Leto «Tli., étev 58 Ljubljana, četrtek II. marca 1926 poštnina pavSaiirana. Cena 2 Din A3 Ixhaj» ob 4. «jutraj. t=m Stane mesečno Din «5—; M inozemstvo Dui «k utis. Naša vojska nima druge naloge nego da varuje mir. V tem smislu je ona res mirotvorna in človečan-ska. Ta značaj ie pripisal Stjepan Radič sovjetski rdeči vojski, ki ga je celo imenovala za častnega člana enega svojih elitnih pokov, dočim je o naši vojski rekel, da nam proračuna. Danes so vojaške potrebe zelo drage. Ena puška s 1000 naboji stane 3500 Din. topovski strel ki je prej velial 60 do 80 dinarjev, velja danes 1500 Din. Obleka za vojaka s taboriško opremo velja danes skoro 2000 Din, armada 100 tisoč ljudi stane torej 1 in pol milijarde. Vojni minister je zatrjeval, da nimamo preveč oficirjev in podoficirjev ter le naglašal. da nimamo oficirjev niti toliko, kolikor jih zahteva formacija vojske. podoficirjev pa je več kot polovico manj. kakor bi iih potrebovali. Znano pa je. da so ravno vojaški predstojniki, jedro vojske v miru in vojni. Efektivno stanje našega kadra je na leto 102.000 redovov in kaplarov. Tendenca ie. da se ta kontingent še dvigne, ker bi moral vsak pravi državljan Iti skozi vojašnico v svrho uspo-sobljenja za izvršitev nalog, ki bi jih država zahtevala od njega v slučaju nevarnosti. Francosko efektivno stanje znaša v miru 710.000 vojakov in je sedemkrat večje od našega, četudi Francija z ozirom na obseg svojega ozemlja in število svojega prebivalstva ni sedemkrat večja od naše države. Vojni minister je nadalje zavračal očitke. da v naši vojni upravi ni nobenega pravega gospodarstva in da so zaradi tega naše vojne nabave tako drage. Vojna uprava nima niti denarja niti potrebnih skladišč, radi tega ne more nabavljati blazo v času. ko ie najcenejše. temveč takrat, ko ima denar in skladišča za blago na razpolago. Vojna uprava upa. da bo dobila od Narodne banke večje posojilo v svrho nabavljanja potrebnega blaga ob primernem času. V tem slučaju bodo nabave za 20 odst. cenejše. Vojni minister je nadalje navajal, da bomo dobili letos že svoje tovarne za Izdelovanje pušk ter municlie za puške in topove. Omenjal je, da so vojašnice v prečanskih krajih izvrstne, v južni Srbiji pa mora biti vojaštvo nastanjeno še v starih turških stražar-nicah in šotorih. Zahteval je naknadne kredite za zgraditev vojašnic v južni Srbiji. Za hangarje, aerodrome in za zgradbo 150 novih bojnih letal je določenih 224 milijonov dinarjev. Za tvor-nico letal v Kraljevcu bi bilo potrebnih 30 milijonov dinarjev. V tei tovarni bo mogoče letos že izdelovati bojna letala. V Italiji znaša proračun za potrebe zrakoplovstva petino celotnega vojaškega proračuna, v Franciji osmino, v Ru-muniji dvanajstino, v Ceškos'ovaškl petnaistino. pri nas pa znaša proračun za zrakoplovstvo samo 1-32. Anglija je votirala nekoliko milijard za vojno avi-jatiko. pa tudi vojni minister Trifuno-vič zahteva amandmaje za vojno letalstvo. O vojni mornarici je dejal, da smo dobili 11 malih enot. ki so bile oborožene samo z enim majhnim topičem in ki so bile določene za finančno obalno stražo. Naša vojna uprava se ne bavi z mislijo, da bi prišla do dreadnoughtov in velikih križark. na- no delovanje Radieevo, ki ie rodilo žalostne sadove: ponekod so zapeljani hrvatski vojaki zapustili vojsko in so odklanjali prisego. Hvaia Bogu, danes je rovanje tega gospoda za nami. Vojska splošne voteške dolžnosti ie armada demokracije. Poseino važno vlogo ima voiaka pri izvedbi narodnega in državnega edinstva. To vidimo najbolje pri vojakih, ki zapuste vojašnice in se vračajo domov. Pri njih so se razbistrili pojmi ln postali so zavedni Jugosloveni. Govornik slavi hrvatske vojake, ki so vse drugačni, kakor pa jih je očrtal Stjepan Radič, ki je dejal, da Hrvat nI vojak. Govornik je zatem stvarno kritiziral proračun ministrstva za vojsko in mornarico in ugotovil, da imamo danes kar 172 generalov, 1420 vfših in 4837 nižjih častnikov. En general pride na 8 višjih in na 28 nižjih častnikov ter na 750 vojakov, kar je vse Pre več. Sploh imamo preveč častnikov. V Fran clji pride na primer en častnik na 21 vojakov, pri nas pa že na 10. Več ali manj velja isto tudi za druga poglavja budžeta. zlasti pa so previsoke postavke za iziedno velike doklade vojaškim atašejem v Inozemstvu. Vlada posveča premalo pažnje letalstvu ln mornaricL Govornik je priporočal vladi, naj izmenja stare torpedovke, ki v slučaju potrebe ne bodo več mnogo služile in naj si na bavi moderne edinice. V naši državi ie vojaški stalež prevelik. Dopoldanske trditve vojnega ministra, da ima Francija razmeroma več vojakov, nikakor niso pravilne- Mini ster ni računal s kolonijami, kjer se nahajata dobri dve tretjini francoske stalne vojske. Ker nima govornik zaupanja v sedanjo vlado, v kateri sedi celo g. Stj. Radič, ki ruši duha vojske, ie izjavil, da ne more glasovati za proračun vo nega ministrstva. Zemljoradnik Dimitrije Vnjič je stavil nekaj konkretnih predlogov za povzdrgo letalstva in mornarice. Hrvatski federalist dr. 2anič je napadel vojnega ministra, ker nihče ne ve. v čigar področje spada orožništvo. S tem je bila debata o proračunu vojnega ministrstva končana, nakar je dobil zaključno besedo minister vojske in mornarice general Trifunovič, ki je glede naše mornarice izjavil, da se izdelirje natančen program za izpopolnitev naše vo n« mornarice, ki bo imela le m^jhne toda najmodernejše, hitre in polnovredne edinke, vendar pa, kar je samoobsebi umevno, ne more o tem govoriti Na kritiko opozicije glede vojaškega službovanja odgovarja minister, da služi pri nas dobra tretjina vojakov po najkrajšem roku. namreč le devet mesecev, ostali pa, ako upoštevamo razne dopuste itd. le 12 do 14 mesecev. Povprečna stalna službena doba znaša pri nas komaj 12 mesecev. Minister ie branil potrebo visokega števila oficirjev Po formaciji naše voiske za slučaj vojne, nimamo dovolj častnikov, ampak komaj nekaj nad polovico onega staleža. ki bi ga v resnici potrebovali. Končno je prosil zbornico, naj sprejme proračun njegovega resorta. V osebni stvari je dobil še besedo posL Angjelinovič. nakar je Narodna skupščina sprejela z večino glasov v podrobnostih proračun ministrstva za vojsko In mornarico, in je bila seja zaključena ob 8. zvečer. Prihodi)'a seja jutri dopoldne ob 9. z dnevnim redom: razprava o proračunu ministrstva gradjevin. Po sprejemu proračuna — parlamentarne počitnice Računi režimskih krogov in Pašičevi načrti. — Minister Stoja-dinovič se še vedno ni pokazal v politični javnosti. — Kaj bo z njegovim konfliktom z Radičem. Beograd, U. marca. p. V vladnfh krogih smatrajo, da bo proračun izglasovan 26. L m., nakar bi skupščina še razpravljala o večjem številu prošenj in pritožb. Zato bi bile skupščinske seje ois; dene do 6. ali 7- maija. V odmoru b: zboroval zakonodajni in finančni odlv.r. Zakonodajni odbor bi razpravljal o občinskem zakonu, ki bo baje te dni predložen Narodni skupščini, finastčm odbor pa o carinski tarifi. Zdi se, da se min. predsednik Pašič ne strinja s tem načrtom in da je vse njegovo stremljenje osred, > očem na to, da d~bi mandat za osnovanje homogene radikalske volilne vlade. Dosedanja Pašičeva akcfja v tel smeri pa šc ni imela nobenega uspeha in ga. po vseh znakih S'>deč, tudi ne more imeti. Seia Narodne skrpščine je tudi danes trajala ves dan in absorbirala vse politične dogodike. Vladna večina ]e sprejela, kak. r le bflo seveda pričakovati, preračrn vojnega ministrstva. Čeprav se le finančni minister dr Sto- Jadinovič že včeraj povrnil v Beograd in pedal obširno poročilo o uspehu svoje misije v Parfou, Londonu in Washing беје nteo udeležili, vendar pa so ee vsa pogajanja vršila v popolnem sporazumu a njimi. Pododsek komisije Zveze narodov za spre Jem Nemčije je Imel popoldne sejo, na kateri Je v odsotnosti nemSke delegacije odobril poročilo vojaške komisije Zveze narodov ter sestavil svoje poročilo za plénum odbora. Poročilo priporoča sprejem Nem-dje v Zvezo. Jutri opoldne bo to poročilo «prejeto v plenumu komisije. S tem je spre Jem Nemčije v Zvezo narodov brez nadalj nega lagotovljesn. Domnevajo, da bo Nem-MJa «prejeta v petek, nakar bo sedanje zasedanje v soboto ali nedeljo zaključeno. razčistil nejasni položaj. - Nin-dr. Ramku. Ob pol 10. Je Ml pri ganerainam tajnika Drummondu sprejem, ki so ee ga razem članov Sveta in nemške delegacije udeležili tudi drugi poettlkl ln odbor Jurtetlčne Zveze. Pričakujejo, da bo ta sestanek še bolj raizčisti! položaj, tako da bo mogoče ie Jutri, ko ee vrne Briand v Ženevo, pričeti z razpravami o težavnih vprašanjih. Posebni poročevalec Ifcta «Echo de Pa. ris» ptše. da splošna potrpežljivost koristi le nemškim zahtevam ter očita Vander-veldeju, da služi e svojim zadržanjem nemškim Interesom. Avstrijski zvezni kancler dr. Ramek je ebfekal jugoslovenskega zunanjega mini. stra dr. Ninčiča, ki mu je zagotovil, da so se tikala rimska pogajanja le problemov na Jadranu ln na Balkanu ln da ni bilo govora o kaki pogodbi proti Avstriji. Oba državnika sta 6e razgovarjaUa tudi o vprašanju Jugoslovenskega stališča glede priključitve Avstrije Nemčiji. Dr. Ninčič je zanikal vse govorice o kakem protiavetrlj-skesm paktu. Kako zboruje rumunski parlament Zborovanja se vršijo ob asistenci orožnikov in drž. pravdnika. General Avarescu zopet presedlal. Bukarešta, 10. marca d. Zbornica ie včeraj nudila nenavadno sliko. Ker se je vlada bala, da ne bi opozicija razgrajala, je poklicala v zbornico orožnike, ki so bili v velikem številu povsod nameščeni. Bili so celo v kuloarjili in se kretali med poslanci. Med njimi je bil v kuloarjih tudi vojaški pravdnik kar ie vzbudilo v vrstah opozicije veliko razburjenje. Komaj je predsednik otvoril sejo, ga je že vprašal govornik opozicije, kaj vse to pomeni in čemu je v zbornici v kuloarjih vojaški pravdnik. Državni pedtainik v notranjem ministrstvu Je pojasnil, da ga ie dal poklicati notranji minister, toda le zato, da mu dâ navodila za vzdrževanje javnega reda ta miru, ker da niso Izključeni nemiri v mestu. Nikakor pa ni dal minister naloga. naj vzdržuje vojaški pravdnik v parlamentu red Zanimivo le, da sta se spričo vladnega načrta o reformi volilnega reda obrnili kmetska ln narodna stranka do ljudske s predlogom, naj bi se dogovorile zaradi skup nega nastopa. Vodja ljudske stranke general Averescu pa ie ta predlog odklonil. Ne samo zbornica, tudi mesto je včeral nudilo izredno sliko, ker ni bilo polno orožnikov samo v parlamentu, ampak tudi po mestu. Vlada je poklicala orožnike celo Iz okolice in jih namestila na raznih točkah me sta, ojačene z močnimi oddelki vojaštva, ki ie vsak hip pripravljeno, da prepreči morebitne nemire, ki po mnenju vlade niso Izključeni. -SS- Iz Italije Plsmtijev priliv. — Priprave ra Matteotti• jev proces. Rim, 10. marca. o. Poslanec Pisenti, ki je znan po JuKJskl Krajini kot najbolj zagrizeni zatiralec slovenskega življa ta ki Je bdi na predlog izrednega komisarja za Fur-lanijo, poslanca More it i j a. Izključen iz fa-šistcviske stranke. Je vlcži! potom znanega poslanca Giimte, poižigalca Narodnega doma v Trstu, na veliki faSistovski svet pri-zsv proti tzkljuSitvi. S to zadevo ss bo ba-■vfl veflkl fašistevski svet na eni prihodnjih sej. Chietl, 10. marca. o. Vrše se velik pri» prave za Metteottijev proces, za katerega vlada po vsej Itafij? izredno veliko zanima*, nje. V svrho obveščanja Javnosti o poteku razprave je vlada poskrbela za številne brzojavne in telefonske zveze med Chietl-jem, Rimom in Milanom. V krajcem bosta PTSitaviijeni na sedniji dve ojačevalki, opremljen! kabini za novinarje. Razpravi, ki se bo pričela dne 16. t m., bo predsedoval svetnik apelacijskega sodišča v AcïtsiH, kom. Dairza, Jawnl tožiteij bo državni oravdnik v Aquili, kom. Alberto Sa-lucci. Zaslišanih bo nad 80 prič. Skoraj gotovo bo razprava zaključena še pred koncem marca. Matteottiieve morilce brani Farinaccl, kateremu bo odkazano stanovanje v po>ebni palači v Chietiju. ........................................... llilIllllllllHIUHiniimiilHItalilllunWi SA^O 55-din EROTIKA« 1VA-N j Razmerje sovjetske Rusije do Zveze narodov in Jugoslavije Pomembne izjave sovjetskega poslanika Rakovskega v Parizu o vstopa Nemčije v Zvezo narodov in o odnošajih med Rusijo in Jugoslavijo« Beograd, 10. marca. Te dni so Jugoslovenski poročevalci v Pa. rizu posetili sovjetskega poslanika Rakov» ekega, ki jim Je v enournem razgovoru po» dal naslednje pomembne izjave: — Kakšno je mišljenje sovjetske vlade o vstopu Nem Ci je v Zvezo narodov? «Sovjetska unija je na tem interesirana samo kot podpisnica rapallske pogodbe o prijateljstvu med Rusijo in Nemčijo. Kot taka mora paziti, da se obveznosti, ki jih Nemčija prevzame z vstopom v Zvezo na» rodov, ne bodo križale z obveznostmi iz ra» pallske pogodbe. V ostalem pa je Nemčija službeno izjavila, da se bo strogo čuvala vsakega a-.tfažmaoa v kakršnikoli akciji, ki bi bila naperjena proti Sovjetski uniji.» — Kakšno je stališče Sovjetske unije do Zveze narodov? «Kakor včeraj, tako danes. Sovjetska vla» da ne manifestira želje za vstop v Zvezo narodov. Ona hoče očuvati svobodo svoje politike, fmetl hoče svobodne roke; noče se pridružiti nobeni sfcuruni sil ali velesil v Zvezi narodov, a če bi ostala nevtralna, bi se utegnila znajti med kladivom ln nako» valom. Zveza narodov je tudi organizacija drugega političnega in socijalnega sistema. V njej bi bili pod silo okoinoeti popolno« ma izolirani.» — Kakšno Je stališče Sovjetske unije do skorajšnjih razorožitvenih konferenc? «Mi smo od!o*nl pristaši razorožitve. Sa» ml imamo relativno najmanjšo armado, bro Ječo pol milijona (?) voiakov. Sovjetska vlada je prie ta! a, da se udeleži razorožitve» ne konference pod pogojem, da se bo kon» ferenca vršila izven Sviœ, • katero je sov» Jetska vlada v konfliktu^» — In končno: kako Je s priznan lem Sov« Jetske unije od strani kraljevine SHS? «Tu ne gre za enostransko temveč obo« jestransko priznanje, Jugoslavija je mlajša država kakor Sovjetska unija, ker se je ra« dila nekoliko tednov pozneje. Kat se nae tiče smo vedno želeli, ne obnovitev odno* šajev, temveč ustvaritev takih odnosajev, ki prej nikoli niso obstojali, ker gre za dve novi državi Mi vemo, da jugoslovenski na» rod želi isto. A zakaj beograjska vlada ne udejstvi te težnje, ne morem vedeti. Vem pa naslednje s popolno gotovostjo: Decem« ora lanskega leta je neka za p a dna država, ki je prijateljica Jugoslavije in istočasno v prijateljskih odnosih s Sovjetsko unijo, obvestila naš komisarijat za zunanje zade« ve, da stoji Jugoslavija pred sklenitvijo normalnih zvez z nami. Toda Iz tega doslej ni bilo nič; Se več, ako sodimo po listih, je dobra namera Jugoslovenske vlade orfgo» dena ad colendas graecas ... Ne verjamem, da bi vzrok take politike bili ruski emi« granti četudi imajo na nekaterih mestih v Heogradu znaten vpliv. Jugoslovenska vla« da dobro vé, da bi ruski monarhisti v slu« čaju obnovitve svoje oblasti v Rusiji bili itkreni zavezniki nemških monarhistov. Končno je potekel razgovor z Rakovskim Se o vračanju emigrantov v Rusijo ki o eventualnem balkanskem paktu. V Rusijo »e lahko vrnejo vsi bivši vojaki in koraki, ki so poreklom iz naroda (?) ker so vsi aranestirani Tudi za častnike je amnestija generalna, toda pogojna: verificira se iskre« Dost in namera... — Kar pa se tiče pakta (Balkanskega Lo» carna, kakor pravi Rakovski), je treba vpra» šat\ s kakim ciljem naj bi se formiral ta pakt Ako naj bi koristil balkanskim drža» vam proti njihovim sosedom Rusiji te Tur« čiji, tedaj on očitno ne bo instrument miru marveč vojne. Kajti ne sme se prezreti, da se je o tem paktu pričelo govoriti, ko je vprašanje Mosula postajalo vznemirjajoče. Balkanski pakt tvori del sistema, ki nas ho» če Izolirati ter od Črnega morja do Baltika «tvoriti veri, ki nas naj bi polagoma okle« pala in izolirala od Evropo ter pritiskala v Azijo... S tem je bil razgovor zaključen. Burna seja praškega senata Ob prilik! Iirterpelacîfe o zadnji eksplozij granat Jo prišlo do »stresa prerekanja opozicije z ministrom za narodno obrambo. Praga, 10. marca. k. Senait Je razpravljal danes o nujni interpelacij koalicijskih strank na ministra za narodno hrambo radi pe&ave etepdorrfje v Prast Senator Schoiz (soc.) Je zahteval, kakor več dru_ grih senatorjev, natančno preiskavo in eksenurtarfâno ка-zeri za krfvce. MtafeteT ta narodno hrambo dr. S'.fibnny nastopa proti razširjeni vera®:, da voz, na katerem so peljali ročne granate, nI ImeJ dovolj močnSi vzmeti ta je bil torej preveč naložen. Izključena Je tudi možnost, da bi Jama3kove ročne granate eiksplodirale samo rada tresenja na pločnikih. Tudi o kemičnem газзкгоји sestannn ne more biti govora. Za voJaiSko upravo ba bilo pravo odrešenje, če bi se dail ugotoviti natančni мвгоМ bi krivd. Olede odškodnine Je te-lavfl rrtkrffcter, da vodaSka uprarva sicer nI obvezana povrnit) na ta način nastalo Škodo, vendar pa smatra on za umestno, da te mlntaiirslks predsednik bi finančni irenl-ater domenita glede povračila Škode ta na-kažeta naijboij prbsdetim podpore. Minister Je reaelraJ nato na гавпе predloge hi uzovore i« pobija trditve komunista Tco-c®a, češ da so na te:em vozni peljali vo_ ia3d še druge stvari Ročne granate pa so v armadi neobhodno potrebno orožje. (Seri arior Skalak: »Za kosa ročne granate? Saj mbnaeno volne!«) Minister Stfibrmy: »Za vas nimajo teh granat! Za vas zado-нздЈе pendrekl« Nato Je zagnala opoatofla silen hrup ta zahtevala od predsednika, naj poeorve ministra k redu. Pre-dsednik Klofač je tej avli, da uvidi, da expaaka m'nistra ni bila primerna in da mu bo dal priliko, da na » reagira. Komunisti in Nemcj so vpiši: »Prekate!« Minister dr. Stfihrny Je odgovoril: »Ne ban prekMcaJ, ker nimam kaj preklicati Tudi laz sem Cian parlamenta ln nîsem zato tu, da me kdo lalll Z fosja/vo proti SkaJaku sem hotel samo reči, da mora skrbeti za red na ultcl policija, ne pa vojska!« ОроаЈсЧа je nadaljevala z burnim! protesti, dokler ni predsednik pozval razsrajjaflofih senatorjev k redu. Naito Je minister dr. Stf&rny v mini končal svol govor. Iz Italije Rim, 10. marce. o. Na svoji danaftnf! seji je senat razpravljal o zaVonelteoi načrtu glede stodikatov ta njih pravnega priznanja. Val govorniki so naglaSali, da Je ta načrt taredne vainostl ra Italijo, ker ure-JttJe razmerje med delom ta katpttalom. Se. oat Je načrt eprejrt v načelu. Podrtrtma raz prava bo Jntrl. Nekateri Beti eo pteeM, da ee mtalutrskl predsednik Mueeoltai odpelje v tenevo. Kakor pravi «Secvno mnenje pa Je na strani bednih rudarjev in ne bo dopustilo, da bi se z reducirancl postopalo tako. kakor ti niti najmanj ne zaslužijo. Upamo, da nismo samo v Trbovljah mnenja, da mora vlada ponovno poslati v Trbovlje komisijo, ki bo imela resnejši značaj od dosedanje, ki se bo zavedala svoje naloge in vedela, da kontrolira njeno delovanje vsa Javnost v Sloveniji. Rudarsko delavstvo Je na križ pribito in zadnii čas je, da se neha njegovo trpljenje. Ali ste naročili vsaj enega znanca ali znanko na tednik «Domovino»? „Vodnikova družba" in „Družba sv. Mohorja" Prejeli smo tole pismo: Ptuj. 3. marca. »Meni ln gotovo tudi drugim ustanov-njkom »Slovenske Matice« v Ljubljani bi ustregli, ako bi nam pojasnili, ali ta »tari slovensld zavod ne deluje več in zakaj ne deluje več? V Ljubljani se je že osnovala nova družba pod Imenom »Vodnikova družba«. Agitacija za pristop je zelo živahna. Predvsem se nabirajo ustanovniki, ki bi plačali ustanovnim) po 500 Din. Zakaj pa je potrebna nova družba? Kaj je s »Slov. Matico«?... Vsakdo, ki je pomagal ustanoviti Slovensko Matico. je celo vrsto let plačeval prispevke, želi, da se ta zavod reorganizira že zaradi tega, ker mora imeti vendar nekaj imetja. Če tudi se je za časa vojne večji del zgubil! V čigavih rokah pa se sedaj nahaja »Slovenska Matica«? Ali se ni zanesla v literarno družbo po nepotrebnem politika? Zdi se mi, zato pravim: Odstranite iz »Slov. Matice« politiko, postavite jo na podlago, katero so ji določili ustanovniki, dajte ji sposobne in delavne odbornike in »Matica« postane zopet to, kar je bila! Dr. Franc Jurtele.« Zavedamo se, da je odličnemu slovenskemu rodoljubu narekovala to pismo ljubezen do slovenske knjige, skrb za njeno bodočnost. Hoteli smo mu stvar pojasniti sami, ker pa je bolje, da na njegova vprašanja odgovore docela nepristranski motrilci, ki so lahko obenem tudi sodniki, naj govori nepristransko zagrebško »Narodno Dielo«, Id je v zadnji svoji številki priobčilo prav instruk-tiven članek o »Vodnikovi« ln »Mohorjevi družbi«. Pisec tega članka Oton G. Ambrož ugotavlja, da so si znali klerikalci prisvojiti monopol za izdajanje popularnih knjig in izvaja: »Brezobzirno borbo so napovedali vsakomur, kdor se ie osmelil, da bi jim skuhal odvzeti to posest. Ko je bila ustanovljena »Slovenska Matica« z enakim namenom kakor »Hrvatska«, so vprizorill proti nji veliko gonjo. Osnovali so celo »Leonovo družbo« kot kon-kurentmio »Matice«. Med vojno so jo denunciraii, da je prišla pod sekvester 1809. Auto dr. lé» in je bila tako upropaščena. In v zasmeh je bil za sekvestra postavljen nemški notar. Ko so kasneje prišli v »Slovenski Matici« do vpliva tudi klerikalci je ta zavod zaspal. Z njenimi knjigami ki so jih preje označevali kot »brezverske«. so napravili dober dobiček. Razumljivo je torej, zakaj se tako vznemirjajo in razburjajo radi ustanovitve »Vodnikove družbe« še preje nego je počela s svojim delovanjem Kakor smo poučeni so sedaj pričele delovati tudi prižnice fn spovednice... »Mohorjeva družba« Ima, kakor piše »Slovenec« sedaj še poseben pomen. Ona mora podpirati borbo, ki jo vodi slovensld narod (namreč klerikalci!) zato. da se le-ta ohrani v zgodovini. Populariziranje slovenske knjige je torej nevarnost za Slovenstvo! Ne za Slovenstvo, marveč za klerikalizem! V tem je torej »kultura« klerikalcev. Kar ni klerikalno, ne sme živeti! Končno, kaj moremo pričakovati od ljudi, ki so sežgali na grmadi Dalmatinove in Cankarjeve knjige? Da bi nudili narodu zares dobro knjigo in ga osvobodili klerikalnega jarma, so osnovali sredi preteklega meseca v Ljubljani napredni elementi »Vodnikovo družbo«. Niso mogli družbi dati boljšega imena! Valentin'Vodnik, prvi slovenski narodni buditelj, pesnik, popularni pisec, ustanovitelj prvega slov. časopisja, član franc.-ilirslke prostozidarske lože, kasneje preganjan od Metternihove-ga absolutizma pomenja res prvovrsten program. Svrha družbi kot splošno narodni organizaciji ie tudi po proglasu, ki ga ie objavila: »izdajati vsako leto določeno število lepih in poulnih knjig za n? tširše narodne sloje, ki si naj v družbi ustvarijo krepko narodno zakladnico. Iz katere bodo še pozni rodovi črpali zdravo duševno hrano.» Slovenska napredna javnost je pravilno razumela družbin proglas in se mnogobrojno odzvala njenemu pozivu. Mi ji želimo mnogo uspeha v njenem delu za napredno in narodno stvar med Slovenci.« — Tako »Narodno Djelo«! Pri prilik! še tudi ml spregovorimo o stvari, ki jo je prav umestno načel čislani g. dr. Jur-telal 1926. Auto da proMo. мшшававаавпд1 Politične beležke -f Dr. Korošec hvali dr. Nlnčlča. V «Domoljubu» je dr. Korošec napisal članek o naši zunanji politiki v kateri se jako pohvalno izraža o dr. Ninčiču. Kdor ve, da smatrajo klerikalci zunanjega ministra dr. Ninčiča za Pašičevega naslednika in da iščejo klerikalci vedno stikov z radikali, kadar se pojavijo v vladi ali pa v njihovem poslanskem klubu nesoglasja, mu bo to precej jasno. Dr Korošec se Je seveda ob tej priliki zatekel s svojimi razmotrivanji o zunanji politiki v «Domoljub», ker bi pač nekoliko čudno Izgledalo, ako bi jih objavil v «Slovencu», ki je še nedavno napadal zunanjo politiko naše države in se zlasti nepovoljno izražal o zvezi naše države s Francijo. + Klerikalci na umiku. Klerikalci so se pričeli zavedati da so napravili veliko neumnost, ko so pričeli napadati Vodnikovo družbo kot brezversko, še predno je izdala kako knjigo. Spoznali so. da so napravili na ta način s svojim reakcijonarstvom najboljšo reklamo, kakršne bi prvi teden po svoji ustanovitvi ne mogla napraviti niti Vodnikova družba sama. Obenem pa so se klerikalci ob tej priliki ponovno razkrinkali kot sovražniki slovenske knjige. W ni pisana popolnoma v mohorjanskem duhu ter so vzbudili ogorčenje celo med onimi svojimi maloštevilnimi inteli-genti, ki si ne puste predpisovati od škofa, kaj smejo citati in kaj ne. Sedaj se «Slovenec», ki je prvi zagrešil napad na Vodnikovo družbo umika, češ, da ni rabil za Vodnikovo družbo označbe, da Je brezverska. To je seveda prazno izgovarjanje. «Slovenec» je objavil napad na Vodnikovo družbo pod naslovom «V boj proti brezver-stvul». v katerem je trdil, da ie Vodnikova družba delo «znaneza organizatorja protikrščanske misli med Slovenci», da so ž njo svobodomisleci ustvarili organizacijo proti Mohorjevi družbi ln da na tihem svobodomiselstvo izpodkopava v narodu smisel za nravnost in vero. To in še drugo je pisal v zvezi z ustanovitvijo Vodnikove družbe. «Domoljub», ki se prav tako tiska v škofovi tiskarni, pa Je naravnost poudarjal, da je Vodnikova družba brezverska, in je pozival ljudi, naj poženo vsakogar čez prag, ki bi nabiral članarino za njene knjige. Zakaj se sedaj «Slovenec» umika? Ali se je ustrašil sadu svojega dela? Kljub vsemu bo ostala v zgodovini slovenske knjige zapisana sramota, da so klerikalci napadli družbo, ki hoče izdajati za slovensko ljudstvo dobre knjige in dvigati njegovo izobrazbo. K celemu njzu sličnih sramotnih dejanj se je pridružilo novo., kar ne bo zabrisalo nobeno klerikalno zavijanje dejstev. Turnir na Seromeringu Mladi Gilg tolče velemojstra Aljehlna, dr. Vidmar Janovskcga. Senumerinškl turnir prinaša vsak dan nova razočaranja. Zanimanje postaja zato ved no večje, napetost med navzočim občinstvom je naravnost ogromna. Senzacija 3. kola. ki se ie igralo včerai je bil že drngl katastrofalni poraz svetovnega velemojstra, dr. Aljehina. Igral je z mladhn Gîlfiom Iz Mor. Ostrave, ki je letos šele prvič ln še to -ii s to slučajno, stopM na ša-bovsJrg poioniico. Partija je t tla silno vznemirljiva. AJjehin je z vso sfio napadal sovražnikovo kraljevo postojanko. Žrtvoval Je za Izvedbo svojega načrta cclo dva kmeta, vendar pa se nrn prodor ni posrečil V proti ofenzivi je mladi Gflg Izsili! Jasno končnico, Izrabil Aljehlnovo slabost In ga prisilil končno h kapitulaciji. S tem porazom Je Aljehln že deflnKhno izgubil šanse za prvo nagrado. Izredno zanimanje je vladak) tudi za parti jo dr. Vidmar : Janovski. Dr. Vidmar s! ie t nenavadno spretnim po*tiranleni kvalitet pridobil kma'u dominatno premoč. Ze v prvi polovici igre je osvojil nato še eno kvaliteto in svojega nasprotnika v krasni končnici naravnost stri Spielmann je z damsklm gambitom porazil dr. Treybala, ki je otvoriJ špansko obram bo. Dobil je tako« spočetka enega' toneta in nato še figuro, vendar pa ie zmagal šele po dolgotrajni, tisto nič zanimivi Igri Rubin-stein je nastopil proti Kmochu s čisto novo obrambo, prevzel kmalu Inicijativo prodrl nasprotnikov centrum in ga prisilil L kapitulaciji. Dr. Tarrasch je izvojeval v lepi komi ni kombmaelil zmago nad dr. Miche lom. Dr. Vayda je otvoril holandsko obrambo pro ti OriinfeJdu, ki je krepko odgovarjal Grun ieto bi laliko dobil že v 31. potezi, napravil pa je potem slabo potezo, nakar je končala partija remis. Dr. Tartakower je prešel proti Davidsonu kmalu v močen napad. Centrai ie njegov centrum in zmagal v preciznem napadu. Niemcovid je Imel proti RoseCl ju lahek položaj. Prisilil ga Je kmalu h kapitulaciji Reti je bil spočetka proti Yatesu v premoči ln je osvojil celo eno kvaliteto. Toda Yates ie v nadaljnein razvoju igre krepko pariral ta Izenačil Izgubo kvalitete. Partija je bila končno prekinjena, vendar je Retljev položaj boljši Stanje po 2. kolu je bilo sledeče: Niem-covič, dr. Tartakower in Janovskl po 2 to& ki dr. Vidmar, Spietaann In Kmoch po 1 Уг, Rubinstein, Vayda, dr. Michel 1, Reti lA (l), Afjehin, dr. Tarrasch, Yates, Orunfeld. Gilg, Davidson Vi, dr Treybal 0 (1). Roselll 0. Stanje po 3. kolu: Nelmcovii, dr Tartakower 3, dr. Vidmar, Spielmann 2И, Rubinstein. Janovskl 2, Gilg, dr. Tarrasch, Kmoch, dr. Vayda IX. Grunfled, dr. Michel, Reti K (2). Yates % (1), Aljehln, Davidson И. dr. Treybal 0 (1), Roselll 0. V 4. kolu, danes, igrajo: AliehJn : Roselll, dr. Michel : dr. Vidmar, Janovskl : Kmoch, Rubinstein : Reti, Yates : dr. Tar-' takower, Davidson : Spielmann, dr. Treybal i : Niemcovič, Gilg : dr. Vayda, Grûnfled : 1 dr. Tarrasch. Dr. Fran Miklošič 7 nedeljo 7. t m. je poteklo 35 let, odkar je umrl eden največjih učenjakov, najuglednejši slavist dr. Fran M 1-fclošič, ki je bil naSe gore list. Rojen ]e bil 20. novembra 1813. v Radomerju pTi Ljutomeru, v srcu lepe PrleJktje. Študiral je v Varaždinu in Mar boru, vseučilišče pa v Gradcu. Po končanih študijah je 1. 1844 dobil na Dunaju službo sikriptorja na dvorni knjižnici Šest let nato je postal redni profesor slavistike na dunajski univerzi. Umrl ie 7. marca 1891. — Miklošič e eden najodličnejših slavistov in si je stekel nevenliive zasluge za razvoj slovanske filologije. Prvi se je temeljito poglobil v študij staroslovenskih kniiževnih spomenikov in plod tega truda sta bili deli »Radices linguae pa-aeoslovenicae« in »Lexicon linguae palaeoslovenicae«. S tem je položil temelje slovanski primerievalni filologiji, obenem Da je na mah zaslul po vsem znanstvenem svetu kot genij a len filo-02. Nadaljnjo in največje njegovo de-o je Primerjalna gramatika slovanskih jezikov (Dunaj, 1852. 74), ki vsekakor dosega, če ne prekaša podobne germanske in romanske primerjalne gramatike. Razen tega je Izdal še: »Mo-numemta linguae palaeoslovenicae e codice Suprasliensi (Dunaj 851). Monu-menta Serbica (Dunaj 858). Nestorjevo kroniko in še mnogo manjših spisov. Ustanovil je tudi »Slovansko knjižnico«, ki si je dala nalogo, da izdaja slovanske knjige. — Vsi Slovani so s ponosom zro na Miklošiča, zlasti pa se Slovenci lahko upravičeno ponašamo s svojim učenim rojakom. Učenjaki skrbno študirajo njegova dela. Svoječasno ga je akademsko društvo »Triglav« ob njegovi 701etnici izvolilo za častnega člana v priznanje njegovih zaslug, ki si jih je pridobil za Slovanstvo. pred nekaj tedni pa se je poseben odbor lotil de!, da mu v domačem Ljutomeru postavi spomenik, kakršen pristoja učenjaku svetskega slovesa. Slika iz Ljutomera kaže trg, kjer postavijo Miklošičev spomenik. i LJUTOMER, O lavni trg v Ljutomeru, kjer nameravajo postavi« ivlikiošičev spomenik. za zbližanje pravo narodno ln pa.rkrtično delo. če hočem» premotrlti dedovanje mariborske lige, se ne moremo izogniti tej osebni noti, kajti iniciativa izhaja vedno od posameznikov in izmed posameznikov so neke -terl bogatejši nje nego drugi. Kot nadali:.: moment je omeniti ozke stike z mariborsko češko kolonijo. ki je primeroma številna in na najboljšem glasu. _ Njen predstavite!], predsednik »Češkega k hiba« Fran B u r c š zavzema v mariborskem živFenju ugledno mesto in pod njegovim vodstvom sc češk ; vrste skrbno čistijo vsakršnega plevel:: Harmonija med obema organizacijama s^ očituje zlasti pri prireditvah ene ali druge in pa pri skupnem delu. Posebno bogato je bilo za mariborsko ligo drugo leto njenega obstoja, t. j. 1. 19.5. Najaktivnejša postavka V tej bilatici so nedvomno Mararykove 'irosiave, ki so se v.-šile v marcu in aprilu 1. 1925. in se zaključile dne 2. avgusta z impozantno prireditvijo v Rogaški Slatini, ob kateri je bi! •. tudi ustanovljena zveza Jč. lig v Jugosh vil. Prva Masarykova proslava se je vršila povodom liginega zbora dne 3. marca 1925 v Narodnem domu s predavanjem urednika B. Borka. Liga pa ie izkoristila 751etnlco največjega živečega Čeha in popularnost njegovega imena v to. da poseje seme svojih idej tudi izven Maribora, po raznih mt-stih in trgih mariborske oblasti. V ta namen je poslala svoja člana prof. dr. Antona D c-larja in Božidarja Borka na deželo, kjer so sokolska društva pripravila tla za uspeh Masarykoviii proslav. Prof. dr. Dolar je predaval v Rušah, Dravogradu, Slov. Gradcu, Gornji Radgoni, Križevcih ln v Orrr.ožu. B. Borko pa v Celju, Pttr u, Slov. Bistrici, Konjicah, Murski Soboti, Ljutomeru in Središču ter posebej še v Mariboru pred občinstvom »Ljudske univerze«. Predavanja so bila ponekod združena s te- Jugoslovensko - češkoslovaška liga v Maribora Oni. ki ne vidijo v Ideji Jugoslov.-čeSko-lovaske vzajemnosti lepega gesla, kJ iz-rhteva z govorniškimi frazami ta bariket-nimi z-dravicarr.d, marveč zro v nji ideal, ki zan- treba i vere 1 realnega dela, imajo okrivrju Jitgoslov.-češkoslovaških lig široko polje podrobnega dela. Zdi se. da je ideja Jugoslov.-češkoslov. Kg našla izredno ugodna tla v obmejnem Mariboru in se v tem mestu, ki ne Sipada med kulturne centre v naši državi, razvija lepše tn globočje nego v večjih jugoslov. mestih. Tekom dveletnega obstola (ustanovljena je bila kot samostojna organizacija 31. januara 1924) je pokazala toliko or-Sanizatorične in propagandne delavnosti, da ie v interesu zbližanja obeh slovanskih narodov le obžalovati, da njen vpliv ne zajema širokih krogov, t. -j. da nfcramo enako delavnih lig na pr. v Beogradu In Zagrebu. Asilnost mariborske lige zavisi od nekaterih starih prijateljev češkoslov.-jugosJovenske Vzajemnosti, ki bivajo v Mariboru In ki so znali pritegniti v svoj krog še nekatere fruge, po veliki večini bivše slušatelje pra-Se univerze. Predsednik mariborske lige ie narodni poslanec dr. Pivko, ki ima s Cehj mimo kulturnih tudi rodbinske vezi in čigar slovanstvo je prešlo med vo:no v Praktično akcijo (sodelovanje s Cehi na avstrijsko-italij. fronti v znani carzanski zaroti). Spiritus tnovens mariborske Hee Pa dr. Avg. Reisman. neumoren organiza-: in propagator jugoslov.-češkoslovaških stikov, mož akcije in podrobnega dela. Ti re osebnosti dajeta mariborski ligi elan, - ga je treba pri takem delu; razen njiju delujejo tudi še drugi mariborski intelektualci iz praške šole. zavedajoč se, da ie v Cehih toliko zdravega in klenega, da je delo iovadnimi prireditvami to glasbenimi točkami in so zapustila povsod najboljši vtis. Oba predavatelja sta imela namen, podati poleg slike Masaryka kot človeka, misleca in politika tudi svitlo sliko češkega naroda, njega kulture in vstrajajoče sile. Predavanje so razblinila marsikak predsodek ln rrinogo žlahtnih zrn Masarykovt ideologije je padlo na rodovitna tla. Zanesla so v naša mesta in trge, kier so često slišijo lepe. a prazne besede o slovanski vzajemnosti, konkreten program za slovansko delo v duhu Masarykovih političnih, socialnih In kulturnih nazorov. Kakor že omenjeno, jc Masarykove proslave zaključila velikopotezna prireditev v Rog. Slatini. Bil je to pravi kongres praktičnih delavcev za zbli-žanje med Cehoslovaki in Jttgosloveni; udeležili so se ga odposlanci iz Prage, Beograda, Zagreba, Ljubljane in Iz drugih mest, v zelo častnem številu iz Maribora In Celja ter vodilni predstavitelji oblasti. Vidno vlogo je imel na tem kongresu sedanji praški poslanik Ljuba N e š i č. Razen predavanja o Masaryku v srbohrvaščini (B. Borko) so se storili mnogi važni sklepi za organhatorično in propagandno delo. Letos se bo tak kongres vršil na Bledu. Propagandni značaj je imel tudi liijn izlet v Celje. Tu se je vršil skupen sestanek z ljubljanskimi ligašl in sla oba odbora v navzočnosti zastopnikov oblasti odločno protestirala i;oper tiste dni akutno izganjanje Čehov iz Jugoslavije. Med razvalinami starodavnega gradu celjskih grofov je imel prof. O r a ž e n pomemben zgodovinski govor, ki je v njem posebej podčrtal stoletne vezi med slovanskim severom ln jugom. Dobra posledica tega izleta je biia vrhu sklepa, da se priredi kongres v Rogaški Slatini, tudi Inicijativa za ustanovitev lige v Celju. Po podrobnih pripravah se ie ustanovila nova liga letos v januariu; predsndi;-Je ji celjski župan dr. Hrašovec. V samem Mariboru se ie liga udeistvovala zelo živahno. Posebej je omeniti, da je priredila tečaj češkega jezika, ki se vrši t-jdl v tem šolskem letu poj vodstwn češke državne učiteljic« gdčne. S v e c o v e. Priredila je predavanja urednika R. Pusto-s 1 e m š k a o Zgodovini zbližanja med severnimi in južnimi Slovani, dr. M e s e s -n e 1 a o češikem slikarju Hynaisu, arh. J e -1 e n c a o Podkarpatski Rusiji. Skupno n Glasbeno Matico in Češkim klubom je priredila koncert Smetaninega učenca prof. J i -r a n e k a te Prage ter razne družabne večere ; predsednik dr. Pivko pa je na raznih krajih predaval tudi o češkoslovaških zadevah. S toplo podporo g. gen. konzula dr. Beneša, ki ie postal ob svojem odhodu iz Ljubljane 11 gin častni član, se je pod ligino oskrbo se nahajajoči češki oddelek Ljudske knjižnice obogatil za okrog sto novih čeških knjig, ki si :ih pridno izposojajo mimo Cehov tudi Slovenci — praški dîjaki in ab-solviranci češkega tečaja, da se izpopolnijo v češčini. Danes, ko 'e pri nas težje dobiti češke knjige, ie to v propagandnem interesu tem važnejše. Vrhu vnaniega dela ie izvršila liga veliko internega, vzdržujoč ozke vezi z ostalimi ligami, zlasti pa s centralo v Pragi, ki ie z velikim zanimanjem' spremljala vse irieno delo in poročala o njem v svojem glasil« »Češikoslovensko - jihoslovanska Liga«. Stiki so bili tudi osebni in c-eniralna liga polaga zlasti ria n'e posebno važnost. Za novo poslovno leto so v programu mariborske lige razne prireditve in predavanja. Povodom sokolskega zleta v Pragi bo liga zastopana na kongresu lig, sodelovala pa bo pri izletu Jugoslov. - češkoslovaških lig na Bled, čigar organizacijo ie prevzela ljubljanska liga. Leto propagandnega dela v službi realno pojntovane slovanske ideje znači za mari- • borsko ligo leto uspehov. Upati je, da ne , bosta njen clan in inici'ativnos-t niti v nadaljnji;] letih opešala, ampak bo liga s podrobnim delom izvrševala velik načrt za še večje smotre. —o. Železniška zveza Maribor- Št lij Na intervencijo prizadetih občin, da i se na progi Maribor-Št. IIj dovoli vstopanje domačih potnikov tudi v inozetn-j ske vlake, odnosno, da se izpremeni dosedanji vozni red. sporoča direkcija državnih železnic v Ljubljani naslednje: Jutranji vlak iz St. Ilja bo r>o novem j redu prihaial v Maribor ob 7.40. Popoldne bo odhajal vlak iz Maribora v St. : Hi ob 13.30. Odhod tega vlaka iz Ma-: ribora se ni mogel določiti na 13.10. ka-! kor se je izrazila želja, ker odhaja ob j 13.15 potniški vlak iz Maribora na Du-i na i. i Večerni vlak bo odhajal iz Maribora I v poletnem času. t. j. od 15. maja do i vključno .30. septembra, ob 18.15. v zim-! skernečasu. t. i. od 1. oktobra dalje pa i ob 17. uri. : Iz St. Ilja se bo vračal večerni vlak i v poletnem času ob 19.12. v zimskem času pa ob 17.50. Ker ta vlak v Št. IIju ne more delj časa stati, ne da bi oviral ostali promet, ie - povratek večernega ! vlaka iz Št. Ilja odvisen od časa njego-i vega prihoda iz Maribora v Št. Ilj. Iz j ekonomskih ozirov pa direkcija ne mo-i re pristati na vpeljavo novega, t. j. če-i trtega para vlakov na progi Maribor-i št Ilj. Direkcija se mora strogo držati ca-j rinskih in policijskih predpisov. Tako j v zapisniku mariborske železniške konference iz leta 1920.. kakor tudi v ce-| lovškem razgovoru iz leta 1921. je točno izraženo načelo, da je iz vidika carinske in potniške kontrole treba voziti vlake, ki posredujejo zvezo z inozemstvom. brez postanka za občinstvo, od skupne postaje Maribor gl. kolodvor do Špilja in obratno. Da se pa odpomo-re lokalni potrebi, so uvedeni lokalni vlaki Izjeme, tudi če bi jih začasno odobril ta ali oni predstavnik carinske ali policijske oblasti, so za železniško upravo brezpredmetne, dokler je ne razbremeni zakon tudi vsake odgovornosti za posledice tihotapstva, nepriglasitve itd. Tudi s prometnega stališča se ne more privoliti, da bi imeli potniški vlaki zaradi ev. policijske in carinske revizije daljše postanke, k bi ovirali ostali promet med Mariborom in ŠDiljem. Priklo-pitev, odnosno odklonitev posebnih vozov za lokalne potnike v Št. Ilju samem je neizvedljiva. Vsi lokalni vlaki bodo imeli po štiri vozove III. razreda in bodo po p'j«rebi ojačeni še z nadaljnimi vozovi. Peta obletnica smrti dr Oražna Dr. Ivan Oražen Danes pred petimi leti je zapel v ljubljansko jutro mrtvaški zvon, ki je naznanjal smrt iskrenega Jugoslovena. prvega staroste J. Sok. Saveza in velikega dobrotnika mladine, dr. Iv. Oražna, zdravstvenega šefa za Slovenijo in Istro. Vest o njegovi smrti je globoko presunila vsa pravoverna iugosloven-ska srca, saj je bil dr. Ivan Oražen mož, ki je svoje prepričanje dokazal ne le v besedah, ampak tudi z dejanji. • Kdo je bil dr. Oražen, tega danes ni treba več pripovedovati. Vsi smo videli v njem vzornega zdravnika ter iskrenega domoljuba, ki je že v mladih letih vedel, kje je njegovo mesto. Za časa balkanske vojne je odšel k svojim bratom v Srbijo, da dejanski pokaže, kako zelo ceni nacijonalno idejo našega Pi-jemonta. Davno pred tem pa je dr. Oražen še kot visokošolec na Dunaju vzdrževal najožje stike s srbskimi dijaki, zlasti z «Zoraši». Tam, sredi mrzle tujine, je vzel idejo jugoslovenskega edin-stva za svojo. Po končanih študijah se je naselil v Ljubljani, kier ie posegal nekaj časa tudi v politiko. Bil ie Izvoljen v mestni svet ter za deželnega poslanca. Čim je izbruhnila balkanska vojna, pa je odhitel na srbsko bojišče. Prepričal se je na lastne oči o vrlinah srbskega plemena ter je izdal, domov prišed-ši. tudi brošuro o življenju med ranjenimi srbskimi brati. Avstrijska policija ga je radi tega vzela na piko ter ga preganjala. Napravila ga je za politično sumljivega, nato pa ga je še hotela ponižati v vojaški službi. Posebno ga je mrzila radi tega. ker je poznala njegovo odkrito jugoslovensko mišljenje. Šele ko se je rodila Jugoslavija, je dobil dr. Oražen zadoščenje. Postal je najprej zdravstveni šef Dravske divizije, pozneje pa načelnik zdravstvenega odseka za Slovenijo. Dr. Oražen je zapustil po svoji smrti lepo premoženje. V testamentu pa je postavil za edinega dediča svojega imetja jugoslovensko mladino. Glavni del Oražnove oporoke se glasi: v-Vse i svoje premično in nepremično premo-j ženje zapuščam medicinski fakulteti v 1 Ljubljani, katera naj uporablia to pre- L-r. Oražen s soprogo med svojimi palmami na verandi na lenem hribu. Dr. Oražen na svojem vrtu na Zelenem hribu. moženje za ustanovitev in vzdrževanje zavoda «Oražnov dom», v katerem zavodu nai dobe prosto stanovanje v prvi vrsti nezakonski, ubogi medicinci slovenskega, srbskega in hrvatskega plemena. ki študirajo v Ljubljani.» Nepozabljeno ime si je pridobil doktor Oražen tudi v Sokolstvu. Svojo, v dno duše vcepljeno jugoslovensko idejo je znaj uveljaviti takoj po prevratu tudi v sokolski organizaciji. Kot starosta Slovenske Sokolske Zveze, ki je oživela in začela s svojim delom po končani vojni, je s svojim velikim vplivom med srbskim in hrvatskim Sokolstvom dosegel ujedinjenje vsega jugoslovenskega Sokolstva, ki se je izvršilo na Vidov dan leta 1919. v Novem Sadu. Jugoslovensko Sokolstvo mu je poverilo najvišjo čast v vodstvu, mesto staroste. Z mladeniškim ognjem poln navdušenja se je br. dr. Oražen oprijel sokolskega dela. Težkoče, ki so se kmalu pojavile, je znal s trdno roko in neupogljivo voljo ter s svetim prepričanjem v zmago ju-goslovenstva odstraniti in njegova osebna avtoriteta je ustvarjala vedno trdnejše temelje ujedinjenemu Sokolstvu. Danes ob petletnici njegove mnogo prerane smrti občuti jugoslov. Sokolstvo čim dalje bolj izgubo br. dr. Oraž-na. Lahko trdimo, da bi separatistični pokret v Sokolstvu nikdar ne bil dobil toliko trdnih tal kakor jih ima danes, ako bi bil ostal na vodstvu Sokolstva br. dr. Oražen. Jugoslovensko Sokolstvo ve ceniti njegove zasluge. V znak hvaležnosti mu položi danes na njegovo grobnico venec, vsa sokolska društva pa proslavijo njegov spomin s predavanji. V marsikaterem očesu starejših bratov Sokolov bo zaiskrila danes solza ob spominu na prijateljstvo in bratstvo spokojnim bratom Oražnom. Njegova ideja pa bo ostala svetla zvezda vodnica Sokolstvu tudi v bodoče. Prinašamo tri slike dr. Oražna: glavo velikega rodoljuba po risbi, katero je napravil slikar g. Matej Sternen. Druga slika nam kaže verando s palmami, med katerimi vidimo dr. Oražna in njegovo ženo. Dr. Oražen ie bil namreč velik prijatelj palm m jih je negoval z veliko ljubeznijo. Tretja slika nam kaže dr. Oražna na njegovem vrtu na Zelenem hribu. _ Nevzdržne razmere pri okrožnem rudarskem uradu v Celju in v Ljubljani Celje, 10. marca. Pri okrožnem rudarskem uradu v Celju so bili v prejšnjih časih 4 koncept-ni uradniki Po osvobojenju sta bila nekaj časa 2, višji rudarski svetnik Prane Lipold in inženjer Močnik, pozneje svetnik Franc Lipold sam, a še ta je bil leta 1924. odpoklican v ministrstvo, ne da bi bil imenovan naslednik. Prišlo je sedaj tako daleč, da pri celj-ekem okrožnem rudarskem uradu ni nobenega konceptnega uradnika, dasirav-oo obsega ta urad v Celju največji del rudarstva v Jugoslaviji, posebno rudnik У Trbovljah. V urad prihaja samo enkrat na teden konceptni uradnik Inž. Pehani iz Ljubljane. Dogaja se radi tega neštetokrat, da prihajajo in odhajajo stranke brez vsakega uspeha, ker v uradu ne najdejo konceptnega uradnika. Je to mučno za stranke, take razmere pa tudi niso na čast državi. Pri rudarskem uradu v Ljubljani sta bila poprejè stalno 2 konceptna uradnika, sedaj je samo še 1, in sicer poprej Imenovani g. inž. Pehani, ld mora oskrbovati tudi urad v Celju. Pod bivšo Avstrijo je bilo rudarsko glavarstvo, to je druga inštanca, v Celovcu. Temu glavarstvu sta bila podrejena rudarska urada v Celju in v Ljubljani V Celovcu je bilo nameščenih 5 popolnoma kvalificiranih konceptnih uradnikov, namreč glavar na čelu in še 4 drugi. Sedaj je glavarstvo za oba rudarska okrožna urada v Ljubljani. Je pa pri glavarstvu en dvorni svetnik inž. Strgar. Bilo Je torej poprej v Celovcu 5. v Celju 4 in v Ljubljani 2, skupaj 11 konceptnih uradnikov. Sedaj je ori glavarstvu namesto prejšnjih 5. samo 1 in za oba okrožna rudarska urada namesto 6 samo 1 konceptni uradnik. Pa ne samo to! Kadar dvornega svetnika Strgarja nI. bodisi da je bolan ali službeno odsoten, mora edini konceptni uradnik inž. Pehani oskrbovati vse posle rudarskega glavarstva hi v obeh okrožnih rudarskih uradih. Se v zadnjem državnem proračunu je bik) za te tri urade določenih 6 konceptnih mest. Zaradi pomanjkanja domačih strokovnjakov mesta niso zasedena. Zato so v novem proračunu za leto 1926.-27. sploh črtana, samo da se kaj Danes zelo Izbran spored, ker najboljši »ve-tovni komik BUSTER KEATON privabi v svoji dvodejanski burki .Smola* vsakomur prisrčen smeh. Kot glavna točka lepa zakonska drama „Moška nezvestoba" S znanimi filmskimi zvezdniki: Konrad NageL Pauline Fredericks John Gilbert Afleeo Pringle znana lz fflma .Silvestrov« noč razuzdanega kneza*. 1485s Predstave ob 3, pol 5.. 6- pol 8. tn 9. Kino Ideal. prištedi. Ta varčnost pa gotovo, zlasti v tej stroki, ni na pravem mestu. Znano ! je. da dobivamo vsako leto več nara-j ščaja iz montanističnega oddelka na : univerzi. Gotovo je, da sploh ni mogoče več misliti na naraščaj, če se mesta črtajo. Nikdo se ne bo več oglasil za državno službo v tej stroki, ako ni predvidenih službenih mest. So to nevzdržne razmere, ki dalje ne smejo trajati, ker so naravnost sramotne. Fdini konceptni uradnik za oba okrožna urada ne more obvladovati niti pisarniških poslov v Ljubljani, niti najmanie misliti za nadzorovanje rudnikov, kar ie oa gotovo najvažnejša naloga rudarskih upadov. Država tedaj sama ne stori svoje dolžnosti in naravnost zanemarja skrb. ki bi jo morala imeti za razvoj naSeea rudarstva. Na ta način mora propadati rudarstvo. Pri teh uradih se ne sme štediti. Cujemo nadalje, da ie tudi proračun za rudarsko šolo v Celju prikroien na ta način, da so sedaj nezasedena mesta zaradi pomanjkania strokovnjakov črtana. Rudarska šola v Cehu je na-avnost vzorna šola. Nien ravnatelj se trudi na vso moč. da pomnoži razne zbirke in skoraj vse to po lastnem trudu, večji-del na ta način, da si prizadeva doseči razne brezplačne prispevke. Sola krasno napreduie. Obžalovati oa je treba, da io država ne upošteva tako. kakor bi jo morala. Slišijo se celo glasovi, da hoče državna uprava odpraviti ali premestiti šolo iz Celja, kjer ie nujno potrebna. ali v Bosno ali kam drugam. Ako je tam rudarska šola tudi potrebna, naj se ustanovi. Bil bi oa samomor, ako bi se tako leno razvijajoča se šola. ki je ravno tukaj v Sloveniji, kjer je rudarstvo najbolj razvito, nujno potrebna. ukinila in bi se našim krajem zadal zopet na ta način nov udarec. Namesto, da bi napredovali, bi v tem oziru nazadovali. Spomenico zgornje vsebine ]e odposlala mestna občina celjska na ministrstvo za šume in rudnike v Beograd z nujno prošnjo, da vse navedene razloge uvažuje ter rudarstvo v Sloveniji podpira tako. kakor to zasluži. Kakor ču-jemo. se bo spomenica poslala tudi raznim klubom v Narodni skupščini, ki bi se naj za to pereče vprašanje zavzeli z vsem svojim vplivom. fP Princesa ixs klovn" triurni francoske filmske umetnosti Pride v kino „Dvor" Za olepšavo Maribora Maribor, 10. marca. Nocoj se le vrSil v nabito pobiih tostil-mškib prostorih «pri Trstu« občni zbor Olepševalnega dru&iva za Magdalensko predmestje v Marboru. Druôtvo Je, kakor znano, kot eno najpomembnejših nemSktti postojank v važnem delavskem centru, kot Je Maedalensko predmesffle, po hudih borbah prešlo v slovenske roke, kar Je velika zasluga »silnega g. Ketfžarja. Udeležba s slovenske strani Je bila sijajna, med tem ko so Nemci povsem izostali, čeprav so razširili govorice, da bodo zopet zavzeli to svojo kzgubSjeno postojanko. Dejansko so se Nemai zbrali v bližnji gostiln, toda radi krasne slovenske udeležbe so opustili svoj načrt Iz poročil funkcijonarlev srno posneli, da je bila bilanca društvenega dela, ki ea Je izvršil prvo leto slovenski odbor, prese-ne ljivo uspešna, dasi !e odbor mr>ra) popravljat; zle pjisiedice starih pnereš/k. datiranih še iz «nemških« časov in »o se delale velike pošktdbe v pu.rku m njegovih naipravaih, najbrž iz narodne nestrpnosti. Društvo je hzvršilo program olepševanja Danka in dreve^riTi nasadov v mnogih ulicah, kolrkoT mu je bHo to mogoče. Dela, da se »vrši po sistemu ln načrtih olepšava predmestja v gradbenem to nasadnem oai-ru, bodo tekom letošnjega leta ogromna. Pa,rk, kateri se bo povečal še na druge občinske parcele, se bo renoviraJ po načrt«. ki ga bo Izdelal svetovnozmani vrtnarski stmVovnjaik arhitekt Esch z Dunaja, kateri le dobil, kakor znano, pri natečaju za topčiderski pari« v Beogradu prvo nagrado. Arhitekt Esch si Je osebno oc'edal pred tremi tedi* parkove najprave hi drevesne aleje v predmestju. Načrt obsega čudi preureditev obale Drave pod državnim mostom. Proračun za Izvedbo tega nairta zmaša 100 do 120.000 dinaj+ev, med tem kn razooJaga društvo sedaj samo s ЗО.ПОО dinarji. Društvo bo posegi« tudi v gradbeni sistem v predmeslu. k| naj odgovarja lepoti in krasu Istega. Regulacija predmestja vsebuje trm >go popravil, posebno г ozl-rtvm na Pnbreško cesto in na lego držav-nega mosta, ki bi Imel prvotno bHi soellan rminio Narodnega doma, pa so Nemci raierait vsled svojega sovražnega stališča napram Slovencem napravili Marib v njegovem razvoju neprecenljivo Škodo. • tzrvollenJ so bil! sledeči odboraSM z ravnateljem Kejžarjem na Čehi: Led nek. Ta. gor, HochimfiHer, Spes Franjo, KriimančAč, Dolenc, Org+Č, Elinger, Slavinc, Kumerc, Strgar to kot revizorja Mahikovec ter Do-minkui DruStvo upa, da bo skupno z me. stmo občino fn s podporo s srranl občinstva tovrSilo rvojo raûrtaino nalogo. Dolenjski Čaruga prijet Težak boj orožnikov s strahovalcem Dolenjske. — Ropar ima 3 rope in 16 vlomov na vesti. — S samokresom in bombo v roki Senovo Dri Rajlienburgu, 5. marca. Rajhenburskemu orožništvu se je posrečilo s pomočjo orožniikov iz Krškega. da so po večmesečnem nanor-nem trudu prijeli že dolgo Iskanega, glasovitega razbojnika Ivana Jeke lz Rake na Dolenjskem, ki ie bil strah m trepet Krškega polja in Posavja. Našim čitateljem so zločini tega nevarnega razbojnika najbrže še v spominu. Na vesti ima tri rope ter. kolikor Je do sedaj глапо, nič manj kakor 16 vlomov. Vrh tega Je osumljen tudi več umorov. Od svojega bega dne 5. aprila 1925 iz zaporov krškega sodišča, se je znal skrivati z Izredno spretnostjo tn se mu je kljub čuječnosti varnostnih organov vedno posrečilo, da se Je Izognil neprestano grozeči mu ponovni aretaciji. Aretacija razbojnika je bila Izvršena pod izredno tenkimi pogoji. Orožništvo je zasledilo Jeketa v koči nekega zidarja pod Kaštajnom. občina Mrčna sela, kjer se je skrival že dali časa. Clm je zvedelo, da se nahaia tamkaj. Je takoj navalilo na kočo. Sredi sobe je pričakoval Jeke orožnike z revolverjem v eni roki. v drugI pa je držnl seéciro. Jeke je Izredno močan človek, znan po svoji silovitosti in Izredno nevaren. Položaj orožnikov torej nikakor nJ bil zavidljiv. Le njihovi spretnosti in hitrosti se le zahvaliti da ta aretacija ni zahtevala žrtve. Jeke Je Imel za vsak slučaj pripravljeno tudi plinsko bombo, ki jo je Iz-komstruiral sam s pomočjo steklenice, katero Je napolnil z neko eksplozivno snovjo. Posrečilo se mu Je v resnici, da je plinska bomba eksplodirala, se t;-azpočila s silnim pokom ln nanotaHa sobo z dimom in plinom. Posledica je bila veliko presenečenje m zmeda. Ropar je očividno računal, da bo s tem činom orožnike tako zmedel. da se mu bo posrečilo zopet pobegniti. Toda nie-gova nakana se je Izjalovila ob spretnosti orožnikov, ki bandila nikakor niso Izpustili Iz svojih rok. Dva orožnika sta vdrla v hišo. eden je čakal zu- naj pri vratih, dva pa pri oknih z nasajenimi bajoneti. Joke je ustrelil, vendar pa tako nerodno, da je šel strel v tla. V tem trenotiku so orožniki navalili nanj in ga končno po težkem boju premagali ter zvezali V Jcfcetovi družbi je bila tudi njegova ljubica. Izredno čedno dekle, ki pa Je sicer na zelo slabem glasu. Tudi njo so aretirali sdaipno z banditom. Zove se Julijana Vrabec, stara 20 let doma iz liudenja pri Trebnem in je po poklicu služkinja. Jeke se je obnašal tudi po aretaciji zelo samozavestno in je govoril s ponosom o svojih do sedaj izvršenih činih. v kolikor jih je takoj priznal. Od svojega bega iz zaporov krškega sodišča do aretacije je Izvršil ne-broj vlomov ln tatvin, med drugimi: pri posestniku Mihaelu Banu v Dol. Ma-hovcu, pri trgovcu Rudolfu Smo'etu v Sevnici, pri posestniku Ivanu Romihu v Petju, pri trgovki Josipini Brodât v St Jerneju, pri trgovcu Josipu Poči-vavšiku v Libnem. pri Rudolfu Šalamo-nu v Bučarcl ori Franu Kočevarju na Raki ln ori dr. Smoletu na Raki. Vlomil Je povsod večinoma ponoči ln pokradel vse. kar mu je prišlo pod roke: denar, blago, dragocenosti itd. Razbojnika in njegovo ljubico so pripeljali orožniki včeraj v Ljubljano ter ju izročili v zapore ljubljanskega sodišča. Orožništvo. ki se mu je posrečilo prijeti tega nevarnega zločinca, zasluži vse priznanje za izreden napor in požrtvovalnost in ne dvomimo, da ga bo deležno tudi od strani merodaj-nih činiteliev. LOVSKA. Gozdar: «Gospod profesor, brez zamere. ali je res, da ste mesto zaica ustrelili kravo?» Profesor: «Neumnost! Saj vendar vidite. da je moja lovska torba čisto prazna.» Darujte za sokolski Тфг! Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani, 10 marca 1926 Viš m barnm?tra ЗЛ8 8 m Kraj Čas Barom. opazovanja Ljnbljana (dvorec) 'I 7. 17616 Zagreb ... Beograd , . , Saraevo . . , Skoplje . . . Oruž-Dubrovnik Praga (•it 8. 14. 21. & 8. 8. 8. 7. 7. 761 3 760-6 7643 759 9 7640 7626 761-0 Temper. ■ Ril. «Il II »•/0 Smer vetra in brzina v m Oblsf nosi 0—10 Vrsta padavine ob opazovanlu * mm do 7 or« 3-7 81 NNE 1 7 0 34 82 NE 1 1 48 .80 NE 4 10 dež 27 83 NE 1J 4 10-0 63 W 7 10 0 3-0 76 SE IJ5 1 0 80 84 mirno 4 0 2-0 — WNW 0 dež 0.' — ' " ■ ■ ~ « "J" "" » Dunajska vremenska napoved za četrtek: Spremenljivo, temperatura višja. »ООООООООООООПОООРООООООООООООООООПО SW Samo fte danes ob: pol 6., pol 8. ln 9. url. Gunnar Tolnaes Ifl ttstfla Margita Alfven Njeno malo veličanstvo. Film Je izdelek slovite .Nordisk* filmske družbe Kopenhagen — Izven programi : Vodilni tednik svetovnih dogodkov „Deullg Journal". 1481 a Telefon 730 — Elno „Ljubljanski dvor". Prednaznanilo: Monumentalni francoski velefi'm ,,Princema in klovn". Pred sodniki Leon Je iele 14 let star, pa se ie zdaj raz» ume na orožje. Okoli božiča je kupil nekje vojaško karabinko in jo imel par tednov skrito. Sodnik bo puško obdržal za drugač» ne junake, a Leon bo plačal 50 Din globe. • Janez zna cele litanije psovk. Pripeljal je po Dunajski cesti pesek in ko ga je mit« ni čar opomnil, da mora plačati 3 Din voz. nine, mu je rekel, nai požre denar in gs po. častil s svojimi izbranimi psovkami: «Ba» raba itd.» Deželna soduija ga Jc pa poč», stila z globo 300 Din. * Jože je razgrajal v baru in stražnik ga Je aretiral. Pred barom sta pa naletela na me. sarja Francelina, ki je poln vinske m o. drosti trdil, da postavno Jože ne »me biti aretiran, oziroma, da ga on aretira in mo« ra ž njim v luknjooitarijo. Deželno sodi. šče ga je zaenkrat oprostilo. • Sodarsld vajenec Jože i« GrosupelJ je ukradel Ludviku L. gonilni Jermen in nala» ga! gospodarja Franceta, da Je Jermen naprodaj: prodala sta ga za 200 Din. rre. den Je bij nekoliko več. Jože bo zaprt 3 mesece, a France, ki je bil mnenja, da Jermen ni ukraden, je bil oproščen. • Pavel s Iga Je preveč razburljiv gostilni, čar. Zadnjič »i Je privoščil orožnike in Jih zmerjal, da so oni krivi, da mu Je bilo ukra denih 750 Din, ker niso poet«vili straže. Ker se pa orožniki niso smatrali krivim in ker jih ni toliko, da bi kar pred vsako hišo »tražiia patrulja, so ga naznanili. Pritožili so se tudi, de jim Je predbacival. da so pri. stranski Deželno sodišče jim Je dalo za» doščenje la povabilo Pavla na tridnevni ri. čet «Vidva sta pa imeli kar celo orožarno». Je dejal sodnik dvema kmetoma od sv. Ka. taiine. Imela sta puški, samokres in b«jo. net. Bosta pa plačala 30 Din ▼ državno blagajno. • Vajenec Jože 1* Llubljane. Je «elo pre» drzen fantalin. Pred preiskovalnim sodni» kom ie razžalil kralja In |e pripomnil, da bi bilo boljie, če bi bila anarhija. To mu pa ie ni bilo dovolj. Kot priča zaslišan. Je kri» vo pričal iti zapečatil svojo usodo za 3 me» sece, ki Jib bo prebil r težki Je«. * Delavec Tinček lz Ljubljane Je oadebu. den sinček. Svoji gospodinji Je odnesel 310 Din, a sostanovalcu je vzel obleko, čevlje, perilo, klobuk, srebrno uro in verižico ter še srebrno škatlico za vžigalice. Po tatvini jo Je popihal, pa ga je prehitela policija. Gospodi pri deželni sodniji je prebrisani Tinček tako viei, da ça bo pridržala kar 2 meseca v bližini in sicer v težki Ječi. da mu pa ne bo pre dolgočasno, bo za zameno ležal enkrat na trdem ležiiču v temnici. • Zofka hoče vse vedeti io trdi. da samo ona resnico govwi Doma je i» Bevk. Pri neki obravnavi, je prisotni priči očitala, da laže. Da bo drugič prepustila sodnikom pre soj an je o resnicoljubnosti prič, bo 2 dni sedela. Drvar Lojze (a Kranjske gore ne zna vib» teti samo sekiro, ampak tudi steklenico, kar je dokazal v Pristavčevi gostilni, ko se le s fanti talil, a oni i njim. lcar mu pa ni bilo všeč in je zato Lorencs udaril parkrat t roko po ustih, a potem ie s steklenico od piva. Lojze je dejanje priznaL Z« pokoro je dobil 14 dni ječe. Mati Lenka h Babnega polja bns slabo» umno hčerko, ki je lastnics očetove dote, celih 200 Din. Divjaiki njen brat Jane* Ji pa še tega ni privoščil in prišel je nad ma» ter s sekiro ter Ji nameril in zažugai, da Ji odseče glavo, če mu oe da hranilne knjiži» ce slaboumne sestre. Starka se je tako pre. strašila, da je vstala is postelje, mu dala knjižico in zbežala k svoji omoženi hčeri Janeza ni bilo k razpravi; no. sodnijs ga bo že dobila, da bo prestal mesec dni težke Ječe. • Delavec Lojze It Notranjih goric ni ta» ko nedolžen, kot bi ga človek presodil na prvi pogled. Fant je precej hude sorte. Le. pega večera je navdušen hodil po vasi z vi» lami in mogočno «aufbiksal». Potem jo je zavoziJ v gostilno, kjer Je videl, da s Hanko pleše njegov tovariš Francelj. Ali je bila Lojzetu dekle všeč. ali je samo tako zavid» Siv Franceij ni vedel: znano mu je bilo le, a mu je Lojze prepovedal plesati in ga po. klical ven. kjer si ga je hotel privoščiti. Ni pa imel sreče; Franceta je ie enkrat udaril ir oprasnil po nesreči Toneta, ko so mu fantje jemali nož. Bil je vinjen in v 3 dneh, ki jih je dobil za svoj prestopek, se bo men» da že streznil. • Tone iz Notranje gorice si Je hotel kar sam vzeti odškodnino oziroma povračilo za opeko, ki mu jo dolguje sosed Jože. Pok I i. ca! je v nedeljo sina Jaka in il a sta k zgod. nji maši v hosto, kjer sta posekala Joži smreko in jo spravila domov. Jože ju je pa naznanil in Tone je dobil 48, a Jaka 24 ur zapora. Za opeko bo pa ie tekla civilna pravda, ki bo gotovo več stala kot smreka ln opeka skupaj. Lojze je hud paznik. Mimo те*5ке tovar» ne so l!e tri delavke, pa jih Je ozmerjal, da odnaiajo drva in Ftancko tudi udaril. Okrajna sodnija Je hotela, da bi plačal 100 Din. pa n) bil zadovoljen In se je pritožil. Deželno sodišče se pi ni oziralo ns niegov vzklic. češ. da Je stvar dovolj jssns to Loj» to bo moral plačati ^ Kmet Tomaž: «To Je Imenitno! Oe« 60 let sem star, roke se mi treselo In oči peša» Io. pa me le IhiKeznfvl sowd Janez nama» ali. da sem divji lovec. O. puško imam. H. sto pa tisto, saj sem bil nekdsj lovec in 6u» vaj. Mesto, da bi Janes sedel, tem pa ju obsojen. Ta nebodigatreba mi je sam pri, nesel divjega zajca, da sem ga odri, a po, tem sem ga poslal nazaj. Pa me naznani, da sem jaz streljal zaica in divjega goluhi in imel puško v grmovju skrito. >>dnija v Kamniku me je ob.sodtla na 7 dni. Zda t so bile zaslišane ie druge priče in to bo dr, žalo. kajne gospodje!» — Kmet Tomaž sj pomane roke. pogladi plešo io veselo cin< ca skozi vrata; saj ga je vzklicni senat ob« sodil samo radi tega. ker Je posedoval pu< Sko na 100 Din globe oziroma en dan u, pora. • Radičevska ofenziva na Prekmnr'e. Ra. dičevcl si hočejo na vsak način podjarmiti naše slovensko Prekmurje ln so nedavno pričeli veliko akcijo za to. da bi se za va-raždinsko županljo napravila posebna oblast pod katero bi pripadlo tudi Medjimurie in Prekmurje. Sicer se pa radičevci It obnaša Jo tako. kakor da bi Prekmurje sploh ne bilo več del mariborske oblasti. To dokazuj« slučaj o postopanju na veleposestvu Ester-hazl v Doi. Lendavi ki smo ga nedavno opi sali Dopisi ŠT. VID. »Narodno prosvetno diuSvo Vodnik« te Zg. Si Sike )e v nedeljo dne 7 t. m. gostovalo na tukajšnjem s.kjl&kem odru z vtprtzaritvijo кгте »Pri Hrastovih«. Utra le v celoti ugaijaJa. Pogreša pa se večje vživetje v vloge In pravilna ter razumna iagovorjava. Neka.eri poudarjalo preveč svol dialekt. To pa se bo z marljivostjo v doglednem času mrladllo. O'ede posameznikov Je omeniti: Najbolj na mestu le b I г. Obersnel v vlogi pastirčka. O. Jesih le bi mesitoma Iztooren, toda kvarile » > enakomerne geste z raizpmstrrtn« rcAami, in pa molitev b: lahko bolj čustveno podal. Tudi gdč. BeHčerva, gdč. Crvova, g. KrliaJ kn ï. Alojzi! Jančič so bffl dobri v svojih vi «ah. Med pavzanrl b I bilo želeti na odru m.m) glasnega govorjenja. P. W. ZIBIKA. Pri nas smo fcneH od 20. fe-bruairia do 1. marca misijonsko pob^žnost. Oospndle Jezuit) te Ljubljane so biB še dokaj dos"ojirl in niso v cerkvi p Nferali. Radi tega Je W!a cerkev пкИ v^e dneve polna — V sredo 3. t m. se Je tukaj po-rraSl g. I. Bah, p"štar hi posestnik v Bu. čah. z pdč Reziko Drame, posestirrto hčerko v Ziblki. Bilo srečno! — Sv. Мз-U1a led ra?ibi!)a. če ga pa nI, ga naredi Res ga n: naišel, zato ga je te dni naredil, fman» mrzle, a suhe dre!. RUDA JAMA PRI LAŠKEM. Vsled na-stale bojazni, da bo TPD ustavila h»di-Jamslcl obrait. Je kralj. nrg. SDS <&h'cala za nedetjo dne 7. marca protestni shod. Va shodu, ki ga Je pneetlo preiko 200 ibo-o-valcev. Je vladalo enoduftno ra^polo'erfe. Sprejeta Je bila sledeča resolucija : Zboro valat, zbrani na protestnem zboru dne 1 marca pri Dr akterju v iludl Jami, najod ki činele protestiralo pr<4j ' ustavitvi obrabi TPD Huda Jama. Ustavitev bi pomenila zi občino Sv. KnWStof smrtni udarec. Nastala bi brezposelnost, ker bi se ocfenrstik» nad 550 delavcev, ter bi na ta način ostalo nad 2.000 Budi brez kruha. Kmetovalci bi hiU Bmpet tapnstavtlenl rawrtm trzovsllcm kulaiftom, kerr b1 ne mogli svole^a lertni!M mib'H vel&e vsrnte, ki № cN-gu9ejn delavol kaiteTe vsled rediAc le ne bi mogli poravnati. Pozivamo torei držav, no rudar^co oblast, da t vsemi zak n. Vedvel'ek nwlar na Holmcu pri Prevallah Г>'п tn Bratov-ska skladnlca v Trbovljah 200 Dta. Domače vesti Opozorilo naročnikom. Prosimo vse, ki niso še poravnali naročnine za mesec marec, da store to še ta teden, ker mora uprava mesečni račun naročnikov zaključiti. Upravništvo «Jutra». ♦ Izpremembe v državni službi V področ ju kmetijskega ministrstva sta trajno upokojena veterinarski nadzornik Josip Sadni-kar v Kamniku in uradnik statističnega oddelka v ministrstvu Josip Oblak. Polidiskl komisar Stanko Kos pri policijski direkdji v Ljubljani je iz 8. skupine pomaknjen v 7 skupino I. kategorije. • Izpremembe т sodni službi. Sodnik dr. Lovro Lipič je iz L;ubljane premeščen k okrajnemu sodišču v Ormožu. Za sodnika v 7 skupini I. kategorije sta imenovana izprašana avskultanta Fran Stefandosa ln Janko Miler v področju višjega deželnega sodišča v Ljubljani ter istočasno postavljena za sodnfka-poedinca. Trajno so upokojeni pisarniški oficijai Alojzij Stôger pri okr. sodišču v Trebnem, Josip Obed. izvršilni uradnik pri okrožnem sodišču v Novem mestu m Ivan Lôske, vodja zemljiške knjige pri okrožnem sodišču v Celju. ♦ Iz Narodne banke. Za predstavnika Slovenije v glavnem upravnem odboru Narodne banke kraljevine SHS, Je bil na občnem zboru dne 7. t. m. ponovno izvoljen za dobo štirih let predsednik Ljubljanske kreditne banke g. dr. Karel Triller v Ljubljani. ♦ Spomenik padlim Pirotčanom. V Pirotu se vrše velike priprave za svečano odkritje spomenika padlim bojevnikom iz Pirota in okolice V Beograd Je prispela deputadja da povabi na slavnost kralja, ministre generale in druge ugledne osebe, ki so se udeležile borbe za osvobojenje. * Izlet »Jadranske Straže«, Glavni odbor »Jadranske Straže« v Beogradu priredi od 23. Junija do 19. Julija s parnikom »Kara-gjorgje« 24 dnevno potovanje v sledeče kraje: Sušak, Sibenik, Split Dubrovnik, Kotor, Krt, Mesina, Capri, Neapelj, Ajaccio. Nizza, Marseille, Barcelona. Aižir, Bizerta, Tunis, Malta, Sirakuza. Split, Sušak. Vožnja stane za osebo od 5000 do 11.000 Din; hrana dnev no 100 Din. Natančnejše Informacije daje ljubljanski glavni odbor »Jadranske Straže« prijave pa spreiema »Jadranska Straža« v Beogradu. * Smrtna kosa. V torek popoldne je umrla v Leontšču v Ljubljani gospa Natalija, soproga Koste Ivanoviča, inšpektorja gen. direkdje carin v pokoju. Prijatelji ln znand se obveščajo, da se bo vršil žalni sprevod danes, ob 3. pop. Iz mrtvašnice Leo nišča. Včeraj Je preminula v LJubljani v visoki starosti 80 let gospa Lulza L n c k m a n roj. Mallner Pogreb bo v petek, bs hiše žalosti Aleksandrova 9. na pokopališče k Sv. Križu. ~ V Dol. Logatcu ie umrl dne 9. t m. g. Jakob Novak, železniški upokojenec. Pokojnik je bil dober soprog In zelo skrben oče ter Je užival splošen ugled. Pogreb bo danes, ob 16.30 na domače pokopališče. — V Ljubljani Je umrl včeraj zjutraj g. Anton S k raj nar. zasebnik. Pogreb bo v petek ob 16.30 iz mrtvašnice Sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu. Blag Jim spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Vojaški aerodrom ▼ zagrebški okolici. Vojaški erar ie nedavno kupil v Borongaju pri Zagrebu zemljišče v izmeri 120 oralov, da zgradi tamkaj modem aerodrom. Zgradili se bodo »rije hangarji. Materija! je dobavljen na račun reparadi iz Nemčije. Sestavljanje posameznih delov hangarja Je proračunjeno na dva lo pol milijona dinarjev. Poleg hangarjev se zgradi enonadstrop-no poslopje za vojake. ♦ Ljubitelji cigaret »Karagjorgje« Predvčerajšnjim je uprava državnih monopolov spravila v promet nove cigarete »Karagjor-gje«. Ko Je zjutraj skladiščnik prišel v skladišče državnih monopolov, je ugotovil, da je Izginilo 4000 komadov novih dgaret Namesto cigaret je našel listek z opazko, da so si ljubitelji cigaret, ker nimajo denarja za drage cigarete, prilastili za poskušajo nekoliko »brezplačnih« finih dgaret * Vsem članom SPD v vednost! Vse člane slovenskega planinskega društva opozarjamo, da je zadnji termin za vplačilo tn poravnavo članarine ter naročnine Planinske-ta Vestnika 10. april Kdor Izmed stari članov ne poravna članarine do navedenega ro ka, se smatra, da je Izstopil in bo moral pri eventuelnem zopetnem pristopu plačati na novo vpisnino. — Osrednji odbor. ♦ Izredni občni zbor BelokranJ. podružnice SPD se ponovi dne 14. t m. v Črnomlju hotel Lachner ob 1. popoldne. Dnevni red: 1. Poročilo odbora, zlasti o stan u blagajne. 2 Prepis zemljišča. 3. Slučajnosti Ako se ob napovedanem času ne zbere zadostno število članov, se bo vršil v smislu pravi! občni zbor eno uro pozneje. — Predsednik. * Belokranjski narodni odbor. V dvoran! etnografskega muzeja v Ljubljani so se vršila te dni posvetovanja, v Ljubljani bivajočih Bebkranjcev, kako bi bik» mogoče financi-ieino podpreti belokranjsko podružnico SPD pri gradbi planinskega doma na Mirni gori. Sestavil se je glavni odbor pod vodstvom g. pl. Strkljeta. bfvšega dež. glavarja, ki obstoji iz 4 odsekov ln sicer: veseličnega, reklamnega. upravnega in finančnega. Poleg Ljubljane so zastopana tudi druga mesta. Odbor bo obstojal tudi po dovršltvi plan. doma ter bo imel nalogo, da širi zanimale za Befo-krajino. da se v tnjsko-promefnem oziru dvigne na višino drugfh slovenskih pokrajin. Odbor Je sklenH. da priredi na Belo nedelje v LjuMfani večjo prireditev v korist Plan. doma na Mirni gori. Spored bi bil sledeči: I.) V soboto 10. aprila belokranjski Ples v Narodnem domu. 2.) V nedeljo cvet-Bčni dan aH dan češnjevega ln brekovega oveta. ЗЛ Matineja v operi. Nastopi metliška šolska mladina v belokranjskih narodnih no šah z belokranjskimi narodnimi pesmarni ln kratko igrico. V Belokranjski narodni odbor so se doslej prijavili gg.: dr. Juro Adlešič, dr. Fr. Derganc, Engelberi Gangl, Pavel Go lia. dr. Leitgeb, sod. svetnik na Vrhniki, dr. Fr. Ogrin, srezki poglavar v Kamniku, dr. Niko Zupanič, dvorni svetnik pl. Fr. Šuklje, ing. Milan Suklje, dr. Fr. Tominšek, Peter Sterk, Oto Zupančič, Fr. Zamida. dr. Riko Fux, Anton Novak, prof. Kambič, dr. Janko Lokar, dr. Miha Opeka, g. Vavpotič, Milko Kramer. Gospe: dr. Franja Tavčarjeva, Ci1-ka Krekova. Magdičeva, prof. Šantlova, dr. Zupaničeva, dr. Leitgebova, Medica in gospa Kovačeva. * Tovarnarji ln obrtniki dobe vsa potrebna obvezila za predpisano domačo lekarno najceneje v drogeriji »Sanitas«, Ljubljana, Prešernova ulica 5. * Obrtna zadruga na Bledu sklicuje za 21. marca ob 3. popoldne v restavraciji »Savica« na Rečici, svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. * Občni zbor Jugoslovenskega kinološkega saveza se bo vršil danes zvečer ob 8. url v prostorih Ljubljanskega dvora, na kar opozarjamo delegate. 356 * Smrtna nesreča v rudniku Hudijami pri Laškem. V pondeljek, dne 8. t. m. je rudar Dominik Vezovišek padel po neprevidnosti 20 m globoko v jarek in obležal takoj mrtev Njegovo truplo so takoj po nesreči pripeljali v mrtvašnico pokopališča v Laškem. Ponesrečenec Je zapustil ženo in enega nepreskrbljenega otroka. * Visoka starost V Sumbolovcu v sarajevskem okraju je umrl te dni bivši trgovec Minlč v visoki starosti 115 let Starec je pred par leti oslepel. Zapustil je veliko število vnukov, pravnukov in prapravnukov Njegovih lastnih otrok pa ni nobeden več pri življenju. * Strahovit vihar v Llvnu. V Llvnu v zapadni Bosni je divjal v petek zjutraj strašen vihar. Vihar je trajal celih 48 ur brez presledka ter se je polegel šele v nedeljo. Približno sto hiš je ostalo brez strehe, a 46 hiš — zgrajenih iz slabeišega materijala — je burja popolnoma porušila. Mnogo rodbin je ostalo brez strehe In zavetišča. Določena je posebna komisija, ki bo cenila škodo. * Nesreča v gorah. Kakor poročajo Iz Bo-rovelj, se je te dni drvar Andrei češlč iz Ju goslavije v spremstvu nekega tovariša napo tU v Avstrijo rskat dela. Šla sta preko Košute. Ker je brla pot zaradi snežnih žametov nevarna, se ie tovariš vrnil, Češič pa Je nadaljeval nevarno pot Lavina ga je zgrabila in odnesla v prepad. Težko ranjen je z velikim trudom prišel do nekega kmeta, ki je nesrečo sporočil v Borovlje. če-šiča so prepeljali v celovško bolnico. Nepremoiljive dežne plašče. Sijajno angleško blago. — Dobite jih že od Din 200 naprej pri tvrdki F. Lnkič, Pred škofijo. * PomlloščenJe na smrt obsojenih. V meseca novembru lanskega leta sta bila v Ba-njalukl obsojena na smrt G. Rogič in njegov sin Ulja zaradi zločina naročenega in zavratnega umora. Stari Gjorgje je namreč svojega sina Ilijo in Petra Kuzmanoviča pre govoril naj umorita Cviia Rogiča, s katerim e Gjorgje zaradi nekega zemljišča živel v sovraštvu. Kot nagrado naj bi Kuzmanovič dobil Gjorgjevo hčer za ženo. Ko se je Cvija Rogič nekega večera vračal ponoči domov, sta Illia in Kuzroanovič pričakala ter ga je Ilija ustrelil Okrožno sodišče je oba Rogiča obsodilo na smrt. Kuzmanoviča pa na dve leti težke ječe. Vrhovno sodišče v Sarajevu je Kuzmanoviču zvišalo kazen na pet let, ničnostno pritožbo obeh Rouičev pa zavrnilo. Kralj je sedaj oba Rogiča potnilostil ter jima je smrtna kazen zamenjana z ječo ln sicer očetu z dosmrtno jeôo. sinu pa z 20 letno težko ječo. * Smrtna obsodba radi dvojnega umora. Pred poroto v Dubrovniku je bil prošli pondeljek obsojen na smrt umirovljenl finančni paznik Jovo Perkovič, ki Je lansko leto v Orebičih umoril staro zakonsko dvojico Radič. Dvojni umor je Izvršil iz ljubosumnosti, ker Je domneva! da Ima stari Radič nedopustno razmerje z njegovo mlado ln lepo ženo. Nekega večera je udri v Radičevo hišo ter z nožem grozno razmesaril moža in ženo. Oba sta vsled težkih poškodb umrla. — Čuvajte svoje lice od kvarljivega učinka mila, ki Vam povzroča mozolje, prezgodnje gube in druge kožne Izpuščaje. Uporabliajte za umivanje lic oz. obraza edino perfektno in od mnogih zdravnikov priporočeno sredstvo pariško emulzijo »Visagine Adelina Patti«, s katero boste dosegli trajno svežost polti in odstranjuje vse kožne bolezni Priznanja prihajajo dnevno. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in parfumerilah za ceno Din 30 stekleničica. Glavno skladišče za Jugoslavijo: Zagreb, Gajeva ulica 8. * Skok Iz vlaka. Dne 6. t m. Je pri Logatcu prekoračil mejo neznan, sa.rro nemško govoaeči mladenič, ki ga je naša orožniška patrulja zajela med potjo Iz Kak? do Hote-drščice. Neznani potnik Je bil aretovan in od dan v zapor logaškega sodišča. Pri njem so našli dokumente, rlaseče se na Hartwiga Schusterja, starega 21 let, doma iz SchCn-fekk pri Karlovih varHi, slušatelja tehniške visoke šole v Pragi. Aretovanec je odgovoru, da so dokumenti njegovi in da je ušel Iz Češke vsled hrepenenja po poznanu širnega sveta. V torek Je aretovanca spremljal logaški občinski sluga v LJubljano, da ga Izroči pollcijL V vlaku med Borovnico In Presenetil, pa je prosil spremljevalca, da mu oprosti za trenotek In se potem skozi okno stranišča vrgel na kraj proge, ne da bi se poškodoval ter zopet neznanokam pobegnil Dokumente je prevarani duga oddal na po> liclii, ubežnika pa zasledujejo varnostne oblasti. ker slutijo, da ie Sdruster bržkone kak nevaren mednarodni lopov. * Grozna rodbinska tragedija. V selu Spa-člč pri Mostam se Je odigrala grozna tragedija. Seljaku Luki Zoriču se Je omraHI um. Z nabrušeno koso je leta! po selu in Hudje so preplašeni bežali Pred njim. Ko se je vrnil v svojo hišo, je našel pri ognjišču svola dva otroka. Luka ie zgrabil kuhinjski nož in oba otroka zaklal Potem je vzel vrv ln se v podstrešju obesil. Ko so prišli sosedi v hišo, so našli tri mrliče. * Aretacija madžarske vohunke. V Mitro vici je bila te dni aretirana Erzebet Gujasz Iz Madžarske, p'esalka v nekem varijeteju. Naše oblasti so io že dolgo zasledovale kot nevarno madžarsko šoiionko. Aretbal jo je policijski agent ki jo ie spoznal po fotografiji. Erzebet je lepa ženska ln izvrstna plesalka. V špijonsko službo ie stopila v Sege-dinu. kjer se Je spoznala z nekaterimi madžarskimi oficirji informacijske službe. Erzebet le bila odpravliena v beograjske zapore. * Samomor vojaka na straži. V Zagrebu se je predvčerajšnjim zvečer na straži pri vojaškem skladišču z vojaško puško ustrelil redov Karel Wlrt. Krogla m« le prodrla v prša ter prebila pljuča. VVirt je umrl vsled fzkrvavenja. Zapustil je pismo, v katerem se pritožuje nad nekim kaplarjem, češ da ga je on pognal v smrt. Dotlčnl kaplar Je bil ta koj aretiran In proti njemu uvedena kazenska preiskava. glasovitega ameriškega igralca Douglas Fairbanksa znanega pod imenom .Človek iz gumija* prinaša sijajni veiefllm : ZORRO ki ga danes predvaja eUTKI KlfiO MATICA Iz Ljubljane u— Čajanka v »Kazini«. Danes v četrtek 11. mairca odpade čajanka društva »Kazino«. u— Regulacija cest in gradnja novih hiš v Ljubljani GerentskI trosvet ljubljanski je skleni! na svoji včerajšnji seji nujno potrebno regulacijo Bohoričeve ulice v vodmat-skem okrasju ter Poljanske ceste. Izdal je dalje stavbno dovoljenje za gradnjo 10 novih hiš s 40 stanovanji ter sklenil še razne ka-nalizačne ukrepe. u— Napredno gospodarsko ln Izobraževalno društvo za dvorski okraj. Danes ob 8. zvečer 9. predavanje v društveni kmitž-rtid na Rimski cesti. Predavaj bo prof. Fr. Dovžan: Kako je nasital svet Clarf in prijatelji vljudno vabljeni Vstop prost Točno! Izobraževalni odsek. u— K. SzymanovskI: Sonata op. 9 v d-motu za glaisovir in gosli je prva točka koncerta, ld ga priredita v ponedeljek dne 15. t m ob 20. v Fflharmoničnl dvorani vijolmsikS virtuoz Ivan Karel S a n c i n Iz Celja in pianist Hugo Kroemer iz Gradca. Karel Szymanovski Je rojen leta 1882. v Timošavski (Kijev). Po končani gim-naiziji mu Je bil učitelj glasbe S. Noskow-ski v Varšavi, kamer se Je po daljših potovanjih zopet vrnil in bival ter se posvetil izključno kompoziciji Deluje v Varšavi in Parizu. Njegove skladbe so večji del Impresionistične kakovosti, fine ln zlasti klavirske tvorbe skoraj Chopinske vrste. Sonata cp. 9 v d-molu za klavir in gosli se izvaja prvič v Ljubljani Ta skladba zahteva veliko tehničnih zmožnositi in globoke muzi kalnosti toliko od goslača in pianista. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni u— Nabava parne pekarske peči. Mestna občina ljubljanska namerava v mestni jubilejni ubožnici nabaviti parno pekarsko peč. Peč naj bc enoetažna, to je z enim ognjiščem v velikosti 300X300 cm, ali pa v približni, oziroma isti velikosti pri drugačnih dimenzijah. Natančnejša pojasnila glede peči daje prednica v mestnem zave-t šču za onemogle v Japlicvi ulid, s katero bi se bilo domeniti, če tvornica v zahtevani dimenziji peči ne bi mogla dobivati Ponudbe je vložiti prj mestnem magistratu (gospodarski urad) med ob čajnimi uradnimi urami do vštetega 20. marca. Ponudbe naj obsegajo natančen opis peči, možnost največje množine enkratnega spe-čenega kruha, pogoje za dobavo, ceno in pa končno garancijske pogoje. u— Škandalozne razmere na naši carinar. nlci. Ne morda v Piškopeju ob albanski gra-nicl temveč na glavni carinarnici v Ljubljani je doživel včeraj jugoslovenski dcbro-voliec — čegar ime in tudi priče so vedno na razpolago — sledeči škandalozni dogodek: Dobil je dsterno terpentina, ki jo je bilo treba ocariniti Vložil Je deklaradio v torek popoldne in prišel včeraj dopoldne pogledat, ali je ocarlnjenje že gotovo. Akte za analiziranje je izročil analizatorju, inž. kemije g. Mioljubu Todorovičn ln mlnto čakal. Čez eno uro le vljudno vprašal kedaj lahko dobi svoj akt To nedolžno vprašanje Je Inž, Todoroviča tako razburilo, da Je zavpll nad njim: »Ajdi na polje!« Stranka ga je nato s vso vljudnostjo opozorila na povsod običajne In priznane metode za občevanje s stran kami, k! jih uvajajo tudi že Arnavtl A za inž. Todoroviča ti principi očividno ne obsto je. Plani! je razkačen kvišku — zakaj gotova niti sam ne ve — zagrabil stranko z Ob® ma rokama za suknjo pri prsih, Jo stresel oiški narednik Anton P., stanujoč na Mivki št 8. Nesrečnica je postala versko blaz- na. Iz Maribora —UriJETNA-SVIU-SVIU-ZA- LUKNJICE-SVILAZAVEZ- SPECIjALNO-FINA-SVILA-ZA- 5VE-5VRHE-KAO: AZURliUHjE-INDUSTRlJU-OBUCE -KURBELSTICH ITD. skiaoiv:- ZAOMB- DJAKOVICi SPlîiUER _»ZRIHJEVAC IS-_ in potem pahnil skozi vrata, da je zletela na hodnik. G. Inž. Todorovič je bil takega urad nega posiovanja navajen morda kje drugje, pri nas se njegova praksa ne bo in tudi ne sme uveljaviti. Zahtevamo, da uvede generalna direkcija carin proti krivcu takoj preiskavo in ga tudi kaznuje. Na slučai opozarjamo obenem tudi naše narodne poslance. G. inženjer: »Pojdite iz Ljubljane!« u— Ljubljanski Sokol (Narodit dem) opozarja svoje Članstvo in naraščaj, da se bo vršilo danes oh 8. zvečer v društveni čitalnici ob priliki 51etmce smrti dr. Ivana Oražna spominsko predavanje. Govori starosta br. B. Kajzelj. u— Preporodov retorični kroži k KZO ima danes 11. t m. cb 18. uri svoj peti redni sestanek, na katerem predava tov. F as an o temi: »Največji mož Jugoslavije«. u— »Bajtar«, stavbena m kreditna zadruga, r. z. z o. z. ima nadaljevanje svojega II. rednega letnega občnega zbora v sredo dne 17. marca ob 20. uri v steklenem salonu kolodvorske restavracije v Uub IJanl glavni kolodvor. o— 15.000 Din je izgubil okrog štirih pop. postrešček Alojzij Grebene na Dolenjski cesti med mitnico in Opekarsko cesto. Najditelj denarja se naproša, da ga proti dobri nagradi vrne nesrečnemu postreščku, sta-nujočemu na Krakovskem nasipu št. 4. u— Policijske prijave. OJ torka na sredo so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 1 sum tatvine, 1 prestopek zglaševatnih predpisov, 15 prestopkov cestnega policijskega reda, 2 prestopka prekoračenja polirijske ure, 1 prireditev z godbo breiz oblastnega dovoljenja, 1 prestopek obrtnega reda in 1 prestpek stre-ЦјалЈа na ulici Aretacija je bila Izvršena 1, ia sicer radi tatvine. u— Beg vojaškega kaznjenca. Iz bolnice tismillenih sester v Zagrebu je pobegnil 6. t m. vojaški kassnjenec, 231etni Avgust VI-čar, doma iz LJubljane. Civilno obleko so mu preskrbeli njegovi znand. Vičar bi moral presedeti rrd: Taznb prestopkov daljšo vojaško kazen, a se Je te ustrašil bi si raje pomagal z begom. u— Oskubljene kokoši. RaznaSalka časopisov, Marija Bogataj, stanujoča v Krl-ževnlšld ulic! šr. 5., Je opazila včeraj zjutraj v nekem stranskem prostoru svojega stamofvanja celo gromado kurjega perja, daslravno Je vedela, da sama n; skttbla nfkak.'h kokoši in da tudi njen podnajemnik brezposelni mizar France Zakotn9c n:-mi toliko denarja, da bi s! lahko privoščil za večerjo kokošjo pečenko. Prijavila Je «adevo policiji, ki je dognala, da je Za-kotmîk že znan kurji tat ht da se vrše v njegovi sobi večkrat čudne pot edine, ki se jih udeležujejo r?;zni sumljivi elementi. Med temi so b le tudi ггкпе nočne ptičke, ki kradejo Bogu čas. ljudem pa denar. Tudi za ta večer se Je Zakotni oskrbel s par ukradenimi kokošmi, ki Jih je spîhal bržkone v družbi svojih znancev z nekega dvorišča v Oorupovi ulid. Zalkorn-Jka so izročili državnemu pravdnSku. u— Tatovi koles, čim je Izginil sneg in so se ceste nekoliko izboljšale, pa so že postal kolesarski tatovi predrznejšl. Tatvine koles na deželi so skoro na dnevnem redu, v mestu pa tatovi udi ne zanemarjajo nobene prilike, da se ne bi polastili tega afl onega kolesa, ki pridejo do nJega na lahek način. V torek je nekdo ukradel kolo iz veže hiše št 10 v Vegovi ulid ta-petnfku France:u Zalaaniku Iz Zapuž pri LjtiWîani, v noči na 5. t. m. pa se Je neznan tat potrudil celo toliko, da Je izvlekel kolo, last kateheta Ivana Pin-.arja, iz neke kleti na Ahacljevi cesti. Obe ukradeni kolesi sa bili črno pleskam", prvo vredno 1230 Dm in drugn 1500 Din. u— V cerkvi zblaznela. V torek zvečer se Je pripetil med večerno pobožnostjo v frančiškanski cerkvi izreden slučaj nenadne verske zblaznelo-sti. Pcbožne ženice v prvih klopeh so že nekaj časa opazovale med pridigo, da se ena mladih tovarišls sumljivo vede. Sredi pridige je ženska nenadoma plan la pokonci, stopila na klop 'n pričela na ves glas kriča^ : »Nehajte, tukaj sem tudi jaz prizadeta!« Razumljivo je, da je v cerkvi nastala mahoma panika In da hipoma nikdo ni vedel, za kaj pravzaprav gre. Ženske so svojo zb'aznelo tova_ гШсо potegnile iz klopi in jo nekoliko pomirile, nakar so Jo odpeljale Iz cerkve na Martin trg, kjer so jo izročile v varstvo shlžbuiočermi stražniku, ki Jo le odvedel na stražnico. Tam so ugotovili, da Je zbiaenda ženska 2-Setna Marija S;la, doma iz Пог. Vremena. Sama Je izpovedala, da se je nahajala dalj časa v Marijinem domu v Slomškovi ulici, od koder pa je odšla, ker se jI je zdelo, da ni vredna, da ostane tam no+rl. Po umobdno mladenko je prišel po obvestitvi njen sorodwSk, orož- Ravno^ar dospele 1473 I pomladne novosti : velika izbira moškega in damskega blaga pri tvrdki JOS. SKOJ mannfakturna trgovina LJubljana« PreSernova ulica. a— Uspehi miriborskih radikalov. Deputadja mariborske in ostale radikalije iz mariborske oblasti, ki Je nedavno nesla v Beograd velik koš intervencij in načrtov, kako bi »poradikalili« Slovenijo, in ž njo Intere-sentje zaman čakajo že par tednov uspehov svojega beograjskega pohoda. Kateri je po številu, tega ne vemo. Pa jim bo že minilo veselje, ko bodo uvideli, da flm tudi ni pomagal paviljon z napisom »Deputacija radikalov lz Slovenačke« na radikalni zabavi Sv. hijerarhov v Beogradu v katerem se je senčila deputacija mariborskih radikalov in ponižno lovila ministra, ki bi poslušal njihove prošnje. Samo Pašič jih je po svoji stari navadi poslušal, kakor pač posluša vsako radikalsko deputadjo. Kdal se bodo pokazali »uspehi« beograjskega romanja mariborskih radikalov, o katerih tako bobnajo, na to smo Pa zelo radovedni. a— Mariborska žandarmerlja na cesti? Lastnik hiše, v kateri je nastanjena mariborska žandarmerija, nam sporoča, da žandar-meriji poslovnih prostorov nI niti odpovedal niti zahteval pretirane najemnine. a— Družabni večer Slovenskega obrtnega društva. Tukajšnje Slovensko obrtno dru štvo priredi v soboto 13. t m. v mali dvorani Narodnega doma družabni večer. Na sporedu je več zanimivih zabavnih točk. Obrtništvo brez razlike pozivamo, da se udeleži večera v čim večjem številu. Vstop prost. Podrobnejši program bo pravočasno objavljen. a— Skladatelj p. Hugoiln Sattner v Mariboru. Kakor smo zvedeli, se udeleži koncerta Glasbenega društva »Drava« v soboto 13. t. m. tudi skladatelj »Jeftejeve prisege«, duhovni svetnik p. Hugolin Sattner. Za koncert vlada v iavnosti zelo živahno zanimanje. Opozarjamo na predprodajo vstopnic pri Zlati Brišnikovl a— Razstavo akademskega slikarja Ante Trstenjaka, našega ožjega rojaka, priredi Ljudska univerza dne 19. t. m. Lani je Ame Trstenjak z velikim uspehom razstavil v Parizu, letos pa enako uspelo v Pragi in Ljubljani. Podrobnejše o razstavi bomo še poročali. a— Društvo stanovanjskih najemnikov Ima v petek 12. t. m. ob važno sejo odbora, na kateri se bo razpravljalo o kongresu, ki se bo vršil koncem meseca v Zagrebu. a— Občni zbor ribarskega društva v Mariboru se bo vrši! dne 24. t. m. ob 20. v Gam brinovi dvorani z običajnim dnevnim redom. a— Društvo stanovanjskih najemnikov v Maribora ima v petek 12. t m. sejo v društvenih prostorih ob 20. uri. a— Obsojeni Polak ne sedi po nedolžnem. Poročilo o obsojenem Polaku, ki odsedeva v mariborski moški kaznilnic! kazen radi umora trgovca Roseniekla, je treba v tolflco popraviti, da Polak ne sedi v kaznilnici po krivld. četudi bi se Izkazala Čtčeva trdltev o Zlabtičevi krivdi pri umoru Rosenfetda kot Tesnična. Polak Ima namreč na vesti Se tudi toliko premoženjskih zločinov, da ga zaseže še vedno porota z najnižjo kaznfio 5 let dočLm sedi Polak šele četrto leto na desnem bregu Drave. ТоИко resnici na UtAo Več pa bomo o teh zločincih pisali, ko to ne bo škodilo preiskavi, ki je sedaj v polnem teku. JustffikaciJa nad Cičem In Zlabti-čem pa bo Izvršena takoj, ko bodo njuna zaslišanja končana. a— Komunistični proces v Maribora. Vče raj se Je vršila pri tukajšnjem okrožnem sodišču razprava proti Ljudski tiskarni v Mariboru, ki je svoječasno tiskala ln Izdala znano komunistično brošuro o dogodkih v Trbovljah dne 1. Junija 1924. Brošura, ki naj bi služila komunistični propagandi, ie bila takrat zaplenjena. Obtoženi so bili Izdajatelji kakor tudi tiskar. Pri včerajšnji razprav! ie obtožence zagovarjal odvetnik dr. H. Tuma Iz LJubljane. Svoječasna zaplemba ie bila v toliko ukinjena, da za obtožence nima pravnih posledic, dočim je zaplemba bro Sure sama pravomočna. a— Nenadoma zblaznel Včeraj popoldne se Je 54 letnemu železničarju Martinu K. nenadoma omračil um. PrepeljaH so ga v opazovalnico v Ljubljano. Mož Je bil že več dni sem nekako melanholično razpoložen, vendar ni nihče pričakoval najhujšega. a— Stara grešnlca. Zadnji čas Je bilo izvr šenih v tukajšnjih cerkvah več tatvin. Tatu dolgo niso mogli Izslediti. Včerai popoldne pa ie cerkovnik v tukajšnji stolnici zapazil neko žensko, kl se je sumljivo obračala v okolici altarja. Poklical je stražnika, ki je žensko aretiral in jo odvedd na stražnico. Pri zaslišanju je bilo ugotovljeno, da ie to neka Marija Skrabel, stara znanka sodišča, ki Je bila radi tatvin že 18 krat kaznovana. Priznala je, da :e ukradla v stolnid tri prte in dvoje zagrinjal kakor tudi v Alojzijev! cerkvi več oltarnih prtov. Oddana je bila sodišču. Iz Celja e- Umri Je v Celju po daljši bolezni drž. podkovnl mojster g. Valentin K o d r u n, star 37 let Pogreb v petek ob treh popoldne iz mrtvašnice na okoliško pokopališče. Naj v miru počiva. e— Vsak dan ena. Celjski »Nesemovse« se hvalilo povsod in napram vsakomur, kdor jih hoče poslušati, kako odlično so se držali in ugnali te premetene demokratarje. Tako hudo pa menda le nI bilo, kakor si sami domišljajo. Saj imajo patent za zabavljanje hi razdiranje, kar je splošno znano. Zato pa tudi nimajo po deželi nikjer več pristašev, v Celju pa samo 7 mandatov, do katerih so prišli kakor Pilat v kredo. No, pa bo že prišel še čas, ko bodo zapeli seveda bolj klaverno, tisto lepo narodno popevko, ki pravi: »Oh. zdaj pa nikdar več. vesel e preč — Je preč«. e— Jette jeva prisega. V štev. 55 »Jutra« napoveduje mariborsko glasbeno društvo »Drava« koncert v Celju. V tej notici se nahaja trditev, da se je Sattner jeva kantata »Jeftejeva prisega« izvajala doslej samo v Liuibljani ln Zagrebu, kar Je treba dopolniti v toliko, da le bio delo Izvajalo tndj »Gensko pevsko druStvo« ob priliki svoje 25 letnice v Celju dne 14. decembra 1919. z zborom 75 pevcev in aodelovanjem ljubljanske volaSke sodbe pod vodstvom pevovodje z-C. Preglja s veUkim ln vsestranskim uspehom. Koncert Sancln-Kroemer v Celju. V soboto dne IS. t m. ee vrši v твЛД dvorani Celjskega doma koncert bivšega člana Ztkovega kvarteta, sedanjega ravnatelja Celjske Glasbene matic« violinskega vir. tnoea g, Karla Sanctaa Sodeluje profesor mojstrske tole kooservatorlja v Gradcu g. Hugo Kroemer. Na «porodu eo eMadbe: F. Chopin: Sonata v c-molu; K. Szyma-noveki: Sonate v d-molu za goett in klavir; Roslavec: Valse ln Noe turno; Debussy: Praelnde, Berabnde, Toccata.; Lleet Pe-trareor eoeet 104, Sv. Frančliček; Nachez Cigeoeto plesi. Koncert obeta postati mu. zfkaten dogodek z* Celja Prof. Hugo Kroemer j« od Učen pfemfet tn umetnik man preko evoje domovin«. Vstopnice ea kan cert «o T predprodajl pri ti Gortčar in Leekovšek v Celja, Občinstvo ie okolice si lahko rezervira sedeže potom dopisnice. e— Društvo hlinlb posestnikov za Celje in okolico sklicuje ca soboto, dne 13. t m. Ob 20. uri v hotela »Pošta« (Rebeuschegg) redni občni tbor z običajnim dnevnim redom, Na občnem zboru bo poročal tudi pred sednlk pokrajinsko zveze v Ljubljani g. I. Prelih o delovanje rveze, nadalje o stanovanjskem tn davčnem vprašanja. e— Razstava MocBc-Mlklavec, ki lo bila f nedeljo otvorjena v oficirskem domu, je odprta še danes. e— Občinska seja- Danes ce nadaljuje občinska seja z dne 5. t. m. ob petih popoldne z istim dnevnim redom. e— Obrtni praznik. Kakor vsa druga obrt na društva ▼ Sloveniji, praznuje tudi »Obče-«lovensko obrtno društvo v Celju» 19. marca obrtniški praznik. e— Za rezervne oficirje, V3H. predavanje se bo vršilo danes ob 20. zvečer v Oficirskem domn. Pridite polnoštevilnol — Odbor sekcije Udruž. rez. taira 1 ratnfta. Iz Trbovelj t—i Občni zbor Zadružne elektrarn* v Hrastniku ee bo vršil danes ob 15. popoldne v prostorih pri Rodu. t- Sa o učnem zboru goslilničartka tat druge, ki se je vršil v Hrastniku, je poročal o delovanju društva v preteklosti predsed» nik g. Roi ter obenem razložil težavno sta» nje. Pregledovalca računov gg. Flocenini in Ranzinger ste našla vse r redu. Pri volitvah novega odbore jo dobil največ glasov go» spod Roš, ki pe je odklonil pcraovno izvo» litev. Ze predsednika jo bil neto izvoljen g. Gvido Počivavšek Iz Trbovelj, za pod» predsednika pe g. Avgust Dolinšek Is Hrast nika Tajnika in blagajnika obenem se je sklenilo nastaviti. V odbor so bili še izvo» ljeni g g.! Avsenik. Sušnik, obe iz Trbovelj, Draksler iz Doda, Domitrovič ln Roš, oba is Hrastnike ter za namestnike gg. Goro« peviek iz Trbovelj in Očkun iz Studencev. Sklenjeno j« bilo pristopiti k ljubljanski zve Si. de morajo plačati vsi neudeleženci obč» nega zbora po 50 Din kazni, da znaša člana« sine 80 Din letno, de se ima odbor sestati y najkrajiem času in predložiti resolucijo glede zapiranje goetiln velikemu županu. Kakor tudi zahtevati od finančne delegacije povračilo računskih in točilnih teles ze ti» K« dneve, ko so zaprte gostilne. t—. Na dramatični šoli Sokolskega dru» ftva ima danes popoldne svoje običajno predavanje, združeno s praktičnimi nasto» pi, vllji režiser prof. Sest is Ljubljano. t— Socijalisttčna kulturna organizacija. «Svoboda» v Trbovljah bo razvila o Binko» Jtih svoj prapor. Ne to slavnost bodo po» vabljene vse delavske in kulturne, strokov» ne, gospodarske in politične organizacije. Iz Ptuja f— Gospodinjski tečaj v Ptuju priredite skupno okrajni zastop ptujski in çodruzni» ca Kola jugoslov. sester v Ptuju, Tečaj so fco vršil v Mladiki tor prične dne 26. aprile in traja do 4. julija. V tečij ee sprejemajo hčerke meščanov in kmetovalcev; skupno število ne sme presegati 24 deklet. Prijave sprejema okrajni zastop Ptuj do dno 26. aprila. Ne poznejše prijave se ne bx> ozira» Io. Prednost imajo dekleta nad 20 let pod 18. leti se ne sprejme nobene gojenke. Te» čaj nudi vsaki udeleženki splošno izebraz» bo v gospodinjstvu, zlasti v kuhanju in ši» vanju. Stariši, ki ne morejo dati svojih učenk v višje gospodinjske šole, naj pora» bij o to priliko ter priglasijo svoje hčerke f ta gospodinjski tečaj. Ako bo veliko šte» Tilo priglašenih m ne bi bilo prostora ra Tse, tedaj bi se ev. tečaj ponovil odnosno vršil še en tečaj v kratki dob L Prijave je izvršiti čimprej. Pojasnile dajete Kolo ju» gosluvenskih teste* ln okrajni zastop v Ptuju. j— la ptujske okolic«. Vest, de je dobil direktor znan« večje firme, zagrizeni so» vražnik slovanstva, odpoved od svoje fin» me, s« je bliskovito razširila po vsej oko» lici ln povzročile veliko zadovoljstvo med ostalimi uslužbenci firme in v vseh narod» nih krogih. Naravno, eaj je bil dotičnik pravi tkan ze uslužbence. Odgnal je od tu ruske begunce, ki so bili za firmo ln ze okolico vir lepih dohodkov ln so poravnali vseko škodo, povzročeno po njihovi mladi» ni. brez vsakega ugovore, večkrat celo ne» Upravičeno. Gospodje, večinoma višji ofi» drjl is znamenitih hiš, in tudi dame so bi» li visoko naobraženi. e on ni Imel zanje drugih izrazov, kakor boljševiki, analfabe» ti itd Reveže Je preganjal neprestano ln končno dosegel, da so morali oditi Prepoz» no je firme uvidela, de je bile zapeljana ln si tako sama povzročila veliko škodo. Ubo» gl primorski oegund so bili za njega s&» mo sodrga, Ciči in čuši, slovenske šole in nerodno učiteljstvo sta mu bila trn v peti Sanjaril j« o nemški šoli Itd Slovenci so mu bili narodni hujskači m srbofili in jih je na vse mogoče načine preganjal. Delavstvo Že šikaniral do skrajnosti m ja odpuščal irez milosti če se mu ni uklanjalo. Pod» riik jo izgubil ne te način najboljše mo» mlljenci g. «direktorja» pe eo imeli zle» te čase, zlasti še, če so »mili nemški jezik. Da je bil ze odgovornosti polno službo po» vsem nesposoben, so spoznali celo pripro» sti delavci Svojega bivšega šefa je prešle» pil z neko brošuro, v ketori je napisal sa» mo uvod v pangermanskem duhu, vse dru» go so pe sestavili strokovnjaki Pred priča» mi se mu je zabrusilo vse mogoče v obraz, e on je vse mirno vteknil v žep. Svojčas je cptrral za Avstrijo, ker ga pe seveda ne moti, da bi n/> užival pokojnine našo do» movine. Opozarjamo razno firme, katerim bi se hotel ta mož ponujati, na vsa ta dej» stva. Iz Brežic ž— Obrtništvo Slovenije slavi 19. marce, na Jožefovo, obrtniški dan. Naše slovensko obrtno društvo priredi te dan v Brežicah ob pol 10. dopoldne veliko zborovanje v Narodnem domu, na katerem bo poročal dr Ivan Ples, tajnik Zbornice za trgovino in industrijo iz Ljubljane. Zvečer bo v gostil» ni g. Ivana Grobuška družabni večer, na ko» jega se vabijo vsi obrtniki. ž— V našem malem mestecu se sicer ne spreminja veliko, ker vse novice odnese ta» koj Sava, vendar pa so se občutili Brežča» ni minuli teden malo bolj zvišeni Dobili in imeli so misijon, ki je Brežčane narav» nost spreobrnil Posebno je bil razočaran ženski svet in ni veliko manjkalo, da ni Sava narasla, ko so nas zapustili č. g. mi» sijonarji Politiko so pustili precej pri miru, samo ubogi Aškerc, «Jutro» in «Domovina» so jim bili malo napoti Sedaj pa je ž« zo» pet vse pozabljeno. 2ivljcnjo je mirno ka» kor poprej in prav nič več so ne zapazi, da so S. g. misijonarji čistili verne duše. 2— V letošnji pustni sezoni je priredil naš marljivi godbeni klub Brežčanom lepo prireditev, ki je tudi klubu prinesla lep do» d i ček. Bil bi pa lahko ie večji ako Di se Brežčani zavedali v kakšen namen se je prireditev vršila. Uspeh je bil povoljen. Godbeni klub Izreka vsem damam in go» e podom, ki so s požrtvovalno pridnostjo pripomogli k lepi prireditvi in do tako le» pega gmotnega uspeha, najtoplejšo zahvalo. Naši onstran grame p— Tujec ima pred domačinom povsod prednost. Tako tožijo posebno delavci v Podgori pri Gorici. Polno je zaposlenih tam povsem tujih ljudi, domačini pa morajo po» najati in stradati. Sedaj silijo delavce v fnšistovsko organizacijo. Delavci odgovor» jajo, da hočejo imeti tako udruženje, kate» ro bo res njihovo in bo z sigurnostjo pri» čakovati, da bo ščitilo njihove interese, po» sebno pa, da bo gledalo na to, da se ne bodo domači ljudje potiskali v stran pri sprejemanju v tovarne. p— Izseljeniških agentov in pomočnikov se dobi polno po Trstu, namreč takih, ki se predstavijo za agente ali pomočnike člove» ku, ki ga vlove in izvedo, da se bo izseliL S sladko besedo silijo vanj in mu napove» dujejo, da mu že oni vse preskrbe, kar tre» ba, samo plačati mora toliko in toliko lir. Agent potem seveda izgine z lirami Neka» teri izseljenci so bili osleparjeni že za ve» like svote. Sploh priporočamo previdnost vsakemu, kdor pride v Trst v eni ali dru» gi stvari, naj bo skrajno pozoren, ker ved» no iščejo razni ljudje tujce, da bi jih prav grdo ociganili Te dni je zašel Monek Ki» menberg iz Varšave v staro mesto in tam dobil nekega Abrahama Wohla, kateremu je povedal, da se izseli v Guatemala. Wohl je izvabil iz Kimer.berga 2U0 dolaijev s za» gotoviiom. da mu vse pogrebno preskrbi za pot potem je izginil. Na policiji so nato izvedeli, kako je Žid Žida namazal. p— Plemenltaš Krskich>Strassoldo, ва» mestništveni svetnik, je gospodoval tekom vojne na tržaškem magistratu. «Piccolo» opisuje njegovo delovanje in pripoveduje, kako je ukazal, da mora biti v vsaki urad» ni sobi slika cesarja Frana Josipa I., kar Je razburjalo italijanske uradnike. Neki itali» jauski uradnik se je protivil sprejetju slike iz ... estetičnih razlogov. Krekich je to iz» vedel in ga poslal v pokoj. «Piccolo» označa to kot krutost... Ako bi bil kak slovanski uradnik kjerkoli le od daleč kaj sličnega izustil, bi ga bili takoj ustrelili Z italijan» skimi uradniki je imela avstrijska vlada ce» lo tekom vojne posebne ozire. Se je ie hpreobrnil. Parkrat smo po» ročali kako milo joče nad usodo Reke prof. F.duardo Si:smel. Pred nekaj dnevi smo po» vedali, da je dobd odlikovanje in da je po» stal komendator. In glej čudo! Susmeil je zopet prijel za pero in piše čisto v navskriž ju s svojimi dosedanjimi članici, da se bli» ža reško pristanišče, počasi siccr pa gotovo, k svojemu staremu procvitu. Bavi se s pro» metom lanskega leta in zaključuje, da gre Reka v bodočnost z največjim zaupanjem zlasti še, ako se ratificira nettunski dogo» vot in ako stopi v veljavo italijansko»jugo» slovenska trgovska pogodba ... Odlikova» nje je rešilo Reko pogube. O tempera, o mores 1 p— V Solkanu priredi tamošnja Sloven» ska Čitalnica v nedeljo 14. t m. igro «Vrti» d&c». Solkanska Čitalnica bo praznovala pri hodnje leto šestdesetletnico svojega obsto» jo. Takrat se priredi obletnioi primerna slavnost p— V Idriji je umrl g. Fran Ciniburk, knjigovez in knjigotržec. Pokojnik, rodom Čeh, se je nastanil v Idriji pred 28 leti. Simpatični mož je bil zelo priljubljen. Bil jo član vSeh narodnih društev in je tudi pridno deloval v njih, posebno v Telovad» nem društvu. Dosegel je starost 56 let. Naj počiva v miru! p— Kako ubijajo naša ljudi. Mož čistega slovenskega srca je Edvard Zvanut v Lo» žicah pri Vipavi Italijanska oblast je iz» vršila pri njem že polno hišnih preiskav, vedno brez uspeha. Vzeli so mu gostilno ia ga šikanirali neprestano. Mož je strt Poro» čali smo pred kratkim o požaru, ki mu je prizadejal veliko škodo. Kako je nastal po» žar, še vedno ni degnano. p— Italijanski u&lelj. PriSeJ je v Lokve ca Krasu italijanski človek. Povprašal je po šolskem voditelju in ko ga je našel, mu je pokazal dekret šolskega skrbnika v Trstu, s katerim je imenovan za šolskega vodite'ja v Lokvi Za t mi italijanskim učiteljem ho» di vest da je bil finančni stražnik Učite» ljišča ni videl od znotraj nobenega Pa saj slednjega ni treba Rimski odposlanec Ric« c! v Trstu razlaga, da mora biti šola fašistov sko vrgajališče in nič drugega. Prejšnji šol» ski pouk spada med staro šaro, fašistovska doba zahteva samo za bodočnost Italije na» vdušeno mladino. «Giovinezza» tn «ala!a»! Preveč zaupajo naši ljudje marsikate» remu italijanskemu gostobesednežu. Po ko» bariški okolici po šentviškogorskl planoti in še drugod po tolminskih krajih je hodil neki Zotti ki Je ponujal ze ma-ilo večje vsote kakor dragi trgovci. Prva po.šiljatev je bila točno plačana, nadaljna naročila pa se niso izvršila več in samo okoli Libušenj jo ostalo blaga za kakih 30.000 lir. Sedaj pro» dajajo mask? po najnižji ccni Voditelji mle kam naj шкат slepo ne verujejo tujcem, ki se postavljajo pred njimi čestokrat kot veljavni trgovci p« so le špekulant jo brez pi«možen j a. p— Roparski umor. Pri Zg. Ležečah eo našli v nedeljo mrtvo neko žensko. Glavo jo imela zelo razmesarjeno. Spoznali so v njej 40Ietnov dovo Pregljevo, ki Je krošnja» rila po vaseh. Pri razmesarjeni ženi ni bilo ne denarja in ne blaga. Orožniki iščejo ro» perja. /z Koroške. Politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem je pred» ložilo deželnemu zboru pritožbe glede Je» rikovnega vprašanja, Narodnega doma v Dobrhvasi in glede obrtnih koncesij. _ Slo venska krši socijalna zveza bo imela v če» trtek v Celovcu svoi občni zbor. Druga toč» ka je govor «Družinski duh v naših dru» štvih». — Celovec ima novega župana. Iz« voljen je Vsenemec prof. Wolsegger. Ob« ljubil je, da bo delal v splošno korist me« sta, ki mora postati središče političnega, »ospodarskega in nacijonalnega življenja. . >tarostni predsednik inž. Breicach ia ored volitvijo župana naročal vsem občinskim svetnikom, da morajo točno vršiti svoje dolžnosti in varovati nemški značaj Celov» ca. Kaj je morda v nevarnosti? Priimki pre bivalstva kažejo, ' kako močno slovensko podlago ima današnje nemštvo v Celovcu. Sredi preteklega stoletja je bilo v Celovcu še skoro več zavednega slovenskega življa kakor pa nemškega! — Izobraževalno dru» Stvo «Gorjanci» iz Kotmarevaei Je priredi» lo v nedeljo v Delavskem domu v Podlju« belju dve igri: «Razvalina življenja» in «Kmet ln fotograf». Sport S seje upravnega odbora JNS. Dne 9. t m. se Je vršila v Zagrebu seja upravnega odbora JNS, o kateri je bil iz« dan sledeči komunike: Na predlog LNP. (dopis od 20. februarja 1926., štev 118) ln v zmislu saveznih pra» vil se črta Iz seznama članstva JNS SK. So» štanj. — Po referatu svojega člana dr. Bir» se o izredni glavni skupščini ki se je vr» šila 4. t m., j« upravni odbor soglasno skie» nit da izreče svoje zaupanje upravnemu od boru LNP, ki je bil že trikrat zaporedoois Izvoljen na glavnih skupščinah, in sicer iz tega razloga, ker s« je konstatiralo, da je biro vse dosedanjo delovanje tega uprav» nega odbora pravilno in da ni v nobenem slučaju kršil pravila. Službene objave LNP. (Seje u. o. z dne 8. m. 1926.) V zmislu pods. pravil sta se izžrebala od 10 kandidatov, ki so na izredni glavni skup« ščini LNP. dne 4. t m. prejeli po 9 glasov, gg. Kuna ver in Malovrh. Konstituiral se Je poslovni odbor slede» če: preds. inž. Strune, tajnik: Vičič. blagaj» nik: Buljevič, odborniki: Mahkovec, Bucik, Vukovič in Gosar. Kazenski odbor so je konstituiral sledeče: preds. inž. Struna, taj» nik: Vičič, odborniki: Cimpcrman, Kos, Čer ne, Bambič in Zaje. Vzame se na znanje dopisnica MO. Mari» bor z dne 3. t m. Z ozirom na neresnične govorice se sporoča vsem klubom LNP, da jo in oetano službeno glasilo LNP. edino dnevnik «Jutro». Tajrik L Razpis nočnega teka po Ljubljani ASK. Prknorje, razpisuje zs 27. marca ob 18.30 propagandni nočni tek po Ljubljani Tekmuje se v dveh kategorijah, in sicer: L kategorija: tekači na dolgo proge. LL ka» tegorija: splošna. Start je skupen pred palačo Ljubljanske kreditne banke, po Dunajski cesti, Cesta na južno železnico, Resljeva cesta. Zmajski most, Kopitarjeva ulica. Vodnikov trg, Pred Škofijo, Mestni trg. Stari trg, St Jakobski trg, Trubarjeva ulM St Jakobski most, Zoi» sova ulica. Rimska cesta, Gradišče, Selen« burgova uL, Aleksandrova uL, cilj pred Na« rodnim domom. — Proga splošne Kategori» je je krajša, odcepi sc na Mestnem trgu, ter gre po Stritarjevi ulici preko Frančiškan ekega mostu, Prešernova ulica, Aleksandro» va ulica na cilj — Narodni dom. Dolžina proge L kategorije co 4500 m, dolžina proge splošne kategorije cc* 2-тОО metrov. Pravico starta imajo tudi neverificlranl atleti — Prijavnina za osebo 10 Din. Prvi vsake kategorije dobi plaketo, drugi in tret» ji kolajne. Pri i «ve do 24. marca na naslov: D. Sancia, Neirodna banka, Ljubljana. LLAP. Vsi klubi, včlanjeni v LLAP, ki dolgujejo še članarino za leto 1926, naj blagovolijo poravnati svoje obveznosti še pred občnim zborom pri podsavezui blagajni čarki ge. Htieni Pajničevi v Ljubljani, Tavčarjeva 4/L, ker bi sicer Izgubili pra» vico glasovanja. Službeno Iz LHP. Danes ob 8. uri zve» čer seja upravnega odbora. Prosim točno in polnoštevilno udeležbo. Seja se ^ vrši kakoi običajno v kavarni Emona. — Predsednik Hoff contra Osborne. Hoif in Osborne, olimpijska zmagovalca in svetovna rekor» derje v skoku ob palici odnosno skoku v višino ln desetoboju bosta 16. marca meri» la svoje moči v Newyorku v lahkoatkt» skem tekmovanju. Na programu bodo tek na 60 yardov, »kok v višino z zaletom, met krogle, skok v daljavo z zaletom, tek na 60 m z zaprekami in skok ob palici. Tenišča na strehi Avtomobilska tvrd» ke Peugeut j« zgradila v Parizu novo trgov, sko hišo ter uredi!» na njeni strehi enajst tenišč. Nov dokaz, kako priljubljen jo t* lepi sport v francoski metropoli SK. Ilirija (Plavalna sekcija.) Ponovno opozarjam vse članstvo in ostale športnike in Prijatelje kluba, Id se zanimajo za plava» nje, da se udeleže danes sekcijskega se» Stanka v kavarni Evropa, klubova soba. Za» četek točno ob 18. uri — Načelnik SK. Ilirije nogometni trening danes, v četrtek ob 18.30 za L skupino v jahainici V soboto ob 16.30 za L moštvo ln rezervo na :grišču. — Načelnik. A SK. Primorje, uprava sporln]h prosto» rov. Danes v četrtek seja Uprave ob 20.30 v lokalu klubovega tajništva. — Blagajnik ASK. Primorje (nogom. sekcija). Danes v Setrtek seja sekcije v prostorih klubove« ga tajništva ob 20. uri. Na sejo se poziva« jo sledeči gg.: Kovid, Benedetič in Anžlo« ver star. — Tajnik. ASK. Primorje. V petek, dne 12 t. m. ob 18. uri seja centralnega odoora v klubo« vem tajništvu. Prisotnost načelnikov obvez« na. — Tajnik L Gospodarstvo K Lipskemu mednarodnemu velesejmu 2e v zadnjem dopisu o letošnji pomladili prireditvi Llpskega mednarodnega veflesej-ma stin отезШ, da je Ste rilo razstavijalcev padlo letos za 12 odstotkov proti lanski pomladni prireditvi. Kakor eo Izjavljali veflesejmaki funkcijonarji, se je to splošno pričakovalo spričo težkih gospodarskih raz. mer v Nemčiji, kajti mnogo firm, ki so prejšnja leta razstavljale, Je propadlo, mno go pa se jih nahaja v tež koč ah. Tudi Nemčijo tarejo visoki davki in produkcijski stroèM so veLlU, tako da Je nemški Indu, strtji kljub njenim svetovnoznanim prvo. vratnim izdelkom konkurenca jako težka Kupčija Je torej ob takih razmerah letos zaostajala za lanskim letom. Zanimivo pa je, da je Mlo letos kljub slabšemu poeetu velesejma e strani resnih Interesentov med temi mnogo ve£ Inozemskih kupcev kakor prošla leta. Kakor se more Sklepati te Izjav razstavijalcev, so inozemski Interesenti sklenila precej kupčij. Kakovost nemških strojev, tekstilnih In usnjenih izdelkov ter drugega neštevil-nega blaga, pestra izbira izdelkov ene hi iste vrste, posebnosti inozemskih izložb, kakor ruska krzna, Jugoslovenski in grški tobak itd., privabijo vedno zopet one ino-zemce, M gledajo v prvi vrst! na kakovost ln potem Sele na cene, v katerfh so pa mno gl razstavljale! tekom sejma znatno popn. stiU. Velika privaihljivost za taozemce Je končno tudi tipska trgovina « knjigami. Lipsko 1e svetovno znano kot center nemške trgovine s knjigami. Kljub slabšemu uspehu velesejma pa med razstavlja"!ci ni bilo malodušnoeti. Zato tudi javno zavračajo porajajoče se glasove, da so ee velesejml preživeli Cula so ee zelo podobna naziranja kakor ob priliki •nagega Ljubljanskega velesejma, «eS, da nazadovaaije dtVkazuje padanje pomena takih prireditev, Na vseh slavnostnih obedih, na katere sem bil povabljen, eo go-vomntki e prepričevalnimi argumenti doka. zovaii potrebo ohstoja tn napredovanja Lip ekega velesejma., kajti le na tako obsežnih razstavah Je mogoče nuditi interesentom izdatno pro-btro blaga !m 1hn tudi pokazati nove iznajdbe. Obeciem pa »e le potom ve-1е>взјгасгт lah k» napravi tudi obeetna pro. pagande, ki Jo passmemi proriuoeoti n« zmorejo. Mnogo sem tudi eîBaï grajali dejstvo, da se je število veleeejmor v Nem. ftiji po vojni tako povečalo, kar mnogo stane razstavij&lce, M hočejo povsod razstaviti, pomena pe nima pravega, ker Je končno Lipekl velesejem kot največja svetovna institucija te vrste, edini, kamor pride največ domačih in zlasti tujSh resnih tntere. sentov, a vrši se dvakrat na leto, d» se ustreiže interesom producentov. Na vprašanja glede kupčije so razni ra*. stavilalcl izrecno Izjavljali, da ne smatrajo uspeha samo v trenotno sklenjenih kupčijah, nego todl v tem, da se pokažejo tate. resentom, M bodo morda kedaj kasneje potrebovali dotlflno blago. To so torej enaki glasovi, kakor emo jih vajeni čuti ob priliki prireditev Ljubljanskega velesejma. Neimci vetfo iz prakse, da trna to njihovo nkviramj« podlago. Prt nas pe žal manjka nemške odločnosti ln daîekovldno. eti; zato pri nas razočaram! rezstavljalcl kaj radi vržejo puško v koruzo to se ne prikažejo več. Bilo bi svetovati ne eamo našim kupcem nego todl piroducentom, da vidijo na Keu mesta to sijajno ur gasite irwno manlfe. staciilak» prireditev nemške produkcije. Mar sikaj bi tam v kleli tel se nančiM. Na tej pomladni prireditvi Lipsiega velesejma Je bflo že precej Jugos^ovesnov, a na jesensko prireditev, k4 bo trajala od 29. avgusta do 4. septembra (Tehnični velesejem do 8. sep tembra), naj jih pride 8e več. Potrebno je za nas, da pridemo malo dalje od domače pe«. O. Tržna poročila Noyosadska blagovna bore? (10. t. m.). Pšenica: haška, 3 vagoni, 270. O r e a: baškl l.S vagroia, i 68. T u r š C 1 c a: bacat (tka, nova, 5 vagonov, 10S; «romska, nova, S vagomsk, 110; srerœrtcs, za aprila, nova, 3 vag«?n1. 117.60. Moka: bsSka, «Oss», 2 vagona 455. Zagrebški tedenski eejem (10 t. m.). Do-gon boljSe goveje živine slabši, svinj obli. no, slabe goveje ilvine precej. Za Italijo so'ee kupovali slabša goveja llvtna tn konji. Cen» bo pokaeovale tendesico nszado. »anja. le rrtnje boljše vrste m s« podražile za 25 par. Teleta eo eo pocenila za 50 par pri kg. Za kg Sive teže notlrajo: voll'l. S.50—10.50, П. 8—9, Tli. 7—7.50, bo. eenskl III. 6—C.50, krave, domače I. 7—8.50, II e—6.75, ГП. 3—4.50 Junice I. 7.50—8.50, II. 6—7 tcUrta 7—10, cvtoj*. domače, mesce 12—13.25, debele U—14 50, srerrske 13.78 do 14, (•loTiiče), zaklane, 15—15.50, srem-eke, zaMane 16.50—17 Dtoi. Krma: seno L 100—125, II. 75—90, stisnjeno T5—100, ta-ceraa 125—150, tfaana 75—100 Din za 100 kEograjnov. Dunajska borze za kmetljek» produkte (9. t m.) Začetek tega tedna j« ti» preko-merskjh borzah prinesel ponovno nazadovanje ti trnih cen. Le trurščlea Je notlrala ▼ ArgeotiidJJ v45j«. Dunajsko trttflč* neepre-menleno mlačno. RS cenejša. Not ira J o vključno blagovnapromefciil daveik brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: do. mača 4—40.50. madžarska potiska 43—46; rt: marehfeldsJSa 28.75—27.25; ter 8 ČL c a. 20—21; o vos: domači 27.50—88.50. Dunajski svinjski eejem (9. t m.). Do-gon 14.061 komadov; od tega te Jugozlavl. je 1796. Debede svinje za 10—15 grošev draïje pri V-Z. тегпе rrtaje brez тт-atneJSIfc sprememb. Nottrajo za kg tire teSe: de-b«fle svinje I. 2 10—2.20. srednje 1.90—2.05, kmetske 1.S0—2.10, stare 1.80—Î, meene 1.70—2.15 šilinga. — (slovi upravni odbor Narodne benk«. Na seji novega upravnega oilbora Narodne banke je bB izvoljen za viceguvernerj* Dragutln ProtJ«. Proti« velja v krogih Narodne bairike kot naslednik mnogoletnega guvernerja Gjorgja Vajferta. M namerava tekam letošnjega leta prostovoljno od sto-piti. Na seji je bil izvoljen tudi dtekontnl <4bor za centralo v Beogradu »n za podruž. Sejem za kožuhovino v LJubljani. П. letošjria aketja ra kc?e divjačine ee bo vr--'•f!a 19. t. m Kože pprelem« 'trad Ljubljan sk'-ira veiese'ma do 16. t. m. Blago ке more poeiatl po železnici, pcî'tl ali vročiti oseb. oa "o 16 t. m. -.e v«^ ne spr^tema blago. Detajlna prodaja na sejmišču J« prepovedana Informacije daje urad Ljubljanskega velesejma, oddelek Divja koža. = Za popravilo vagonov In lokomotiv. V prometnem ministrstvu bo 15. t. m. konferenca, M bo obravnavala vprašanje popravila naših vagonov in lokomotiv. Ministrstvo Je sestavilo poročilo e predlogi, ki gredo za tem, da bi se zaposlile s popravili domače tvornlce ln državne dedavnlce. = železniški epoj Požege e Pakracom. Poteška tvrdka Deutech se Je odločila spojiti Požego s Pakracom potom industrij ske proge, Id gre sedaj od Požege do Su. člncer. Od tod naj bi se zgradilo okrog 11 kilam etrov prage do Ramenske ln bi и tako prlâlo do proge, M že vodi od Pakra-ca prati Vučjaku. Prometno ministrstvo Je odobrilo načrte in dovolilo uporabo držav, nega kolodvora v Požegl za to železnico (za osebni promet). Mesto Požega Je v to svr. bo votlralo 1 milijon dinarjev kot pod. pora. = Opuščena podružnica Slaveneke ban. ke. Slavonska hafika opusti evojo podružnico v Osljeku. S 1. t m. se Je pričelo 11. kvidiranje podružnica = Pogajanja za sklenitev trgovlnek« po. godbe z Belgijo se bodo pričela, kakor po. ročajo Iz f »ograda, dne 20. t m. = Gruž Jhteva svobodno cono. Kaikor poročajo iz Dubrovnfka, zaMeva poleg Su. Raika tudi Gruž svObodno cono za. svoje pri. stanifiče. = Francosko hmeljsko tržišča Is Etras- bourga naim poročajo z dne 1. t m.: Ta kam februarja ni bilo skoro nlkaikih kup. fflj. Cen« 2300—2500 francoskih frankov ia 50 kg. Za letnik 1926. se Je plačalo do 1500 francoeMh frankov za 50 kg. Zanimiva Je borba med ptvovarnanl ta alzašklml hmelar Ji Prvi zahtevajo Izvozno carino na francoski hmelj, hmeljarji pa zvišanje uvozne carine na inozemskega. AtzaSkl hmeljarji se pritožujejo, da framcosM pivovarn ar n» kupuje alzaškega hmelja, nego uvaža češkega itd., ker carinaka zaščita ni dovolje. na Zaradi tega se mora izvoziti oCartl 80 % akraškega hmelja v Nemčija. Pfvovarnarjl pa trdijo, da alzaško blago ne prtde v pa. štev za fino pivo, zaraidl tega so prta orani uvažati češki hmelj, česar tudi najvišja carina ne more preprečiti. Alzaški hmelj da Je dober eamo za srednje vnrts piva. Zaredd ogromnega izvoza alzaSkega hmelja ▼ Nemčijo pa J« namerama predre«, tako da so primerami uvaSatS cenejši belgijski ta ameriški hmelj. Da ne bo treba uvažati toliko Inozemskega hmelja, zahtevajo pi Tovarnarji izvozno carino na francoski hmelj. Ta zahteva pivovarn ar}ev pa Je men da samo taktična poteza proti zahtevam hmeljarjev. — J. L. s= Inoiemcl na Dunajskem pomladnem velesejmu. Z Dunaja poročajo, da prihaja na letošnji Drmajskf pomladni velesejem. ki se eed a j vrši Izredno mnogo Inozetncev, ki povprašujejo po raznem blago. Borze LJUBLJANA. (Prve številk« povpraSera. nja, druge ponudbe In v oklepajih kupčlj-ekl zaiključki.) Vrednote: Investicijsko 76—78, Vojna škoda 279—281, zastaral Kranjske 20—22, komunalne Kranjske 20 do 22, Celjska posojilnica 200—205, Ljubljanska kreditna 200—220, MerkantIVna 100 do 102 (102); Praštediana 965—970, Sla. venska 49—0, Kreditni zavod 175—385, Strojne 100—110, Trbovlje 352—360, Vevče 110—0, Stavbna 80—90, gešir 115—120. — Blago: les: brstov hlodi neobrobljenl Ia od 80 do 130 cm debeli ine, od 25 cm Si. rta« naprej, od 3 m dolžine naprej, fco meja. 1 vag., 1100—1150 (1136); borovi plohi I», 48 mm debeline, 14 in 15 cm širine, fco meja, 3 vagone, 650—700 (680); hrastovi bonis, la, 34, 41, 54, 60, 70, 80 mm, od 3 m naprej, fco Snftak 0—1650; brzojavni drogo vt, smreka, jelka ali bosr, od 8—11 m, fco meja 800—4); tram! 3/3. 3 /4, 4, 5 tn 6 m. fco mej» 2 vag. 380—380 (380); premog: nespremenjeno; poljski pridelki: turščica: času primerno suha fco vag*en dolenjska postaja gai. zdravo prispetje, 1 vag , 147—147 '147); času prteiemo suha par. 6И 0—112.50 inzulanka, 'eo wagOE me. djimurnka postaja 0—150, čaeu primerno ruha, msj, junij, juiljš euKoeehre. fco PoctoJ na trana., 5 ve«., 160—1&0 (160). ZAGREB Bančne tn industrijske vredno, t« brez posebnih sprememb. Vojna škode nespremenjena Pramptna ee Je trgovala po 279. — Dinar v Curfiin malo slabši Tendenca v Zagrebu Je bila spočetka prerej Crrsta, a Je proti koncu popustila, taiko d* so začetni vtaOkl tečaj! devta enako osla. brfl Skupni promet 7.2 misijonar dinarjev, NotiraS« so devjze: Amsterdam 2277 dO 2S87, Dunaj 800.5—804.5, Berlin 1352.6 do 1356.6, Italija tepIačHo 227.43—22S.83. London lrplačilo 276 1—277.3, ček 275.9--297.L New York ček 56 643—56.943. Praga 168Д do 169.5. Svlea 109T59—1097.59- valu tel dolar 56.0KR—56.35; efekt»: bnnčnli Eskomptna 119—120, Htpo 66—66.5, Jugo 104—105, lijubljamska kreditna 200—0, Pra Stedtona 965—970, Narodna 8450-0; toitt-etrjjekl: Eksploatacija 24—25, SeSeraca 400—410, Slavonija 43.5—44, Trbovlje 35S do 360, Vevče 100—0; državni: învestlclj-Ло 77.5—78, agrarne 44.25—44.5, Vojna Sko da pramptna 278.5—279.5, za mare 279 d« 281. za april 282—283. BEÔGRAD. Devize: Amsterdam 3280 do 2283. Dunaj 801.5—802, Berlin 1352.5 do 1353.5, Bruselj 258.5—259.5, Bukarešta 24 do 24.2 Budimpešta 0.0797—0.0798, Italija 228—228.5, London 276.25—276.35, New York 56.78—66.68, Pariz 2П9—209.5, Praga 168.5—168.55, êvlca 1094.5—1094.9. TRST. Devize Eeograd 43.85—»4.—, Drmaj 350—354, Praga 73.75—74.—, Pari« 91.25—91.75, London 121.10—121.30, Nev» York 24.80—24.90, Curth 479—480. Valu-te: dinarji 43.50—44.0, dolarji 24.70—24.85, 30 zlatih frankov 95—98, zlata lira 480.78, CURIH. Beograd 9.145, Berlin 123.6925, New York 519.56, Domdon 29.25 ta tri osm!n ke, Pariz 19—, Milan 20.85, Praga 15.385, Budimpešta 0.007280, Bukarešta 2.21, Soft ja 3.74. Varšava 67.—, Drana.1 72.20. DUNAJ. Devize: Beograd 12.4675 do 12.5075, Berite 168 69—169.19. Butoval. kajti odkopavanje sfinge ima •iromno arheološko vrednost. Sfingo so izklesali egiptovski mojstri velikanske skale, primaknili na so še :romne kamne, ki so storili, da je do-■3 sfinga obliko leva. Okoli glave so ovili Dlatno in kačo. kakršne so nosili вшо kralji. Kdaj je delo nastalo, tega ■avzaprav ni mogoče določiti. Vseka-- Pa ie tisti, ki je klesal iz kamna do->bo sfinge, imel zelo težko delo. Opra-,| ga ie tako temeljito, da je odlomi' kalovje na dveh mestih sfinge, očividno зто za to. da bi bil kip veličastnejši. Гекот tisočletii pa je puščavski veter [toril svoje in zakopai sfingo skoraj poginoma v pesek. Sfinga ie sedaj že znatno odkopana. imo zadnji del je še globoko zagreben. prednje noce sfinge tvorijo velikansko Tiaro z altarjem in spominsko ploščo, se je do dvetisoč letih prvič odkrila aveškim očem. Altar in spominska ošča sta izklesana iz rdečega granita, spominsko ploščo je vrezana zgodo-ina mladega princa Thutmozisa. člana dinastije, ki je bil na lovu v puščavi, ier ie zasledoval leve pri Memfisu. Lov a ie utrudil, da si je mora! poiskati sen-e. Zatekei se je pod okrilje mogočne iinge, kjer ga je premagal spanec. Imel e sanje. v katerih se mu je pokazal iln.ni bog Harmahis. kateremu je bila losvečena sfinga: in ta bog mu je zago-mïl. da pride na prestol, ukazal pa mu da mora odkopati pesek, ki obdaia ;ingo od vseh strani ter jo hoče popol-oma zakriti. Princ Thutmozis je po-ne;e res postal faraon in je dal v prvih iih svoje vlade odkopati sfingo in jo estavrirati. . Napis daje nekoliko slutiti, da srečilo Doleg tolikih armad premagati tudi eno samo žensko, ki C ni ba Dred njim nihče kos in pred katero so Se Dla žili ла kolenih tisoči in tisoči katerim ie bila samo njena rahla želja ukaz X Američanka izgnana Iz Amarllce. Iz Nexr Torka рогобајо: Mre Peggy Hull Ktaley. po poklicu novinarka. Je rodom Američanka Vilic t«mu Л Je biS te dni doetavlJ«D odlok, da mora najkasneje do prvnga maja oetavitl Zedtn.lene drtave Zakon o priseljevanju namreč zabranjuje Američankam ki bo «e pred septembrom 1922 рогоЛПе г tnozumrl. »talno bivanje v taetnt domovtni jD m rs P"Sgy Hull K In ley Je [xTrrwVna t Angletem X Najstarejši Met n3 svetu je brez dvo ma kttatskl l|*t »Teen Tze-Kwan-P»o« ki Je že prwd davnim čaisom slavil svojo U-soflletntco Po em lavod vsake fttevfflke teça ll»ta skrbno shranjujejo že od роЛИкв Izhajanja v arhivu pektnRftke vladne paia če Pripovedujejo, da eo blH svoje čaae obarlavlJ«*n1 tint) uradniki, ki so pro pustni kako tiskovno pomoto v .Tsan T»e. Kwm Pao« (Hval» botru. tleti Časi eo ml. mili, tudi na KltajKkfm!) — Po Izbruhu revolucije Je nova vlada izpre-menila na slov Hf.ta v «Tsen Pou Koun-Pao». to Je »Vadnl eiuž/ben! orean.« »fZâdf^jc» sekunde" ? ? il "ï-xrys'*!? * rrTW.PfiWJl 11 Guyana Guyana je francoska kazenska kolonija. Tja pošiljajo Frncozi tiste kar'njen-ce. ki so se najtežje pregrešili proti svojemu bližnjemu in Droti državi. Guyana je dežela morilcev, ve'eizdajnikov. sro-ijufov... in ječarjev, jetniškili uradnikov in guvernerjev. A med morilci, ve-leizdajniki. tatovi niso sami zločinci: med njimi so tudi do nedolžnem obsceni. ki jih je zlovešča usoda iztreala iz rodbinskega kroga, ki iih ie nezmotljiva roka pravice izgnala z domače zrude lia daleč v nezdravo, okuženo, z bacili ore-natroano Ouyano Peke! imenujejo Francozi Ouyano Tisti redki radovedneži, ki so irneli no-guma, ogledati si deželo od blizu, pravijo. da je ta izraz še premi!... Ne samo. da so deportiranci podvrženi najhujši brezobzirnosti proti kateri ni nri- tožbe: ne samo. da morajo opravljati dela. za katera mi Cvrooejci skoroda nimamo izraza: vse to bi se Se tako ali tako dalo opravičiti: Dravica zahteva, da ie greh kaznovan. Ali naihujše je ono strašno podnebje, otrovani guvan-ski malarijski zrak., ki tekom let zruši tudi najmočnejšo konstitucijo. Zato ie vsaka obsodba na deoortacijo v Ouyano identična s smrtno obsodbo. Le ua je to nočasno umiranje še grozotuejše. Še straSnejše kakor giljotina ... Pred letom ie francoska zl>ornica sklenila, da se kazenska kolonija na Guvani ukine Ves kulturni svet je ta humani skiep soreie! z zauoščeniem. Ali do danes se sklep še ni SDrovedel. Nesrečniki na Guyani na trpe in umirajo ; naprej kakor so trpeli in umirali doslej.. : Kino J" r ,<• fe ' t v Л г * Kako rišejo kaznjenci Na levi: avtoportret Albineta Id Je bil obrnjen v dosmrtno ječo (iz katere pa je že trikrat uSel), ker je napadel in oropal vlak v bližini Orléansa (Francija). — Na de« sni: avtoportret dr. Brenguesa. ki je bil istotako obsojen na dosmrtno ječo, ker je umoril svojega svaka v Nizzi Dr. Brengucs Je pred kratkim umrl v kazenski kolo« niji. Filmski teden Poslednje čase je bilo v Ljubljani malo res dobrit filmov Opaža se pač. da se glav. oa sezona nagiba h koncu. latned boUiih filmov naj omenimo sledeče: Jaz te llnbim (Liane Hald, Alfons Pry-land) v Matici Ltuhavna zgodba ob »prero-tjevaniu pet la Spremllatl film g petjem. nI nova misel Prvič (Bela sestra) se Idela ni kai obnesla. To pot le bila harmonito popolnega Plim Je bil od publike sprejet zelo simpatično — Pisma, ki ga niso dosegla (po romanu baronice Heyklngove; Bem-hard Goetzke. Albert Bas«termami) je klasičen nemSki film. poln romantike lf ekso-ttčnostl. I«ra je dobra (nastopa« narboljSI nemSki ieralci) režiji tudi ni kat očHatl PHn> ie predvajal Dvor — Ideal le prinesel Jo-lando. historični film iz dobe francoskega kralia I^ulsa XI Plim ie prodnclrala firma Metro - 0ki filmski igralec Sveti.sla* Petrovič: 1000 dolarjev na teden Kmalu za ttm so listi lavili, da se je v Ameriki iz> kreala Lya de Putti. ki 10 |e angažiral Para. mount га 2t**l ck>l»rjev na teden. In prejšnji teden je priobčil pariški «Cinémagazine», (Li sc v kratkem odpelic v Ameriko Natalija Kovan ko. ki jo )e г-ajedno i njenim možem, režiserjem Turianskim, angažirala filmska rvrdka Metro«Goldwvn«Mayer. Drug za drugim odhajajo v deželo dolar« ev. Le uaiboljši seveda; za povprečni mate« ijftl se Amerika kakopak ne puh. Evropa e na ta način izgubila svoje naiboljše reži« ч-гје: Lubitscha, Buhoveckega. Stroheim*. Sjôstrôma, izgubila je Polo Negri, Gonrada N'agla. Vilmo Banky in nešteto drugih. Ali ic potem čudno, da evropski film od dne do dne bolj hira? Ali je čudno, da sega v svo« em obupnem boju za obstanek po tako skrajnem in opasnem sredstvu, kakršno je kontingenti ran je? Bilanca zadnjih let evropske filmske pro« dukcije ni kaj rožnata. Kvantitativno ni baš obupna, zato p» je kvalitativno močno, močno revna. Razen «Nibelungov», franco« akega «cCudeža volkov» (Le Miracle des Loups), nordijskega «Gosta Berling» ter morda «Zadnjega človeka» (Jannings) ne najdemo skoraj filma, ki bi ga bodisi po in« scenaciji, bodisi po režiji, bodisi po igri mogli postaviti v isto vrsto s«Kidom». «Bag» da a - ikim tatom». «Desetimi zapovedmi». "iPetrom Panom», «Olivrom Twistom». «Fan» tomom v pariški operi». «Scaramouchom» itd., da niti ne omenimo «Pariške metrese», »Lova za zlatom» in komičnih filmov s Ha» roldom Lh>ydom, Busterom Keatonom ter nedosežnim Chaplinom. Evropski film je v dekadenci. To je dej« stvo, s katerim treba računati brez sleherne sentimentalnosti. Svojega propada si je de« loma sam kriv. Evropska filmska industrija je imela i voljo i moč, imela pa ni denarja. In še nekaj ii ie manjkalo: rezumevanja za pravo poslanstvo filma. To. predvsem to. je izrabila Amerika. Pokazala je dolarje, pri» vabila k sebi najboljše evropske moči ter jim dala povsem proste roke pri izvrševanju njihovega poklica. Izgovorila si je le eno: scénario mora biti v prvi vrsti preračunan d* okus ameriške publike, z drugimi bese« Pismo iz Splita Odkar je stekla liška železnica in ie Solit dobil ž njo železniško zvezo z ostalim svetom, se opaža povsod znatno napredovanje. Izvoz dalmatinskega vina in cementa je občutno porastel. m tudi cene raznim produktom, ki so se prej uvažali morskim DOtom. sedai pa po železnici so se znižale Med Vranii-cami in Solinsko cesto se gradi obširen kolodvor, ki bo služil predvsem trgovskemu Drometu. Tam je tudi projektirana bodoča trgovska luka. ki se bo — čim se najde potrebni kredit — takoj začela graditi. TtKii v mestu se opažajo spremembe. Ze pred otvoritvijo liške Droge so od železniške Dostaje do pristaniškega poglavarstva uredili cesto in jo tlakovali z velikimi kamenitirrr Dloščami. nekako po tržaškem vzoru. Sedaj se urejuje luka: popravlja se valolom in širi se obala Dri stari ladjedelnici, ki so jo Dreme-stili v poljudsko luko. Split bo na ca način dobil Drekrasno tlakovano obalo od valoloma do vznožja Marjana. Tisti kos obale, ki služi za poletno večerno promenado, pred Dioklecijanovo palačo bo tlakovan s cementom. Skoraj vse hišice, ki so bile v svoji različni velikosti tako !epo prilepljene ob zid Dio- klecijanove palače na obali, so izginile. Na njihovem mestu so zrastle nove. zgrajene po novem načrtu, v enotnem i stilu Tudi domače košate murve so mo-; raie svoje mesto odstopiti tujim pal-j mam. Spličani orav posebno gojiio vsa tista ! mesta, ki služijo za sprehaianje. Tako so hrib Marian prepredli na vse kraje z belimi kamenitimi stoonicami. da se ti zdi kakor bi stopal po stopnišču kakega velemestnega grand-hotela Tudi zunanje lice Solita — obalo — likajo in popravljajo. da bo prvi vtis na doš'eca čim lepši. Znotrai je mesto ostalo seveda tako kakor je bilo. Posebno zapuščen je stari del mesta, ki se nahaja v Dioklecijanovi palači Letos pričakujejo mnogo gostov, posebno Nemcev, ki so že potom svojih turističnih uradov najavili svoj prihod. To je zvezano seveda s precejšnjimi težavami ker primanjkuje dobrih hotelov. Splitski potniški urad Dridno deluje na tem. da se gostje čim manj izkoriščajo ter da odidejo z naše rivijere z najboljšimi vtisi. Veliko zaslug za to ima predstojnik splitskega potniškega uraia g. jakob Culič. k' neumorno deluje na tem da se turiz;m ob dalmatinski rivj-ri čim b^li ra?\ iie. ^,;eeovo nri?r Vteko« le da- da mi: happy end je conditio sine qui no« Zakaj od tega pravila je izvzet edin- Ch»| lin... ln Lubitsch, Buhoveuki, Stroheim < pristali: danes so njihovi filmi naibd<>lio Valentino: P», ramount). — Poročna noč samcev (komedy v šestih aktih z Normo Shearer in Konra» dom Naglom, Metro^Croidwvn). — Izguhlie« ni »vet (Wallace Beerv, Lewis Stone. Almi Bennett: First National). — Fantom v riški operi (po romanu G Lerouxa; Lot Chaney. Marv Philhm, Norman Kerrv: Mo. tro Goldwyn). — Madame San.s«Gêne (Clo ris Swan-*»n. Paramount). — Glupi defko (veseloigra v petih aktih, Richard Talmsd in Mildred Harris). NA DUNAJU: Buster Keaton se ženi. — Newvorški tr. govci z dekleti (ameriška nr«vstveno»krimi nalna drama po podatkih in manusknpti newvorikega polici)skega ravnatelje) -Slepa ljubezen (nravstvena drama. Lil Dn gover Conrad Veidt. Emil Jannings) — Br liibud (The Syan: po drami Fr Molnane A Meniouiem In R Cortezoro v glavn vlogah). — Robin Hood (Dougla*. Fairnanks — Tajinstveni sherif (drame z divjega it Čada; Tom Mix). — Kadar kraljičina Iji* i... (Norma Talmadge. Eugen O'Brien). V PARIZU: Buster Keaton s» ženi. — Sirota (Sans Famille, po romanu Hectorja Maloja). — Doc IX., Zorrov sin (Douglas Fairbanks) — Drra orel (Rodolfo Valentino). — Mladost (E!e» anor Boardman) — Jean CTiouan (francoski historični film v osmih epohah). — Ray mond ne mara več žensk (Raymond Grifi fith). Paberki Jan Torrence, sin znanega filmskega igral, ca Ernesta Tocrenca. se je istotako posve til filmu. Mladi Torrence, ki šteje jedvi 18 let, baš končuie svoje študije na «lligh School» v Hollywoodu. Prvif sta oče in sin skupaj nastopila v filmu «The Pony E* press», ki ga je režiral lames Cruze. Paramount pripravlja dva velika filma ii slavnih dni ameriške zgodovine Prvi bo p» svečen Teodorju Rooseveltu in mu bo na< slov «Rough Ridcrs» (Robati konieniki). Snov filma bo vzeta iz boiev na Kubi. -Drugemu filmu bo naslov «Old lronsidcsi (Stari veterani), snov pa bo vzeta iz Seccsij' ske vojne. Sestri Gish sta ob priliki preraijere «R» mole» v Clevelandu povabili k sebi ne obed mlade deklice, ki so bile rojene v tem stu. A ne vseh; vabljene so bile le tiste stre, ki jim je bilo ime Lilien, ozirome Do rothv. Originalnemu povabilu se je odzvalo nad 300 deklic. Vse so dobile za spomin lepo bonbonjero z 1 kg bonbonov. — A r.e> riški listi pišejo, da sta postal: od takrat 1 Clevelandu imeni Lilian in Dorothy mo derni leč naokoli znani oštir. ki s svojo duhovitostjo. prijaznostjo, postrežljivostjo in ljubeznivostjo vabi v svoj — zadnje čase renovirani. razširjeni in prijetni -lokal trume oboževalcev dobre dalmatinske kapljice Komaj si sedel za miza že te je zagledal in na njegov oster žvižg prileti k tebi kak mlajši član nje gove mnogoštevilne familije. da te po-1 streže s finim opolom. okusno pečenimi i ribami ali imenitnim domačim »pršu-j tom« (surova šunka). Tako Splirčani čakajo Doletja. ko se začne kopanje in vsakdanji od 11. do 13. ure trajajoči urnebes v kopališču na Bačvicah. 0 teff bom pa drugič poročal več. R. P. »VpSKOZOKriO ii če kupite nogavice brez figi »ključ*, ker eden par nogavic * Žigom In znamko (rde&v modio. zeleno ali zlato) „ključ" traja tako dolgu kakor Stlrj» pari drugih. Kupite eden psi in prepričaiče k) i Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Začetek ob 20. url fetrtek. И-: «Deseti brat». F. Petek. 13.: Zaprto. Bobota, 13.: «Henrik IV.» C. Ljubljanska opera Začetek ob pol 20. url četrtek, 11.: Zaprta Petek, 11.: «Teeca». B. Gostovanj« g. Roberta PrimožK* is Zagreba. Sobota, IS.: «Grofica Marica». Izven. Mariborsko gledališče četrtek, 11.: «Cigani» C (kuponi). Celjska razstava Ivana Miklavca T nedeljo ob 10. dopoldne ee Je otrarlla t Celju razstava gg. Ivana Miklavca ln Slavka Modiea. Razstava Je odprta le kratek ia« (Stfri dni); na njej ae nam predstavljata dva nova človeka: stric ln nečak. Razstavila sta vsak po približno 40 del, torej dovolj, da si človek napravi sodbo o razstavljenih predmetih. Govoril bom v nastopnih vrstah samo o mlajšem slikarju Miklavcu. Vredno je namreč da kronika naše umetnosti zabeleži njegov prrt nastop In njegovo ime. Iran Mlklave je osebnost, kalkritae ne srečamo vsak dan v javnem življenju. Kljub mladim letom ima pod seboj trdna tla. ki mu dajejo poleg mladenlSke prož-ncstl in revolucionarnega duha poeebpn poudarek, čisto neopažen je raste! Ivan ML. Kavo med svojimi vrstniki, zato na« ta njesova vizitka tembolj preseneča. Le krepkim natnram Je dano, da ee jih ae dotakne moderna bolezen malodušja. Ivan Mtklavc Je rastel v podzavestnem Sekanju in tipanju okoli sebe. Sprva ee je morda ljuberrtvo pozabaval z motivom, ki Kg je zanikal, hudomušno je poljubeznlčfl e to ali ono lepoto, ki Jo Je nagel. Na ta način je nabral celo zakladnico efektov katere Je vrgel na platno ali na papir. Jih pri-tnerno razporedil ln združil v celoto. V розпејв dobi pa viMmo, da nadomeatl nje. rrim otroško razigranost resen mieedn svet. Mrzl» gtdhta« misli m iNrte e toplo, toda ah^traktao pejtsuvauo lepote, Mlklave ie fapovedaj svojo m&ksta» a tarvo, linijo ln « tretjo dhnemsljo — e prodorom. On gleda ln vidi. V drevesu n. pr., H vzbuja njegovo zantoanje, ne I4če poe-r!j», v rogoviHastem vejevju ne ISče simbola И petnem! tolitertm drugim stvarstvo nBvida- Do reSItve prihaja od čtetn druge strani. Njegovo občutljtro oko meri ras. dsJto med seboj ta drevesom, med ozadjem te razdaljo sa leve, desno ln na vse strani Tu se pričenja razvozlavanje tistih finih itt>, M predejo od predmeta do predmeta ftoJ pajčolan — castor duSe. Ce Je dobila ivettoba de*top ▼ to rarpoSoženj«, Je učinkovala vCaeS) naravnost brutalno. O pestri, ia je sicer kolortt nad vao mero, tod» prêt-kala Je vse flneJSe detajle ta kontraste, «ele moCneJSe konture so se JI eoperatavlle ta Jo zajezile. MfkJave Je »vefcoden, prost h ljubi tepremeanbo, kakor zahteva motiv la oku«. Tudi v barvi ae reeotfeva to nje. goro staKŠCe. Dobe osladnih JetJčnlh barv ie J« preBveia. N» nja mesto je stopilo krepko, moško podčrtavanje kontrastov, ki ntpraivJJado Caaiï» vtis, kakor da Jih Je slikar prinesel te ottta življenja. Te barve so {"stokrat umazane, a vedao resnične, brei B'isU ta bres lwpotMJa. Kaj naj rečem e MSclavčerfh motivih T To je «vet вкговнпЛ razmer Slovenskega Itudenta. ki »če sam v sebi svojo «fflro in idravje. V akvareMh In paeteUh srečujemo Do! rajsko, Gorenjeko ln ljubljansko okoli, eo — kamor ga Je pa« aanesria pot. Njegova iVvjvretaa tehnika пћпа nfkakega dOstant-Лпјјл madeža na sebi Radi tega mu močen občutena hea >ttuat naše pokrajine ne dela preglarriee. GtaettOl» Je pTceheičH ovt. r* ki navadno spremljajo samouka, in Je loseget. da ee zâtvajo barve v potooecčnlh tttensali droga r drago, ee medsebojno dopolnjujejo ter dajejo Week in SMJenje sebi in ofcoîlel. Jezik umetnosti Je mednaroden ta ves. 4ar je govor naSOi ljudi sune naA. Kjer ceha svet besede, pa nastopîjo simboli Caakar ga Je pokazal ▼ naSem «lovstvu s nogotoo tačjo, Mfflrtave g« Je na£el ▼ tetem Bothru. Tako Je P «tal njegov »Шврес Jer. iejc. Problemov v tej sliW ne bi tekal za-t.m .Neznosna trtSa, a katero tfSčt očrnelo t^movje močno Jernejevo rahlo unognje. e« postavo, Jerneïeve bedno začudene oči rrrsAuJoče uprte v еипЈвје — vee to je Tredno ametulka. Кимгм jned JerneJea Je prasee. Pravkar Je cffi Jernej njegovo *sebtno nazaj r stekleirtoo. Tako etoji, tik prrart odhodom . . . V barvah Mlklave navidezno ne ■pove festi, čemn «odIT taloetno pričakovanje n« potrebuje sJerfkoetaJo krtteetega koHorlta. i i roka, koma.) vMao «Љвеобев* ptoefcev bolj vpije po onem zagonetnem nečem, kakor vsafca druga prispodoba. Zato Je svetloba, ki lije čez hlaipčerv hrbet .preprosta, vsakdanja. S to sliko se Je lotil Miklaveo velikega problema: iskanja naSe narodne duše. Smisel in zmožnoet za kompozicijo večjega sloga, kar je na naâih razstavah 2e redek pojav je dokazaj popolnoma. Nje-gova pokrajina ob Savi učinkuje naravnost monumeaitalno. In razstavljalec nI niti bres humorja ter prinaša celo — karikature. Ivan Mlklave« Je doraeteJ pogojem, ki Jih stavi na človeka umetnost ta smo radovedni, kaj bo pokazal v bodočnosti __LJ- Uspeh jugoelovenske grafične razstave v Curlhu, o katerem smo deSoma že poročali v naèem listu, Je prav znaten. Švicarji so doslej kupili 43 grafičnih listov ta 3 plastike nažlh umetnikov v bronu. Мапјба razstava Jugoelovenske grafike se nahaja sedaj v St. GaJleou, delajo ae pa tudi priprave za otvoritev poletne razstave naSe grafike v Berou, ta sicer v prostorih Kunsthalle. Ta razstava bi trajala meeec dni ln bd se otvorila 10. Junija. Razstava umetne obrti v Zagrebu. Udruženje za propagando domače jugoelo-vetnske umetne obrti »Djelo« pripravlja v letošnjem mesecu oktobru veliko razstavo naše umetne obrti v prostorih umetnostnega paviljona v Zagrebu. To bo prva razstava te vrste v naši državi, ki se ргетеве pozneje iz Zagreba v Beograd. Kdor se Seli udeležiti razstave s svojtml deli naj plSe glede taforn ici) prof. Tomlslavu Kriz. manu, Zagreb, Ilica 85. 25-letnica igralca 8ot!rovi6a. člana beograjske drame. V ponedeljek zvečer Je slavil član beograjske drame, gospod Dra-gutin Sotirovlč 251etnico svoje igralske ka-rijere. Sotirovlč je marljiv Igralec ter Je nastopal s posebno velikim uspehom v Shakespearjevih ta Schillerjevih tragedijah ter v srbskih narodnih Igrah. Za jubilejno predstavo si Je izbral umetnik Peci- je Petroviča komedijo »Ploha.« • Petlndvajsetletnlca Igralca Novakovlča v Sarajevu, član sarajevskega gledallžča Fran Novakovlč obhaja te dni 251etn'lco odrskega udejstvovenja. Nastopal je največkrat v epizodnih vlogah, pripadal Je raznim potujočim družbam ln provtacljal-nim odrom, igral pa Je moderen ta klasičen repertoar, v katereim se Je čestokrat pokazal Igralca lepth sposobnosl l. Razstava mlade grafike v Zagrebu. V zagrebškem ealonu Ullrlch so te dni razstavni svoja dela mladi grafiki: Avgu-ettačič, Grdan, Mujadžlč, Peônîk, Postruž. ntk ta Tabaiovlč. Razstava bo odprta do 20. t. m. Zanimiv plebiscit gledališke občine du. najskega Burgtheatra. Dunajski Burgthe. ater Je razpisal plebiscit za izbiro klasičnega ta modernega repertoarja. Glasovalo je približno 2000 ljudi. Vsakdo Je smel napisati na listek po enega klasičnega in enega modernega pisatelja. Izid tega za ljudsko psliho nadvse interesaatnega glasovanja Je bil sledeči: največ glasov Jc dobil Shakespeare (drame: Sen kresne noči. Beneški trgovec, Korijolan. Ukročena trmoglavka). TaikoJ za Shakespearjem sledi "Wilde, ki Je doM ogromno število glasov za »Pahljačo lady Windenmere«. Na tre.tjem mestu je Ibsen (Peer Gynt), potem eled! Rastand (L' Aalglon), Schttiitzil«r, Cal. deron (Sodmik Zalamejskl), Freytag, Heb. bel, Goethe, Grilllparzer, BjSrnson, Haupt-mamn, Wildgaais in Galsworthy. Manjše Število glasov Je bilo oddajnih za Schita-herrjevo »Zemljo«, za Scribov »Kozarec vode«, za Nestioya, Bahm, Rajmunda ln druge. Uprava gledališča se bo ravnala po tem glasovanju ta bo prihodnje leto sestavila temu odgovarjajoč repertoar. Mânes na Dunaju In v Parizu. PraSko umetnléko društvo »Mânee« Je sklenilo pri rediti razstavo del svojih članov letos spomladi najprej na Dunaju, potem pa v Parizu. Bonsels na Dunaju. Pisatelj Valdemar Bonsela, avtor »Čebelice Maje«, Je prošle dni predavaj na Dunaju. Njegovo predavanje Je jasno očrtavalo njegovo novo fazo pisateljskega razvoja, И gre iz filozof. Ske refleksVrnoett k naturalizmu. Pisatelj Je čital poglavje lz nastajajočega romana »Zvezda brez ton ena« ter otroško novelo »Prva ločitev«. Sovjetska enciklopedija. Državno za ložnižtvo v Moskvi Je dalo na svetlo prvi zvezek sovjetske enciklopedije, M Je pre. računana na Sest knjig. Zvezek obsega 823 strani ter Je tipografsko vzorno Jzvršeij. ▼ vsebtaekem oziru Je drtan strogo v zml. slu marksistične ideologije. Da najboljši je to znaj, Colombo Ceylon čaj! Iz glasbenega življenja so Koncert Ševčikovega kvarteta (V Unkmu, dne 9. marca.) Da hI čuM, če&to tako vteoke bi tako impekabitao Izvajane komanne koncert o kot Je btt DoooJ&ni! In da bi Jim znal« naša LJubljana poevetW Se večje pozornosti ta hvaležnosti vsaj s tem, da bi do poslednjega kotička napolnila tudi sa Intimne koncerte sicer veUko untan&ko dvorano 1 O protevajajočjih umetnikih ae bom kopičil hvale. Ves avet Jih pozna ta eenl za plemenite, prvoredne taterprete kvertetne murike, vs4 vedo, da so gospodje Bogoelav Lhotsky (I. vil.). Karel Prochasika (II. go-eil), Mora vee Karel (viola) ta Frane Pour (čelo) umetniki, ki umejo poslušal cm ras-tolmačltl — kot le malo kvartetuih udru-4enj — vso globino ta moč podanih skladb, odtehtati ta odmeriti ritem ta dinamiko, da te potegnejo z neodoljivo silo seboj v čudoviti svet resne, visoke muzlke. Vsak teh štirih virtuozov Je posvečen služabnik boginje glasbe. Instrumenti Jta) v skupni Igri pojo tako sMadno to tako zgledno se znajo podrediti drug drugemu, da često težko izločiš lz vrste skupnosti posamezna odpevanja njih nas t rojev. Najprej smo čul1 Dvofaka, godalni kvartet v g-duru, opne 106, ki so ga mojstrovi krajani роЛаИ tako energično, vzpeto ta Jasno, da smo mogli v vsej razgibanosti, pestrosti ta pojoči melodijoznoetl vžltl to tehtno skladbo. Nadvse rakrivajo ta uvteresamten nam Je bfl kvartet v c-duru Poljaka K a r o 1 a Szymanovskega. Ta odični komponist je bil rojen 1. 1882. v Tymoszrtrki v Ukrajini, učenec Noelcovskega na Konser-vatoriju v Varšavi Proslavil ee Je najprej s klavirskimi kompozicijami (znana sonata op. 21) ta simfonijo v b-duru op. 19, ki sta obe komponlranl v sona/tnem etavku (tema s varljacijaml, fuga). Uglasbil Je tudi operi Hagîth (1 akt) ta Kralj Roger (S dejanja), И sta pisani v duhu Rlcharda S traites a, ampak z močno oeeibno noto. V bolj zapadno kot slovansko (rusitoo) orientirani poljski komorni glasbi se Je odlikoval Szymanovgkl zlasti • kvartetom, ki smo ga nocoj čull, in ki je doživel premiere po kvartetu varšavske Filharmonije i 1924 ta so ga lani proizvajali tudi na feetlvaln T Benetkah. V tri stavke rewMjetna umetata* Je vse-ekozi moderna ta se nagiba ▼ atostataoet Prvi stavek (lento aseai) ae Je poudaril po nastopni temd v 1. v toi bil, jflaetl s medigro (scherzando burleeco), ki Je Izredno peetra ta diihovlito zgrajena. DrugI del (andamte sempllce), ki prične Sn modo d'una canzone Ima zanimive rltmično-harmonlčne varia, cije, tretji stavek pa se po dveh unteono sunkih (piano ta fortisalimo) ta trltaktni temi fuge z začetnim violočelom raz. giblje v mojstrsko stopnjevanje ta tehnično zelo ekstravagantne domislefke. Ta stavek je tudi posebno pisan, vsak Instrument Srna svoj dur, 1. violina (a_dur), 2. violtaa (fis-dur), viola (ee-dur), čelo (c^iur). kvartet je napravil močen, deloma mešan, deljen utis. Namesto na programu objavljenega Mo. zartovega <1dur godslnega kvarteta št. 4. eo umetniki dali Istega ekJadatelja-klaslka Kvartet v b-duru št. 9. V njem so odlični interpretl, ki očlvldno teže bolj v klasUko ta predvojno komorno literaturo kot v Szymanovskega et eonsortee, pokazeB vso evrrîo emlmentno reproduktlvno moč. Vse stavke (allegro, larghetto, menuet (moderato) ta allegro aseai) eo umetnik! odigrali bravurooaio. — Po viharnem ploskanju eo navrgli še par komadov. Pa 8e pritrevanja ln zahvale nI hotelo b№ konec. P. K-n. Zikov kvartet v Pragi Društvo za komorno giaôbo v Pragi Je dne 1. ta 8. povabilo Zlkov kvartet, ki nas Je seznanil z novostjo sodobnega skladate. Ija A. Kustererja tz Karleruhe ter nam Je razen tega podal v vzorni interpretaciji stara znanca Borodina ln D vojaka. Kuste-rerjev kvartet se ml dozdeva tehnično nekoliko pod vplivom Btademttha. že uvodni stavek je občinstvo ogrel. Navdušenje ee je stopnjevalo od točke do točke; vrhunec je bil emturSjaetlčen sprejem Dvofakovega kvarteta v Aa-duru. Dne 8. t. m pa Je bil kot prva točka na sporedu Lhotkov kvartet (zagrebški). Po koncertu so me povabili Zlkovel v svojo družbo ter so ml pred veem pripovedovali o predstodeffl turneji po Jugoslaviji. Navdušeni «o od našega občinstva ter trna jo namen seznaniti Strjl svet, posebno češko ta Nemčijo, z deli jugoslovenski h avtorjev. Prej&njl meeec so abeodvlrali turnejo po Nemčiji ta Danski, kjer eo bfil kot dobrodošli znanci povsod prisrčno sprejeti. ZSkovci so v glavnem taborni Interpretl modernih skladb. Društvo za moderno glasbo Jih Je najelo za 13. t. m., da podajo večer muzfkal. novosti (Schčmbergov kvartet s sopranom, Schulhoffov kvartet ta Miran Jaro: 0 idejnih smereh v sodobni francoski književnosti Ma dob« očMoje teraatto prehajanj« ta prvtaeko preratjacj«. V vseh delih seda-Kjcetl lahko aaelednjemo ргеосетНвг ž« «etaJJeatt In «postavljanje aovfh vred. »Ot To J»renar»t}«mje pa j« poMtmo «antmi-»0 prt narod Sv, prepoJw*h a «rifcovi Teft-•toletne tradicije, kjer at stojita v motel oprekj dva enako nvočn« tebora: tabor de. ki tabor večnih hieedwicev. Med francoai «• tradldjonale» sateteajo k vi. tan čtateffi stavka, Jnscdb ki btatrfls misli, Ргзаљ ta vedrih gledanj, kakor, da hI b!e bistvene lastnosti famioo^fcega duha •uno jasnost. Mouat, reZkost. Jesa Qtr«ndoux, eden od aelo po. HembnA «odobmdkov. Je baâ т tem ozira krepko te odločno tajev«: »... r XVia «Wetta «o saCeU pWwUljl n nekaj časa ta pa, da M prtUgaBl aasrtaunje «m Mr. lega StvrS« občtastva, nperabljaO borbeni •fcg črtama Jamoot, (taritoK te točnoet ▼ teratanju. Toda to J« UU «amo leto eaa •bitka. cm imjttfinort tmeoMIcs, kl pi •o io nekateri prekomerno гвжуД te Jo tako pomotoma oaseCSI aa bdstveoo Črto •roj« matertaSaoe. Zdi «a m» pa, da «e Ja taza rvm. veka traneorid «lo« toeverfl pravi «arvri, kajti nai jeoflk Ja hfl no nenavadno boga« r ta-totovH te Htndemithovo sonato za solo.violo). Izmed desetih sezonskih koncertov Imenovanega društva bo ta ne-le najtežji, ampak tudi najlnteresantnejši. 6. t. m. eo Imeli koncert v Brnu, torej fo do aprilove turneje po Jugoslaviji temeljito zaposleni Izmed petih ofictjelnlh kvartetnih udruženj v Pragi bo Zikovd poleg »Češkega kvarteta« najbolj priljubljeni. Slavko Osterc. G. 8rečko Kumar, dosedanji zborovodja Glasbene Matice v Ljubljani, odhaja dne 16. t m. v Zagreb, kjer prevzame mesto dtrieenta pri pevskem društvu »Kolo« ta službo učitelja glasbe na zagrebški »Mu-zički Akademiji«. Na to mesto Je g. Kumar tmenovan s posebnim odlokom prosvetnega ministrstva. Komorni koncert Ade Poljakove v Zagrebu. Slovita ruska pevka Ada Poljako-va nastopi izkusn h lamah univerze v Minesoti so pričeli predvlavati železno rudo po no» vem po.topku Ride ne talijo več v visok.h pečeh, ampak jo zdrobijo m spravijo v moč» no vrtečo se cev. v katero stiskajo z drige strani plinasto gorivo, ki ugreva rudo -.talno na 1800" Th. kar odgovarja okroglo 1000" Celzija. Ko odstranijo tvarino iz tega kotla, je sicer počrnela, sicer se pa na njeni struk» ti ri m nič spremenilo, ker je temperatura prenizka za taljenje železa. Produkt, ki za» pušča cev, vsebuje pohg železa še kreme» niak. ki ga odločijo z velikimi magneti. Ti magneti pritegnejo iz zmesi železo nase. kicmenjak pa se izpira z močnim vodnim curkom Pr'dnhljeno železo je v obliki pra» ha za prevoa neuporabno, zato ga stisnejo v kose, ki so podobni opeki. Postopek ima pred prejšnjim to predno^ da omogoča še racionaio predelavo žel zovih rud s 30—40 odstotki vsebnosti želi za, na drugi strani pa uporabo cenejšeg kuriva. Visoka peč rabi namreč precej ko. sa, ki ga je treba pripraviti iz jako dobreg premoga, ker ne bi bil vsak koks zadustn resistenten. Novo napravo se pa dà kuril že z rjavim premogom boljše vrste, to -pravi, da ne vsebuje preveč žvepla. Američani bi ta nov postopek radi razš rili in uvedli v severni Minesoti in v Mich ganu. kjer so velika ležišča rude, ki vsebu 4(i—45 % železa. Po novem načinu bi se da' predelati povprečno miliiardo ton železi ri.de, ki ie b.la'do sedaj nerabna za železi, ir jekleno industrijo. Taka ruda je tudi i Španskem v Ovicdo. kamor so poslali Am ričani že znanstveno ekspcdicijo, da ugi tcvi. da li bi se izplačalo tudi v Evropi z četi s predelavo železa po novem načinu Industrija sintetskepa alkohola na Či Skolovaškem Češka špiritna industrija i stavila poljedelski akadem ji na razpolag večjo vsoto, da bi slcdn'a ugotovila, da ima sintet čno dobljeni alkohol isto fizil loško vrednost kakor oni. ki ga pridobiv lo po starem načinu potom kipenja. Po. sebno važno se zdi vprašanje, ali ima sin» tetični alkohol isto sež gno vrednost in dali ima na organizem kakšen neugoden vpliv. V komisijo za preiskavo so Mli izvoljeni iz agrikulturne visoke šole v Brnu prof. Duhaček in Taufer in profesorja praške teh nike Stoklasa in Vilikovskij Rešitev pro» blema je velike važnosti. Na Češkem obra» tuje 956 tovarn za špirit, ki pridelujejo al» kohol iz meiasse. S ntetični alkohol p vajajo v Švici; v večjih množinah bi ga naj začele izdelovati kokerije v Moravski Ostra vi. Imlii Spomenik ameriškim letalcem v Parizu Osnutek za spomenik, ki ga nameravajo postaviti Francozi v svetovni vojni padlim ameriškim letalcem - dobro-oljcem v parku Villereuve-Г Etang blizu Pariza. Lovstvo m ribištvo K sezoni Pomlad se bliža. Solncc se vsak dan mudi dalj ča.-,a na nebu, Vibe se košati jo s sre» brom žametast.h svojih mačic in na visokih bregovih, kjer je že razposajeni jug med snegom in ledom oprav.1 svoje delo, pa poganjajo zvončki in trobentice in prisluš» kujejo ščebeteči pesmi ptičkov v še vedno golem drevju in gimovju, med katerim se vije potok in drvi v dol,no. Poredni valovi njegovi se pode, love m igrajo kot živahna deca na ulici v vasi: begajo, skačejo, vičejo, sc smejejo, šume in vrišče, žubore in šele-tč v razposajeni prešerno-ti svoje večne mla« dosti. Kakor v pozdrav veselim prlhajalcem z višin nalašč nastavljena j.h sprejema njiho« vih pestrih posestrim šarena vrsta postrvi, obrnjena proti njim, zroča j in iz oči v oči. Predpust je minul, čas rajanja in ženitve, ki se je priče! zanje že v pozni jeseni, je končal že pred pepelnico. Minula je ljube« zen, ostala je le ogromna lakota, ki je vslo» čila sicer lepo valjašte grudi potočn.h kra« sotic. Kaj se hoče? Ljubezen je draga stvar, in terja žrtve. S podvojeno silo bo sedaj treba skrbeti, da se čim preje popravi za» nemarjeno toaleto in zgubljeno obliko. Drobne polžke, ličinke, črviče bo treba prid» no pobirati po dnu, dokler glavne delika» tesc: muh in mušic še ni, da bi rajale nad vodo, ali jih vsaj še ni v zadostni množini. No. tako v opoldanskih urah, kadar žarko solnce boža in zlati bistrih valov penasto srebrnino, pa že kaka iehkomiselna plesalka v svoji nestrpnosti izzivajoč zaljubljene če» stilce svoje zakrili prelestni svoj šimi. En« krat in nikoli več! «Tako ji je ljubezen v pogubo.» Pa hvala bogu. če tudi ni miza posebno bogato obložena, vsaj tistih notoričnih sne« dežev ni, ki jim ni nobena baletka dovolj dražestna. nobena ne dovoli visoko rajajoča, tistih lipanov, ki zdaj zaljubljeni preko ušes puščajo v nemar vse, kar leze ino gre, in se poleg svojih svatovščin brigajo kvečjemu še za sulčje iskre, s katerimi sladé sledči dr» stečim se sulčjim parom svoje ljubezenske avanture. Ponosni kralj naš'h vodâ se sedaj seveda tudi ženi in se bo ženil tako nekako tja do majnika. Za ta čas si je vsaj vzel dopust in ne pogleda najlepše postrvi, pa bodisi, da bi mu sama silila v goltanec Sulci so brezdvomno liriki, dasi izgledajo kot pravi filistri, seveda malo zanesljivi in ved> no pripravljeni omalovaževati paragrafe in ostale zakonske odredbe. Toda kadar prično veslati in plavati svoje lirične občutke, je zanje ostali svet odumrl Samo sulklja. sa« mo ona in še enkrat ona! Kaj jim mar me» dena zanka, ki jo zavratna senca polaga od repa navzgor in jo zadrgne pod ušesi: kaj i'm mar dvoje iskrečih se oči. ki so se zasadile v njihovo telo kot trenotek na t6 jeklenih osti ostri trnki v njihovo strasti drhteče meso! Krvav curek, v smrtnih teža» vah trepetajoče življenje, par zamolklih udarcev po glavi — in konec je ljubezenski drami. «Tako je ljubezen vsem v pogu» bo»: mušici v zraku in ribi v vodi. In nam ljudem? — Lovca , VTII. letnia, marčna številka je pravkar izSla s sledečo vsebino: Ing. Anton Si vie: Polh. — A. Maglič: Kiju na« — Fr Bračnn: Za zajci — Letošnji sejem za kr.žuhovtno — VI Kapne: Ma. rec. _ Dr A. Munda: Samosvoji rlbar«ki okraji. — Iz lovskega nahrbtnika. — Iz rtbaa-ske mreže. — M aH oglael. — Llelco-sajevko J« pogodil- какот po. roča »Lovec«, v občinskem lovišču Selnl-škem ob Dravi na loviSču lovske družbe v Ruftah g VHctor Glaeer tz Smolntka. Glava zveri Je bila tem nord eča. uhlji črni. na notranji Rtra.nl rdeče obrobljeni, zgor-nji del vratu Jp bil črn. medplečje Je Ime-la Orno. temeljna dlaka po hrbtu pa Je bila rdeča. Vsaka dla/ka na koncu je bila črna. v sredi pa bela. Strani so ee svetile In nekoliko svetlejši barvi kot hrbet. Podbra-dek je imela žival temnosiv, grlo, pral In hrbet pa črn, bila je torej vsekakor prava sajevka (Brand. aH Kohlfuchs). Sajev-ke prištevamo lahko že k velikim redkostim. Tudi taikoimenovane križarice (Kreuzfuchs), ki nosijo od smrčka vzdolž celega hrbta do konca repa črn pramen, ki ga drug, viječ se od prednjih nog preko ramen, križa, niso nič manj redke. A tudii popolnoma črni različki lisic-zamoik se izjemoma dobe. Pred vojno so plačevali v Rusiji krzno takih živali ?o 300 rubljev. — Kot nadaljni različek je še omeniti lisi-co-sivko (živečo v Ruski Tartarskl), ki je pa tako redka, da je bilo ukazano vsako tako krzno oddati carskemu dvoru. — S temi v arij «»tetami, ki se vse redno križajo med seboj, pa nima ničesar opraviti poleti sivomodrikasta polarna lisica, ki se na zimo pobeli, kot naša podlasica. Njeno krzno pogosto označujejo kot prihajajoče od lisice-modrice (Blaufucha), in begajo neuke ljudi z visokimi cenam! krzna, ki pa v resnici ni dosti višja od navadne lisice. Prave »modrice« ali kakor jih pra-viHno Eazivljajo: lisice^srebrnice (Silber. fuchs) žive v Evropi samo v zverinjakih: njihova domovina Je Kanada. Cene njiho. vega krzna so seveda horendne in znašajo cela premoženja. Radi tega Jih zadnja de-setletja v posebnih farmah gojé in redé in jih končno, kadar živali dorasto lo je krzno najlepše, umorê, navadno s klorofor-mom. ' — Volka Je ustrelil g. Ignac Schaffer, katerega je že dlje časa zasledoval v snegu in ga končno preseneti! v bližini raz-trganega srnjaka. Srečni lovec, Id je spra. vil že več volkov v prekoetikške livade, je to pot končal volka, ki je tehtal 48 kg. William Tilden Največja podmornica na svetu Angleška mornarica je obogatela za novo podmornico, največjo na svetu; X i. Podmornica, ki ie stala 820 tisoč funtov šterlingov (225 m Iijonov dinarjev), namerava v kratkem podvzeti vožnjo 20.000 morsk.h miLi. ameriški prvak in svetovni mojster v tenisu na odprtih prostorih. Svetovno prvenstvo na zaprtih prostorih pa ie. kakor znano, dosegel Francoz Lacoste, ki je «nepremagljivega» Tildena gladko premagal v treh setih. аоввввавввевававшашнввввввва ■ ћ, КепСј L ubifana priporoča svojo bogato izbero f-пШ površnikov za gospode 81 po prav zmernih cenah, aaanaaeaaessKBBBBBBaŒBsamrs-f Licencovanje plemenskih bikov v okraju Maribor levi breg, za leto 1926. V smislu odloka velikega župana mari, borske oblasti z dne 16. januarja ee je vršilo dne 4. In 5. marca licencovanje ple. meoskib bikov za okraj Maribor, levi breg. V Hcencovalni komisiji so bili gg.: zastop. nik velikega župana svetnik 1. Zidanšek, oblastni živinorejski referent Martin Z'i. panc, inž. B. Wenko, srezki veterinar Baš, srezki ekonom Anton Sega, dlslriktn! na. čelnik Srečko Robič tn živinorejski župni načelniki Alozij Zupančič. Marija Peklar, Thaler Franjo, Gamser Franjo, Dobaj Anton, Hauptman Stanko, Janžekovič Iva;'. Knehtl Karo) im Vollmaler Hlnko, Maribor ski okrajni zastop, k! Je Lmel vse pre!. priprave za licencovanje. je zastopal viši: oficija! g. A. HirschmugeL Licencovan o se je vršilo 4. marca v St. Ilju, Pesnici n Zgornji Sv. Kungotl, 5. marca pa v Mar:-boru in v Selnici ob Dravi. Dogon bikov je bil, razen v Selnici ob Dravi, popoln, do zadnjega bika, in sicer skupaj 78; od prignanih bikov je bilo pri strogi oceni le 32 za lincencovanje ne«To-sobnih. Kakovost prignanih plemenjakov ;e bila dobra, deloma prav dobra, reje skoraj prav dobre. Opazilo se je, da so se Se sprijaznili živinorejci obče z marijadvor. sko pasmo in da proti tej pasmi ni bilo ugovorov, razen nekaj neupravičenih " Pesnici. Pač pa se je ugotovila potreb» omogočiti živinorejcem na določenih kn jih v okraju nakup še čistih marijn dvorcev v manjšem številu Splošna sodba pa je bila, da je imelo lansko delo ma' borskega okrajnega zastopa lepe uspeh-Okrajni zastop v Mariboru je nakupil ob licencovanju 4 bike, ki jih razpostavi " Ciglence, Jarenino, Rošpoh in Selnico Muri. Skupaj je v okraju Maribor, levi breg. vseh licenciranih bikov 61 za okrog 6000 krav. Za naprej je treba živinorejo izboljšati z nakupom pletnenlc in p'em ■ nja/kov iz drugih boijših okolišev marlja. dvorske pasme. Podelitev častne diplome po velikem županu mariborske oblasti je predlagala cencovalna komisija za lastnika dveh '. -kov g. Weinbergerju Hugonu v Bre*=»'" nid I. državno nagrado v znesku po Din sta bili priznani Golobu Francu v Spodnjem Dupleku ln Majerju Henriku v St. Ilju v Slov. goricah. II državno na-j grado v znesku po 400 Din so dobili Iton-ko Mihael v Vukovskem dolu, čep F:: v Voseku, Gornik Terezija v Selnici Muri in Semenč Anton v Rošpohu. Nagrade okrajnega zastopa v Mariboru pa so bile podeljene: po 2S0 Din: Brat;-' Katalinič v štrihovcu, Jančič Fran r Gačniku, Galunder Filip pri Sv. Križu. Lo renčič Ana v Spodnjem Dupleku, Tcri-nek Ferdo v Vurmatu. Po 100 Din: P. nec Alojzij v Jarenhnskem dolu, Zupavč Alojzij v Vajgnu, Valentin Jakob v D:'i-gučovi, Vlasak Matevž v Gačniku, Bezj-^ Janez v Spodnjem Dupleku Po 75 Din: Opraviteljetvo Famostana Sv. Pavel v Pes-nlčkem dvoru, Dopler Jurij v Grušenib. Kuhner Henrik v Dobrenju, Belja Vinko v Rošpohu, upraviteljstvo knez. škof. pJ-sestva v Lajteršberpu, Kercog Josip r Selnici ob Muri. Po SOD in:šarman Avppi"-v Cirknici .Knežar Marija v Zg. Jako'>-skem dolu, Oamzer Ivan v P.aču, Ha i Franc v Svečini, upraviteljstvo Raci dvor v Krčevini. Hernab Martin v Selrr i ob Dravi upraviteljstvo Racerdvor v K* čevinL Po 30 Din: Bratje Katalinič » Štrihovcu. Ma.ier Henrik v št Ilju v Slov. gor.. Grm Janez v St. Ilju v SI. gor., nuš Josip v Grušovi, Polanec Alojzij f Grušovi, Mulec Ivan v Ložanah. Pur'^ii Terezija v Spodnjem Jakobskem dolu. Fras Martin v Spodnjem lakobskom flob.i. Brus Matevž v PHntovcu. Paskolo Julijans v Slatinskem dolu. Fras Ivan v SpodnjeTB Dupleku, Lipnvš Franc v Rošpohu, Zrnpar Marija v Slememu. Paskolo Julijana r Slatinskem dolu. Za prlgon bikov so se dovolila sredstva tz mariboiske okrajne blagajne skupnf 32 posestnikom hikov. Sokol iemija Sokola L v Ljubljani IV nedstio H- marca ob 15. popoldne na» Lpijo t veliki dvorani hotela Union vsi fiiir.ski oddelki z zelo pestrim in boga» sporedom. N« sporedu so telovadne tJC.t* Reklamacije in pevske točke mešs» Us 'rbora naraščaja pod vodstvom br. L toki. (Zvečer, ob 20. uri, nastopijo člani, da« [jt »enski in moški naraščaj ter sokolski zbor pod vodstvom br. Juvanca. Pri jdemijl sodeluje druftveni orkester. Mali oglasi, ki slutijo » posredovalne In socialne H Ženltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega namene občinstva, vsaka beseda 50 par, fl značaja, vsaka beseda Din I'—» Najmanjši inesek Din 5-—» |j Najmanj»! intuk Dia IO--v Za Sokolski dom v Šiški, Ipredstraii ljubljanskega Sokolstva, naSe« i »giinemu Sokolu v Spodnji SiiH, preti ^jrnoet, da radi pomanjkanja lastne te» „jdnice ln strehe zastane ali celo obne» ' e sredi svojega najlepšega razvoja in ____Le prijazni gostoljubnosti sedanje» f Ustnika njegovih telovadnih prostorov ; :ma zahvaliti, da more vsaj za enkrat „Лепо vežbati. A tudi to bo trajalo le rtk0 dobo, nakar bo moral izprazniti te» Ividne prostore. Ako dotlej ne dobi Ustne tehe, bo oetai na cesti. |D» se zberejo še zadnja za zgradbo po» Vona sredstva in s tem prepreči preteča Uirnost, je priredilo Društvo za zgradbo fckolskeea doma v Šiški denarno in efektno , katere žrebanje se bo vršilo 31. _irci. [Vrednost vseh dobitkov znaSa 200.000 Din t tega so glavni dobitki: |j novi Ford»avto, hrastova Jedilnica, ilr.ica, kuhinjska oprema, pisalni stroj, 1 premoga Itd. Din 15.000, Din 10.000 p jffh dobitkov Je 3140. Srečke stanejo po ^Din ter se dobiva io po vseh ljubljanskih ijjkah; razen tega pa se lahko naročijo „■ettno pri Druitvu sa zgradbo Sokol sko» t doma v Šiški. Ako se društvu ta akcija cči, je upati, da dobi šišenski Sokol ie [kratkem lastno streho. Še par tednov loči od žrebanja. Pozivamo »to vso |io Jii.vnoet, kateri Je na srcu prospeh na» _ delovanja, da v teh zadnjih dnevih fino posega po srečkah loterije za igrad» I Sokolskega doma т Spodnji Šiški Pozi» l-o pa tudi vsa naša sokolska in druga fmdna društva, da krepko podprejo pošr» valne Slikarje, da se njihova akcija kon» i z uspehom in da po svojih močeh pri po» trejo, da zraste v naši zavedni Šiški dom, [bo omogočal čilim šišenskim Sokolom polet ta razmah, tako da bodo lah» i r ponos našemu Sokolstvu. Občni zbor mariborske sokolske župe |.4tnborska Sokolska ž upa je imela svoj . redni občni zbor dno 7. t. m. dopoldne I Narodnem domu v Mariboru. V imenu se ga je udeležil br. dr. Fuoc. Da se tepca potek, so bOa izdana poročil» funk» lon&rjev tiskana kot 1 številka I1L letni, i hipnega Vestnika. Iz teh poročil posne» da je pomenilo poelovtvo leto 1925. |io v sokoistem delu kakor v javnem Jtljenju dobo krize. 2upa šteje sedaj 34 fitev in odsekov, izmed katerih pa ne h je jo vsa tako. kakor bi bilo treba, isti ee opaža škodljiv vpliv režima RR I društvih, ki so n* mikat in nemilost iz» na vplivni aferi radičevalri. Kljub temu \ je dosegla župa s ostalimi društvi ie za» oljive uspehe, tako slasti na medzletnih nah v Beogradu. V trenotku jo vse ie r imenju priprav za Pra^o. 3!agajni5ko poslovanje izkazuje ogromen fflet 235-587.86 Dm in vrednost iupnega oženja nad 53.000 Din. Prosvetno delo I» tekoči sezoni živahno začelo, pa je radi nekoliko zastalo. Manjšinski odsek se I trudil podpirati po možnosti svojega va» inca. Sok. društvo v Vuhredu.Marcn» «i. Poročilo zdravniškega poročila kaže, j ;e ta pokret še nekako v povojih, da pa I že seaaj izkazujejo pozitivni uspehi. Ipni nadzornik je podal objektivno sod» ] o vrlinah in napakah. Id jih Je našel v I društvih, katere je nadzoroval. Debata o i poročilih je prinesla v to ln ono stvar I več jasnosti; oile so iznešene nekatere pjc od strani društev, a na drugi strani I tudi župno starešinstvo še dodaJo to in k razjašnjenju, ki je potrebno sa fc"-5no delo t bratski skladnosti |rri volitvah so bili izvoljeni, ker je od» br. dr. Stankovič fVaraždin) podsta» ▼ starešinstvo ti»Ie brate in sestre: Nsta br. JuL Novak, podstaroste bratje I Gori še k (št Lenart), dr. Šalamun p j) in dT. Boštjančič (Maribor); načel, t br. L j. Krajne, nčca s. St Nabergojeva, i»ik br. Lojze Struna, blagajnik br. dr. «mut, zapisnikar br. Mil. Ralca, prosve» 'br. M. KovaKč, načelnik manjš. odseka ■ J. Sernec, načelnik zdravru odseka br. ; Sekula, rup. nadz. br. Scbaup; namest» ч brata Zoter hi Mačus; preglednika bra» J Haller in Hren (Studenci). slučajnostmi je bil sprejet prora&m 1MS2. ki izkazuje potrebo po 24.000 Din. P podlagi tega proračuna, v katerem so pvljcne vse postavke v minimalni višini, 1 j*s določil župni davek v znesku 10 Din ' gUvo. Zato pa odpade lOodstotni pri» od rasniii prireditev y društviJi. fine le še določba, da dohaja župi 20 [totkov čistega dobička od okrožnih bi odstotkov od župnih zletov. Z ozirom Poračun TSS Je bila puščena delegatom haverao skupščino prosta roka, toda le pogojem, da bo JSS postopal s primer» J>i merami proti onim župam ta dru. ki ne vrše svojih dolžnosti do Sa» Fi ûalje Je bilo sklenjeno, da pristopi MS2 1 ustanovnica k Vodnikovi družbi. Копб» ' ie občni zbor soglasno sklenil, da pije y znak hvaležnosti sa izvršeno eo» "so dok» ta iskrene bratske ljubesnl Pravni pozdrav bivšemu župnemu »ta. F' dr. Pivlcu, narodnemu poslancu JTSredu. P tem je bil zaključen občni zbor, ki Je r«I kljub tiskanim poročilom 3 ure. Od [dicanih — tako članstva y društvih ka» funkcijooarjev y šupnea starešinstvu I Mvisi, da se storjeni sklepi preobrazijo nore poslovne dobe v ptedorite dej» labezea gre skozi ieledeo, zato hite «ospodlafe, da kvtaato lo I * posodi kupHonl pri tvrdkl Stanko Fiorjančlč » trgovin« ж islecnlno Publiant Sv. Petra e. 39. Tamburaško društvo «Zrinjski» naznanja т»ма Stanom, da u Trfl 14. t. m. redni občni zbor pri «Sodčku», Hrenova nt. «.M. 6289 Plesni venček društva priv. nameščencev Jugoslavije podr. Celje U »• je vrlp v nedeljo dne 28. febr. v mali dvorani Celjskega dom». Je ako lepo uspe) Obisk je ' >H nepričakovano dober. Venîka «e je udeleill tadl delegat trg. društva «Merkur» iz LJubljane, med tem ko te Je popolnoma pogro-lalo celjsko trgovttvo. Ж Ključavničarskega pomočnika samostojnega, ozlr. delovodjo srednje starosti, IK* stavbno in ainetno ključav- ničarsko podjetje. Ponudbe J se pošljejo pod iifro esten in poiteu» na opr. naj «Vei «Jntra>. №7 Ceskoslovenskâ Obec v LublanI Deviti fidnâ valnà bro-nada koni ee v sobotn, do» .Jv«u;4t«ho Mesna 192« ifesnS o ožini hodinA vo-iornl v rattavraei «Zvatda« v Lablani. — Clenoré sù-tastnéte se viiehni bel пжШп. — Tajemnlk. 6483 Klub esperantistov v Ljubljani 1ва v sredo dne IT. t m. ob 20. uri v «Narodni kavarni» svoj redni občni zbor 6538 Sentpeterska ženska in moška podružnica sv. Cirila in Metoda v LJubljani Imate v èetrtek 18. t. m. t restavraciji glavn. kolodvora ob Ï0. «ri svoj redni letni občni zbor Po iborovanjn koncert »e-lexn. glasb. druStva «Slo- Гпа Лам v&eb Joietov Joiio. Prijatelji loiske draib« dobrodošli. Odbor. 6334 Kuharski tečaj u savoda «Vesna» v Maribora §e taino iele IS. t m. Francozinja sonïuje dekleta in srednjo-lotce. — Pod «Francoiin.ia» na nprave «Jutra». 6502 Kdo bi poučeval nalila« brezplačno ali proti niikemu honorar)» revnega dietnega nadarjenega deêka? — Naiilov se prod poslati na spravo «Jutra, pod «Vesolje do BemUiue». ust Inštrukcija pod ilfro «InStniktor real-ea 6279» ]• ie oddana. 6541 Samostojna gospodinja vajena kuhanja, so iSče ca službo na delell. Ponudbe pod iifro «Ôo.-,podlnja> na spravo «Jutra». 6496 Brivskega pomočnika dobro iiveïbanega »prejme takoj Filip?i8 Anton, bri-veo, Orna pri Pre val j ah. 6510 Krojaški pomočnik iauien, s sprifte.aU, И sprejme kot ибепео v tr-ovino s meianim blagom, 'onudbe na upravo «Jutra» pod inaiko «Trgovina 47». 6499 Steklarski pomočnik se sprejme pri tvrdkl Jo». Kollens v Ptuja. 6500 Zastopnike ta Celje, Maribor. LJubljano in (dok sa vse večjo kraj« v Sloveniji, 18fe veS-ja aavarovainica. Ponudbe pod tnaCko «Zastopnik 84» na upravo «Jutra». 6495 Likarice damekega perila, irreïbane se takoj sprejmejo. Kaaiov pove uprava «Jutra». Služkinjo po&teno ln sn&ino, vajeno nekoliko knhanja, llvanja ter hiinih del, sprejme druiina 8 oseb na Gorenjskem. Meseina plata 250 Pin. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod znaSko «Stal sluiba S3tiS». 636S Krojaški pomočniki samo prvovrstni, event. tudi mojstri se sprejmejo proti dobremu ptaiilu pri tvrdkl Prago S o h w a b. Ljubljana. 6621 Stalno službo dobi takoj dotiSnlk s strokovno iiobrazbo, kateri «a-more poloZlti kavcijo per Din 80.000. Ceoj. ponudbe na upr. «Jutra» pod iifro «Kavcija 8486». 661S Knjigovodsko la korespondontoo delo U Ki vse la v prostem lasu. — pil. na «pravo «Jutrm» pod «Zanaaijiva Ш»>, 6833 Uradnik trg. Baobraten. capoelen pri veliki srbekl lesni Industriji. smolen vseb pisarniških opravil, bilancist, strojepl-sec, korespondent, perfekt. veriiran v vsakovrstni lea-ni stroki, obvlada slovenski, srbehrv. in nemiki I»-sik v go.orn in pisavi, deloma tudi Italijan, in mad-tarskl, ieli spremeniti sedanje mesto takoj. Gre tudi kot potnik ali obrato-vodja — Cenj. dopise pod «81ovenec» na upr. «Jutra». 6462 Trgovska omara lepa, 2 o dolga ln 1 m visoka, i I velikimi ln 4 majhnimi predali, • krila-stilni vratml In notranjo ogledalasto opremo, s t it«, laiaml snotraj In marmornato ploilo. M takoj proda. Ogleda >• lahko vsak dan od 10—1 pop. v Gledaliikl stolbl 1—8, 1. nadstr. pri gospoj Klrblsch. 4707 Žage jarmenice gaterice) in ta veneeljanke !a remieidskl Itdeiek tvrd. k« J. Clouth, Remscheld — tastopstvo in zaloga Rudolf D » r t a J, LJub^ana, Kolo- dvorska ulica Gospodična • srednjelolsko maturo, trgovsko uaobraiena, IKe primerne sinibe. Cenjen« ponudbe na upravo «Jutra» pod sna£ko «Pridna 8029». 6444 Svileni klobuki najmodernejši v vseh modnih barvah ee dobe od 120 Din naprej pri Z. Mahnli-Gorjano, Kopitarjeva ni. 1. Istotam se sprejemajo vsa popravila. 8860 Gospodična ltufiena v trgovini meSan« stroke, leti mesta. Gre tudi na delelo, 1 tnesee bret-ptaCno. Govori slovensko to nemlko. Cenjene ponudbe pod maCko «Vestna 84"2>. 6441 Trocevko bretpeteiinko, Sauer t Solin, Suhi Cal. 12 X 12 x 6'é prodam, «veni. tamenjam ta trocevko Oal. 16 X 16 X 'â. Več pove upr. «Jutra». 6418 Gospodična It boljle hite Ml me«U k otrokom ali kot рошоб gospodinji, najraje v Zagreb. Pismene ponudbe na np.-avo «Jutra» pod «ÎL K.» 6439 Mlad moški tmoSen slovenskega, nemškega in ogrskega Jezika, Uie sluSbo sloge ali po-streička. — Naslov pove uprava «Jutra». 6484 Gospa t velletno trgovsko prakso ieli stopiti » trgovino v Ljubljani. Ponudb« na upr. «Jutra» pod «Poitona 800». 6504 Trgovski učenec poiten. krepak In tdrav, a boljio tolsto ItobrazlKi, samo kateri ima ree veeelj« do trgovine mečaoege blaga, se sprejme » trgovino Ivan Rojnik, Slovenjjfradeo 6127 Več mehanikov dobrega polirarja (poniklar-Ja) tn ključa vnlfcarja, ki razume na autogeniino va-renje. sprejme «Tribuna», Ljubljana. K a/lovska e. 4. 6688 (doeaj Učenec t primerno lolsko Izobrazbo in t lastno oskrbo se sprejme v manuftkturno LJubljani. — onudbe na upravo «Jutra» pod iifro «Marljiv 82S5». 6386 Kontoristinja «moina vseh pisarn, del, kakor tudi strojepisja in stenografije, s« sprejme. — Lahko tudi začetnica. Po- nudbe na naslov: Preiera, Kranj. Ivan 6188 Išče se prodajalka ali prodajalec, starejia dobra moč, t nekaj kavcije, popolnoma Itveibana v delikatesni trgovini. Ponudb« pod «Delikatesna trgovina» na upravo «Jutra». 6046 Šivilja veiča v plaščih in kostumih te sprejme. Kaaiov v upravi «Jutra». 6589 Boljše dekle 22 let staro, tiče mesta natakarice, sobajioe ali kot pomoč gospodinji. Zna Šivati servlrati In nekoliko kuhaU — i« lz boljše poštene hite In ne razvajena. Prvi mesee gre brezplačno. Naslov v upravi «Jutra» pod značko «Stalna 8469». 6509 Ključavničarski po-močnik pošten, vešč 2idezoetruga-nju, avtogenlčnem varenju, napeljavi vodovodov, iSČ« primerne slutbe. Ponudb« n. npr. «Jutra, pod iifro «Priden 8470». 6608 Mladenič 29 let star, trgovsko na-obralen, zmolen nemščine, lice aluibe v trgovini ali pisarni. — Ponudbe pod «Marljiv 22» na upravo «Jutra». 6549 Provizijski potnik ta brezkonknrenftiti predmet se išče. Ponudbe pod «Obresti 8492» mi upravo «Jutra». 6681 (SSžeio) Perfekten knjigovodja hflaneist, korespondent ln stenosral v voč Jezikih, vlrtiran v vseh ptaarniikih in trgovskih postih, s večletno prakso v velepodjet-jih, absolutno zanesljiv in trezen, ISS« službe. Cenj. ponudb« na upravo «Jutra» pod iltr* «Zelo vwtaa 26». 6282 Urarski pomočnik dobra moč, s« sprejme takoj ali poznej« pri firmi Z a J « o, optik, Ljubljana. 4618 Iščemo 2 pomočnika U Izdelovanje klobas, toda 1« take, U imajo najmanj let prakse, to ki so i« delali v večjem Izdelovanju klobas, posebno v sušenju mwa. P.rflek tiramo samo na ltvrstn« ln solidne moči. Nastop takoj Ponudb« na: Prva Bjeto-varzka tvornica suhomee-nate rob« Josip Svobod« sinovi d. 4_ Bjelovar. 4164 Starejša prodajalka U je zmotna samostojno voditi trgovino • mešan. blagom, s« sprejme. Kavei-zmotne Imajc prednost, movanje to hrana v hlil. Je zmotne Ima1 Sta: Ponudb« t navedbo plače pod «Samostojna 6412» na uprave «Jutra». 641) Kuharico dobre, zdravo, pošteno ta ne nad 40 U» staro ' sobarico pridno In poiteno, do 80 let stare, 111 « m ta odlično hlSo v Beogradu. Javiti s« J« ta teden med 8.—4. uro na Resljevl eestl lt«v. 81, Ш. nadat», l«vo. «88 Trgovski sotrudnik delikatesne stroke In en Ipecerist, samo prvovrstne BoS, ss Iščeta. Haslov v «Stavi «Jutra», «tU Kuhinja za obmejne kraje Za fin konti. In druge drl. nameščence bi vodila gospodična kuhinjo, klor nt-majo skupne. PreekrbeU bi se jej moralo stanovanj«. Naslov por. uprava «Jutra» 661S Blagajnik teli «talnega mesta pri večjem podjetju. Gr« tuiU kot pomotna moč v pisarno. Ima rudarsko kolo « Celovcu. Ponudbe na apr. «Jutra» pod značko «Starejša moi 6». 6524 Postrežnica lfiče del. za ves dan ali samo dopoldan. — Ponudb« pod iifro «Postretnloa» na upravo «Jutta». 6644 KOKS — CEBIN Woltova Ш. Telefon: 56. 481/Ш Ključavničarski pomočnik veSS v stavbnem ln umetnem delu, tiče slutbe Cenj. ponudbe na upravo «Jutra» pod «Ključavničar 3404». 6899 Postrežnica pridno dekl«, Išče čez dan aela v pospravljanju pisarne, v trgovini ali zasebno. Ponudbe na upravo «Jutra* pod Iifro «Potisna 8881». 6377 Izučena šivilja Ie0 priti v modni salon v Ljubljani ali v kakino drugo mesto eiovenij«. Naslov por« uprava «Jutru., 6866 Pekovski pomočnik Uče slutbe. Nastopi lahko tako). Naalov pove uprava. «Jutra.. 6834 Šofer-mehanik t večletno prakso, zmoSea vseh avtomobilskih popravil, 116« slutbe Glavni pogoj Je stalna slutbe In prosto stanovanja. Ponudb« I navedb« plač« pod tnačko «Mehanik 92» na upravo «Jutra». 6810 Dekle z dežele pridno In pošteno, s vei-letnlmi spričevali, llče slul-bo kot pomočnica gospodinji, kuharica ali sobarica. Ponudbe oa upravo «Jutra» pod «Nzatopi lahko takoj». 6468 Radio aparate In dele najceneje pri J Goreč — palača LJ kreditne banke. f~ Časopise in revije nemtke, francoske. Italijanske, angleške Itd., stare ln nove prodaja stalno Dezi-derlj Mizerit. Bleiwelsova cesta 5. — Sprejemam tudi stalne naročnike s točno doitavo u doza. i Izvrstna slanina Brotspeek) telo poceni. — do 100 kg 19 Din suha; naročila preko 100 kg 18 Din suha. ista soljena slanina pri kilogramu 1 Din ceneje. — Prva Bjelovarska tvornica suhomeenat« rob«, Josipa Svobod« sinovi d. d Bjelovar. 6159 Narodna knjigarna Prelomov« ulica Itev. T proda po telo nizki «eni obeialne Izlotbene omara, I registrirno blagajno, 8 «b-ločnic« «a pUnovo lu», 1 Eilnovo peč, 1 pisalni polt i več dragih predmetov ta opremo trgovino. 6367 Velikonočne razglednice ta druge, pisemski papir Itd. ua debelo in drobno kupite najo«n«J« pri L. Pevaleku v Ljubljani Židovska ulica. 4468 4044 Vrtnice u 11 k e, triletne cepljeuke, vrtnice - plezalke, vrtnlce-lalujk« za grobove, nudi » zmernih MOah Anton Г « r a a t, trgovski vrtnar, LJubljana, Ambrotev trg 8. Drva odpadke od iage to parke-tov, kratko tagane, dostav, tja na dom po tnltanl ceni tarna taga V. Scagnettl, ■jubljana. 68 Železna postelja otroikl voziček Is velika lesena banja ta perilo po ugodni ceni naprodaj. Naalov pov« sprava «Jutra» 6479 Brizgalno itirikolno, na peresih, skoro novo, proda Proetovoljno gasilno društvo v Zgornji 3 Liki 6480 Otroška posteljica bela, s« proda. Naslov pove sprava «Jutra». 6486 Šestsedežni avto novo lakiran In tapeciran, popolnoma nova guma tn rezerva, električna rateveb ljava, hitrost 100 km, s« proda. Naalov pov« uprava «Jutra.. 6516 Žepna ara molka Dosca, velika «lika gostilno to pu pa za iivlij« s« proda. — Naalov p uprava «Jutra.. 6520 Spalnico novo, ouivno, polltlrano, r o d a m ta 8500 Din — aalov pov« uprava «Jutra» 6580 Kupi se kolo lahko in v dobrem stanju. Ponudbe na upravo «Julra» pod «Kolo 1300». 6519 Naravno vino prvovrstno, lastnega pridelka. pa tudi sortirano graičinsko vino Iz ptujskega okraja se dobi т vsaki muotinl tudi na vagone pri Stojnschegg v Rogaški latini, pod jako ugodnimi pogoji. 6146 Krompir- več vagonov kupi P. Brk-tjačič, Pretil 6Г" Modni damskî salon Dolar, TurJaSkl Irg it. 2/Ii м priiMjroča cen/, damam v Itdelavo oblek in plaSčev po najnovejšem kroju ter oajnitji ceni. 6476 Sobo s kuhinjo to pritlkllnaml lič« mlad zakonski par, ki Je ve. daa odsoten. Plača 800-850 mesečno leto na «veni. iprej. Ponudbe «Dobri ljsdj«. «Jutra». Din eolo pod spravo Stanovanje • vso oskrbo teli dobiti gospod pri kaki starejši vdovi ah mirni stranki. — Naslov poslati na upravo «Jutra, pod «Cela oskrba». 644/ Opremljena soba tračna in solnčna, t elektriko, event. tudi s brano u odda solidnemu gospodu s 15. marcem. Naalov pove uprava «Jutra». 6501 Sostanovalec se sprejme s 16. marcem k visokotoicu v sobo t električno razsvetljavo, v bU-žinl poŠte. Naslov v upravi «Jutra». 6508 Dve sobici s posebnim vhodom in električno razsvetljavo se od-dasta takoj s hrano, event. brez. Naslov pov« sprava «Jutra». 6486 Sobo opremljeno ali prazno oddam pod Rožnikom. Letovišče. Naslov pov« uprava «Jutra». 6487 Mlada gospodična veaela in livahna. teli dopisovati z boljiim gospodom enakih lastnosti. — Dopis« na upravo «Jutra» značko «Živahna 25». 6540 Prerokovanje! Ako hočete izvedeti svojo bodočnost, obrnite se na znamenitega egipt. grafolo-ga, kateri Vam pove bodočnost. Dobil sem mnoço zahvalnih pisem Iz raznih meet, ki sem jih posetil v Evropi. — Naslov stanovanja: Dob Ali, hotel «Soča» soba 16. — otranke sprejemam od 9.—l. to od z,—8. ure. — Prvič v LJubljani. 6322 Dva gospodiča mlada ln Inteligentna, telita znanja v svrho zabavne korespondence z 2 istota-kima gospodičnama. Prednost imajo v starosti od 16.-19. leta. Cenj. dopise Je posIaU na upr. «Jutra» pod iifro «Ideal». 6583 Pozor! Dotičnl gospod, ki J« pri nakupovanju oblek« v Bohoričevi ulici 12 odneeel tulil moški detnik, naj ga tekom 1 tedna vrne, ker bo v nasprotnem slučaju JavlJan policiji. 6489 Potnik ki potuj« z avtom po vti drfavi, prevzame razna zastopstva proti proviziji. — Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod tnačko «Zastopnik 8478». 6505 Udeležbo na lovu Učeni v kakem loviičs n» Gorenjskem od 1. aprila dalje, bodisi v družbi, bodisi t izključno pravico lova v posebnem delu lovišča. Ponudbe na naslov: Ing. Kart Hoffmann, Jese-nico-Futine. 6493 Gospodična ld j« 7. marca v garderobi na ljubljanskem gl. kolodvoru plačala s 100 dinarskim bankovoom t«r ni počakala preostanka, naj s« zglasl na Krakovskem nasipu 14/1, L Marolt. 6545 Vulkanizira vse vrste gumija parna rulkanizacija t. Škafar v Rimska cesta 11 Ljubljani, 270 Stampilje Izdeluje 8. Petan v Mar!-boru, nasproti glvanega kolodvora. 71-a Strojno mizarstvo se vzame r najem takoj aH pozneje. Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Mizarstvo». 6543 Pozor, obrtniki, rkojenci, tivluskl trgovin mesarji, imajo samo sedaj priložnost kupiti 10 minut od Ptuja ob glavni cesti letečo lepo hišo z 20 metrov dolgim gospodarskim poslopjem, katero le za izvrševanje obrti zelo primemo, za zelo nizko ceno. Kupeo potrebuje 50 do 60.000 Din kapitala ln s« lahko takoj vseli. Več pove K net, Zg. Breg pri Ptuju 49. 6415 Lepo posestvo pol ure od postaje Sevnica, ki obsega 80 Johov njiv, travnikov ln gozdov, v lepi legi, hiša enonadstropna in novozidana, ter gospodarska poslopja v najboljšem stanju, z Inventarjem ali brez, po zelo ugodni eenl, zaradi smrti gospodarja naprodaj. Ponudbe na naslov: Viktorija Ptičar, Sevnica oh Savi 6414 Zakonski par brez otrok išče opremljeno mesečno sobo, najraje I vso oskrbo. — Ponudbe na upravo «Jutra, pod iifro «Za april». 64E1 Prijazna soba tvatla, solnčna, ta 1 osebo, s« odda s 1. aprilom. — Naslov pove uprava «Jutra. 6432 Stanovanje t velikih sob, kuhinj« lu ëritiklln, se odda ta tSOO 'in. Naalov v upr. «Jutra» 6132 Dijaki na stanovanje rano za gimn. izven Ljubljane. Naslov v upravi «Jutra». 6490 Velika prazna Soba se odda. Naalov pov« upr. «Jutru. 6514 Psa volčje pasme ali ptičarja kupim. Ponudb« samo do 15. t. m., ker odpotujem. Naalov v upravi «Jutra». 64G7 Pes (boxar) rjav. 8rna maska. 18 mesecev star, z rodovnikom, krasen eksemplar, Se proda. — Vprašanja nasloviti na poitni predal 88. Celje. 6491 Gostilna «Koroški dom» toči pristna Štajerska vina, poleg teh tudi črno dalmatinsko po U Din liter. Kuhinjo vodim zopet sama 8« priporoča KaU Korošec. 9248 Na dobro domačo hrano s« sprejme ve! abonentov. Naalov pove sprava «Jutra» 6525 21eten fantek zdrav ln veaele narav«, sire u brez starSev, se odda za svojega. — Matija Karo (varuh), Vransko. 6542 . Fotograf prvovrsten strokovnjak pr«-vzame foto-posnetke vsakovrstnih podjetij, tovarn itd. — Reflektaot! naj poiljejo dopise pod značko «Stro- dopise pod kovnjak 8499» «Jutra». upravo 6587 Oddajte takoj moške slamnike v snaženje da jih dobite pravočasno-Sprejema do 15 aprila P. Magdld, Ljubljana. 68 Hotel «Triglav» v Malinskl na otoku Krku nudi letovlš Carjem prvovrstno bivališče ta cel* oskrbo po najniiji «eni. 6478 Sodna dražba enonadstropne hiše It. 16 s gospodarskimi poslopji tn mom. se vrši na Viču dn. 20. marca t926 ob 15. uri popoldne. Izklicna eeria 102.000 Din. -Pogoji pri okrajnem sodl-iču T Ljubljani, soba 83. 6523 Razen kavarniški Inventar .« radi opustitve lokala proda. Naalov pov« uprava ' kateri je prosto stanova «Jutra». 6364 ?J« 111 ~ ----- bilo na Kupim hišo najraje v Sp. ali Zg. iiškl. Pletïlnl stroj it. 8, dobro ohranjen, t« ceno proda. Naalov pov« uprava «Jutra.. 6582 na zamenjam Viču. Ponudbe t navedbo eene pod značko «Plačam takoj 8479» na upravo «Jutra». 6515 Klubsko garnituro iz usnja, dobro ohranjeno Naslov kupim. «Jutra». pov« uprava 6100 Staro železo is stare kovine vseh vrst kupuje Fr Stopica, trgovina z leleznino to poljedelskimi stroji v Ljubljani. Gosposvetska eezta itev. 1. 4386 Hal o l Halo I Za stare moške obleke čevlje to perilo plačam najbolj!« eene. Dopisnica ta-dostuje. Jurečič, Ljubljana, Galiuaovo nabrefje it. 81. 6282 Vsakovrstno zlato kupuje po najvlijlh cenah Cerne, juvelir „Posest" Realitetna pisarna d. z o. z. v LJubljani, Sv. Petra cesta 24 poereduje najuspešneje pri prodaji ln nakupu vsako-vTstnin nepremičnin — Naprodaj Ima po ugodnih cenah razne niše. vile, trgovske in obrtne hiše, gostilne v Ljubljani in na defteli, rasna kmečka posestva. tage, mline. grašlL ne, stavbne parcele itd. — Prevzame v posredovanje fn prodajo gori označene nepremičnin«. 2—3 sobe za pisarno se oddajo na Miklošičevi cesti. Vprašanja pod «Palača 18» na upravo «Jutra». 6366 Brezalkoholna gostilna t Inventarjem ln poslopjem Ljubljana, Woifova ulica < ' H takoj proda. — Pismene 64 ponudbe oa upravo «Jutra» pod «Vpeljana». 6536 Kolesa Kupijo se 2 moški ta «do njena Naelov pove uprava nJenL Naalov pora sprava «Jutra». 6500 Siamoreznlca malo rabljena, s« kuni. — Naalov por« oprava •Jutru. Pomarančne lupine suhe, vsako mnoflno kupuje. Pojasnila daj. Anton Kaao sinova. Židovska si. 116 «Adiator* rabljen, a I« dobro ohra-sjen, ksplm. Ponudbe na: I. Kosmat, knjigovodja. Tace« pod Šmarno goro. Motorno kolo s priklopnim vosom, dobro ohranjeno, s« po ngodni eenl kupi. — Ponudbe pod «Motor 8488. so «pravo «Jutra». 6SSa Sobo ali lokal za pisarno v sredini mesta 1er opremljeno sobo • posebnim vhodom. 111 . m ta takoj. — Ponudbe pod «Stalno 6» ua upr. «Jutra» 6527 Sobo v Celju opremljeno, tračno in svetlo, lit« gospod. Pismene ponudbe na upravo «Jutra» v Ljubljani pod «Takoj 5». -4— M19 Stanovanje 8—8 sob s komlortom, sredini mesu ali blilini tovarne Pollak ličem Plačam dobro. Ponudbe oa naslov: Zagreb L polt. pretinac 222 4124 Dve prazni sobi v solnčni legi, oddam tako) Naalov pove uprava «Jutra» 6432 Opremljena soba zračna, solnčna, s hrano in vso oskrbo, v eentruiiiu, ae takoj odda Naalov pove uprava «Jutra». 6517 Stanovanje 1 sobe. kuhinje ta prittklln se odda. Naal< «Jutra». ilov pov« up Sostanovalec se I i č e v biliinl obrtna iole. Naslov pove sprava «Jutra». 6546 Sobo išče gospod takoj ali do 1. aprila — Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «bradi mesta». 6547 Stanovanje 2—8 sob. kuhlnjs ta prltl-klln, I i i e za takoj ali t majem v mestu mirna, boljša stranka 8 oeeb. — Plata event. nekaj naprej ali da nagrado. Ponudbe na upravo «Jutra» pod tnačko «Cisto ta suho». 6468 Sostanovalec se sprejme v sredini mesta. Poseben vhod ln električna razsvetljava. Naalov pov« uprava «Jutra.. 6548 Soba s posebnim vhodom se takoj odda — Naalov po»« uprava «Jutro». 653A Г0' Ljubček! Hvala za poslano. N* pri- dem. Opiši takoj, kar si mislil. Tvoj Tinček. 6507 «Hudiček» za Trubarjem! 28. febr. bilo nemogoiel — Določi čaa tukajl Bokoljub 6606 Dve temperamentni velemeščanki telita korespondiratl s dvoma enakima čaatnlkoma ali akademikoma. Prosimo, da se blagovolite oglasiti na upravo .Jutra» pod značko «Bubi-blond» ln «Bubi-brO-nett». 6511 Kapi ae rehlien pisalni stroj dobre znamke. Ponndbe na opravo pod „STBOJ 2500". 1477-a _ Kupim hrastove frize 5-8 cm I. ln II. razreda. — Ponudbe s total-ml dimenzijami, količino In cenami pod značko „HRAST Р-168" na IN-TERBEKLAM D. D, ZAGREB 1-78. 1471 L. Hikui " LJUBLJANA, Mestni trg IS Izdelovateli dežnikov Na drobno 1 Na debelol Zaloga sprehajalnih p&llo Start dežniki sa nanovo prsobtetajo. Za uspešno duševno ln telesno drla ter za uspeh v življenju sploh, je človeku predpogoj telesno zadovoljstvo. — Ne mučite svojega telesa pri vsakem koraka z trdimi usnjatimi oetami, ker one povzročajo močne potresljaje. — Nosite tudi VI PALHIA-KAVČUK potplate in pete. Vi se potem ne bodete hoteli in kakor več odreči ugodnemu in elastičnemu koraku. — Palma-kaučuk pete so trikrat tako lzdržljive in še ceneje ko-usnje. 59 a « LJUBLJANI prodaja premog iz slovenskih premogovnikov neb kakovosti, т cel b vagoni) po origt-naloib cenah premogovnikov za domačo i uporabo kakor Udi za industrijska podjetji la razpeta» na debele inozemski premog in koks Tsake vrste In »sskega Izvora 1er pripo-roča posebno prvovrstni Češkoslovaški ia angleški koks za livarne ia domačo npa» rabo, kovaški premog, črni premog in bnkete Naslovi Prometni imi za ргешед, 1 i v [00 Miklošičeva cesta štev. 15/1. 70-a ZACIJA pomladanske in letne sezi je ! Vsled opustitve razpošiljalnice razprodajam raznovrstno češko in angleško sukno, kamgarne. ševijote itd., dokler traja zaloga po tovarniških cenah. Opozarjam ceni. občinstvo, da lo ug d.io priliko v tej de arni krizi izrabi, ter si nabavi za Velikonočne prazn.ke za nizko ceno prvovrstno trpežno in solidno blago zamoškeobleke, kakor tudi za dam ske k oslu me P^setite moja trgovino in prepričatte se! JOSIP IVAN Čl C, LJUBLJANA, M h!sš čeva cesta 4- I ■ I E. Frette e C. ШШ Monza (Italla) lijil Tkanine '4_.ii.ij д1зд--. P:te3iae 1 Сргепзз ш Сзбате È ШЈ Perilo fi' :::::::::: лввпоапаишвВ::: .........r:::::::::::::«:;::;:.::::::::::::::: ; za i!ca Л za nevesto fljl; jj| Z2 ћо:е1е, restavracijo In zdrsvIHJČa :::...............T.'IÀ'.'WflA:î;.i.'.....Y.".^: <Уomnanlon) z večjo svoto , * ^^ I1 1 Î ^ Je v dobrem s(an цX t?,?"!*- za и«гп., „nh ' ^^ _ ét. «s«, b:,k - p"n„db s rZ: ki °r "-«i' "-----15 na up-avo Jufra.P "Resen družabnik Spreten in agilen ki potuje po Sloveniji z avtomobilom spref^e zastopstvo solidnih trgovcev in industrij Ponudbe pod „Zastopstvo" na oglasni zavod Kopitar, Ljubijana, Čopova 21. 1 ;44a ----------------------............ 2-1 Kot specijalist v tej stroki s p r e î m e m mesto poslovodje S bivši samostojni lastnik majhne » tovarne. 1479 a I Ponudbe poslati na upravo ~ Jutra' pod .številko 333% «■■■»HI iMiininiani lIBlISIIStRIIBMSSIBSI -L -■•■/-i K'^v I Zahvala. Vsem onim, ki so spremi!! našega ! dragega sina, brata itd., gospoda Ivo Vekijeta ; k zadiijemn počitku se najprisrčnejše zahvaljujemo. Posebna zahvala pa bodi izrečena ■ organizaciji Oi lune v Celju, ki je našega dragega p ikon.ka spremila v ta'ntn , I z - r£t-tev iz tovarne v L ncu Ustanovljena I IK67. Vezen e poučuje bre/p'ačno. - Posamezni deli ko les in ilvalnih strojev. 10-letna ga'anci-|a. Pisa'nl stroji Anlet In Uranla. Artei in uranta. — Kolesa iz prvih tovarn OOrkepp. Stjrl«. Waffenred. Katser, Opozarjamo vse interesente, da je pri pismenih vpra Panjih, ki naj jih upravništvo pismeno reši, brezpogojno priložiti poštnino in manipulaci;sko pristojbino v znesku Din 2*—. Posebno opozarjamo na to one stranke, ki žele, da se jim po pošti poš je naslove od malih oglasov. Vsa vpra?an'a in prošnje glede našlo vov od .malih oglasov" bodo romale v koš, ako ne bo priloženih Din 2>- Mag. št. 6404/1926. 1454 a réf. IX. Razpis. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo Kljnčni/nltaklli, mizarskih in steblarsKih del za nove objekte v mestni klavnici. Vsi podatki so na vpogled in se dobe v mestnem gradbenem uradu med uradnimi urami. Pravilno opremljene ponudbe je vložiti do 20. marca 1926 opoldne v mestnem gradbenem uradu. Mestni magistrat ljubljanski, dne 9. marca 1926. El FISCHER. Z* Jurišičeva 6. Sudnlčka >1.3 dnbivlja privatnikom dvokolesa (b okije) in dele za (ste šivalne stroje, nogometne *<>ge, 'ehn čne potrebščine po na n i ih cenah. Športna diuštva. mehaniki in ob tniki dobe nopust. 79 Zahtevajte fcrezpačni itnst-ovanl renin' isassssssassaaaaassas' OSEBNI Type Steyer 4 se ež , 2 5 H. P. ma.o rabljen se proda. Ref'ektanli naj pošljejo pismen, ponudbe na upravo Jutra pod šitro .Osebni auto 25'. i«? lassssBBaassBsssiasss Lfubifana Oaljevlca št. 19 (pri dolenjskem ko'o-dvoru). izvtšuie vsakovrstna nova krovska de a « Skril jem, škalco, opeko td. S nejcma popravila raz uh staiih streh. Zaloga azbestnega tkriija, 1386.. ИШИЕЗИЕЕ «Jutrov» roman LUCIFER квГнгиЈЈ® ckozintkos napeta VMfhioa nreplfifD« • fan tantiftoimi eaplftljnjl o<1 t» črtka «t«. kcn.*» ki prt na la je oavrteft^oemo 6itat*»lja i littAr^>Dtoia easmotri vanipm vsak btf pr«»«»n* ft^nja. k» oo C» «!*dl ras-očaran j» ib koQfftnroaHja iS eoi>«t tako mo>, dal e dr Viljem vitez pl. Luschln (G az), Grete pl Luschin in Erne Fritie roj. pl. Luschin iWien-Het^endorf) in v imenu vseh ostalih sorodnikov pietužno vtst, da je ^egova prediaga mati, oz.roma stara mati in prababica, gospa Trjanje, zbada;oče boleflne v udih In élenklh, otekline ilenkov, pohabljer.t non A roke. z idanje, trganje v raznih delih telesa, da celo slabost oči 10 v caeh posledice bolečin vsled revmatizma in prehlajpnja, kl s? moiajo ods'n I niti. ker bi bolezen vedno boli ln boli napredovala. Jaz Vam nudim zdravi!™ piia.'o, 11 r-rinaša zdravje, razkraja mokrotno kislino, pomaga prt prebavi in H" h-, krkšm, univerzalno sredstvo al! skrivnostno zdravi'o, ampak zdravilo, H g'. ie dala dob; mati narava dobrobit bolr: človeštva VSâfcerr.: brezplaž: za pos'î r njo. PU-te mi tako) in dobil! boste Iz mojega »J. • c I vah popolnoma brezplačno in franko eno steklen čico za ekus.o obi-nem z na vodilom in poučno razpravo Tai,o se boste mogli sami prepričati o tem neškodljivem sredstvu ir. njegovem delovanju. 143« • I flugust МЗггке, Bsrlin-Wiimersdorf, Bruîhsa eritrane 5. flbt. 323. 1Г zasebnik dne 10. marca 1926 ob 9 zjutraj, po kratki bolezni mirno v Gospjdu zaspal. Pogreb dragega poko:n ka se vrši v petek, dne 12. marca 192i ob pol S popoldne Iz mrtvašnice Sv. Krištofa k Sv. Kr ln. Ljubljana, 10. marca 1926. i otroci ii ostali sorodniki. hlojoS danes, dne 10. t m. zjutraj, no dolgi, mufni bolezni v 80 leto svoje starosti mimo zaspala. Pogreb se bo vršil v petek, dne 12. t m. ob 3. popoldne iz hiše žalosti, Aleksandrova cesla 9, na p .kopališke k Sv. KHžu Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni ceikvi Marijinega Oznanjenja. Pros mo, da se ohrani poko nico v blagem spominu. V LJUBLJANI dne 10. marca 1926- Klanjaioč se volji Na višjega Gosnoda, naznanjamo vsem sorod nkom, znanccm m pnjate^em, da je naš skrbni oče, brat, stric in tast, gespod JHKOB NOVAK železniški upokojenec dne 9. marca 1.1. ob pol 15 uri po tenkih mukah previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. Pogrrb se vrJi v četrte*-:, dne 11. t. m. ob pol 17. Iz hiše žalosti na d im če pokopališče 1471a Maše zadu{nice se b.do brale v lami cerkvi svetega Nikolaja v Dol. Logatcu. Dol. Logatec, dne 9. februarja 1926. Ana, soToja 7. otroci; France, Grega, Ivana, Marija, Frančiška, Ana, Katarina, vsi sva'ci |n svakin'd, vnuki in vnukinjo ter vsi ostali sorodniki. Stanje .vloženega denarja nad 180 milijonov dinarjev ali 720 milijonov kron. Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor ludi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestosanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogo* vorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Telefon ito«. 16 Ustanovljena 1.1889 Poitnl ček 10.538 Mestna hranilnica ljubljanska (Gradska štedionica) LJUBLJANA, Prešernova ulica. Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denat nedoletnih, župnijski uradi, cerkveni in občine občinski denar. 39 Naši ro;aki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, kei je denar tu popolnoma varen. Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva ш menice. sm * IwiMM di. Albert Hsunet. Udaia и Konzorcii «Jut«» Adoll Rjbnikai. Za Ntrodoo uakarno dd kol tialtarnarjo Frar Jexert*k Z» inseretni del ie odeovoren Aloizii Novak Ljubljani