Jlev 53. nlMjil, v iieilelli) te 5. rama 192?. Lelo L. U M) K M Mir mm lanOniBt mmm M trtam t»H8« mu lato eapr« Din u po) nrta m »• m • a • •• • n u>aum»tT«i oaleietae .... Oin. 150*— aegadao , , t • « HhM ml gnbntn« Izdala; si « l»|uaia*i|l . Ola >0 -• laosatnatva , , „ «0 — mmt Slei 50 oflf. MT Uradnlitvo ta v ttopltarlevi ali al ftttv 6/UL Bakapiai •• a* vračalo. aafr-.nklraoa puma n aa spraiemai* Urada teleL It« 60, opreva. II*. J IS. Orlom pozdrav! Danes popoldne se z mladinsko akademijo v Ljudskem domu otvori orlovski teden. Na sporedu je poleg navedene cela vrsta drugih prireditev, ki so vse več ali manj priprava na II. slovanski orlovski tabor v Brnu, določen za sredo avgusta 1922. Videli bomo zopet cvet naše mladine v njenem resnem naporu, da ponese slavo slovenskega imena in svoje domovine med vrle severne brate, pred široki svet. Kako bi to ne našlo odmeva v naših srcih? Orli, pozdravljeni 1 Zapisali smo besedo o »resnem naporu«. To ni fraza. Mnogo je organizacij, ki živahno delujejo in dosezajo svoj namene, ne da bi to zahtevalo od funkcionarjev in članov vselej kakega posebnega napora. A da prospeva in napreduje Orel — bodisi posameznik, bodisi organizacija —, za to je treba dejanskega resnega napora vseh nravnih in telesnih sil. Za slabiča, polovi-čarja tu ni obstanka, samo celi ljudje, celi značaji morejo zdržati orlovski polet v nebotične višine. To je, česar se moramo zavedati, kadar stopa pred nas Orel, to je, kar nam narekuje pred Orlom brezpogojno spoštovanje in občudovanje, to je, kar budi v nas posebno ljubezen in hvaležnost do njega. Orlovska organizacija je najdražji kamen v vencu naših organizacij. Koliko je tega, odkar 6e je porodila? In kako neizrečeno težka, s trnjem in kamenjem posuta je bila njena pot sredi lastnega naroda! Krščansko-socialna zveza je s svojimi izobraževalnimi društvi tekom kratkih let dvignila stopnjo naše ljudske kulture tako visoko, da tega nihče niti slutiti ni mogel. Kot narod smo bili zasužnjeni tujcu, ki ni želel naše povzel ige na nobenem polju, posebno pa ne na kulturnem. Skopo nam je odmerjal šole in nam jih zagrenjaval s tuj-ščino; samo najbolj nadarjeni med nami so odoleli vsem oviram in se dvignili v kulturne višine. A za najboljše med njimi v domačiji ni bilo delokroga, iti so morali služit tujcu, polniti njegove kulturne ka-sče. Široke slovenske množice pa so kulturno stradale. Tedaj so iz vrst katoliške inteligence vstali možje iz ljudstva in vzdržujoč z njim najtesnejše vezi, in z živo vero kakor Mojzes udarili ob trdo skalo: Ljudje, učite se, izobrazujte se! Sami so dali brez pridržka, kar so imeli in skala se je odprla in pritekla je iz nje čista stu-denčnica. Nevednost in surovost sta bežali v najtemnejša zakotja, nepismenost je izginjala, našemu kmetiškemu in delavskemu človeku sta postala knjiga in časnik neobhodna potreba, duševna in politična zrelost sta naše ljudstvo dvignili med prve narode Evrope. To se je pokazalo posebno ob svetovnem prevratu. Kulturnemu in političnemu delu Kreka in njegovih tovarišev 8« imamo Slovenci in se ima Jugoslavija zahvaliti, da smo bili v tistih nevarnih in usodnih dneh element reda in miru, svesti si političnih ciljev. Iz naročja te krščanskosoclalne mati-ee so izšli tudi Orli. Prevzeli so iz njenega programa temeljna načela, nanja pa naslonili nove težnje, nove plemenite misli. Ne le um, ampak predvsem srce, značaj, človeka kot takega so hoteli povzdigniti Orli. Človeka kot takega, zato niso hoteli zanemariti niti telesa, noeitelja duha. Plemenit duh v plemenitem telesu, to je njihovo geslo. To je težka, najvišja naloga, ki zahteva globoke resnosti in trdne, močne volje. Naš Orel je pokazal, da je tej nalogi kos, zato ga tako neizrekljivo cenimo. On bo v prosvitljene vrste našega ljudstva zanesel tisto disciplino, tisto plemenito umerjenost, ki krasi le kulturno najvišje stoječe narode: Angleže in Američane. Orel vzgaja ljudi, ki jih noben vihar ne bo ganil s prave poti. Kar bo Orel držal, ne bo padlo. Občina, dežela, država imajo v njih svoje najzanesljivejše, najzvestejše Člane, narod svoje najboljše sinove. Mi se vsega tega živo zavedamo in bi želeli le tega, da bi se v tem pogledu že končno odprle oči tudi tistim, ki imajo največ interesa na tem, da ima država v miru in vojni na koga zidati. Na vsak način tudi danes povdarjamo, da smatramo Orla za punčico svojega očesa in da se ga ne sme nihče z zlo namero dotakniti. Orli, Eoadrfvljgflil s Ceo* Inseratom;^ Enstoinaa petiina vrata mali oglasi po K 4*- lo K 8 veliki oglati aafl 45 nai vi* tla* po K t —. ooslana iti po K 12 —. Pri veft|em aaroOllo popust (zbnja vsak lan izvzomi! ponedeljke ln dneva pu praa» niku ib 3. aa cjotraj. Beeofna priloga Osatn* tlOt mi ei8f' i Oprava 's v Sepltarlavl al S. - Račun poitne aran. I I|aai|«s«ka it 5»0 »r laroAalno In it. 44H «s i«iaaa, B ugiet 4M1I, saiaiav. 75B3, pr*4r,» ie Uonai HJ91 Belgrad, 4. marca. (Izv.) Danes dopoldne je iinel radikalni klub svojo sejo, na kateri je razpravljal o zakonu o reguliranju plačevanja trgovskih obveznosti v inozemstvu. Klub je soglasno sklenil, da bo glasoval proti moratoriju. Belgrad, 4. marca. (Izv.) Na današnji seji radikalnega kluba, na kateri so skle- nili, da bodo radikalei glasovali proti zakonu o ureditvi trgovskih plačil v inozemstvu, so naprosili ministrskega predsednika Pašiča, naj o tem sklepu obvesti demokratski klub, da bi potem oba kluba skupno nastopila v tem zmislu, da se ta zakonski predlog umakne. «80 ZANELLA ZAPUSTIL REKO. - FASISTI PREVZELI VLADO. NEVARNOSTI. SUSAK V SuSak, 4. marca. (Izv.) Vsled dogodkov, ki so se odigrali na Reki, je predsednik dr. Zanella zapustil vladno palačo. Njegovo sedanje bivališče še ni znano. Po mastu krožijo vesti, da se baje nahaja na jugoslovanskem ozemlju. V zadnjem tre-notku se doznava, da je predsednik dr. Zanella dne 3. t. m. nameraval proglasiti obsedno stanje in prevzeti tudi faktično oblast v svoje roke, ki so jo dosedaj vršili italijanski fašisti v uniformah kraljevih italijanskih karabinjerjev. Fašisti pa so za to njegovo namero izvedeli in so ga s splošnim napadom na javna poslopja prehiteli. Fašisti so zaplenili en motorni čoln, ki se je nahajal v luki poleg italijanskih vojnih ladij in ki je bil armiran s majhnim topom, ne da bi jih pri tem ovirala italijanska vojska, ali italijansko brodovje, ki se je več čas držalo pasivno. Na Reko jo prišel vodja tržaških fašistov, poslanec dr. Giunta in se je postavil na čelo reških fašistov. Ker se italijanski mornarji in vojaki niso ganili, so se fašisti brez vsakih ovir polastili motornega čolna in streljali na mesto, dasi je v luki vsidrana ena kri-žarka in en torpedni rušilec. — Danes so fašisti na Reki objavili več proglasov. V enem pravijo, da se je dr. Zanella odrekel vsaki oblasti in da je vsled tega vzpostavljeno prejšnje stanje. Ta proglas je podpisal Attilo Prodan. Drugi proglas veli, da je na Reki prevzela oblast provizorna travnim vlada, varnostno stražo na mejah da vrše italijanski karabinjerji in da je javno varnost v mestu prevzel neki Cral (sin Slovenca Kralja, ki ima tobakarno pod reško Čitalnico). Tretji proglas je naslovljen na narod in v njem pravijo fašisti, da vztrajajo na stališču, izraženem v proglasu dne 30. oktobra 1918, po katerem anektira Italija Reko zaradi njenega gospodarskega in finančnega stanja. Prebivalstvo na Sušaku je prišlo vsled tega nenadnega prevrata na Reki v veliko nevarnost, ksr so vladne čete v popolnem sporazumu s terorjem fašistov. Ako bi reška poulična drhal navalila na Sušak, bi bilo mesto popolnoma brez zaščite. V zvezi z dogodki na Reki je prišlo na Sušak nekaj italijanskih vojakov. Nimajo pa namena ščititi prebivalstva pred neodgovornimi elementi z Reke, ampak zato, da ojačijo stražo na meji proti Sveti Ani. — Pri napadu reških fašistov na vladne redarje in pri streljanju na mesto je bilo šest mrtvih, in sicer trije fašisti, dva karabinjerja in en častnik. Ljudje, ki prihajajo z Reke, pravijo, da so pobegnili iz mesta tudi konzuli tujih držav in da se ameriški konzul, nahaja v Martmščici. Danes ni bilo slišati z Reke streljanja. Italijanska vlada je naročila križarki >Mira-bello«, naj odpluje iz Pule proti Reki. Fašisti bodo, kakor vse kaže, skušali s pomočjo zaplenjene ladje braniti vhod v reško luko. Jesenice, 4. marca (Izv.) Nemčija je na račun vojne odškodnine poslala Jugoslaviji 500 železniških vagonov, katere so v spremstvu jugoslovanskega delegata peljali preko Solnograda proti Podrožčici. Avstrija je seveda zahtevala prevoznino. Naša vla-vsakega vagona za vsako uro 200 Ka leža-legat sam peljati v Belgrad. Medtem pa je računala avstrijska železniška uprava od vsakga vagona za vsako uro 200 Ka leža-rine, t, j. na dan za vsak vagon 4800 Ka, za vseh 500 vagonov pa 2,400 Ka na dan- Belgrad, 4. marca. (Izv.) V ministrstvu za pravosodje se je danes nadaljevala razprava o državnem proračunu za leto 1922, in sicer o oddelku za pravosodje v Sloveniji. V proračunu za pravosodje v Ljubljani je črtano eno mesto dvornega svetnika, 1 mesto ministerialnega tajnika in eno mesto ministerialnega podtajnika ter enega sodnika. Ta mesta so bila sicer v prejšnjem proračunu predvidena, ali ne zasedena. V območju višjega deželnega sodišča za Slovenijo je črtano 25 mest konceptnih uradnikov, 53 pisarniških uradnikov in 166 mest poduradnikov, slug in oficiantov. Tudi ta mesta so bila zapopadena v prejšnjem proračunu, niso pa bila zasedena. UPOKOJITEV VIŠJIH URADNIKOV V SLOVENIJI. Belgrad, 4. marca. (Izv.) Vpokojenih bo več višjih uradnikov, med njimi v ministrstvu za trgovino in industrijo, poverjenik za Slovenijo dr. M a r n , v ministrstvu za agr. reformo pa agrar. direktor v Sloveniji dr. L u k a n. JUGOSLOVANSKI KLUB V ODBORIH. Belgrad, 4. marca. (Izv.) Od Jugoslovanskega kluba so izvoljeni: v finančni odbor: dr. Dulibič, Pušenjak in Stanovnik, v verifikacijski odbor: dr. Hobnjec in Barič, g jjpmaiUlni ia administrativni odbor; dr. Končno se ie vrnil delegal iz Belgrada z denarjem. Ko je prišel na Jesenice, mu je pa carinik zaplenil ves denar, češ da ne sme vzeti čez mejo več kot 300 dinarjev. Avstrijska železniška uprava fe vsled tega razdelila vagone po vseh postajah od Solnograda do Podrožčice, da nc nastane popoln zastoj v prometu, ki pa je kljub temu ie zelo oviran. Zadeva z zaplenjenim denarjem menda že vedno ni rešena — leža-rina pa teče naprej. Šimrak in Barič, v odbor za prošnje in pritožbe: Brodar in Roškar. ZEMLJORADNIŠKI DISIDENTI OSNOVALI SVOJ KLUB. Belgrad, 4. marca. (Izv.) Novi seljački narodni klub, ki ga tvori pet disidentov zemljoradniške stranke in Črnogorec Spa-soje Piletič, se je danes dopoldne konstituiral. Za predsednika jc izvoljen poslanec Divljan. Klub je pri konstituiranju izjavil, da se po svojem programu izreka za monarhijo s kraljevsko dinastijo Karagjorgje-vičev na čelu. Klub stoji na stališču narodnega edinstva. Med drugimi točkami programa se nahaja tudi organiziranje kme-tskih mas in odvračanje seljakov od bolj-Jeviškcga terorja. Novi klub bo podpiral vsako vlado, ki sc bo ozirala tudi na kmete. ZAPRISEGA MUSLIMAN. MINISTROV Belgrad, 4. marca. (Izv.) Muslimanska ministra Osman Vilovič in Omerovič sta danes dopoldne prisegla. GENERAL VRANGEL PRI KRALJU. Belgrad, 4. marca. (Izv.) Kralj Aleksander je sprejel danes ruskega generala | Vrangla, ki je tekom dneva posetil tudi ministrskega predsednika Pašiča in predsednika narodne skupščine dr. Ribarja. SREČNE ŽELEZNICE! Belgrad, 4. marca. (Izv.) železniški minister namerava pri vseh železniških ravnateljstvih nabaviti za ravnatelj* J»rbi-JatiM. a? Škoda, da v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev ni Diogcna, ki bi z lučjo po dnevi iskal v vseh ministrstvih po celi državi uprave; konstntiral bi vsaj, da uprave v pravem pomenu besed« nimamo. Kar ja jo bilo, jo je centralizem, še predno se je v vsoj nameravani bohotnosti razpasel, ubil ali pa jo zvezal na nogah in rokah. Uprave nimamo, čeravno imamo vidovdansko ustavo. Na upravnih sedežih se mesto uprave košatita fiskalir.em in policajstvo v slabem pomenu besede. Obdavčevanje, ki presega gospodarsko moč davkoplačevalca, in kazen sta edina tvorna elementa takoimeno-vane uprave pod vlado demokratov-radi-kalov in samostojnega priveska. Davki se morajo plačevati in tudi brez kazni ne gre, toda vsaka stvar ima svoje meje, kakor smeš tudi struno samo do gotove mej« napeti, da ne poči. Kar pa počenja finančno ministrstvo s svojimi svojevoljnimi naredbami, je naravnost napad na kulturo in finančno urejenost, je golo fiskalistično inžemanje, rekli bi izzivanje. Obdavčite maškarade in plese, kolikor hočete, ne obijajte pa kulture z obdavčenjem kulturnih in dobrodelnih prireditev in že itak silno udarjenega časopisja /. davkom na Inserate in celo na dnevna naznanila, kakor poroke, ali celo na priporočila dobrih knjig in revij! Čuvajte se, prijatelji, če pohvalite kdaj kako knjigo. Čez noč zna priti flskus in na vaše priporočilo »udariti« davek. Stariši, zažgite otročjo vozičke, Sedno udari g. finančni minister brez pnr-mentnrne zakonodaje davek r.a otročje vozička, ako so na — peresih! Posestnikom pa priporočamo, da ne prodajajo svojih posestev, tudi če bi bili vsled davčnega vijaka v to prisiljeni, ker če v zmislu člena 131 taksnega in pristoj-binskega pravilnika ir, kateregakoli vzroka ne boste mogli tekom 15 dni plačati pristojbine, boste plačali poleg 5 odstotne takse bo kazensko takso v petkratnem iznosu, to ie skupaj 30 odstotkov celotne kupnine, vrhtega pa šo takso za razsodbo. Če se prav spominjamo, je bila prej v takem slučaju določena samo dvojna redna pristojbina, ki pa jo je mogla oblast milostnim potom »e znižati. Vprašamo, ni li takšna kazen, kakor jo predpisuje član 131 taksnega in pristojbinskega pravilnika naravnost olrakonična? Se ne pravi to vsakega reveža, ki napade tej knmi, naravnost gospodarsko uničiti? Pa že vidimo v duhu državotvorna, ki nas bo tolažil in opozarjal, da veljajo te določbe za celo državo. Pojdite se solit, >državotvorci«, ki poznate samo svoja lastna korita, ljudstvo in država pa sta vam deseta briga. Seveda so predpisi za celo državo enaki, ker vaša ustava — na papirju — določa v členu 116, da so vse davščine za vso državo enake; zato pa se je n. pr. zemljiški davek početvoril, posest-najstoril samo v prečanskih pokrajinah, zato se je razpisal davek na vojne dobičke samo za prečane, tudi za take obrtnike, ki med vojno niti ficka niso zaslužili, za tiste belgrajske milijonarje pa, ki so si svoje milijone priverižili, ki pa se grejejo ob milosti belgrajske porodice, se ta davek ni razpisal. Nemški humoristi pri nns ne bi pisali povostic >o, diese Dackeln«, ampak bi pisali satire >oj, te taksefc Saj so enake! Da, tako enake, da belgrajski visokošolee, ki vživa lepe štipendije, tudi če nič no študira, dobiva breztakana potrdila za vpis, uboga slovenska para pa plača po -zakonu« 5 dinarjev, iz tega bi navado« Zemljan sklepal, da se dajejo predpisi, zakoni ali naredbe — kdo bi se danes pri tem kaosu finančnih odredb spoznal — zato, da se gulijo prečani, ki imajo tako rigo-rozno davčno uradništvo — vsaj v Sloveniji — da vsako odredbo izvršijo po črki, dasi je ne razumejo, ako je zapisana v cirilici. Morda to ni res? Še eden in sleden finančni minister, ne izv^emši dr. Kuma-nudija, je to potrdil in na tozadevne pritožbe naših poslancev odgovoril, da davčno uradništvo v Sloveniji >šravfa«. Tudi uradnik more ščititi ljudstvo, nc da bi količkaj prekršil predpiae, ako ni bolj goree, kakor j® bilo v Intenciji znkonodavoa — katerega mesto je privilegirano samo za Srbijance, pozna svoje ljudi in njihove običaje, zdi pa so, da tudi naše slovenske ttskaliste. Proglasitev »Hrvatskega Sokola«. Zagreb, 4. marca. (Izv.) Jutri ob 9. uri dopoldne se vrši skupščina Jugoslovanskega Sokola I. na Wilsonovem trgu z dnevnim redom: Proglasitev hrvatskega Sokola. Draškovičev merilec bo v torek ussurčen. Zagreb, 4. marca. (Izv.) Današnja popoldanska »Slobodna Tribuno: prinaša vest, da intervencija narodnih poslancev pri kralju za pomiloščenje morilca ministra Draškoviča Aliagiča ni uspela. Ali-agič bo najbrže v torek usmrčen. Krvnik iz Sarajeva je že javil svoj prihod. PROTEST ČASNIKARJEV PROTI CICVARTČU. Belgrad, 4. marca. (Izv.) Jutri dopoldne imajo belgrajski časnikarji skupščino, na kateri bodo protestirali pmti nesramnim izpadom »Belgrajskega Dnevnika«, za katerim stoji minister Svetozar Pribičevič. Ta list danes zopet skrajno nedostojno piše o pokojni soprogi g. Stojana Protiča. MALOVERJETNO BOLJŠEVIŠKO POROČILO. Moskva, 4. marca. (Tzv.) > Pravda« zatrjuje, da se pripravljajo zoper ruske so-vjete nove protirevolucijske mahinacije. Ukrajinski kongres, ki je bil sklican za konec meseca februarja v Vilno, je imel nalogo združiti vse protirevolucijske življe od monarhističnega Skoropadskega do socialnih revolucionarjev. Zlasti Poljska in Romunija podpirata to gibe nje. Peti jura razpolaga s petimi milijoni v zlatu in njegov štab je v stalni zvezi z dragimi voditelji protirevolucije. Izdelan je že načrt, po katerem bo Petljura prodiral v smeri Kijev—Odesa—Savinkov in severno od te črte. Petljura razpolaga s 15.000 vojaki. Njegov štab se nahaja v Tarnovu, oddelek tudi v Varšavi. Tudi general Vrangel se pripravlja na boj. Sredi meseca decembra je odšlo v Besarabijo tritisoč Vranglovih vojakov. Moskva, 4. marca. (Izv.) »Pravda« objavlja še nadaljnje podrobnosti o nameravanem vojnem pohodu proti Rusiji. Tako pravi med drugim da Amerika baje podpira z denarjem to protirevolucionorno gibanje, ki je naperjeno proti sovetski Rusiji. Peti ura je stopil v stike z generalom Vran-glom in mu je podredil svoje čete. Pc nekaterih informacijah bo imel general Vrangel na Wrazpolago celo 50.000 mož, s katerimi baje namerava spomladi začeti nov napad na sovjetsko Rusijo. EGIPTOVSKI KRALJ, Pariz, 4. marca. (Izv.) Neki angleški list poroča iz Kaire, da bo sultan Fuad imenovan za egiptovskega kral a, čim angleški parlament ratificira novo egiptovsko ustavo. Gorica, 3. marca 19?2. Pri nas je za kulturno in politično življenje Slovencev — mislimo predvsem na mesto Gorico — zadnje čase bolj varno kot je bilo poprej. Državnozhorske volitve, zastopništvo v dež. zboru, posebno pa zadnje skupno nastopanje z azionisti pri občinskih volitvah, je ustvarilo Se dokaj zdržen položaj, četudi o »rožicah« še ne moremo govoriti. Del Italijanov, katerim mirno sožitje s Slovenci ni samo fraza - vsaj tako upamo - in ki se zbira okrog lista-dnevnika »II popolo Frlulano«, ki piše o nas in o naši kulturi simpatično, se danes zanima za nas in s tem nekako jemlje orožje Iz rok vsem tistim nacionalistom, ki so nespravijivi in tudi nas Slovence slikajo za nespravljive iredentlste nalašč zato, da bi dosegli svoje namene, predvsem centralizem. Oni vedo, da je Gorlčan že po svoji naturi — pa naj bo Slovenec aH Furlan — proti njim, radi tega ta ljut boj po videmskem in tržaškem časopisju. V Gorici se bojuje zato samo »La voce«, listič, ki ga Se Italijani več ne berejo. Fašisti so pri nas odigrali toliko kot popolnoma. Kvečjemu, da Se pošljejo kako grozilno piamo in to celo na svoje soplemenjake. Tako so z grožnjo protestirali proti ital. dij. zvezi, ki ie najela dvorano Trg. doma za plee. Zgodilo se ni nič, dijaki so plesali vseeno, fašisti so za eno blamažo In grožnjo bogatejši. V Imenovani dvorani se je vršila pred krat- j kim časom prva slov. predstava po vojni, navzoč je b i komisar Gottardi, a niti žugnll ni nihče proti temu. V bodoče bo več predstav in koncertov. Fašisti so bili prišli le v Podgoro, kjer so se spravili nad učitelja in njegov« hčerko. Dolžili so učitelja, da ne pusti ital. otrok v šolo. Italijani so imeli svoje šolske prostore v neki baraki. Tu pa so naenkrat otroci sami znesli klopi v slov. poslopje In tam ostali, po vrhu tega pa so prišli Se fašisti. Za 60 ital. otrok hočejo kar dva razreda, Slovenci pa drugod za mnogo več otrok nimajo niti enega razreda. Zanimivo je, kako so hoteli Italijani po-italijančiti Devin. Posebno so zavpili pri zadnjih občinskih volitvah, ko so imeli eno skupno listo, da je cilj dosežen, šlo je le za krajevno politiko. Kakšen je nov občinski svet, dokazuje da so v prvi seji sklenili, da zahtevajo slov. duhovnika, slov. S lo, slov. uradni občinski pečat in dvojezične dopise. S tem so dobili po ustih vsi širokoustneži, ki hočejo kov?ti Iz ••sake stvari kapital za svojo narodno požrešnost. Upamo, da bo v kratkem vprašanje nekaterih slov. šol. rešeno v principu, da se ne bo treba poganjati za vsako posebej. Samo eno je: učiteljstva nam manjka. Navadno se oblasti Izgovarjajo na to. '-j- Čcch« za sporazum med Jugoslovani. V eni zadnjih številk priobčuje praški >Čerh« pod naslovom »Hrvatje in Jugoslavija« uvodnik, v katerem se peča z ozirom na znani memorandum z razmerami v Jugoslaviji. Pravi, da preživlja Jugoslavija važno krizo in da je spor med Srbi in Hrvati prenesen pred mednarodni forum. Jugoslavija je zavezniška država Češkoslovaške in je zato razumljivo, da je slednja interesirana na razmah v Jugoslaviji. Oziraje se na dopis, ki ga je o tem vprašanju priobčil dr. Steiner v »Kolni-sclie Volkszeitung«, pravi člankar: »Razumljivo je, kako goreče si Nemci žele, da bi jim nesloga — stara napaka Slovanov — pomagala zrušiti, kar je bilo s potoki krvi in milijoni življenj težko pridobljeno. Da bi se jugoslc anski bratje že spametovali, dokler je čas in da bi si bili belgrajski vladodržci vsaj tega svesti, da rana od brata prizadejana najbolj boli in da se najtežje zacelil« -f Z notranjepolitičnim položajem v naši državi so se začeli v zvezi s spomenico hrvatskega bloka pečati že vsi večji inozemski listi. -)- Notranjepolitični položaj na Ogr skem je glasom popolnoma nepristranskega vira — Kolnische Volkszeitung — skrajno slab. Zanimivo je, da glasilo nemškega centra, ki je katoliški konstatira, da se sedanja večina na Ogrskem ne more imenovati krščanska, ampak da se za krščanskim imenom skriva zgolj stara šovinistič na klika. Večinoma je tudi sestavljena iz najraznorodnejših elementov: malih kmetov skupaj z veleposestniki. Kakor znano, ie narodna skupščina prenehala funkcionirati, vlada pa je po stari Tiszini metodi za nove volitve marca t. 1. oktroirala volivno reformo, katero jc izdelal minister za no tranje zadeve grof Klebelsbcrg. Ta reforma je taka, da so tudi cerkveni knezi, ki sicer vlado podpirajo, odklonili odgovornost zanjo, Volivni upravičenci so vsi moški, stari nad 24 let, ki bo dovršili 4 razrede ljudske šole in najmanj 2 leti bivajo na enem kraju; potem pa žene, počenši od 30 leta starosti, (žen se boji,o zaradi komunističnih in socialističnih nagnenj) ako imajo več kot enega otroka, nadalje absolventke 8-razredne srednje šole, one ženske, kojih možje so dokončali srednjo šolo, in končno take, ki žive od svojega poklica ali od lastnega premoženja. Ta,na volitev velja samo v mestih, na kmetih je javna. Za kandidata se mora že pred volitvami izjaviti najmanj 10 odstotkov volivcev, kateri so potem pri volitvah tudi obvezani, da glasujejo za kandidata, za kojega so sc s svojimi podpisi na kandidatni listi izjavili. — Kakor se vidi, je ta volivni sistem pravi evropski unikum. — Geslo pri volitvah bo na eni strani »Habsburg*!, na drugi pa »svobodna volitev kralja«! Shod za vpeljavo pomladka Rdečega križa ki smo ga naznanili v petek, se je vršil r Mestnem domu v Ljubljani ob udeležbi 500 ljudi, iz-večin« mater revnih slojev. Otvorila ga je Mis Ada 1'aliner, aoi»fopn;c* amerik. Rdečega križa in mednarodne lige v Ženevi, z angleškim nagovorom, ki ga je za njo ponovila v slovenščini ena dam pri 1'rc'fe.dstvcni mizi. Za njo je druga dama či-tala govor, ki razlaga cilje, utroj in pomen te or-gaidticije. Podmladek Rdečega križa je zveza otrok za gojitev m »d ni rod ne vzajemnosti in bratstva. Nastala je ta misel mod vojsko, ko so v Ameriki otroci pripravljali obveze za ranjence. Po vojski jo je amerik. Rdeči križ (11 milj. članov) razširil skoro po vseh evropskih državah, tudi v Srbiji. Na Češkoslovaškem ima 70.000 članov ta pomla-dek. S snovanjem knjižnic, ljudskih kuheni, s podporami dijakom in podobno je Rdeči križ storil velike dobrote. Pri nas želi Mis Ada Palmer osnovati s pomočjo vlade (min. za prosveto g. Pribičevič je že odobril in z naredbo učiteljstvu podprl to akcijo) Jugoslovanski podmladek Rdečega križa. Ostala bo 8 mesece tu in kontrolirala uspehe takozvans igre, s katero hoče dvigniti zmisel za idravj* in moč telesa, za socialno zavest, bratstvo in vzajemnost v ifposlov. mladini. Za to igro dobi vsak otrok 8 tiskovine: hi-gienična pravila, statistično tabelo o teži in bO' letnico za zaznamovanje izvrševanja pravil in ob-ve;nih dobrih del (dnevno po eno). Učitelji in «ta-riši nhj in.cjo kontrolo in podele otrokom, ki vestno vrše pravila, mesečno nagrado (trakove z napisi: ztiriNje, moč, sreča). Tako naj se nava Mjo otroci na ir ižabne dolžnosti, oa higienično ia zanje, uobn- 'elnosi in samovzgojo. Glavni mofW jim bodi iivlje.-»ko vodilo: Kilnr vrii ta pravil*, bo zdrav, močan in s tem srečen. Ker so ni » if-li niknka ebaia, je že najb^« poskrbleno, la Nj "»na Izpeljala to amerikan*KO organizacijo. Ali oe t i o T olje, da bi se bili naaloj li na žo i.bsio eč. ui'ao nske LV*ze? Tudi men »to, da up ure prezirati \iv>)'.< sile, ki je v verstd odgoji, ka.ero pa ta podmladek čisto ignorira. Ali tifr' zadaj proslula protestantovska Heilsarmee? aii iz Češkoslovaške ne najbolje priporočena J. W. S. A. In I. M. S. A.. 0 vsem tem Mis Ada Palmer molči. Bomo videlil Kar g. Pribičevič in U. J. U. priporočata, zahteva opreznost, dasi o dobri volji amerikanskih humanistov ne dvomimo. Vendar poznamo povest o ovčjih kožuhih in pa tisto rešilno pismo, ki se začne s: »Kdor to pismo najde, naj ga prebere, devetkrat prepiše in da »lalje « Proletarske matere, ki so verno posluSale blagovest o otroški vzgo ni igri in angleški pozdrav, so se menile medseboj: »Pošljejo naj nam raje moža s kruhom!« — Ljudstvo nastopa! Vsled vedno 1 fth odredb glede dovoljenja krošnjarstva z lastnimi izdelki domače obrti je postalo prebivalstvo v kočevskem in ribniškem okraju zelo razburjeno. Upravičeno se namreč boji, da jim vlada v svoji površno- OPOZARJAMO NA dobroto prireditev Marijinih kongregacij, ki se vrši danes zve čer ob pol 8 uri v veliki dvorani »Uniona« koje čisti donos je namenjen skladu za zi davo in opremo nove cerkve sv. Jožefa < Ljubljani. — Ker se posebna vabila ne raz pošilja/o, se vabijo vse Marijine kongrega cije ljubljanske, kakor tudi vse druge ka toliške organizacije, pa tudi vsi drugi ljubi telji in častilci sv. Jožefa k mnogobrojr udeležbi. — Ker znaša vstopnina za osebi samo 1 Din. se preplačila hvaležno spreje majo. — Svinčniki za črtanje številk pi tomboli, na/ se prinesejo seboj! sti uniči glavni njih vir preživljanja, kroš-njarstvo in domačo lesno obrt. Zato je bil shod obrtnikov in krošnjarjev 1. t. m. v Ribnici izredno mnogoštevilen — polna dvorana. Ves položaj je jasno obrazložil zastopnik okraja poslanec Škulj, ki je v daljšem govoru pokazal, kako malo razumevanja imajo merodajne oblasti za malega človeka, kako da vlada pač vedno ustreza mogočnim kapitalističnim krogom, uničuje pa gospodarsko slabe; tako hoče vzeti krošnjarske pravice, ki jih ima pre-valstvo kočevskega in ribniškega okraja že od 1. 1492. Shod je soglamo fklenil zahvalo domačemu poslancu Škuliu za njegovo skrb in trud, obenem pa je sklenil krepke resolucije s pripombo, da treba takojšnjih dejanj! Drugi dan je šla deputacija nad 100 mož-krošnjariev in obrtnikov na okrajno glavarstvo v Kočevje. Poslanec Škulj, ki je vodil deputacijo, je okrajnemu glavarju obrazložil zahteve ljudstva. Da si ljudstvo nikdar ne bo pustilo vzeti svojih starih pravic in jih bo branilo do zadnjega, je dokaz množica, ki je sama prišla k oblasti Okrajni glavar dr. Ogrin je obljubil želje in zahteve tolmačiti vladi in priporočati, da se puste ljudem stare krošnjarske pravice, dokler se ljudstvo ne opre na kak drug zaslužek. Priznati moramo, da je okrajno glavarstvo v tem smislu že doslej nastopalo, žal brez zaželjenega uspeha. Množica mož, ki so prišli po 5 ur daleč v snegu in dežjo na okrajno glavarstvo, je napravila močan vtis v celem kočevskem mestu. Obenem pa je množica malih ljudi, ki si mora samo braniti življenjske interese, glasen klic v državi: Kam plov^mo ! — Veliko srednješolsko re'onno pri' pravlja češkoslovaško prosvetno"'tninistr-stvo. Srednja šola naj ne bo več zavod, i katerem učitelji kot uradniki učencem av loritativno podajajo izvestno vsoto znanja ampak učitelji ima,o z učenci tvoriti ne kako delovno enoto, v kateri bo smel uče nec svobodno sodelovati pri vsem šolsken učnem, vzgojnem in disciplinarnem ustroju tako da se vzbudi v učencih čut soodgovor nosti za šolo, globok interes na njenem na predku in briga za njen uspeh. Ta sisten nima ničesar opraviti z onim po revolucij po nekaterih deželah nastalim sistemom ki je razdelil učitelje in učence v dva sov ražna tabora po principu interesnih za stopstev. Češkoslovaško prosvetno mini strstvo je pozvalo vse profesorje, da izde lajo tozadevne načrte za tako sredn o šole ki je v Ameriki in Angliji rodila že lepil uspehov. — Povzročitelj požara obsojen oa 2 ur zapora. Iz Šmartna pri Kranju se nar piše: Dne 2. t. m. se ie vršila pred okrajni sodnijo v Kranju glavna razprava o javr obtožbi zoper Franceta Zevnika in tov., k so si na oboku tuka šnje cerkve kurili oger ter tako, kakor je dognala i sodnija, ozi roma komisija na licu mesta, povzročili po žar na ostrešju cerkve, skrajno onečašče n/e, milijonsko škodo in grozne skrbi in de la. Sodnija je sodila krivce po § 459 ka zen, zak. ter Franceta Zevnika, ki je osefc no priznal svojo krivdo, obsodila na 24 u Orient in evropski ji Zdaj, ko smo s Hrvati in Srbi v tako tesni zvezi, opazimo pač lahko,, da imajo v svojem narečju prav mnogo tujk, posebno arabizmov, pa tudi kakor nekateri »pos-prdno« omenjajo, navideznih germanizmov. Dobro bi bilo, da se zdaj lotimo študija orientalskih jezikov. Zato je nujno potrebno, da vzamemo v roke arabski in hebrejski ali kaldejski slovar. Izkazalo se bo, da je največ tuik iz teh dveh orientalskih jezikov, ki reprezentirata gotovo najstarejšo tudi umstveno kulturo sveta. Toda pri tem študiju bomo nehote opazili, da j'e ne samo mnogo hrvaških besed iz orienta došlo, temveč tudi, da se cela ogromna kopica naših evropskih besed čudovito ujema s semitskimi, da najnavadne še popularne, vulgarne izraze ljudstva, da tudi najelegant-aejše besede latinske in grške, ki smo jih »prejeli kot splošno rabljene evropske internacionalne izraze, da večino vseh naših evropskih besed lahko primerjamo s semitskimi debli. Ali ne kaže to na neko notranje sorodstvo? Da, že a priori lahko ■klepamo, da bo tako. Zgodovina božjega razodetja uči, da vsi narodi izvira,o iz ene- ga samega plemena ali rodu, ki je živel v Kaldeji ali severni Babiloniji. Iz tega krvnega sorodstva se da sklepati pa tudi na jezikovno sorodstvo, tako da so narodi, ko so se razšli, ponesli seboj svojo skupno človeško naravo z enakimi svojstvi in zmožnostmi, pa tudi s celim zakladom skupnih korenin govora. Ta zaklad je nerazrušl/iv in živi v človeštvu, kakor nevsahljive korenine v zemlji, da iz njih rastejo vse besede, seveda različne po podnebju in drugih okolnostih, Ako postane potreba nove besede, je ljudstvo ne naredi kar na slepo, temveč vedno le iz starih korenin po Goetheju, ki pravi: Wenn die Begriffe fehlen, »telit ein Wort zur reehten Zeit sich ein. To trditev a priori bo potrdil dokaz a posteriori. Vzemimo najprej geografična imena, ta so zelo stara in /ih je ljudstvo nadejalo, ko je prvič prišlo in se naselilo v svo;em kraju. Ker je v začetku jezik še bolj podoben bil prvotnemu semitskemu, najdemo, da se res imena mest, gor in rek edino le s semitskim jezikom razumejo. Nadalje se imena živali in rastlin krasno dajo razložiti s semitskimi debli Naši priimki, za nas nerazumljivi, so stare oblike U semitskih do- bel. Če vzamemo naše takozvane tu ke, n. pr. latinizme in gi ecizme, najdemo kmalu, da mnogo teh besed nima v pravi latinščini in grščini nobenega pravega pomena; pomen dobijo le s pomočjo semitske etimologije, da samo nekaj primerov navedem: korporal, kirurg, veterinar, operacija, meteor, esenca itd., itd. Mnogo naših besed ima prav različne disparatne pomene, — odkod to? Na to nam daje pojasnilo le se-mitski jezik. Zaka/ je mnogo besed v slovenskem jeziku, ki v hrvaškem vse kaj drugega pomenijo, n. pr.: priča, prestati, hraniti, pehar, pitati, obljubiti itd.? Odgovor dobimo, če vzamemo hebrejski slovar. Vpliv orienta je bil pa tudi pozneje vedno močan; ne samo razkropitev Judov po celem svetu in njihova umstvena kultura, ampak posebno tudi sveto - ismo je zelo vplivalo na jezike. Zato najdemo, da so narodi mnogo teh besed sprejeli toda asimilirali svojemu že obstoječemu jeziku ln jih tako spremenili, da ne rečemo popačili^ Največ je teh spakedrank v naših zloženkah ali kompozitih, ki so večkrat enostavne semitske besede. Vedno se okciden'n' 1 •"<■ •-* -o s sta-io latinsko in grško kulturo. Km j«, da so Grki in Rimljani kar se tiče oblike — foi me — klasični neminljivega pomena; da so svojim idc am brezprimerno lepe izraz v umetnosti, tudi jezik so povzdignili do v soke popolnosti, tako da nam je njih jezi kovni in gramatikalni zaklad za zgled i vzor za vse čase. Toda če vzamemo vsebi no, vidimo da se njih poganska mitologij razblini v navadne vsakdanje besede za t ali ona dejanja; njih jezik pa jfe v svoji poc lagi vzet popolnoma ves iz orienta, Ak torej rabimo tako radi latinizme in grecij me, da se ponosimo s svojo izobrazbo, r* bimo v resnici orientalske besede v obli! latinski ali grški. Tudi pismenke in nji imena so vzeli iz orienta. V podrobnosti se danes ne spuščan Dobro pa vem, da bo sledil velik protei klasičnih filozofov. Že zdaj opomnim, da sem na odgovor pripravljen. Toda dokler kritiki ne dokažejo, da so proučili arabski in hebre/ski jezik, se ne podam v diskusijo z njimi. Prihodnjič, ako bo mogoče, slede podrobnosti, ki bodo služile kot dokaz tez«. E. Rakove«. zapora, ostale tovariše pa oprostila. — France Zevnik iz Mavčič pri Kranju se bo najbrže pritožil radi previsoko odmerjene kazni, da bo prihodnjo zimo, če ga bo zeblo prt delu, lahko kar prosto kuril, kjerkoli se mu bo zdelo. O ljud)'e, varujte se boljševikov, sodnija vas ne more vzeti preveč v zaščito! — Komanda mesta Ljubljana rabi nujno naslove od sledečih neprijavljenih gg. rezervnih oficirjev: PraporSčakl: Josip Devetak t Grosuplja, Josip Kalčič iz Postojne, Anton Albert iz Postojne, Hvgen Baraga iz Postojne; podporočnik Franc Uršič lz Recksteina (Beljak); poročnika Erno Sulift iz Zalike in Anton Mihevc iz Dol. Logatca; narednik Jože Sancin iz Trsta, praporščak Josip Sedej iz Ljubljane, podporočnik Ferdinand Ferluga z Opči-ne (Trst), podporočnik Rudolf Horvat iz Trnovega (Postojna), poročnik Alojzij Križaj iz Šiške št. 120, podporočnika Rudolf Košak lz Volovska in Ravnik Josip iz Boh. Bistrice, praporščaka Valentin Pobe-raj iz Solkana (Gorica) in Josip Dežman iz Radovljice, podporočnik Anton Eržen iz Koper, poročnik Gomizelj Dragotin iz Trsta, služil pri 37. pp. — Vsi imenovani gospodje, oziroma njih znanci in sorodniki se naprošajo, da naslov nemudoma sporoče komandi mesta Ljubljana. — Osebno vesti. Arskultant dr. Fr. Jereb je Imenovan za sodnika v 1\ čin. razredu. — De-lelnosodni svetnik dr. Matija Lnvrenčič je na lastno prošnjo preme5čeu iz Cerknice v Kozje. — Iz državne službe izstopil rač. oficial I. Hrovalin. — Inž. I. Zupanič je sprejet kot praktikant pri poverjeniš'v\i za kmetijstvo. — Pis. oficial J. Levičar je imenovan za kmetijskega strokovnega uradnik« IX. čin. raz — Kolkovanje matičnih izpiskov. K naši no-Hei v Slovencu z dne 1. marca nam poroča dr. Ivan Čeme, Gospodarska pisarna v Ljubljani, da >je v Pristojbeniku objavil notico radi kolkovanja matičnih izpiskov po poizvedbi v pisarni knezo-škofij-skega ordinariiata. Kn.-škof. ordinarljatu je naznanilo to pristojbo finančno ravnateljstvo, ko je je knezo-škofijski ordinarijat zaprosil za uradno odločitev v tem vprašanju. Da je bilo pristojbina po S Din za izpiske vzeta enostavno po srb?kcm zakonu, je bilo nepravUno, ker je v začasnem zakonu tozadevna odločba izrecno navedena kot veljavna za Srbijo, no pa ra prečanske kraje. Enaka pomota se je napravila svoječasno z objavo pristojbin za garancijska pisma, kjer se je objavila istotako pristojbina za ta pisma z zneskom po — mislim 10 p za 100 Din —, dočim velja pravilno, po starem še veljavnem zakonu za vse poroštvene izjave, torej tudi za garancijska nisma pristojbina po lestvici II. od določene vsote. Delegacija ministrstva financ je s štev. B U. 287 ex 1922 (Uradni list št. 17 z dne 23. februarja 1022) objavila, da »o garancijska pisma kolkujejo po lesivici II. od vrednosti zajam-Sene vsote, kakor to objavlja tudi moj Pristojbenik na strani 34. pod besedo »garancijska pisma*, ozir. na strani 07. pod besedo »poroštvo«. — Pristojbenik torej ni »pogrel« pomote, marveč te moral objaviti uradno odločitev v tej stvari, katera pa je bila pomotna.« Socialni vestnik. EASCITA OTROŠKIH DELAVCEV V AMERIKI. Newyork, (Jugoslovanski oddelek B. L. L S.) Otroški urad Depurtuienla ot Labor Izdaja vrsto jjoročii o upravljanju zakonov o otroškem delu v poedlnilh državah. Iz teh poročil je razvidno, da Je država Wisconsin razvila svoj poseben način taščite otrok, ki so zaposleni v obrtih. Vsi otroci mod 14. in 17 .letom morajo dobiti uradno dovoljenje, predno morejo bi.i zaposleni kot obrtni delavci. Dovoljenja dajejo urad-aiki, ki jih imenuje državna induatrijalna komisija, kateri daje zakon jako velike pravice, toliko glede nadziranja delavnic, kot glede splošnega uveljavljanja zakonov v zaščito otrok. Ta komisija nima le pravice postopati kazensko v slučaju zlorabljanja otroških sil, marveč s me tudi vlagaU civilno tožbo na odškodnino. Vsi otroci med 14. in 17. lelom, ki delajo v tovarnah, morajo pohajati takozvane poklicne Bole (vocational schools), ki jih država vzdržuje v vseh večjih mestih in naselbinah. Vzlie svojim vrlinam ima VVisconsinsld zakon tudi nekaj pomanjkljivosti, izmed katerih naj omenimo to, da zakon ne zahteva zdravstvenega pregleda otrok, predno se jim da dovoljenje za delo. Pač pa se tak pregled zahteva v mestu Mil-vaukee. Možnost, da bi tak otrok delal brez dovoljenja, je malone izključena vsled izjemne določbe delavskega odškodninskega zakona. Ako se otrok med 14. in 17. letom ponesreči, ko dela brez dovoljenja, ali ko dela pri delu, ki je zabranjeno za Otroke, mora delodajalec plačati trikratne odškodnino Gospodar mora to odškodnino plačati iz svo-jrpa žepa, kajU ni mu dovoljeno zavarovati se proti taki nezgodi. Ta stroga določba in zakon, ki prepoveduje prenizke meade, sta znatno znižala ftevilo iapofienih otrok. PRIHOD PRISELJENCEV V AMERIKO. Newyork (Jugoslovanski oddelek F. L. I. S.) Meseca januarja je bil dovoljen vstop 10.287 priseljencem. Izmed teh je bilo iz Jugoslavije 14, ki so prišli čee kvoto. To so izredni slučaji, v katerih je Secretary of Labor dovolil začasen vstop, ker bi bila deportacija povzročila izredne težavo. Tekom meseca februarja je tudi Italija i»-frpala svojo letno kvoto od 41.021, tako da je tudi priseljevanje iz Italije popolnoma prenehalo do konca junija. Dosedaj so sledeče dežele izčrpale svojo leno kvoto: Jugoslavija, Italija, Grška, Poljska, Portugalska, Španska, nekatere male evropske državice, Turška, vsa Azija razen Armenije in Sibirije, Afrika, Avstralija, Nova Zelandija ia Atlantski otoki. Kvota sledečih držav se bliža h koncu: Belgije, Bolgarske, Češkoslovaške, Ogrske, Romu-aije in Armenije. Cim bodo tudi te kvote izčrpane, bo priseljevanje ostalo odprto v glavnem le iz Angleške, Nizozemske, Francoska, Skandinavskih držav, Nemčije, Avstrije, Finske in Rusije; iz te poslednje dežel® pa je odpotovanje izredno otež-kočeno. Zanimivo je, da Ima tudi Reka svojo kvoto 71 priseljencev, od katerih Jih ie dosedaj prišlo le Ust. v.,. Eo^^rstvo. BORZA. Belgrad, 4. marca. (Izv.) Na današnji borzi je notlrala deviz« London 800—330, Pariz 580 do 600, Ženeva 1300, Milan 330—308, Praga 118 do 122, Eerlin 27.50, Dunaj 1.26, Sofija 53. Od valut so noirali samo levi. In sicer 48. Tendenca je Se vedno nejasna in negotova. Proda!ali so se samo izvozniški čeki kakor to predvideva novi pravilnik o prometu z devizami in valutami. Curih, 4. marca. Berlin 2.03, New-York 512, London 22.54, Pariz 46.42, Milan 20.90, Praga 8.40, Budimpešta 0.73, Zagreb 1.55, Varšava 0.12, Dunaj 0.10, avstrijske krone 0.085. Berlin, 4. ir.arca. Dunaj 4.58, Budimpeita 35.58, M ilan 1320.15, Praga 110.55, Pariz 2293.70, London 1113.85, New-York 251.74, Curih 4960. g Cene živini ia mesu v Mariboru. Debeli voli 26-32 K kg, poldebeli voli 18—25 K, plemenski biki 17—25 K. biki za klanje 18—22 K, klavne krave debele 18—22 K, plemenske krave 18—22 K. krave za klobasarje 13—16 K, molzne krave 18—20 K, breje krr.ve 18-20 K, mlada živina 17—24 K. — Volovsko meso I. vrste, II. vrste in meso od bikov, krav in telic 1 kg 40 do 48 K. Telečje meso I. vrste 48 K, II. 40 K. Svinjsko meso sveže 1 kg CO—80 K. S Hmelj. Po nekaterih dnevih mrtvila je v Žalcu v zadnjih dneh zopet nekoliko živahnejše povpraševanje po hmelju. Hmelj so kupovali po S200 —3300 če*lcr>«lov kron za C0 kg. g Isplačilo 7 % obredi investicijskega posojila. Izplačilo kuponov 7 % državnega Investicijskega posojila se izvrši 15. marca pri vseh denarnih zavodih, k(rr je bilo posojilo podpi?ano. g Posebni parnik is Trsta t Odeso. Generalni komercijski inšpektorat tržaškega Lloyda poroča č rilci m listom, da odpravi paroplovna družba I.loyd Trlestino šo ta mesec posebni parnik iz Trsta v Odeso, za katsrega sprejema v svojem tržaškem hangarju blago. g Zavarovanje r avstrijskih kronah. Knkor piše dunajska »Borse«, je nastala v nevtralnih in nekaterih antantnlh d ris v ah nova vr«'a ravsrovanja v avstrijskih kronah. Neznatna premija omogoča zavarovancem, da so zavarovani na rnatne vsote v avstrijski valuti, špekulira se s tem, da bo po daljši dobi, morda čez neksj desetletij, avstriiska krona Eopet kaj vredna. Enako zavarovanje se godi tudi v nemških markah. Največja družba, ki se s tem peča, je frankfurtovaka zavarovalnica (Alte Frankfurter). g »Merknr« je L prometni tarifalni in carinski str»kirr«; ,ir src b i r s « me eeuo tr.kra. v srbsko-hrvatskem in nemškem jeziku. Uredništvo dajo »vojim prfcip^iiiu»t,i,. »tu , a c a v. i :■■. j a š n je n j e v vseh prometnih, carinskih in lari-falnih vprašanjih. Na zahtevo pošlje uprava (Subo-tiea, pošt. predal 45) nekoliko vzorcih izvodov. 771 g Juijoslavenska u rosna in izvozna carinska tarifa izide v kraU;em v nemškem prevodu. Prevod ©bavljajo priznani carinski strokovnjaki in uradniki. Prometni carinski in tarifni strokovni list >Merkur«, ki izide v založbi Minerva d. d., objavljati hoče vsakodobne izpremembe. Prospekti in naročilnice na zahtevo Minerva štamparsko d. d_, SuboHca, pošt. predal 45. 771 d Finančni d ložat noli-ke republike se stalno izboliš-lie. V zsdniem četrt'etiu minulega leta 11921) so državni rlohorlki samo v Kongresni in M>" -oHsM (Galiciiil približna 6 miliard nolislcih murk. v tretiem četrtletni 3 miliar^e. v druiJem ca le 1.7 miliar-de. V celem letu 10 do 130 K, delo trajno, nastop takoj. — M. PEONIK, tvor. cipeln, Gaineljne Had Ljubljano, Slovenija. 775 Sprejmem □nT" Samostojen UC vrtnar ali vrtraarlca Kje, pove uprava »Sio-! osobito za zelenjavo, obenem pa pomaga venca«: pod štev. 769. Dva mllnarska pomočnika dobra in poštena, za umetni mlin, proti dobri plači in s hrano, sprejmem. Zglasitš se je: PETER SU3NIK, Bistra ■ter. 11, Borovnica. 721 pri kmetijstvu, se sprojmo na posestvu v Trnovem (Ljubljana). Plača po dogovoru, hrana in stanovanje poljubno, v hiši ali tudi ne. Naslov pove: Upravništvo SLOVENCA pod štev. 751. sbiožjo slovenščine in nemščine ter nemške stenografije, iščemo za takoj. Prednost imajo take z znanjem srbohrvaščine. Pismena ponudbe pod: >>Dobra plača< na upravnižtvo SLOVENCA. 763 Kopirno 500 Vsakovrstne OBLEKE in J||l|7P kakor tudi popravil«, se spre-UIU£t#, jemajo na dom pri šiviljah KARLOVSKA CESTA št. 7/II. 75*3 Staro zlato"srebro, dnec„r„nrb\n drugo kupnjem po najvišjih cenah. Uradne ure od 9. do 12. dop. J. Augu*fin. trg. s zlatom in srebrom, Ljubljana, Dunaj-'(ska cesta štev. 36. / a Z v najboljšem stanju, pod zelo ugodnimi pogoji, pripravno za vsako obrt. Poizve se pri: IVANU PLANINSEK, misorski ])• najugodnejši ceni. — Ponudbe pod: .-»Najbolje« na An. zav. Drago Bescijak mojster, Šmartno pod Šmarno goro, psčta drug. LJubljana, Sodna ulica 5. 776 ' Št. Vid nad Ljubljano. 762 Globoko potTtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da jc naša iskrenoljubljena mati, stara mati, teta in tašča, gospa Marija Butar roj. žeieznik danes po kratki in mučni bolezni, v starosti 79 let, previdena s tolažili svete vere mirno v Gospodu zaspala. — Pogreb drage pokojnice se bo vršil v ponedeljek ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta št. 47, na pokopališče k Sv. Križu v družinsko grobnico. Ljubljana, dne 5. marca 1922. Ivan in Fran, sinova. — Marija, hči. — Miroslav, vnuk. — Milena in Josipina, sinahi. V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je moja srčnoljubljena soproga, sestra, gospa Josipina Kurnik soproga revidenta južne železnice včeraj, 3. marca 1922 ob pol 2. uri pop. nenadoma preminula. Pogreb preblage pokojnice se vrši v nedeljo, dne 5. marca 1922 ob pol 4. nri popoldne is sanatorija »Lconiščc« na Zaloški cesti na pokopališče k Sv. Križu. Nepozabni soprogi bodi ohranjen blag spomin! V Ljubljani, dne 4. marca 1922. Hortnnat Kurnik, revident južne železnice, soprog: in vso ostalo sorodstvo. Mestni pogrebni zavod. KRISTAL' družbe z o. z. tovafna ogledal in brušenega stekla JUIatubot*, VrbanoVa ulica 1 Bpzojavi: K»l«t»l Umrlbor. — Talaton itavilka lia Prostovoljna javna riraz-ISSužtea Se7«»Kl8VTg£u| ha nnhičtvci sn bo vrSiIa 8- *■ m 80 Ravnateustvu zadku 2-1 na puinolvc „d 9. uro dopoldne NE ZVEZE, Dunajska cesta štev. 38/1. daljo v GRADIŠČU št. 11 (podstrešje).--------- SPRETNE STRUGARJE več strokovnih delaveev za upognjenje pohištva, brusarjev, krvaiev, apreterjev in mizarjev sprejme v trajno službo TOVARNA UPOGNJENEGA POHIŠTVA NA DUPLICI PRI KAMNIKU. Oglasijo naj se le najboljše moči, z dobrimi spričevali, treznega in zanesljivega značaja. Služba organista, združena s službo je napisana v BEGUNJAH pri Cerknici. Prosto ntanovanje, plača po dogovoru. — Nastop takoj 1 — Zupni urad Begunje pri Cerknici. 733 kože obraza, vratu, rok, kakor trdi lepa rast las se zacnoro doseči samo s ramimnim negovanjem. Tisoč priznanj, je dospele o od vseh dežel sveta za lekarnarja Feller. »F.ltsn« tiifjno mt.-čno miio, najbolje blago, naj finejše ,mi!o lepote". 4 kosi ■>, zamotom in poštnino 93 K. »SIsat pomada za •fcmz odstrani vsa-^o nečistost kože, solnčne pege, zajedo nco, gube i. t. d; 2 porcelan, lončka z zamotom In poŠt-ntno 52 K. »Elin« Tsnochtaa pomada za rast las krepi ko/o glave, prepreči izpadanje, lomljenje io cepitev las, zaprečl prhute in prorano oslveloat 1.1, d. 2 porcelan, lončka z zamotom in poštnino 52 K. PROOAJAi.CI sko naroče najmanj 12 kosov od enega predmeta dob6 popust v naravi. patent. Matijah SO K.; puder »a ^oape v vročicah il K; zobni pra&rk v pkntijau " K; v vrečicah t K; Harhet dišava ca perilo S K; Rebampoon r.a Imn 5 K: rnmeniln :J listkov 34 K: najiineAi parfera po 48 in 30 K.; rnu6n« voda *a laso 88 R. /m. tm car.no predmete so samot in pojtmna ra-thtna posebej. Mi J. Feller, lekarnar, Kisatrg 134, Hrvatsko. Igralne karte! Geč in drug, Maribor Glavna tobačna zaloga Olje AMERIKANSKO, STROJNO, CILINDER. :: SKO in TOVOTNA MAST tvrdka :: Standart Ci! Gompanv of New M ima vedno v zalogi DflP- A. LAMPRET, Ljubljana, Nunska ulica štev. 19. 560 Rntovs^a sodnica Trbov^Jske premogokopne dni7hn U TlPhnulloh spre)™0 P®d zelo ugodnimi pogoji v sluibo zdrav* U! r E t HiU Vfjull nika. — Samostojnost in večletna praksa je pogoj. Služba se nastopi takoj ali najkasneje v treh mesecih. — Osebna predstava pri rudniškem ravnateljstvu v Trbovljah, kamor naj se pošiljajo tudi pismene ponudbe. □P !5SSg krojaški salon Ljubljana, Sodna nI. 3. se priporoča za pomladno sezono. Angleško blago — fino delo. — Tudi za donešeno blago najboljša postrežba. Fiksnim nameščencem plačevala! pogoji po kalantaem ciogovoru. ln TVRDKA F. KOTNIK IN DRUG NA GLINCAH št. 229, d. z o. z. pri Ljubljani, priporoča večjo množino CEMENTNE STREŠNE OPEKE, za katero jamči najmanj pet lei. Pripomni se, da ista opeka, katera obstoji pet let, vzdrži tudi nad 50 let. — Istotako prevzema vsa BETONSKA DELA in vsa zunanja naročilo. Najboijii so pravi amsrlkanski En anglelki R-šivalni stroji Singer>Igle in nadomestni deli. LASTNA MEHANIČNA DELAVNICA Slnger-ol]« sukanec svila Itd. PRODAJA NA OBROKE — Singer-štoaSnI stroji Sourne & Co New York — CENTRALA za kraljevino SHS Zagreb, Maruličeva 5. — Podružnice: LJubljana, Šelenburgova ul. 3, Karlovac, Varaždin, Osijek, Vin-kovei, Bjelovar, Brod n/S, Subotica, Novi Sad, Maribor, Sarajovo, Mo-star, Banjaluka, Tuzla, Dubrovnik, Podgorica, Beograd, Kruševac, NiS, Skoplje, Ve les, Bitolj, Kragujevae, Zaječar i Stip. — Zastopstva so * vseh večjih krajih. SPANSKA BOLEZEN po)enju|e in neha, ako Pljete pravi medkinal Hascotte Cognac. Dobiva •• v vsaki boljfi trgovini. ,,Miva" d. d. Sarajevo« - Zagreti, mca broj m-polejt zajfeD. pivovarne. Najbolje izvežbane delavne moči! Solidno, precizno delo Iz najboljega blaga. - Točna In nagla postreiba. ob želez-niei, MALO VILO kupim dobrem stanju, 3 do 4 sobe, električna razsveUjava ln vodovod, na Kranjskem ali Štajerskem. — Ponudbe s navedbo eene pod: >VILA A. K./725< na upravniStvo SLOVENCA. Josip Neškudla, Jablon« nad Orlicam 8S, Cahoslevaika. Tovarna cerkvenih paramentov, raznovrstnih zastav in cerkvenega orodja. — Priporoča se prečastiti duhovščini za dobavo vseh v to stroko spadajočih predmetov kakor: mašne plašče, pluvlale, dalmatfke, cerkvene in društvene zastave, kelihe, monstrance, svečnike itd., sohe, križeva pota v poljubni izvršitvi in eeni. — Solidnost tvrdke jamčijo nebrojna pohvalna pisma ln 110 letni obstoj firme. Vsi cerkveni predmeti so enrine prosti. — Na vsa vprašanja takoj odgovori ali predlofci vcorce JOKIP NESKUDLA, Ljubljana, hotel ,,Tratnik". Nova, moderno urejena tvornica izdeluje zrcala raznih oblik in velikosti od najpreprostejših do najfinejših; ima na izbero kristalno steklo (brušeno) v _ poljubnih vzorcih za opremo pohištva, za napise tvrdk in varnostno steklo za vrata; prevzema izdelavo vlaganja brušenega stekla po različnih vzorcih v medenino (mesing) za vrata itd. Poškodovana zrcala se sprejemajo v popravo. ©O© Točna postrežba I EjSjO Zmerne cene! ladaja kooooroij >Sk>v«Mtv OUgovoni «mUaUi HihMl Mku.11 Jugoa^vfjaaka f ^aJ^vU,