonu o kmetijskem zemljiškem skladu (Uradni list FLRJ, št. 22-53); 9. komisija za plače v gospodarstvu, ki opravlja zadeve v zvezi s plačami v gospodarstvu (uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o plačah delavcev ln uslužbencev gospodarskih organizacij — Uradni Ust FLRJ, št. 54-54). Ljudski odbor Ima tudi druge upravne komisije v primerih, za • katere je to določeno z zakonitimi predpisi. f) Krajevne pisarne f 77. člen Da bi se uradovanja občinske uprave približalo krajevnemu prebivalstvu v oddaljenejših krajih ima ljudski odbo-r krajevne pisarne v naslednjih krajih; 78. člen Krajevna pisarna opravlja naslednje posle: 1. prijavno ln odjavno službo; 2. vodi matične knjige, državljanske knjige in volilne imenike; 3. izdaja Izpiske Iz matičnih knjig, državljanskih knjig in iz volilnih imenikov; 4. izdaja živinske potne liste in razna druga potrdila; 5. opravlja pisarniške posle za krajevni odbor; 6. sprejema vloge, naslovljene na občinski ljudski odbor; 7. opravlja vse druge administrativne zadeve, določene s predpisi višjih državnih organov ali s predpis! občinskega ljudskega odbora. 79. člen Krajevna pisarna je sestavni del občinske uprave. Delo krajevne pisarne vodi uslužbenec, ki ga imenuje tajnik ljudskega odbora. Krajevna pisarna ima potrebno število uslužbencev, svoj delovodnik in pečat. 80. člen Sef krajevne pisarne je za svoje delo odgovoren tajniku ljudskega odbora in dela po njegovih navodilih. Kolikor opravlja krajevna pisarna administracijo za krajevni odbor, dela po navodilih krajevnega odbora. 81. člen Krajevni odbor nadzoruje delo krajevne pisarne ln lahko zahteva od občinskega ljudskega odbora, naj posamezne uslužbence zamenja, če svoje dolžnosti ne opravljajo v redu ter lahko predlaga, naj se zoper nje uvede disciplinski postopek. a) Tajnik ljudskega odbora 82. člen Tajnik Je šel uprave ljudskega odbora, ki vodi in nadzoruje poslovanje uprave ljudskega odbora in je za svoje delo odgovoren predsedniku ljudskega odbora in ljudskemu odboru, kateremu občasno poroča o delu uprave. 83. člen Tajnika ljudskega odbora postavlja in razrešuje ljudski odbor. Za tajnika je lahko postavljen, kdor ima pravno fakulteto, strokovni izpit in najmanj 8 leta upravne prakse. 84. člen Tajnik ljudskega odbora opravlja zlasti naslednje zadeve: — skrbi za redno, pravočasno In pravilno poslovanje uprave ljudskega odbora in izravnava delo načelnikov posameznih oddelkov, šefov samostojnih referatov ter šefov drugih upravnih organov; — razporeja uslužbence ljudskega odbora v posamezne organizacijske enote; — izdaja odločbe o uslužben-skih razmerjih uslužbencev in delavcev, razen tistih, ki Jih Imenuje ljudski odbor. Za te uslužbence tudi predlaga disciplinski postopek in izreka kazni za disciplinske nerednostl; — pomaga predsedniku pri pravni pripravi odborovih sej in pri izravnavanju dela posameznih svetov in drugih organov ljudskega odbora; — udeležuje se sej ljudskega odbora In njegovih organov, toda brez pravice glasovanja; — opravlja tajniške posle skupščine ljudskega odbora; — opravlja druge zadeve, ki spadajo v njegovo delovno področje po predpisih višjih organov in ljudskega odbora. 85. člen Tajnika nadomestuje v njegovi odsotnosti uslužbenec, M ga določi predsednik ljudskega odbora. b) Načelniki oddelkov, šefi samostojnih referatov, uradov, uprav, inšpekcij in zavodov 86. člen Načelnike oddelkov, šefe samostojnih referatov, uradov, uprav, inšpekcij Imenuje ljudski odbor in jih tudi razrešuje. 87. člen Za načelnika oddelka sme biti postavljen, kdv.- Ima strokovno usposobljenost, predpisan izpit in najmanj 3 leta upravne prakse. 88. člen Načelniki oddelkov, šefi samostojnih uradov, referatov, uprav, inšpekcij tn upravnih zavodov imajo pravico: — voditi upravni postopek in izdajati odločbe v zadevah lz svojega delovnega področja; — voditi pisarniško dopisovanje, kolikor sl posamezne zadeve ne pridrži tajnik ljudskega odbora; — organizirati službo v svoji organizacijski enot! in razporejati uslužbence na delovna mesta v sporazumu s tajnikom. — Izdajat! potrdila v mejah svojega delovnega področja Načelniki oddelkov in samostojni šefi so dolžni nuditi upravno pomoč svetom in komisijam ljudskega odbora ter Skrbeti za to, da se izvršijo njihovi sklepi. Prostor za pripombe Odločbe, ki jih v upravnem postopku Izda svet, podpiše šef ustrezne samostojne organizacijske enote. Ce misli, da odločba ni zakonita, postopa po ustreznih določbah zakona o državnih uslužbencih. 89. člen Načelniki in šefi samostojnih organizacijskih enot morajo od časa do časa poročati tajniku ljudskega odbora o stanju poslovanja uprave in o ukrepih, ki so jih odredili za napredek dela v svoji organizacijski enoti. 90. člen Ce Je načelnik oddelka ali šel samostojne organizacijske enote začasno odsoten ali zadržan, ga nadomestuje uslužbenec, ki ga določi predsednik ljudskega odbora po predlogu tajnika. 5. POSEBNI OBČINSKI ORGANI ' a) Sodnik za prekrške pri občinskem ljudskem odboru 91. člen Pri občinskem ljudskem odboru Je sodnik za prekrške, ki Ima nameščenca. Sodnika za prekrške In njegovega namestnika Izvoli ljudski odbor. Za sodnika za prekrške ln njegovega namestnika je lahko Izvoljen, kdor ima pravno fakulteto ali najmanj 5 let upravne prakse. 92. člen Sodnik za prekrške vodi npravno-kazenski postopek na prvi stopnji za prekrške, določene s predpis! občinskega ljudskega odbora ln za vse druga • prekrške, razen za tiste, za ka- tere Je s statutom okraja ln drugimi predpisi višjih državnih organov določena pristojnost okrajnega senata za prekrške ali drugih državnih organov. 93. člen Sodnik za prekrške Ima svojo upravo, delovodnik tn pečat. Tajnik ljudskega odbora določi uslužbence; prostore ln vse drugo, kar Je potrebno za pisarniško poslovanje, preskrbi ljudski odbor. b) Občinsko disciplinsko sodišče 94. člen Občinsko disciplinsko sodišče pr! občinskem ljudskem odboru je disciplinsko sodišče prve stopnje. Disciplinsko sodišče vodi disciplinski postopek in Izreka kazni za disciplinske prestopke uslužbencev občinskega ljudskega odbora ter uslužbencev vseh zavodov, glede katerih Je organ, pristojen za zadeve ln naloge zavoda, občinski ljudski odbor. 95. člen Disciplinsko sodišče Ima predsednika ln dva člana. Pri disciplinskem sodišču je disciplinski tožilec. Predsednik, vsak član disciplinskega sodišča tn disciplinski tožilec imajo po dva namestnika. Predsednika, člane disciplinskega sodišča ln njihove namestnike izvoli, disciplinskega tožilca in njegovega namestnika pa Imenuje občinski ljudski odbor. Predsednika in njegovega namestnika izvoli Izmed odbornikov občinskega ljudskega odbora, druge člane in njihove namestnike pa izvoli oziroma disciplinskega tožilca In njegovega namestnika Imenuje Izmed uslužbencev občinska;;- ljudskega odbora in Izmed uslužbencev zavodov, navedenih v zadnjem odstavku prejšnjega člena. Prostor za pripombe 96. člen Pisarniško delo disciplinskega sodišča opravlja tajnik sodišča, ki ga določi tajnik ljudskega odbora izmed uslužbencev občinskega ljudskega odbora. 6) POSEBNE DOLOČBE O USLUŽBENCIH 87. člen Na službena mesta vodilnih uslužbencev, ki jih imenuje ljudski odbor, ln drugih strokovnih uslužbencev se postavijo uslužbenci na podlagi razpisa občinskega ljudskega odbora. Drugi uslužbenci se postavijo praviloma brez razpisa. 98. člen Razpis za uslužbence, ki jih Imenuje ljudski odbor, izvede komisija za volitve in imenovanja in da predlog ljudskemu odboru; za ostale uslužbence Izvede razpis tajnik. Po izvršenem razpisu in imenovanju oziroma izvolitvi sc izda odločba o postavitvi uslužbenca. 99. člen Odločbe o postavitvi in o drugih uslužbenskih razmerjih tajnika ljudskega odbora in uslužbencev, ki jih imenuje ljudski odbor, Izdaja predsednik ljudskega odbora. Odločbe o postavitvi in drugih uslužbenskih razmerjih drugih uslužbencev izdaja tajnik ljudskega odbora. 100. člen .Delovna mesta in potrebne kvalifikacije za posamezna delovna mesta v upravnih organih ljudskega odbora predpise ljudski odbor - posebnim predpisom. 101. člen Predsednik občinskega ljudskega odbora predlaga sprožitev disciplinskega postopka proti tajniku ljudskega odbora ln drugim uslužbencem, ki jih Imenuje ljudski odbor. II. Krajevni odbori 1. SESTAVA IN IZVOLITEV 102. člen Na območju občino .........s® ustanovijo krajevni odbori ko* organi občinske samouprave: (Sledi točen seznam krajev 10 naselij, kjer se ustanovijo krajevni odbori.) 103. člen Krajevni odbor jo sestavljen Iz članov občinskega ljudskega odbora, ki so bili izvoljeni 13 območju, za katero je ustanovljen krajevni odbor in Iz članov, ki jih Izvolijo volivci n3 zboru volivcev v krajih. Krajevni odbori imajo naslednje število članov ... 104. člen Za člana kraje nega odbor® Je lahko Izvoljen vsak državljan, ki Je vpisan v volilne111 Imeniku in stalno prebiva h* območju krajevnega odbora. 105. člen Zbor volivcev za volitve članov krajevnega odbora skl'^8 predsednik občinskega ljudskega odbora. Člani odbora s vojijo P° kandidatnih listah. Kandidata3 lista obsega toliko kandidatovi kot se voli članov krajevne#3 odbora na zborou volivcev. Kandidatno listo lahko Pre°T laga skupina najmanj 10 1,3 zboru navzočih volivcev. Izvoljeni so kandidati s tis1 liste, ki dobi največ glasov. Glasuje se Javno z dviganje111 rok. Predsedstvo zbora volivce vodi glasovanje tn ugotavU1 Izid glasovanja. 106. člen Zbor volivcev se lahko opravi eamo, če je navzočih vsaj desetina vseh volivcev z območja, za katero se opravi zbor, najmanj pa 30 volivcev. 107. člen Člani krajevnega odbora se Volijo za eno leto. Zbor volivcev lahko še pred Potekom tega roka zamenja vse 811 posamezne člane odbora. 2. DELOVNO PODROČJE pravice in način dela 108. člen Krajevni odbor obravnava Problematiko svojega kraja, Proučuje družbene razmere sv >-ie8a območja, je v stalnem stiku z volivci svojega kraja, sprejema njihove zahteve ter ‘loje ljudskemu odboru občine Predloge v reši tv v. Krajevni odbor samostojno ”dloča o manjših zadevah krajevnega značaja. Krajevni odbor ureja tudi oruge zadeve, ki mu jih na nje-6ov predlog prepusti ljudski P^bor občine v ureditev. Za Ureditev takih zadev daje ljud-8*1 odbor občine krajevnemu rdboru na razpolago potrebna rinančna sredstva. Krajevni odbor vzpodbuja vo-mme svojega okraja k sodelo-Vanju pri samoupravljanju na •Uznih področjih dela. Krajevni odbor obravnava ^Plošno politiko ljudskega od-Pora občine In z njo seznanja Volivce na svojem območju. Krajevni odbor seznanja vo-Ivce tudi s splošnimi predpisi ljudskega odbora in nadzoruje, kako se ti predpisi izvršujejo. 109. člen Krajevni odbor obravnava Pzublemaitiko svojega območja 1X1 določilih členov 111—114, In sicer: ®) Na področju družbene last-lne krajevni odbor zlasti: , skrbi za pravilno ravnanje gospodarjenje s splošnim •JUdskim premoženjem, za ob-tlavo zemljišč, ki so splošno JUdsko premoženje, za stavbe naprave splošnega ljudske- Vilno Premoženja In za njih pra- vzdrževanje. Na področju gospodarstva aJevni odbor zlasti: Eo~"i s'tr*31* da se ustanovijo tr-fiMi ' poslovalnice, tržnice, turi,. ‘čnl objekti, gostinski in dru8i obrati; skrbi za pravilno uporab-Vb,n G ener8ctskih virov, surc-’ krojev in drugih sredstev; taiv p3ma8a prt organizaciji za ^ 1 ran j e rastlinskih in živalskih eznl in škodljivcev; se na pobudo volivcev se-Ubr Z organi delavskega «amo-va 3vljanja In z njimi obravna-p^^^loge volivcev v zvezi s hi tvodnjo In razdeljevanjem ltZ. Na komunalnem področju UJevnl odbori zlasti: ^ Proučujejo vprašanja pro-Pobnh zvez' uBotavlja, kje so $te n°ve ceste, katere ce- ',r®du Pločnike bi bilo treba d(. ^lt' ali popraviti, katere vo-o(js,. Uilo treba regulirati ali tiehn *tatere nove ceste so po-(a-,»„v *n s kakšnimi sredstvi jObt bus doselj^nja bi bila mogoča panjem prometu. ra^^rbl za Izboljšanje Javne hjaj, c‘‘'Jave, vodovodov, vodju 8av' kanalizacije, napajališč Pravilno upravljanje po l6'>^ druga vozila), kakšna cestna železnica, tro- tališč; — skrbi za lepoto svojega kraja, za ureditev nasadov, parkov in vrtov; — proučuje aktivnost hišnih svetov in koristnost družbenega upravljanja stanovanjskih hiš. č) Na področju zdravstvenih in socialnih zadev krajevni odbor zlasti: — skrbi za dobre higienske in zdravstvene razmere svojega območja, ugotavlja izvor nesnage in mrčesa, dima in ropota in nadzoruje čistočo v trgovinah, gospodarskih organizacijah In delavnicah, zlasti pa v obratih, ki se ukvarjajo s prehrano; — pomaga pri organizaciji ukrepov za preprečevanje in zatiranje nalezljivih bolezni; — skrbi za ustanovitev zdravstvenih ustanov in za izboljšanja, ki bi bila potrebna v že obstoječih zdravstvenih zavodih, kakor tudi v socialnih zavodih, domovih In kuhinjah; — skrbi za pravilen odnos zdravstvenega osebja do bolnikov; — skrbi z vojne sirote, opozarja na primere zanemarjene mladine In na osebe, ki so potrebne varstva zaradi mladolet-nostl, Invalidnosti in zaradi svojih umskih hib, predlaga skrbnike za osebe pod skrbništvom in pomaga skrbnikom pri njihovem delu; opozarja na primere izkoriščanja ali nepravilnega ravnanja z osebami, ki so gmotno ali kako drugače odvisne od drugih oseb; — ugotavlja, Ji obstoji v kraju vprašanje nezaposlenosti in proučuje možnosti zaposlitve — posebno mladine; — ugotavlja primere zlorab socialnih podpor ln dajatev lz socialnega zavarovanja ter ugotavlja primere potreb socialne pomoči. d) Na področju prosvete in kulture krajevni odbor zlasti: — ugotavlja pot-ebe po prosvetnih in kulturnih zavodih (šole, knjižnice,. čitalnice, vrtci, kino dvorane, igrišča) in skrbi za varstvo kulturnih spomenikov; — ugotavlja potrebe po telesno vzgojnih zavodih, kopališčih, telovadiščih ln športnih Igriščih; — se zanima za Izvajanje prosvetne politika. e) Na področju notranjih zadev krajevni odbor zlasti: — ugotavlja, ali je varnostna in požarno-varnostna ter protiletalska služba na njegovem območju zadostna in učinkovita; — opozarja na kršitve javnega reda in miru; — pomaga pri organizaciji ukrepov proti elementarnim nezgodam. f) Glede poslovanja upravnih organov kraje-ni odbor zlasti: — skrbi, da se problemi njegovega območja pn občinskem ljudskem odboru In njegovi upravi hitro, učinkovito in pravilno rešujejo. g) Glede družbenih organov samoupravljanja: Krajevni odbor se zanima za uspešno delovanje vseh družbenih organov samoupravljanja. 110 člen Volivci se lahko obračajo neposredno na člane krajevnega odbora, Jim predlože svoje žeje In zahteve ter dajejo kritiko in predloge. Prostor za pripombe lih člen Problemi, ki jih krajevni odbor ugotovi ali ki mu jih sporeče volivci, se obravnavajo na seji krajevnega odbora. Krajevni odbor skuša sam najti najprimernejšo rešitev. Sklep o rešitvi pošlje v odločanje ljudskemu odboru občine kot svoj predlog. Ce krajevni odbor ne najde primerne rešitve problema, pošlje ljudskemu odboru samo svoje ugotovitve s predlogom za rešitev. Ljudski odbor občine Je v predlogu dolžan razpravljati in o njem izdati svojo odločbo najkasneje v roku 60 dni. 112. člen Ce je krajevni odbor mnenja, da bi zadevo najbolje sam uredil, pošlje ljudskemu odboru občine predlog, da mu jo prepusti v ureditev. Ljudski odbor občine odloči o prepustitvi zadeve na svoji seji ali po svojem organu najkasneje v roku 60 dni. Kadar se krajevnemu odboru prepusti zadevo v izvršitev, je občinski ljudski odbor dolžan določiti krajevnemu odboru potrebna finančna sredstva. 113. člen Krajevni odbor vzpodbuja volivce svojega okraja k sodelovanju pri samoupravi: — vključuje jih v komisije ali odbore državljanov zaradi izvajanja konkretnih nalog ali zaradi proučevanja problemov ter predlaganja rešitev; — vzpodbuja jih, da prevzamejo določeno delo, ki je potrebno za Izvajanje sklepa krajevnega odbora. 114 člen Krajevni odbor prejema od občinskega ljudskega odbora zapisnike in drugo gradivo, iz katerega se zrcali politika ljudskega odbora. Ljudski odborniki so dolžni udeleževati se sej krajevnega odbora ter članom razlagati ukrepe ln politiko ljudskega odbora. Krajevni odbor lahko odloči, da to delo opravi vsak član odbora v svoji volilni enoti. Krajevni odbor Je dolžan prejemati pripombe volivcev k razlagi ukrepov ln politike ljudskega odbora ter te pripombe sporočiti občinskemu ljudskemu odboru. 115. člen Članstvo v krajevnem odboru Je častno. Člani Imajo pravico do povračila za izgubo zaslužka. 116. člen Krajevni odbori se sestajajo vsaj enkrat mesečno. Na prvi seji izbere odbor Izmed sebe predsednika. Odbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov Odbor sklepa z večino glasov Sklepi odbora se morajo sprejeti v zapisnik. Vsak odbor ima tajnika. III. Zbor*, volivcev 117. člen Na območju občine se sklicujejo zbori volivcev. Pravico sodelovati na zboru volivcev imajo vsi volivci z območja zbora volivcev. 113 člen V zadevah, ki so predpisane z zakonom, sprejemajo zbori volivcev sklepe, ki so za ljudsk; obdor obvezni. Zbori volivcev obravnavajo vprašanja, ter dajejo mnenja in predloge v zadevah, ki so pomembne za občino, za okraj in v zadevah, ki se morajo po zakonu obravnavati na zborih volivcev. 119. člen Odborniki ljudskega odbora, ki so bili izvoljeni na območju, za katero je sklican zbor volivcev, morajo poročati zboru volivcev o svojem delu in o delu ljudskega odbora. Ljudski odbor mora od časa do časa, najmanj pa enkrat na leto, predložiti zboru volivcev v obravnavanje poročilo o celotnem svojem delu. 120. člen Predsedstvo zbora volivcev je soodgovorno z odbornikom ljudskega odbora, da volivci prejmejo na prihodnjem zboru volivcev odgovore in pojasnila na zastavljena vprašanja ter odločitve o predlogih zbora volivcev. Predsedstvo zbora skrbi za pripravo zbora volivcev in njegova funkcija preneha šele z izvolitvijo novega predsedstva. 121. člen Zbori volivcev se na območju občine sestajajo praviloma po volilnih enotah, ki so določene za volitve v ljudski odbor ob- { činski ljudski odbor pa lahko določi s sklepom, da se zbori volivcev Izjemoma skličejo za več volilnih enot skupaj. 122. člen Sklep, ki ga sprejme zbor volivcev, pošlje predsedstvo zbora volivcev čimprej ljudskemu odboru, ki mora o takem sklepu takoj razpravljati ln svojo odločitev sporočiti zboru volivcev po odborniku tiste volilne enote. Ce ljudski odbor sklepa zbora volivcev ne prouči v primernem roku. Je dolžnost ljudskega odbornika, da ga na to opozori. 123. člen Ce misli ljudski odbor, da je sklep zbora volivcev, ki je za ljudski odbor obvezen, nezakonit, sporoči to okrajnemu ljudskemu odboru, da o tem odloči. 124. člen Kadar je predpisano, da-"so sklepi volivcev za ljudski odbor obvezni, se ti sklepi štejejo za obvezne samo takrat, ko je sklep sprejela večina zborov volivcev m ko je znaj glasovala večina vseh volivcev, navzočih na zboru. 125. člen Vsaka sprememba območja občine se mora obravnavati na zborih volivcev. 126. člen Zbori volivcev se sestajajo po potrebi, najmanj pa trikrat na leto. Zbore volivcev sklicuje predsednik ljudskega odbora po sklepu ljudskega odbora. Ce predsednik ljudskega odbora ne skliče zbora volivcev, ga lahko skliče predsednik okrajnega ljudskega odbora. Predsednik ljudskega odbora mora sklicati zbor volivcev tudi takrat, če to zahteva ln obenem predlaga dnevni red ljudski odbor okraja, krajevni svet ali pa desetine volivcev z območja, za katero naj se skliče zbor volivcev. Ce predsednik ljudskega odbora ne skliče zbora volivcev, se volivci lahko samo sestanejo na zbor. 127. člen Sklicanje zbora volivcev se objavi na oglasni deski ljudskega odbora in v službenem gla- »GLASNIK« šilu »Glasniku« praviloma 8 dni, v nujnih primerih pa najmanj "3 dni pred zborom volivcev. V razglasu o sklicanju zbora volivcev je treba označiti tudi čas in kraj zbora volivcev, kdo sklicuje zbor in na čigavo zahtevo, kakor tudi predlog dnevnega reda. Volivci imajo pravico predlagali, da se sprejmejo na dnevni red tudi druge zadeve. Dnevni red določa zbor volivcev sam. 128. člen Volivci lahko še pred zborom volivcev in tudi na samem zboru zastavljajo vprašanja ljudskemu odborniku v zvezi z njegovim delom in z delom ljudskega odbora ter njegovih organov. Ljudski odborniki te volilne enote in drugi navzoči odborniki morajo na ta vprašanja odgovoriti takoj na zboru volivcev; če je treba izvršiti poizvedbe in zbrati podatke, mora odbornik odgovoriti najpozneje na prihodnjem zboru volivcev. Ljudski odbor sme povabiti na zbor volivcev strokovnjaka uslužbenca iz uprave ljudskega odbora, da tolmači strokovna vprašanja svojega delovnega področja. Zbor volivcev začne odbornik ljudskega odbora za to volilno enoto in ga vodi do izvolitve predsedstva zbora. Predsednik ljudskega odbora določi drugega odbornika, da nadomestuje na zboru volivcev odsotnega odbornika. Zbor volivcev vodi predsedstvo, ki ga volijo volivci na zboru. Predsedstvo sestavljajo predsednik in dva člana. Odbornik ljudskega odbora ne more biti izvoljen v predsedstvo zbora volivcev. 129. člen Predsedstvo zbora volivcev skrbi, da se o delu zbora volivcev sestavi zapisnik, ki mora obsegati vse glavne podatke o zboru in vse sklepe, predloge in vprašanja, ki jih zbor stavi ljudskemu odborniku. Zapisnik podpišejo predsednik, zapisnikar in dva overitelja zapisnika. 130. člen Volivci sprejmejo sklepe z glasovanjem. Glasujejo z dviganjem rok, če zbor drugače ne odloči. Ce nastane dvom glede večine, se glasuje posamezno. Sklep je sprejet, če je za predlog glasovala večina navzočih volivcev,-kolikor ni za posamezne primere drugače predpisano. IV. Organi samoupravljanja j, v gospodarstvu 131. člen Delovni kolektivi vodijo v mejah zakonitih predpisov gospodarske organizacije na območju občine ...... neposredno In po delavskih svetih In po drugih organih, ki jih sami volijo in odpoklicujejo. 132. člen Občinski ljudski odbor Ima nasproti družbenim organom gospodarskih organizacij samoupravne in upravne ter nadzorstvene pravice, ki ne kršijo samoupravnih pravic teh družbenih organov. Te pravice so zlasti: a) razpis volitev v delavske svete novoustanovljenega podjetja, določitev števila članov delavskega sveta novoustanovljenega podjetja, določitev dneva volitev, če je delavski svet določil neprimere.n čas, določitev članov delavskega sveta za podjetja, ki v svojih pravilih nimajo določeno število članov delavskega sveta itd., b) nadzorovanje pravilnosti In zakonitosti razpisa volitev, razpis volitev, če jih delavski svet ne razpiše pravočasno, zmanjšanje števila članov sveta, če je prekoračeno z zakonom določeno število, razpust delavskega sveta in razpis novih volitev v zakonu določenih primerih. Občinski ljudski odbor se posvetuje s samoupravnimi organi gospodarskih organizacij v zadevah gospodarskih planov, tarifni politiki, delitvi viška dela ter upravljanja s sredstvi družbene lastnine. 133. člen Ljudski odbor ima do kolektivnih organov zadrug iste pravice in dolžnosti, kot do delavskih svetov in upravnih organov gospodarskih organizacij. V. Organi družbenega upravljanja zavodov na prosvetnem, kulturnem, socialnem in zdravstvenem področju 134. člen Organe družbenega upravljanja samoupravnih zavodov, ki na prosvetnem, kulturnem, socialnem in zdravstvenem področju opravljajo javno službo v občini, sestavljajo člani kolektivov in drugi državljani, kakor to v skladu s splošnimi predpisi določajo odločbe o ustanovitvi zavoda in njegovega pravila. 135. člen Do organov družbenega upravljanja zavodov ima občinski ljudski odbor naslednje pravice kolikor niso urejene s posebnimi predpisi, in sicer: — odločiti ali in kdaj se ustanovi organ družbenega upravljanja; — imenovati ustanovam prvi organ samoupravljanja (Upravni odbor) in ga razrešiti, ako ne dela po predpisih; — določiti način volitev za upravni odbor in število članov ter način sestave upravnega odbora; — koordinira po svojih organih delo upravnih odborov istovrstnih ali sorodnih zavodov. Ljudski odbor pomaga po svojih organih z navodili in priporočili upravnim odborom pri njihovem delu. VI. Organi družbenega upravljanja stanovanjskih hiš 136. člen " Organi upravljanja stanovanjskih hiš, ki so vključene v stanovanjske skupnosti, so hišni sveti in sveti stanovanjskih skupnosti, ki jih volijo uživalci stanovanj. Pravice in dolžnosti hišnih svetov in svetov stanovanjskih skupnosti določajo posebni predpisi. VII. Sveti In komisije državljanov 137. člen Zaradi proučevanja, raziskovanja in predlaganja konkretnih zadev volijo zbori volivcev in druge Interese skupnosti na svojih zakonito sklicanih sestankih komisije in svete državljanov. Organ, ki je izvolil svet ali komisijo, sporoči to občinskemu ljudskemu odboru v vednost. Sveti in komisije državljanov odgovarjajo organu oziroma skupnosti, ki jih je Izvolila. Sveti in komisije državljanov stopijo po potrebi v stik z ljudskim odbornikom občine ali s članom krajevnega sveta. 138. člen Sveti državljanov se ustanavljajo zaradi proučevanja in dajanja predlogov na področju določene panoge dejavnosti. Področje dela jim določi organ, ki jih ustanovi. Sveti državljanov smejo odločati o posameznih konkretnih zadevah v primeru, če jim to pravico izrecno dajejo zakoniti predpisi ali občinski ljudski odbor. 139. člen Komsiije državljanov se ustanavljajo zaradi proučevanja, nadzorovanja ali dajanja predlogov za naprej določene konkretne zadeve. Komisije prenehajo, ko izročijo poročilo ali predlog organu, ki jih je izvolil oziroma imenoval. VIII. Organi društev In drugih združb 140. člen Organi društev določajo pravila društva. 141. člen Organe drugih založb, ki jih ustanovijo prebivalci na teritorialni in drugačni podlagi za uresničevanje demokratičnih, političnih, gospodarskih, komunalnih, socialnih, znanstvenih, prosvetnih, kulturnih, strokovnih, športnih in drugih skupnih koristi (odbor za elektrifikacijo, odbor za gradnjo vodovoda, odbor za postavitev šole, odbor za postavitev spomenika, odbori za proslave in podobno), določijo koristniki sporazumno. 142. člen Ustanovitev in pravila društev in združb potrjuje ljudski odbor, če predpisi višjih državnih organov ne določajo drugače. Nadzorstvo nad zakonitostjo dela organov društev in združb izvaja ljudski~odbor. C. REFERENDUM 143. člen Ljudski odbor občine lahko razpiše občinski referendum, da volivci potrdijo posamezne odloke In ukrepe, ki imajo splošen pomen za življenje in razvoj občine, ali pa zato, da se volivci vnaprej izjavijo o takih odlokih in ukrepih, zlasti o uvedbi novih davščin in drugih obveznosti za državljane. Referendum razpiše ljudski odbor sam od sebe ali na zahtevo desetine volivcev v občini. Ljudski odbor razpiše referendum po prejšnji potrditvi okrajnega ljudskega odbora. Referendum na zahtevo volivcev mora biti razpisan najpozneje v 10 dneh po tem, ko je ljudski odbor sprejel potrditev okrajnega ljudskega odbora. 144. člen Za referendum se Izrečejo volivci o postavljenih vprašanjih neposredno s tajnim glasovanjem. Glasuje se z glasovnicami; na glasovnici mora biti vprašanje o katerem se glasuje. Vprašanje mora biti postavljeno tako, da volivci lahko odgovarjajo nanj z »za« ali »proti«. 145. člen Besedilo vprašanja o katerem se mora odločiti za referendum, sestavi ljudski odbor oziroma predlagatelj referenduma. O postavljenih vprašanjih odločajo volivci v celoti tako, da se predlog v celoti sprejme ali v celoti zavrne. 146. člen Dan za referendum določi ljudski odbor. Sklep o razpisu referenduma se objavi v »Uradnem listu LRS« in v službenem glasilu ljudskega odbora »Glasniku«. Med dnevom, ko se razglasi razpis referenduma in med dnevom glasovanja ne sme preteči manj kot 10 dni in ne več kot 30 dni. 147. člen Na referendumu se glasuje z »za« ali »proti«. Predlog, ki je postavljen volivcem, da se' o njem Izrečejo za referendum, velja za sprejet, če je glasovala znaj več kot polovica volivcev, ki so glasovali. Sprejeti rfelep je za ljudski odbor obvezen. Predlog, ki je bil z glasovanjem zavrnjen se ne more dati znova na glosavnje prej, kakor čez eno leto in ljudski odbor tudi ne more prej, kakor čez eno leto izdati sklepa, ki bi bil v nasprotju z Izidom glasovanja. 148. člen Referendum vodi komiisjijia petih članov, M jih določi ljudski odbor na svoji seji. Komisija za izvedbo referenduma pripravi in vodi glasovanje, ugotovi izid glasovanja in ga razglasi v službenem glasilu ljudskega odbora. O izidu glasovanja obvesti komisija tudi občinski in okrajni ljudski odbor. 149. člen Glede pravice glasovanja, načina glasovanja, ugotavljanja izida glasovanja in giede pravice do pritožbe, zaradi nepravilnosti pri izvedbi referenduma se primerno uporabljajo predpisi zakona o volitvah odbornikov ljudskega odbora. C. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 150 člen Zadeve, ki bodo po sprejetju tega statuta dane z zakonom ali drugimi predpisi višjega državnega organa oblasti v pristojnost občinskega ljudskega odbora, bo opravljal občinski ljudski odbor. Od zadev, ki bodo po potrditvi tega statuta z zakonom ali z drugimi predpisi višjega državnega organa dane v pristojnost okrajnega ljudskega odbora, bo občinski ljudski odbor opravljal tiste zadeve, ki jih bo s svojim odlokom določil okrajni ljudski odbor. 151. člen Ce okrajni ljudski odbor ne izda odloka po drugem odstavku prejšnjega člena v treh mesecih po objavi zakona oziroma drugega predpisa, ima občinski ljudski odbor pravico zahtevati naj Izvršni svet Ljudske skupščine LRS odloči, da opravijo tako zadevo občinski ljudski odbori. Zoper odlok, s katerim okrajni ljudski odbor prenese pristojnost po drugem odstavku prejšnjega člena na občinski ljudski odbor, ima občinski ljudski odbor pravico ugovora na Izvršni svet Ljudske skupščine LRS. 152. člen Ljudski odbor na seji odtoči, kateri organ rešuje upravne zadeve, ki jih predpisi višjih organov izrecno dajejo v pristojnost svetov. 153. člen Pristojni svet okrajnega ljudskega odbora Ljubljana ima pravico predlagati razrešitev načelnikov in inšpektorjev v upravi občinskega ljudskega odbora, če nimajo predpisanih strokovnih pogojev. Isto zahtevo lahko postavi okrajni ljudski odbor za tajnik® občinske uprave. 154. člen Ta statut prične veljati, k® ga potrdi Izvršni svet Ljudsk® skupščine LRS. Spremembe tega statuta veljajo, ko jih potrdi okrajni lju* ski odbor. Popravek V prejšnji številki »Glasniki4 nam je v »Predlogu inkiiarivneg1 odbora za formiranje komam« viti* hot&pil tiskarski škrat nekaij n®' paik, ki jih moramo, popravim. 1. Na 20. strani v prvem stolp4 cu med 2. in 3. vrsto od spod*) je treba vstaviti 5. vrsto iz dno* gega stolpca, tako da se bdi 1 industrija proizvodnje in I** raizdel. eldktr. energije. 2. Na 20. strani v petem stote cu nekako v sredini se mora gl®1 siti v odstavku »Moja naj bi pd* tekalla... namesto k. o. Ji»t” pravilno k. o. StožLce.« 3. Na 21. strani v tretjem stote ou je treba dodati k vrstici ** lesna industrija« še: 1 [industrija papirja in oeluilo®* 1 tekstilna industrija, 3 gostinski obrati, so«. VABILO na 54. skupno sejo MLO Ljubljana Na podlagi 89. člena Zakon® " ljudskih odborih mest in mestni® občin sklicujem 54. SKUPNO SEJO mestnega zbora in zbora proP vajalcev Mestnega ljudske^1 odbora glavnega mesta Ljublj8' ne, ki bo v petek, dne 28. jan11' arja 1955 ob 16.30 url v seF dvorani Magistrata v Ljubija11*' Predlagan je naslednji dnevni red: 1. Sklepanje o planu začasa6 ga finansiranja proračunskih 1,1 vesticij za 1. tromesečje 1955. 2. Obravnava in sklepanj6 predlogu Iniciativnega odb6fl za formiranje komun in o P1*' pombah zborov volivcev: a) teritorialna razmejitev * mun; b) vzorec občinskih statuti)''’ c) organizacijske priprave formiranje komun. 3. Gospodarske zadeve. 4. Personalno zadeve. Vsak ljudski poslanec ima P{>, vico pismeno predlagati sp‘c membo ali dopolnitev dnevbe* reda. Morebitno odsotnost javl skupščinski pisarni MLO (tel6*1’ 21-343), Kresija — soba 8. Predsednik MLO: Dr. Marijan Dcrmastia 1’ jd Izdaja Založništvo »Ljubili61 i(. dnevnik«, direktor Stanc Skr® odgovorni urednik Ivo Tavčar'