' i-u ullu* iiiloH i\ u ll i\ 11 v n iuvhimil 01 uiv i mun ui\uuun »llhii« uluuhul hm uui\liiuoiu INMOH Ol IUU mesečno IZDAJA: UPRAVNI odbor URtJA: UREDNIŠKI ODBOR UREDNIK: SLAVKO KNAFELJ ^UAKCija: REDAKCIJSKI ODBOR NAKLAQA: 500 IZVODOV ■ K0L3KITV " E L A N A " S2 JE MASOVNO ODZVAL AKCIJI Odveč bi bilo ponavljati orodje, ki, je terjalo razpis notranjega posojila pons..‘rečenemu Skopju, To čitamo JS dnevnem časopisjslišimo po radiui in gledamo v televiziji. Potrkajmo j samo na našo zavest in se vživimo v| razmere prizadetih, pa nam ta žrtwvi v obliki posojila, ne bo odveč, Lar-j hko rečemo, da nam v Elanu ni bilol treba dvakrat reči o pomenu te ma— zaposlenih, kar pomeni, da na za>-poslenega v podjetju pride 6.400, na vpisnika povprečno pa din 7.009,- posojila. Skupno ni še vpisalo posojilo 48 članov kolektiva« Od tej jih je i ul v ! o sovne akcijo, ki zajema celo državo 21 bolnih « / u ---—— • in, ki s tem tangira tudi nas. Red je, da nekateri tovariši v našem kolektivu zaradi velike družine in bližajoče se zime prav težko odrine-4. ja kak belič, vendar je tudi res, da vsak dinar, ki so ga vložili prav ti, pomeni mnogo večjo žrtev, kot pa drugih ki so vložili mnogo večji znesek in imajo dosti boljše življeri-ske pogoje, čeprav tudi te volje ni podcenjevatio Ogleda vreden je primer, ko je tovariš Ivan s devet člansko družind in samo eno plačo z razumevanjem vpisal 6<>000 din« " Več res ne morem," je dejal " imam točno izračunano, dej bom prišel sko^.i 0.o» " Bo de.nes 4e oktobra je bilo vpisa- i no skupno 3,224.000,- din. Posojilo je vpisalo 460 od 507 članov ali 90,73 % od skupnega števila 8 porodnic 19 na dopustu / OB JUBILEJU "NkŠE SMUČINE " / Navada je že, da se ob letu spominjamo nekaterih važnejših dogodkov. V tem primeru rojstva " NAŠE SMUČINE "o Dve leti napornaga dela na tem področju je za nami* Izšlo je 24 številk našega lista, tolmača dogajanj v našem kolektivue Spoznali smo, da je to naš najboljši informator, ki izhaja v poljubi obliki, Spoznali smo,da je to glas nas samiho Na več kot petsto straneh beremo o Elanu, o ljudeh, ki tu živijo in delajo, o strojih, načrtih, uspehih in neuspehih, ki so plod našega vlo-žehega dela*. Sproti smo poučeni o vseh aktualnih vprašanjih, o vseh sklepih upravnih organov, o delu organizacijf o rezultatih dela ter drugih vprašanj iho Čeprav smo amaterji, upamo, da nam je uspelo vzbuditi zanimanje širokega kroga bralcev, saj je snov obravnave tako domača, tako naša, da se ne da mimo nje o Kdor količkaj živi s podjetjem in teh je iz dneva v dan več, temu slu-j. ži naš list ne samo kot razvedrilo, temveč kot vodič v stvarnost kolektiva samega0 Informirati in biti informiran je danes ne le zaželjeno, temveč prehaja že v dolžnost« Zato bo o tem spregovoril nekaj besed tudi statut podjetja<> 2 S tem ko smo skozi dve leti skuša- j xi opravičiti obstoj tovarnišeke-ga lista, smo postavili trdne temelje informativne službe v podjetju, ki je sestavni del ostalih služb v vsakem naprednem in organiziranem podjetju. Ob vstopu v tretje leto pričakujemo, da bo naš list še boljši posrednik med nami, da bo še bolj izpopolnjen in vsebinsko bogatejši* S tem v zvezi računamo na sodelovanje prav slehernega člana kolektiva, ker le tako bo dokončno dosegel svoj cilj* UREDNIK in sodelavci POSTANI NAS STALNI DOPISNIK ■PIŠI 0 DELU SVOJE DELOVNE* E NOTE DEBETKRiiDITDEBETKRZDIIBEBEIKREDITDEBET.JlEBITDxinETKRSDITDElB5T2ItSDIIDEBET DEBEtKREDITDEBETKFffiDITDEBETKREDITDEBSTIiREDlTDEBSvSiEDITDEBETKR.DIRDBBET /nadaljevanje/ 1. REZULTATI NAŠEGA POSLOVANJA 1962 1963 Dosežena proizvodnja: - v septembru - od januarja do septembra Dosežena prodaja skupaj: - v septembru - od januarja do septembra Dosežena prodaja v izvoz : - v septembru - od januarja do septembra Dosežena prodaja na domačem tržišču : - v septembru - od januarja do septembra Dosežena prodaja za lastne potrebe: - v septembru - od januarja do septembra Skupni brutto osebni dohodek: - v avgustu - od januarja do avgusta 71,556.3o8 97,768.143 632,961.078 92o,o44.451 lo5,642.331 174,425.327 523,564.438 755,ol6.7o3 92,423.489 156,931.?4o 355,282.998 515.925.252 11,652.832 16,353.587 153,268.941 22o,873.247 l,566.olo 15,ol2.499 l,14o.ooo 18,218.2o4 23,o91,196 31,228.573 164,2o7.651 232,289.223 Indeks 136,6 145,4 165.1 144.2 169,8 145,2 14o, 1 149,2 72,8 121,4 135,2 141,5 Plačane ure : - v avgustu Od januarja do avgusta 94.643 723.875 lo9.327 8o2.868 115,5 lio,9 3 Povprečni čisti osebni dohodki na zaposlenega na mesec: — v avgustu 3o,784 36,4oo 118,2 - od januarja do avgusta 26.4oo 33.85o 128,2 2» DOSEGANJE LETNEGA PLANA Plan za Izvršitev 1963 30.9.63. Indeks - Proizvodnja l,loo.ooo 92o«o44 83,7 - Prodaja skupaj l,14o.ooo 755.017 66,2 -* Prodaja izvoz 7ol,3oo 515.925 73,6 - prodaja domači trg in interno 438.7oo 239.091 54,5 3. Po merilu za doseganje plana proizvodnje na zaposlenega so v | septembru v osebnih dohodkih obračunani sledeči odstotki na preseganje plana s - smučarski oddelek 3o % - splošno lesni oddelek 12 /o - kovinski obrat 9 1° - sedlarski obrat 26 % - lesni obrat skupaj 3o % - podjetje skupaj 25 % Lipnik Jože 4 OBRATNA . • v NESREČA V KDVINS OBRATU BRANILOVTČ (Mile ) Zvonko, ključavničar PK, zapčslen na delovnem mestu delo na stiskalnicah v KD, je dne 160 9. 1963 nabijal jeklene konice v alu palice. Pri tem delu mu je aluminijasta palica na podstavku spodrsnila in si je zasadil jekleno konico v dlan leve roke« Vzrok t Nevaren način dela Izgubljenih 11 delovnih dni f G- _ 7 D,ort JLA OKTOBER t V poročilu o pooletnem delu naše ' organizacije, bi se dotaknil sledečih uspešno izvršenih nalog s VOLITVE Organizacija je sodelovala pri izbiri kandidatov za volitve v upravni odbor podjetja. Sodelovala je pri izvedbi volitev v občinske , republiške in zvezne zbore in organizirala predvolilna zborovanja v podjetju, ter se udeležila predvolil— hega zborovanja v Ljubljani, kjer je govoril tov. Edvard ^ardelji 1 MA I u. I I' ' —^ Nadalje je sodelovala-pri proslavi praznika dela 1. maja v podjetju in 5. maja na proslavi krajevnega praznika v Begunjah, CAMPI-NG Skoraj istočasnjo jo organizacija zagčela na delih za uspešno izvedfbo letovanja, predlagala izdelan predlog svetu kolektiva podjetja za denarno nadomsetilo za koriščen je letnega dopusta, napravila razpis za prijave letovanja v Campingu v Selcah, formirala komisijo za izvedbo oddiha in organizirala avto prevoze za , v Camping, Ker pa je današnja konfereni-ca padla v čas, ko je poslovanje Campiiji ga za io sezono zaključeno, bomo prikazali še uspeh poslovanja odnosno ko-riščenost, ki je sledeča : Od 1395 ležišč je bilo koriščenih nekorišč, 889 ložišč 5 06 " ali 63.73 % " 36.27 % skupno je bilo kasirano za ležišče-177.8oo,- din ali 2oo,- din od ene nočnine o Camping Selce je letos posloval od 15. : 1T oj 36 članov našega kolektiva« I ŠPORT-ŠAH j Sindikalna organizacija je v športnij dejavnosti izvedla razne nogometne | tekme / jih ima še na vidiku« Rinkre-I tr,o tekrro, ki postaja že tradic^-o lalj na ¥ Sloveniji šport Ljubljana. V I zimskih športnih sindikalna organi- J zacija skoraj ne deluje, kjer je organizacija v glavnem v rokah smu— I čarskega kluba Elan in pod njegovim j okriljem se udeležuje sindikalnih I športnih prireditev, kjer organiza- j cija sodeluje« j I O .tem okvirja lahko še govorimo o ša—J hovskih tekmah katerih smo se ude4-le žili z več tekmovalci. Opozorilibi še na to, da je sindikalna organizacija razpravljala o naših upokojencih in na podlagi te razprave sprejela sklep, da se predlaga upravnemu odboru podjetja, da se enkrat letno pozove vse upokojence na skupni sestanek, na katerih naj bi se obravnavalo vprašanje razvoja podjetja v času, ko upokojenci ne sodelujejo več aktivno in da se jih ob takih prilikah pogosti in razkaže podjetje in eventuelno nagradi« BLAGAJNIŠKO POROČILO od 4« IV« 1963 do 14« IX. 1963 I. PREJEMKI : Saldo iz preteklih let 272.444 Članarina loo % 546.64o,- Članarina EE (višek nad 25.ooo) 15o,289,- Članarina EE(višek od leta 1963 ) 23.8ol,- Dotacija uprave 23o,ooo,- Dohodki campinga S lca 144,2oo,- p Vrnitev posojila Blažič Cveta 2o.ooo,- Razni dohodki 13.29o,- S K U P A J s 1,400.664,- II. I Z D A T K I : Odvod članarine 65 % 355.31o,- Stroški občnega zbora 1962/63 22«o64,- Sozaini venci 13«ooo,- Naročnina časopisi, revije in radio 6«o32,- Nabava inventarja za camping Selce 13.o8o,- Za nogometni klub 33.28o,- Za šahovsko sekcijo 16.000,— Poštnina 74o,- Potni stroški 4o,86o,-f Posojila-Blazič Cveta 3o.ooo,- Socialna pomoč Krmelj Jan&otm 15.ooo,-f Proslava Cerkno 14-o56,- Dotacije NB Cirkvenica 15oeooo,-? Stroški seminarja-Boh, 15.18o,~ Prispevek teden RK l.ooo,- Dotacija obračunskih enot 68,000,-Razno 9.o59,4 RAZNO Na koncu so bila obravnavana razna vprašanja gleie šolanja kadrov, strokovnega dviga samoupravnih organov in kvalifikacij delavcev. SKUPAJs 802.661, REKArlTUiJiiCIJA Prejemki din 1,400.664,- Izdatki n 802.661,- SALDO ; din 598.003,- r .- /4 v»s Y\ \Z '* ) >'h ¥rf'd3m ' STROJNE kapacitete Obraamavala se je tudi stopnja izko-f riečenosti strojnegaparka. Pokaza-telji niso zadovoljivi in so še v | nadaljni obravnavi, I finančni uspeh PODJETJA ! Polletna konferenca je zalo obšir- I no obravnavala finančni U3peh podjetja vi, polletju na osnovi po- I ročila, ki je bil v celoti objavlj-J en v 11, številki " NAŠE SkUČINE ", Uspeh poslovanja v 1, izredno zadovoljiv. polletju je Vzporedno s tem se je obravnavalo tudi izvrševanje planskih nalog. <$) Prodam stoječo/pobe na Pokljuki, Cena zmerna« Cenjene ponudbe na oglasni oddelek "Smučina" pod šifro " Vinska goba ". 0 Podjetje " goba promet" išče sledeče uslužbence, 1, 5 VK radirkarjev za radi- ranje pik z mušnic 2, 3 VK ali KV ličarje za pre- barvanje mušnic na Jurčka, Voznika dvigala za trganje gob. Ponudbe na oglasni oddelek "Smučine" pod "Stalna zaposlitev" Iščemo stalno frizerko za fri-- ziranje naše uslužbenke« Ponudbe na oglasni oddelek " Smučine " pod " Skladišče surovin ", - - C. A. 7 Na zadnji seji dne 26.9.1963. jo sveti kolektiva sprejel načelni sklep o pri— stopitvi k ureditvi obratne arabmlante v podjetju. Vprašanje obratne ambulante v našem podjetju je postalo ponovno aktualno z dograditvijo centralnih sanitarij in pridobitvijo primernih prostorov. HTV služba v podjetju je že pred tem razpravljala z merodajnimi organi o pomembnosti lastne obratne amulante, vendar do realizacije vsled pomankan ja prostorov ni prišlo. Zdaj pa smo pri ^li z prvimi razgovori s predstav \J niki Komunalnega zavoda za socialno j zavarovanje Radovljica in ZcLravstvenin domom Radovljica o vprašanju obratne ambulante v podjetju. Na osnovi teh raigovorov in določenih sklepov je dne 6. 9. 1963 Svet_,za zdravstvo občinske skupščine Radovljice podprl željo tov, šport, orodja Elan Begunje pristop k ureditvi zdravstvene službe v podjetju ter v z vezi s tem dal sledeča priporočila i 1. Obratna ambulanta naj priključi poleg našega podjetja še sosednje podjetje SuKNO Zapuže predvsem iz razlogov, ker predpisi o obratnih ambulantah v gospodar, organizacijah ne dovoljuejo nastavitev stal nega zdravnika, če ni določeno šte' vilo zavarovancev. Glede ha sorazmerno visok odstotek dela neamožnih v obeh podjetjih in zaradi težkih delovnih pogojev v tovarni Elan, naj se v obratni ambulanti nastavi stalni zdravnik in stalna medecinska sestra. Zdrav nik naj poleg kurative posveti del svojega časa predvsem preventivi o beh podjetij. 3, Po načelnem sklepu obeh DS po- i djetij o ureditvi obratne ambulante, naj se predstavniki podje tij povežejo z merodajnimi organi, ter naj uredijo ostala staličša in vprašanja, ki se bodo nanašala na ureditev finansiranja obratne ambulante in vskladitev poslovanja obratne skladu s tozadevnimi ambul t pa predpisi ( Ur.list SRS št. 23/55 in 4/55 ), HTV komisija v podjetju je uteme ljevala potrebo ustanovitve obra tne ambulante v podjetju pred sve tom kolektiva predvsem in sledečih razlogov s 1, Dosedanja ureditev zdravstvene službe v podjetju ni mogla reševati vrsto problemov predvsem iz razlogov, ker ni bilo stalnega zdravnika, ki bi reševal probleme preventive v neposredni proizvod-j nji. Bistveni problem predstavlja tudi sistem finansiranja zdravstvenih domov, ki so stimulirani po številu zdravstvenih stor- j ritev in s tega stališča niso toliko zainteresirani za zmanjševanje bolniškega staleža. Mi smo na različne načine ftoteli zmanjšati bolniški stalež ( ureditev delovnih pogojev, nastavitev kontrolorja bolnikov) vendar nismo dosegli vidnih rezultatov, | V letu 1962 smo zaradi bolovanj in nesreč pri delu izgubili 92.o36 de- I lovnih ur ali 8,47 $ na vse opravljene delovne uro „ V letu 1963 smo do konca meseca avgusta izgubili že 47»o82 delovnih | ur zaradi bolovanj. že ti podatki • : nam povedo, da je problem bolovanj | v podjetju zelo pereč, da bo obra— j ^na ambulanta v podjetju zelo potrebna in nujna. 2. Drugi zelo velik problem predstavljajo težki delovni pogoji, V podjetju moramo redno pošiljati cca 4o zaposlenih na specialne zdravniške preglede, ker le-ti^ opravljajo dela na zdravju škodljivih delovnih mestih ali delovnih mestih kjer niso v podrobnosti poznani delovni pogoji, 3, Veliko časa izgubljajo naši delavci predvsem pri iskanju zdravniške pomoči v različnih ambulantah, Tu moramo še upoštevati po- J tne stroške, ter dolgotrajno ča- j kanje na ambulantah, To je vse J izgubljeni čas, posebna pa je to1' problematično v sedanjem času ko j vlagamo vse sile za izvršitev iz—i redno težkih planskih nalog. Po- I sebno je problematična zobozdrav^-; stvena služba. Večkrat se pojav- ‘ Ijajo primeri, da se v podjetju | pripeti manjša obratna nezgoda, delavci iščejo prvo pomoč v zdrav] stvenih domovih, zdravnik jih da v bolniški stalež, čeprav bi lahko nadalejvali z delom, če ne svoje delo, pa deli pri katerem n^ bi trpelo poškodovančevo zdravi stveno stanje. Navajamo samo pri-| mer ureditve zdravstvene službe v tov, pohištva Nova Gorica, kjer imajo solidno urejeno zdravstveno službo in kjer zdravnik pozna vse delovne pogoje, Tu smo videli poškodovance ( zlom roke, ter druge poškodbe), ki so kljub temu oprav-ljali svoje delo, seveda primerno zdravstvenemu stanju poškodovanca, 4, Socialni in patronažni službi nismo posvečali dosti pozotnosti« To pred* vsem iz razlogov, kjer nismo imeli zato primernega kadra, osebje zdrav doma pa je preobremenjeno in ne pozna v celoti delovnih pogojev. Problem nosečnic, ter miter z otroki, zaposlovanja Sena in mladine, invalidov problem zdravstvene nege naših delavcev na domu, stanov.pro-blemi in drugi družinsko-socialni problemi so večkrat ostali odprtij z namestitvijo medecinske sestre, pa bodo problemi manj vidni, ker bo lahko poleg preventivnega dela lahko del svojega prostega 8asa posvečala tem problemoM veliko več časa, 5, VGlik problem v podjetju predstavljajo stalni parmamontni bolniki, ki zelo bremenijo bolniški 'stalež« z ureditvijo obratne ambulante bo obratni zdravnik tem bolnikom lahko posvetil veliko več pozornosti pred-1 vsem pri urcjavanju njihovih pravic do hitrejšega invalidskega in zdravstvenega varstva, To je samo del problemov, HTV komisija pa smatra, da bomo z organizacijo zdravstvene službe v podjetju pridobili ze_ lo veliko. Bistveno bo, da zdravnik ne bo stimuliran po zdravstvenih storitvah, ampak, da bo zainteresiran pri zmanjševanju bolniškega staieža ter v zvezi s ten urejevanja celotne zdravstvene službe v podjetju, HTV služba bo skupaj z zdravstveno službo morala temeljito organizirati delovne pogoje, zdravju škodljiva delovna mesta ter ostale delovne činitelje, ter na osnovi analiz stalno skrbeti, da se j, zboljšajo dolovni pogoji zaposlenih S pridobitvijo nove obratne ambu— . lante in s predlogom, ki je bil iz-J nesen na zadnjem zasedanju sveta kolektiva, da se v podjetju uredi tudi zobna ambulanta, bodo po mnenju HTV komisije, ti sklepi zelo vazni mejniki k zboljšanju zdravstvenih in delovnih pogojev zaposlenih in s tem dvig živijenskega standarda naših delavcev. TEDNU 10 GASILSTVA Mikic Alojz Požarnovarnostni teden, ki ga praznujejo skoraj po vseh evropskih državah, praznujemo dostojno tudi mi v Slanu* Ta teden požarne varnosti je pomemben za prebivalstvo vseh držav* Namen ima, seznaniti jih z načini in uporabo naprav, ki služijo v preventivne namene.S®daj je še dop-sti slučajev povsod, kjer iz malomarnosti, neprevidnosti ali nevednosti pride do manjših ali večjih požarov in celo smrtnih, žrtev* Zato se ta teden vršijo razna predavanja in druge predstave, da usmerjajo prebivalstva pazljivost in jih poučujejo o na-j činih gašenja in uporabljanja raH znih gasilskih naprav oi, pripomočkov. Tudi pri nas uvajamo teden požarne varnosti in strmimo za tem, da bi gasilstvo zajelo čim širši krog ljudi, bodisi v ustanovah, ' podjetjih ali pri privatnikih. Že v ljudski šoli je obvezen pouk o požarni varnosti. P.I,G-«D,"ELAN " je imelo v tem tednu širok program« Poleg slavnostne seje, ki so se je udeležili tudi predstavniki podjetja in dr-Sbenih organizacij smo izvedli tudi praktični pouk uporabe minima-ksov in drugih pripomočkov, za vse obrate. Izvedli smo tudi društveno tekmovanje v podjetju. 0-krasili smo naš društveni prostor, ki je sicer zelo skromen. Rabili bi vsekakor večjega, s stolpom. Po programu smo izvedli tudi tri vaje, I Organizirali smo predavanje za novo'!-sprejete delavce in apelirali nanje, naj se vpišejo v aktivne vrste. Povdariti moram, da je mnogo naših gasilcev odšlo v JLA in da je nujno, da se vpiše čimveč članov kolektiva, Trenutno rabimo še vsaj deset prostovoljcev, da zamašimo to vrzel. Napravili smo tudi požarnovarnostni pregled v podjetju v cilju odstranitve vseh napak, oz. pomankljivo-sti zaščitnih sredstev. Pri vajah, ki smo jih izvedli, smo imeli priliko opaziti še vrsto napak, ki jih moramo odpraviti, kajti če pride kdaj do ognja, potem ne smemo grešiti. Sicer je našo društvo trenutno drugo najboljše v občinskem merilu, v okviru industrijskih društev. Toda to nas ne sme upsavati, nasprotno, dati nam mora še večji stimulans* Ob koncu se iz tega mesta moram lepo zahvaliti vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri delu našega društva v tednu gasilstva. Predvsem pa gasilcem samim, ki so žrtvovali največ. Vsi se dobro zavedamo, da je to naše delo, ki ga opravljamo prostovoljno, nujno potrebno družbeno delo, na vsak način ohraniti naše prostore, naprave in stroje pred ognjem. STANJE DELOVNE SILE V ZAČETKU SEPTEMBRA : Zaposlenih v rednem delovnem razmerju : I moški s 261 Ženske : 243 j SKUPAJ : 504 • | Zaposleni v začasnem delovnem razmerju s moški s 7 ženske s 5 I SKUPAJ : 12 Vajenci s I moški : 4 STANJE DELOVNE SILE KONCEM SEPTEMBRA : Zaposleni v rednem delovem razmerju : i moški : 257 ženske s 25o ■ i SKUPAJ : 507 Zaposleni v začasnem delovnem razmerju? I moški s 4 ženske s 3 SKUPAJ s 7 Vajenci : moški s 4 GIBANJE DELOVNE SILE V SEPTEMBRU : j V septembru so se zaposlili v rednem delovnem razemrju sledeči delavci : | PETRIČEK ing, Peter - inžinir kemijej v razvojnem sektorju, LEBAR Roman — ključavničar v obratu ! vzdrževanja, PETERmaN Janez - mizar v smučar* obratu, BIZJAK Ivana - snažilka v obratu vzdrževanja, KAJDIŽ Marjan - delavec, do sedaj v začas.delov.razm. v sedlar.obr, LINDIČ Ivan,-delavec, do sedaj v začas.delov. reamerju v sedlar.ob. ŽAGAR Otilija - uslužbenka v na-bavnem oddelku, TAVČAR Janez - mizar v smučar.odd. BERGANT Viktor- delavec v smuč.odd. MULEJ Janez-deiavec, do sedaj v začas.delov.razm. v skl.got.izdel. MIKEC Jožica-delavka, do sedaj v začas,dolov.razmer«v skl.got.izd. SORL Helena-delavka, do sedaj v začas.delov.razm. v smučar.oddel* VALJAVEC Elizabeta-delavka v smučarsjem oddelku, VESTER Marjeta-delavka v smučar, odde licu PODLIPNIK Slavica-delavka v sklad, gotovih izdelkov, MARKELJ Simon—delavec v sklad. , * gotovih izdelkov, DOLAR Filip - mizar v smučar, obrt. VOVK Vinko,-delavec v sklad,got.iz. ERMAN Zdenka~delavka v sklad,got,iž. MOHORC Janez-mizar v smučar.oddel. DIJAK Alojz -mizar v smučar.oddel. KRISTAN Janez-mizar v smučar.Oddel. VALENTINČIČ Milena - delavka -v smučarskem oddelku VSEM NOVIM ČLANOM KOLEKTIVA ŽELIMO LiNOGO USPEHA IN ZADOVOLJSTVA PRI DELU ! V septembru so zapustili podjetje: Kokalj Jožica -snažilka - po sporazumu, BENEDIČIČ Jože -mizar-JLA TRIPLAT Vinko- oddelkovodja razreza lesa - po sporazumu zaradi upokoj« LEGAT Marija—Gabrijc la—delavka— po sporazumu, BIZJAK Anton—orodj ar - V JLA TRLEJ Jože - mizar - v JLA MIHOLIČ Jože —delavec— v JLA KAVČIČ Peter -mizar -v JLA DEBELJAK Janez -delavec KV- v JLA ŠLIBAR Slavko -mizar PK- v JLA PINTARIČ Franci-delavec KV -v JLA PRESMAN Pavel—delavec — v JLA -KAVČIČ Anton- mizar - v JLA ŠTEFELIN Prane — mizar — v JLA KOSELJ Filip - kolar — v JLA GRAČNER Alojz — delavec — v JLA ŠVAB Jože - ključavničar - po odpovedi podjetja, AVSENIK Janez — mizar — v JLA BRINC Janez — tehnolog — po sporazuntu DOBIDA Franci — pomož.konstruktor— po sporazumu POOOCfU .5OSE ■ KOROŠEC poroč. Bizjak Julka - delavka in Bizjak Anion —orodjar, MURNIK Jože — delavec LOTRIČ poroč« POGAČAR Lucija — uslužbenka DUDIČ poroč. Muhvič Milena-delavka NOVOPOROČENCSM ISKRENO ČESTITKO IN JIM lELIMO MNOGO SREČE IN ZADOVOLJSTVA NA NOVI ŽIVLJENSKI POTI. ROJS r va \ Rodili so se : Mali Ljudmili - deklica Šoštarič Jožici - deček Hrovat *%ti - deklica, Zalokar Jožefi - deklica Ferk Julki - deček SREČNIM MAMICAM ISKRENO ČESTITAMO J ...± £uS nAm DO 30 DNI ZaRaDI BOLEZNI V SEPTEMBRU Zaradi začasne nezmožnosti za delo ( bolovanje ) je podjetje izplar-čalo za 310 dni 281.369,- din, IZOSTANKI SO BILI ZARADI s Nesreče pri delu 2 21 dni 23.8o7,- Nega družin.čl. 3 15 " 16.011,— Ostalih bolezni 39 274 » 241.551,- SKUPAJ 44 310 dni 281.369,- IZOSTANKI IN DAJATVE ?0 ODDELKIH s Telov.or. 6 Smuč ari ja 17 Kovin.od. lo Razrez, sklad.lesa komunala 6 Uprava 3 Obrat. dužb.preh. 2 28 dni 123 " 86 " 59 " 5 " /17.239,- 111.95o,- 95.562,- 33.773,- 4.448,- 18 •' 18.397,- SKUPAJ t 44 310 dni 281.369,- Za štiri primere skupno 36 dni niso bile izstavljene hranirinske izkaznice. Nadomestilo za osebni do— flodek bodo prejeli prihodnju mesec« Kolman Marta 12 ( IZ priročnika ) INVALIDSKE PRAVICK Invalidske pravice za osebne vojaške vojen invalide in družinske člane padlih borcev ter umrlih invalidov ureja 9» čl. ZWI . ki se glasi i " Vojaški vojni invalidi in družinski člani ( 2. in 3. tč. 5. člena ) imajo ob pogojih, ki so predpisani zakonom pravico : s tem 1./ do invalidskih prejemkov, 2./ do zdravstvenega varstva, 3./ do rehabilitacije, 4./ do zaposlitve in posebnega varstva v delovnem razmerju , 5./ da posebnih ugodnosti pri pridobitvi pravic iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja , 6./ do podpore za opremo otroka, 7./ do brezplačne in znižane vožnjo in drugih olajšav,, 8./ do pogrebnine in posmrtnine . A/ Invalidski prejemki so : invalidnina ( osebna in družinska ), dodatek za postrežnino in tujo pomoč, invalidski dodatek ( 12. člen ZWI ). I. INVALIDNINA a/ Osebna invalidnina enaka za vse invalide iste skupine. Invalidnina ne predstavlja preživnine. Zato ščiti zakonodaj socialno šibke invalidske upravičence z dodatnimi daj atvami. Oseb&& invalidnina znaša invalid, skupina Odstotek invalid. mesečni znesek invalid. I. lOOfa ni potreb, stalna, tuja pomoč ( ( od 1,1.1961) 19.8oo II. loo$ (od 1.11.59.) 15.ooo III. 9o % 12k000,- IV, 80 % • 9.ooo,- v. 7o io 6.5oo,- VI. * 60 °/o 4.ooo,- VII. 5o % 3.000,- VIII. 4o 2.000,- IX. 3o io 1.5oo,- X. 2o io ■ l.ooo,- Poleg osebne invalidnine v znesku 19.8o‘o,- mesečno prejema insalid I. skupine še dodatek za postrežbo in tujo pomoč, ki znaša od 1. I. 1962 dalje 11,000 qje sečno. Po .invalidski zakonodaji, ki je veljala do 1. VII, 1952,je bila višina osebne Inv, odvisna od premoženjskega in družinskega stanja upravičenaa, zdaj pa je Višina osebne invalidnine ter doda^-tka za postrežnino in tujo pomoč je urejena v 14. in 22. členu ZWI» 13 'J d KAKO IZOBLIKOVATI SISTEM R^ŠEVaNJA Značilnost proizvodnje športnega orodja jo, da je visoko specializirana in, da se pri izdelavi osnovni materiali stalno menjajo in izpopolnjujejo* Posledica tega pa je, da se morajo tehnološki postopki , izdelava sama ter strojni park stalno menjati in izpopolnjevati. Ce z vsemi temi spremembami podjetje ni na tekočem, se pojavijo posledice, ki so že dolga leta značilne za našo proizvodnjo. Pri tem mislim na dejstvo, da nikoli ne izdelamo pravočasno novih vzorcev za sejme in ponudbe kupcem« Zadnji čas bi bil, da bi za vedno prekinili s to prakso in dokončali oz. izdelali vzorce za naslednje leto najkasneje v mesecu avgustu. Tako bi imeli še dovolj časa preizkusiti in po potrebi tudi izpolniti vzorcei K t«rm delu bomo morali pristopiti z vso resnostjo, saj vemo, da je prodaja športnega orodja močno odvisna od našega uspeha na sejmih. Prepričan som, da ima naše podjetje vse pogoje za izpolnitev zgoraj navedenih nalog. Naša šibka točka, pa je v tem, da ne znamo koordinirati strokovno dobro podkovane ljudi v neko celoto. Imamo društvo inžinirjev in tehnikov " Triglavska sekcija " s sedežem na Bledu, Ta sekcija ne more reševati naših internih problemov, ker v njej ni včlanjen širši krog strokovnih ljudi iz našega podjetja. Mislim, da bi lahko naloge reševali v podjetju sami in to brez kakršne koli’organizirane formacije ( podsekcije ipd,). Potek reševanja nalog in problemov PROBLEMOV V NASI PROIZVODNJI ! ; pa naj bi bil tak j V podjetju imamo Inštitut športnega orodja, ^aloge, ki bi se morale rešiti za podjetje, bi Inštitut pregledal, v grobem opisal in razčlenil ter razčlenjen opis objavil v Smučini, Tako bi vsak član kolektiva- bil natančno poučen o tekoči problematiki, Vsi člani kolektiva, ki bi imeli ideje oz, rešitve v zvezi z določeno nalogo, bi jih lahko predložili v obdelavo Inštitutu v razpisanem roku. Na ta način bi zainteresirali in vključili širok krog ljudi k reševanju problemov in zadanih strokovnih nalog, V okviru društva inžinirjev in tehnikov pa to ni mogoče^ ker je v njem vključen le del strokovnjakov, ki ima za to dana predizobrazbo. Vsaka osvojena naloga bi se plačala jSo posebnem načinu nagrajevanja ( za idejo) j dočim vsaka zavrnjena pa glede na i izgubljeni čas po urah, S tem načinom reševanja nalog, bi odpravili nevšečnosti, ki se danes tako pogosto pojavljajo pri nas Tako bi odpadli tudi slučaji, da se dobi nov boljši predlog rešitve neke naloge v trenutku, ko je ta ze realizirana. Do tega je prišlo namreč, ker avtor druge ideje ni vedel, da že nekdo dola na tem vprašanju, Finžgar Miha 14 (po iOPiS) 3 ' — o K.S. Sicer me je kapitan ladje takoj pri vkrcanju sprejel in mi sporočil ves dnevni in "hišni red" ladje« Na; splošno je bil do nas z vsemi ostalimi mornarji vred zolo obziren. Pripomniti moram/ da je bilo na krovu mnogo inozemcev, Angležev, Nemcev, Italijanov in drugih, ki so za drage denarje imeli na ladji popoln konfort in gotove prednosti* Toda to nas ni motilo« " Malq denarja — malo muzike" pravi pregovor. Vendar smo mi imeli kljub temu vsega dovolj. i ' O ii f g m ~&g«nfwi pmžop 111 jub Otrantskim vratom je bilo morje izredno mirno. Ob levem boku so nas obdajale visoka Albanske gore. Bližali smo se otoku Krfu, naj lepšemu grškemu otoku, kjer ima grška kraljeva družina svojo rezidnec.o, Corfu-Krf, je večje pristaniško mesto, ki je na nas napravilo izreden vtis. Prvič sm5> se srečali z Grki. V pristanišču smo pristali zvečer. Takoj natp je podlo v oči, da imajo relativno mnogo vojske in policije. Prebivalstvo se je iz radovednosti ali kaj stiskalo na gosto za mrežo pristaniške zgradbe. Nem se je zdelo kot bi bili nekje na prostem zaprti? Po kratkem sprehodu ob pristanišču, ko. j ti imeli smo le nekaj ur časa, smo strmeli v grške napise nad izložbami, ki jih niti prečitati nismo znali, kaj šele, da bi jih razumeli. Bili smo v popolnpma novem svetu, ki so nam je zdel kot začaran in v katerem bi se težko znašli« Ustavili smo ae v neki preprosti gostilni in poskusili specialiteto, grško vino - recino, To je vino kot olje in ima zelo močan o-kus po smoli. Prvi kozarček se nam ni zdel dober, preveč je imel arome, dočim so naslednji že kar potegnili. V gostinskem prostoru je zaorila 'slovenska pesem, prilita 0 grškim vinom. Čez noč vožnje in smo pristali že v prvem pristanišču na Peloponezu - v mesti Patras, To je eno največjih grških pristanišč razen Pireja« ?esto je veliko in lepo in leži na majhnem obronku z mestno tr/injavo na kateri je čudovit vrt oleandrov ki so bili vsi v bajnem cevtju. Na trdnjavo vodi 12o stopnic, ki so v poletni vročini kar razbeljene« Zqto pa je ob vznožju podrum, vinska klet, kjer ti prileten Grk postreže z izrednim vinom po ceni 6 drahem ali po naše 15o din za liter Prijeten hlad v kleti in rujno vin-ce, to .vsakogar spravi v dobro voljo« V Patr&su smo menjali dolarje kar v trgovini, 1 $ za 3o Dr Daljši postanek nam je omogočil izlet z avtobusom v zgodovinski mesto Oliropia v notrapjost Peloponeza, kjer se sedaj .stoje stebri svetišča«, v muzeju pa so razstav^* ljeni kipi bogov in fcoginj iz grške zgodevine, taki kot so nekdaj bili. 15 v \ Šest meseccv je minilo, odkar sem zapustil Vaše podjetje in ...o Misel mi velikokrat zaide tudi med vaše delavce in prijatelje, ki sem jih imel v krogu Vašega kolektiva. Še danes me živo zanima kaj in kako delate, kako se razvijate, kake so Vaše naloge, načrti, kakšen uspeh žanjete pred zimsko sezono in podobno. Seveda bi bil tega najbolj deležen če bi dobival Vaše tovarhiško glasilo " Smučina ", Upam, da moja prošnja ne bo zaman, in mi boste, kot Vašemu nekdanjemu delavcu tovarne " Elan " pošiljali omenjeno glasilo. Morda boste ugibali, a verjemite mij, da mi boste s tem izpolnili mojo veliko željo in me s časopisom razveselili. Upam, da bom od Vašega podjetja ohranil lepe spomine in se z istimi spet napotil k Vam, ko bom odslužil vojaški rok. Torej želim, da mi izpolnete mojo željo ip upam, da Vam bom lahko ustregel, s kakšnim člankom za vaše glasilo. Izrabljam tole priložnost, da pozdravim preko Vašega lista cel kolektiv in mu želim kar največ u— spehov, Vašim fantom pa, ki se bodo poslovili in odšli v Armijo pa želi^n čim prijetnejše slovo in lep sprejeto v edinicah. TOMŠIČ JANKD V.P, 4848/3 BJELOVAR 16 Dne 24, 9, 1963 je bila na igrišču v Lescah prijateljema nogometna tekma med sindikalnima moš.tvima naše tovarne in tovarne Iskra Kranj-obrat Otoče, Moštvo Elana je nastopilo v sledeči postavi s Detiček« Lavter,Škofic, Dežman, Tone j c, Blažič, Vavpotič, Mevlja, Matjašič, Gračnar, Mertelj, Gole ±a Elan so dosegli s Tonejo Jože 2, Matjašič Lado 2, Dežman Jože 1, Detiček Fric 1, Vavpotič 1 Po dokaj zanimivi igri je naše moštvo prepričljivo premagalo moštvo Iskre, tor s tem doseglo zelo lep uspeh. Moštvo Elana je bilo skozi vso tekmo abBulutno boljše, ter bi z malo več sreče in odločnosti naših napadalcev, lahko zmagali še z višjim rezultatom. Igra je bilašportna in zanimiva, ter je potekala v duhu prijateljskega zbližanja med kolektivom obeh varn, ^ato je škoda, da si tekme ni ogledalo večje število članov našega koektiva, Zelja igralcev je, da si v bodoče nastope ogleda čim večje število naših članov kolektiva, ker bi z bodrenjem moštva dosegli lepše rezultate. Gotovo si že kdaj, dragi bralec, lep;ga jesenskega večera sedel v prosti naravi in opazoval, kako so se vžigale zvezde na nebu. Bolj ko se je mračilo, več jih je bilp in-ko je tem- pokrila zemljo, sp se komaj še odražalo konture gora, na obzorju, je lesketalo brez števila drobnih lučk tam daleč nekje v vsemirju« Pa si verjetno pomislili koko brezkohčen, ogromen bora-bitij ta prostor, v katerem se že mili—' j one in milijone lot vrti in kroži naša zemlja kot drobčkana smet v obl:\ki prahu. Začel bi"$a iele razmišljati} Če bi si skušal predstavljati velikost nekaterih teh drobnih sto zdi,,. Vsebina souca, okoli katerega se skupaj z njegovimi ost.ilimi trabanti vrtimot znaša okoli 1 tri- I.;."u4oo bil ionov kir.3 in vendar s-prejme zvezda stalnica ARKTURUS v svojo notranjost dva miliona takih sonc. zvezda MIRA pa celo 30. milionov. Ogromno sonce ANTARAS ima vsebino 60 milijonov sonc, Brzovlak? ki bi brez prestaniva vozil od zemljo na scnce bi potreboval za to pot 25o let. Isti brzovlak bi rabil za pot od enega-pola do drugega pola v ravni črti skozi zvezdo ANTARAS celili tisoč lo:-, In \ endar je za naše oči to le lesketajoča lučka v ozvezdju škorpioiuio Vrniva se raje k bolj pozemškim razmišljanjem in sicer k dledečim nalo ganilo/ Sledeči račun se izide brez ostanka 6327 : 57 Lahko izločimo eno od številk pa se nam bo deljenje tudi izšlo brez ostanka0 Katero številko lahko izpustimo ? 2s/ Mesto črk v risbi vstavi številke 1, 2, 3, 4, 5 in 6 in sicer, tako, da bo vsota številk na krogu in na vsaki premici znašala 10, A ______ ‘2> 3./ Na nekem zemljišču so stale štiri hiše. Ko je lastnik mmrl so zemljišče razdelili med štiri dediče na štiri dele tako, da so ti deli imeli isto velikost in obliko i»n je na vsakem delu stala hiša. Kako so zemljišče razdelili ? isOEi >3*3? 055-1 osa Sedaj pa še rešitev nalog iz prejšnje številke : 1. Dve tretine friza in dve tretini kilograma dasta težo enega friza, torej je dve tretine kilograma teža ene tretine friza} friz tehta tedaj 2 kg. Ce uporabimo ta rezultat vidimo, da ima dve sedmine tovora j.n šest dedmin kilograma težo 22 kg. Dve sedmini tovora tehta torej 21 1/7 kg in cel tovor 74 kg. Na vozičku imamo vsega 37 frizov, 2,/ Ustrt "ne številke, katere vstavi mesto črk so za A-3,B-6,C-2,d-4, E-o, f-1 in G-8 in račun bo izgledal takole : 36 + 24 = 6o i + + 18 - lo = 8 3. Rešitev naslovu. 2 x 34 = 68 3 naloge prikazana ob u o uog o o o a d o a n na a o n c I l/ I (v j , , RADOVLJICA N rjrjfbV*Jc»i-.vijuuu uuo G Qu { SPORED od 15. X. do 15. XI, 1963 Italijanski film 11 VOJNA SE NADALJU- JE " 15. X« 63, - torek - ob 2o uri 16. - sreda - ob 18 in 2o ur|i Italijanski film " GARSONJERA 11 17«X«63. - četrtek - ob 2o uri 19. — sobota - ob 2o uri 20, -nedelja - ob 16,2o uri Italijanski fantastični film 11 SMRT FRIHaJA IZ VSEMIRJA 11 18, X, 63, - petek - ob 2o uri 19, -sobota - ob 18 uri 20, -nedelja - ob 18 in ob 1* uri Angleški kkcijski film 11 HaJKA " 22» X, 63, - torek ob 2o uri 23, -sreda - ob 18 in 2o ur: Sovjetski vojni film 11 ALEKSANDER NEVSKI " 24, X, 63,- petrtek - ob 18 in 2o uri Italijanski, pustolovski barvni film 11 DRAKUT MAŠČEVALEC 11 25, X,63, - petek - ob 2o uri 26, — sobota - ob 18 uri 27, - nedelja - ob 16 in 2o uri 11 Madžarski revijski film " SONCE NA LEDljjj1 26, X,63, - sobota - ob 2o uri 27, —'nedelja — ob 18 in lo uri Italijanski film 11 AVANTURA 11 28, X, 63, - torek - ob 2o uri 3o, -sreda - ob 18 in 2o uri Zapadno-nemški zabavni barvni film 11 JAZ NISEM KASANOVA " 31, X,63, -četrtek - ob 2o uri 2, XI, - sobota - ob 2o uri 3, XI, - nedelja - ob 18 in lu Angleški barvni film 2 USODNA CIGANICA " 1,XI,63. -petek - ob 18 in 2o uri 3, -nedelja- ob 16 in 2o uri Italijansko_zapadno nemški film "MARINA " 2,XI,63. - sobota — ob 18 uri 5. — torek - ob 2o uri 6. -sreda ~ ob 18 in 2o uri Španski ljubavni barvni film 11 LAŽNI ZAKON " 7.XI,63, - četrtek - ob 2o uri 9, - sobota - ob 18 uri lo, - nedelja - ob 16 in 2o u Angleški film " ČaS BR^Z USMILJENJA 8,XI,63,- petek - ob 2o uri 9, - sobota - ob 2o uri lo, - nedelja - ob 18 uri Poljski film "SAMSON" lo, Xi,63,- nedelja - ob lo uri 12, - torek - ob 2o uri Sovjgtski vojni film 11 LEGENDA 0 NEIMENOVANEM " 13, XI,63, - sreda - ob 18 in 2o Jugoslovanski vojni film 11 DESANT NA DRVAR " 14,XI,63, -četrtek - ob 2o uri 16, -sobota - ob 18 uri 17, Nedelja - ob 16 in 2o Sovjetski glasbeni barvni film " PESEM 0 SIBIRSKI ZEMLJI " 15,XI,63, 16, 17, petek - ob 2o uri sobota - ob 2o uri nedelja - ob 18 in ob lo uri 18 Vi Uj