Današnja Številka obsega 8 strani „jfVfovi <3as“ /krfa petek cb U. uri dopoldne. Ured' ftiit o in upravniStvo i* V gosposki ulhi St. 6, drugo dvorišče. Itist stane *a cdo Ieio . ... 4 j( m manj premožne 3 „ v jsfemčijo .... 5 , posamezne Številke 8 v Oglasi po dogovoru. Štev. 26 Odpor! Nezaslišana so bogoklestva, ki jih je ISoča«, to nizko in prostaško glasilo gori-Škcga svobodomiselstva, drznilo spraviti med naše ljudstvo. Kristusa, našega Boga in Izveličarja. se je drznila oskruniti in Dreklinjati; in svoja bogokletstva se je drznila razširiti po deželi, da se jih ljudje naučijo in da po zgledu njenem skrunijo in kolnejo Stvarnika nebes in zemlje, svojega Boga in Izveličarja.... Zadnje v verski zavesti še ne zamrlo srce mora ob tem vnebo kričečem dejstvo svetega srda vzrojiti ter vsplame-neti k odporu in slovesnemu protestu! In prišel je odpor, ognjen in odločen. Začeli so govoriti Kras, Vipavsko, naša Brda in naše Gore. 16. t. m. so protestirali v Tomaju; v nedeljo 23. t. m. so protestirali na javnih shodih v Velikem Dolu, v Rihenbergu, Branici, Ajdovščini, Št. Florjanu; protestirali so istega dne v Batujah, Kamnjah, Črničah, Ročah, in 26. t. in. v šmarji in glasen klic obsodbe in ogorčenja ie zvenel od vseh strani proti bogokletni Dišavi goriške »Soče«. Stotine in stotine so se s studom in gnevom obračale od stranke. čije glasilo je list bogokletnikov in se z ljubeznijo ozirali k Kristusu, ki si ga je to glasilo drznilo onečastiti. Ljudje so jokali svete jeze, ko so slišali, kako je bilo po tem glasilu razžaljen Kristus — naš Bog in tzveličar; ljudje so stiskali pesti, ko so izvedeli. kako bogoskrunsko je bil od goriške »Soče« oblaten Oni, ki je v neskrončni ljubezni umrl za nas na križu in nam s svojo smrtjo otvoril pot do sreče in raja. En klic našega ljudstva se je razlegal od Kra-so do Gora in od Brd po Vipavski dolini; temu glasnemu klicu je dala duška naslednja resolucija, sprejeta povsod od zborovalcev enoglasno med navdušenjem in Svetim ogorčenjem: 1. slovesno protestiramo, da so se mogla in smela priobčiti v »Soči«, glasilu go-riškega svobodomiselstva, bogokletstva najnižie vrste, s katerimi se Božja Oseba našega Izveličarja nezaslišano oskrunja in onečašča, in po katerih se verska zavest katoličanov kruto izziva in žali; 2. slovesno obžalujemo, da so se našli na Slovenskem listi, ki so tista bogokletstva razširili z očitnim namenom. Božjo <• V Gorici, 28. junija 1912. Osebo našega Izveličarja izročiti zasmehu in sramotenju, katoliško ljudstvo pa zavesti v nevero: 3. hkrati poživljamo vse dobromisleče, da na nezaslišane žalitve svobodomiselnega časopisja proglasijo neizprosen boi proti istemu časopisju, pri nas na Goriškem pred vsem proti »Soči« in nroti vsem, ki to časopisje podpirajo ali širilo. Obenem oozivliemo vse katoliško misleče Slovence, da naročajo in bero izkliučeno katoliške časopise. Ti pa slovensko katoliško ljudstvo na Goriškem delaj v smislu te resolucije, in skrbi, da bo odmevala kakor poletni grom no celi deželi! Tn zatorej si spet pokliči v spomin, da je bogoskrunska »Soča« glasilo tudi liberalnih in svobodomiselnih učiteljev v deželi, ki jo vzdržujejo in podpirajo s tistim denarjem, ki ca Ti tako težko služiš.. To »Sočo« Vzdržujejo in širijo tisti liberal ni in svobodomiselni učitelji, ki jih T« pla-euieš in katerim izročuješ celo svojo nedolžno deco v pouk in vzgoio. Ali se ne treseš ob misli, kaj bo z nedolžnimi otron v rokah onili liudi. ki bero in podpirajo iri širijo nezaslišana bogokletstva brezverske »Soče«? — Proč od njih in ne «;>mo proč. arnnak breobzirno proti njim in nroti vsem. dokler bode ta bogoskrunski list prihajal v niih roke in dokler bode njih glasilo! Od evharističnega kongresa. Mi Slovenci bomo pri njem še na poseben način zastopani. Prejšnjo soboto ie deželni odbor kranjski na predlog deželnega glavarja dr. Šušteršiča soglasno sklenil. da se dežela Kranjska kot skoinsko/. katoliška dežela udeleži kot taka mednarodnega evharističnega kongresa na Dunaju. Posebno odposlanstvo se poda v imenu cele dežele h kongresu. Na čelu odposlanstva bo sam deželni clavar. Dežela Kranjska, dežela slovenska, ie izmed vseh avstrijskih dežel prva, ki je storila tak sklep! Sijaj, s katerim se bo razvila procesija pri evharističnem kongresu, se kaže v vedno večji luči. Sprva je bilo določeno, da se cesar in člani cesarske rodbine nc Leto III. udeležijo procesije, ampak do bodo samo prisostvovali slovesni sv. maši pred dvorno palačo; toda na lastno željo se bodo cesar in člani cesarske rodbine in ves dvor udeležili osebno tudi cele procesije od cerkve sv. Štefana dalje. Cesar in člani cesarske liiše bodo spremljali Naj svetejše v dragocenih ' slavnostnih vozovih. Zaradi-tega bodo tudi kardinala von Rossum-a, ki bo nosil Najsvetejše, vozili v nalašč za ta namen prirejenem slavnostnem vozu cesarice Marije Terezije. Dvorno spremstvo cesarjevo se bo udeležilo procesije . deloma v vozovih, deloma na konjih. Od članov cesarske rodbine bodo pri procesiji samo moški. Slovesna sv. maša se bo vršila pred dvorno palačo ob 12V.? opoldne. Dalje ie iavilo do sedai svojo udeležbo pri procesiji poleg 7 kardinalov že 70 škoiov. 100.000 moških udeležencev pri procesiji jc tudi že zagotovljenih. Procesija se bo pomikala dalje v vrstah po 16 mož ter bo tvorila tri ure dolg sprevod, kar bo nekaj velikanskega. Prijave prihajajo v tem času na Dunaju od vseh strani. Iz Prage sc iih ie do sedai naznanilo 2000. Ze sedaj se ie razprodalo več pristopnic, kakor pred štirimi leti v Kolnu na Nemškem, kjer so jih prodali 80.000. Visokošolski dijaki bodo v procesiji imeli posebno sknnino. kier bodo zastopani tudi naši katoliški slovenski visokošolH Sploh imaio visokošolski d i i a k i odlično mesto pri kongresu: Zato imaio tudi svoia zborovanja, svoje posebne nastope, in svo-ie posebno skupno sv. obhajilo. Tudi na Goriškem se veselo gibljemo. Bogoslovci poideio številno h kongresni častno bodo nri njem tudi naši sredniešolci zastopani. Nekatere vasi no^Meio na Du-nai no 10 do 15 zastopnikov Zal ne bo sro-tovo nobenemu, da je sklenil iti na Dunai, da bi trmi pom a Pal proslavljati Kristusa v sv. R. T. Veliki.-sveti in veličastni dnevi nam zrejo nasproti'! Voj na med Italij o in Turčijo. Zadnji teden je na bojiščih razven majhnih prask potekel mirno. V Tripolita-niji je sedaj silno vroče, zato so Turki ra,- čunali, da bo italijanska vojska v tem času počivala, a še pretekli teden, 17. t. m., so se Italijani izkrcali pri Misrati in zavzeli strategično zelo važno postojanko. Turki o takih laških vspehih nočejo ničesar vedeti in navadno pošiljajo v svet samo nasprotna poročila, tako da so se že začeli nad njimi hudovati svetovni poročevalni uradi. Sploh se svobodomiselni mladoturški vladi ne godi dobro. Te dni ima zopet o-praviti z Albanci na Balkanu. V mestu Monastir je sedem častnikov in nad sto vojakov dezertiralo k Albancem — bili so domačini, ki so morali služiti v turški vojski. Pod prejšnjim sultanom so bili namreč Albanci oonolnoma prosti. Državi niso plačevali nikakih davkov, njihovim sinovom ni bilo treba iti k vojakom, pač pa je bilo vse mo«tvo doma oboroženo od nete do glave. Nova mladoturška vlada jim ie sedaj vse te pravice vzela in jih glede na dolžnosti izjednačila z vsemi drugimi turškimi državljani. Najbolj boli svobodne narode to. da morajo v vojake, kjer pa turški častniki zelo krivično ravnajo ž niimi. — Najtežja dela in naislabšo hrano imaio krščanski voinki v turški armadi 7ato čita-mo. da jih dan za dnem umovn pobegne v sosednie države, tudi v našo Hercegovino prihajajo in tožiio črez slabo ravnanje ž niimi. Poroča se, da so Turki že precej pnbeedih albanskih voiaknv vlovili; turška vlada ie zpjo oiacila vojaštvo v okraiu Monastir, da prepreči kakšno morebitno listajo. Turško vojno brodovie se je hotelo v egejskem morju postaviti v bran in napa- sti poedine italijanske vojne ladije, ki tam krožijo. Tu pa so zopet velevlasti posegle vmes, češ. da bi trpela trgovina, in turška vlada, ki sama dobro ve, da je nje vojno brodovje popolnoma za nič. je ukazala svojim ladijam, naj se lepo skrijejo v Dardanele. Dne 18. t. m. je končal rok, do katerega so morali vsi italijanski podaniki zapustiti Turčijo in vse k nji spadajoče dežele. Največ jih je pribežalo v Ttalijo, kjer vlada in druge javne korporacije skrbe zanje. Salezijanski zavodi so sprejeli mnogo otrok izgnanih rodbin, dokler si iste ne opomorejo v domovini. O mirovnih posredovanjih se mnogo govori, a miru le noče biti. Ruski list »No-woje Wremja« poroča, da se bodeta tudi nemški cesar in ruski car ob svojem bližnjem sestanku v finskih vodah razgovar-iala o tem, kako končati to dolgotrajno italijansko-turško vojsko. Po svetu. Dan. ki bo v zgodovinskem oziru Avstrije zelo važen, je 25. junija. Ta dan je bila namreč sprejeta bramhena predloga, za katero se je bil v našem in v ogerskem parlamentu hud in dolgotrajen boj. V prihodnji številU priobčimo natančne podatke o tej vojaški postavi. Naiboli čudno vlogo pri sprejemu te predloge so igrali dalmatinski poslanci, ki so hoteli prisiliti vse Jugoslovane, da z obstrukcijo preprečijo to predlogo radi hrvaških razmer: tam doli na Hrvaškem je še vedno tiranski Ču- vaj na krmilu vlade, v zadnjem času se pa slišijo iz zelo visokih krogov, da so Čuvaju ure že štete. Ker bi bil pa prehod iz nepostavne vlade v ustavno za razne ma-žarske velikaše neprijeten, pride menda na banski prestol nek general, ki bi bil Hrvat in bi polagoma odstranil vse protiustavne odredbe, ki jih ie izda! Čuvaj. Kakor se vidi. so imeli naši poslanci prav. ko so sklenili delati na tihem proti Čuvaju, ker bi z obstrukcijo služili le mažaronom. Hrvatom pa škodovali. Na Balkanu ss Albanci spet čudno gibljejo: da bi turška vlada Albance pomirila je sklenila poklicati v ministerstvo za vsak albanski okraj fujezemskega nadzornika, nad katerimi bi imel vrhovno oblast eden angležki inšpektor. Ti nadzorniki bi imeli skrbeti, da se izpelie polagoma reforma po vsej Albaniji. Da bi se pa z vrhovnim angleškim nadzornikom utrdili na Balkanu Angleži, jepač jas-no.zato mora Avstrija skrbeti, da vpravem času protestira proti temu. Na Portugalskem kjer vladajo sedaj framasoni ni še vedno miru. Na mejah se zbirajo pristaši prejšnjega kralja, v notranjosti dežele pa so še vedno nemiri in štraiki. ki povzročajo spopade delavcev z vladnimi voiaki. Celo v glavnem mestu, Lizboni, so se ob stavki uslužbencev mestne železnice vršili no cestah hudi boji. kier je bilo več ranjenih in tudi 2 osebi ubiti. Tudi na Kitaiskem. kier so revolucionarci nred kratkim izgnali vladarsko rodbino, ni vse mirno: te dni ie celo pobegnil iz prestolnega mesta ministerski predsednik, ki se ie bal nove ustaie. Je nač stara resnica: Revolucija rodi povo revolucijo. Ustek. Junaštvo in zvestoba. Nemški spisal: J 0$ E;F S H L UM flNN D. J. IPaljp.) Skušala mi je ugovarjati, češ, da gre Braunšvajški vojvoda z Avstrijci, Prusi in plemenitaši kraliu na pomoč. Krvavo se bo maščeval nad Jakobinci. Kralj bo zadobil zopet vso prejšnjo oblast in plemiči zopet prejšnje predpravice. Vse pojde zopet v lepem starem redu naprej. ..Potem te povišajo," je dejala, „in praznovali bomo veselo svatovščino — če pojde vse po sreči," je pristavila z nekoliko tišjim glasom; ,.ker oče je tudi rekel, da moramo biti pred prihodom rešiteljev pripravljeni, da divje izbruhne revolucija. Oh, da bi se že vse srečno končalo 1“ Tedaj so se odprla markisova vrata in stari Valduler je privedel pravnika v sobo. „Gospod Pikoteri," se je obrnil do malega mo-žička, čegar zgrbančeno obličie so skoro do polovice zakrivali veliki naočniki z modrimi stekli. „Gospod Pikoteri," je znova začel markis Valduler, „tukaj vam predstavljam svoja bodoča zeta, gospoda barona Rudo fa Redinga, stotnika Švicarske straže Njegovega Veličanstva, kateri naj ima od dne svoje poroke z mojo hčerjo Marto ime Reding-Valduler in grb. kakor ga zato določi kraljevi grbar" — tu se je pravnik tako globoko priklonil, da so mu naočniki skoro padli z nosa — »in gospoda — hm — Muosa, majorja v švicarski straži Nj. Veličanstva, kateremu upamo v bližnjem času, ko se zopet vpostavi stari red v Franciji, izposlovati plemenitaško pismo z ozirom na njegove velike zasluge." (Gospod Pikoteri se je zmerno priklonil proti meni, tako da niso bili naočniki tokrat v nobeni nevarnosti, da bi padli z njegovega nosu). Plemič Muos, kakor ga že zdaj lahko imenujemo, popelje mojo mlajšo hčer Izabelo pred oltar", Ko naju je tako slavnostno predstavil, smo sedli za mizo, ob gornjem koncu markis, njemu nasproti pravnik in na obe strani oo eden par. Gospod Pikoteri je tedaj razložil svoie papirje in začel či-tnti neskončano listino spisano v najbolj zaviti pisarniški francoščini. Čeravno sem zelo nategoval ušesa, sem stvar razumel komaj napol. Šlo se je za neke vrste povero, katero je hotel ustanoviti markis za svojo starejšo hčer. Izabela naj bi dobila 100.000 livr in dosmrten delež, najini otroci določene dote, jaz pa bi lahko vžival od dosmrtnega deleža svoje žene, moji sorodniki pa naj bi ne prejeli čisto ničesar. To vse je bilo, kakor sem rekel, s tolikimi zavitimi izrazi in stavki zapleteno, da sem zvedel pomen le po daljšem vpraševanju. Gospod Pikoteri se ni mogel načuditi, da ne razumem njegove francoščine, ki velja vendar po vseh sodnijah in markis je postajal nepoterpežljiv radi mojega popraševanja. ,.|az menim, da že razumeš pomen, pa si gotovo malo razočaran. „Kaj?“ je vskliknil, „ti si pač mislil, da dobiš kar polovico in pojdeš potem iz dežele. Kaj ne? To pa ni moj namen. Ti ostaneš v kraljevi službi in Izabela ne zapusti Francoske." »Svoji nevesti sem povedal, da ne razvežem zaroke radi kakega denarja", odvrnil sem jaz tudi nekoliko vznevoljen. »Toda mislil sem vendar, da bo delitev pravičnejša." »Kaj ? Pravičnejša ?" se je zavzel Valduler in žila na čelu se mu je napela. »Pravičnejša ? Jaz delam z Marto kakor s starejšim sinom in z Izabelo kakor z mlajšim. Je-li to nepravično? Še besedo in ovr-žem tvojo zaroko! Že sem hotel odgovoriti, toda Izabela me je rahlo sunila in pogledala s svojimi lepimi očmi tako proseče, da sem besedo požrl in »rekel: »Prosim, da mi oprostite. Hotel sem to omeniti le radi svoje ; prihodnje žene. — Kaj pa, če se razmere tako zasukajo, da bi v t Francoski ne bilo moči ustanoviti kake povere (fidejkomis) in da bi : o službi v kraljevi vojski ne bilo niti govora?" Stari markis je skoro padel s sedeža. »Kaj ?" je vskliknil, „ti si upaš le izreči misel, da bi mogla podleči sveta stvar Nj. Veličanstva?" In vojvoda Braunšvajski je z 20.090 plemenitniki in 80.000 Avstrijci in Prusi že na poti proti Parizu ! Stoje takorekoč že pred mestnimi vrati! Gospod lajtnant, rešili ste mi sicer življenje, a ne poznam več vašega mišljenja!“ Vseeno sem ostal pri tem, da je le pametno, da računa tudi na to, kar se mu zdi najneverjetnejše. V tem sta me podpirala tudi Reding in gospod Pikoteri. Pravnik mi je celo izrazil svoje priznanje radi te bistroumnosti in je prosil oproščenja, da ni že sam mislil na to. Kar se tiče te točke, bo želje gospoda markisa sestavil na posebnem pristavku, ki ga upa izdelati V dveh treh dneh in lahko potem vso pogodbo skupaj prinese podpisat. Valduler se je hotel že jezen dvigniti in je polglasno zmirjal mojo neumnost, ki |e dala pisaču priložnost za novo delo in nove stroške. Tedaj pa je stavil Reding ta čuden predlog. Jaz mislim, da gremo nasproti krvavemu odločilnemu boju, predno se posreči Braun-švajskemu vojvodi, da pride do Pariza. Kaj se zgodi pri tem nam, je v božjih rokah. Zato bi jaz prosil, da bi podpisali predloženo pogodbo šele po prihodu vojvode in ko bo revolucija že premagana.“ S tem pa ni bil markis na noben način zadovoljen. Baš radi (ega, ker se mu zdi zelo verjetno, da tokrat pade v boju za kralja, hoče videti pred svojo smrtjo vse vrejeno. „Pojutranjem izgotovite vaš pristavek, gospod Pikoteri. Potem ob 8. uri tukaj podpišemo in knialu nato naj se praznuje svatba. Tako hočem. Gospod Pikoteri mi je povedal, da je pri švicarskem polku za vojaškega duhovnika neki kapucin, ki ni bil primoran priseči na brezbožno ustavo. Zakoni, ki jih pred njim sklepajo vojaki polka, so veljavni državno in cerkveno. On naj vas tukaj poroči. Jaz sem seveda upal, da doživim prav slovesno poroko v cerkvi pred škofom. Toda zdaj mora k?pucin opraviti slovesnost. Vojska je vojska! In s tem konec!" Markis se je dvignil in ločili smo se, ker je bilo že pozno. Moje slovo od Izabele je bilo bolj hladno. Spoznal sem jo bil s čisto nove strani in hotel sem se zato še premisliti, ali se smem tako naglo zvezati ž njo z nerazrušljivimi vezmi. XXXVII. Nn.slertu.ji dnevi. Ker smo vsi vojaki vsak hip pričakovali povelja pod orožje, nismo smeli častniki več prenočevati v svojih zasebnih stanovanjih v mestu, marveč smo se morali podati v razne vojašnice. Jaz sem odšel v vojašnico, kjer je bival polkovnik Bachmann. Reding me je spremljal. Iz srca sem mu čestital k sreči, ki mu je padla v naročje. Stresel mi je roko in rekel: ,.Damian, vem, da misliš pošteno. Toda sreča, ki mi jo hoče nakloniti Valduler, ni zame. Določeno slutim, da ne preživim viharja, ki bo zadivjal. Govoriti hočem ž njim, da v slučaju moje smrti prepiše povero na Izabelo in tebe." »Tvoje slutnje so neumne! sem odgovoril. „Grozna soparica, ki leži nad mestom, ti vzbuja tako težke misli. Saj pa bi se res človek skoro zadušil! Poglej črno plast oblakov na zahodu, kako zmiraj bolj zagrinja nebo Kmalu bomo imeti strašno nevihto! Pomudiva se še malo tu v drevoredu na zraku, kajti gori v vojašnici mora biti neznosno. — Kar sem hotel reči: o kakem prepisu poyere na Izabelo ne more biti govora; markis se nikdar ne odloči zato, da bi pravico, ki misli da gre starejši hčeri, prenesel na mlajšo. Razun tega ti lio- Iz naše organizacije. Glasnik „Slov. kršč. soc. zveze“. Kojsko. Po dolgem odmoru imeli smo dne 23. t. m. zopet predavanje v našem društvu. Govoril je predavatelj o liberalizmu in njegovem pogubnem uplivu na versko mišljenje. Želeti je, da bi se vršila bolj pogosto predavanja in da bi se jih društveniki udeleževali v obilnišem številu. Enkrat za vselej bodi povedano, da ima k predavanju vsak pristop, bodisi otrok, mladenič, dekle, mož ali žena. Toraj pri Vsakem predavanju napolnite dvorano. čem še zaupno povedati, da nikakor še nisem tako zatrdno sklenil vzeti Izabele, vsaj tako naglo ne"- „Damian — tedaj je vendar-le kriva delitev. —" »Krivico mi delaš, RuJoIf! Kakor bi mi bila lepa svota ljuba radi moje bolne matere in mojega botra, ki je v denarni zadregi, vendar ne bo to nikdar odločevalo pri meni. Toda misel, da bi moral opustiti vrnitev v Švico in se za vse življenje zavezati v kraljevo službo ter se za stalno tu naseliti — ne vem še, ali se za to odločim ! Mislim, da bi me tudi ponudba povere ne zvabila, če bi se moral za vedno odreči ljubi domovini. Saj imam vendar še vedno dolžnosti do svoje drage bolne matere, ki bi se je ne upal spraviti tako slabotne v Pariz.“ „Kaj misliš tedaj storiti?" »Zaenkrat odložiti zaroko. Moram priti pred vsem na jasno, kakega značaja je Izabela. Nisem imel prav za prav prave priložnosti, da bi jo natančneje spoznal". „Ona je dobra in nedolžna — toliko ti lahko zagotovim jaz. Menim, da ti postane ljubezniva in zvesta žena, četudi ni morda tako globokega duha kakor moja Marta. Dalje moraš pomisliti, da bo Valduler po svoji navadi smatral za razžaljenje, če boš brez tehtnih vzrokov zahteval, da se stvar odloži Mislil bo, da se hočeš umakniti, ker ti ženitvena pogodba ni všeč." »To mi je najneprijetnejše pri vsej stvari! Toda naj misli nazadnje, kar hoče; jaz se ne morem odločiti, da bi se za stalno tukaj naselil in Izabela mi mora vsaj obljubiti, da hoče biti zadovoljna tudi s skromnimi razmerami, ki jih ji lahko ponudim v Švici. Kdo ve, kako dolgo bodo tukaj še trajale blesteče razmere! Jutri ji mislim pisati pismo v tem smislu in veselilo bi me, če bi ga ti sam nesel tja in Marto naprosil, da govori zame". Reding je rekel, da je pripravljen to storiti. Tedaj pa so zašu-mele prve kaplje po listih velikih divjih kostanjev, pod katerimi sva hodila sem in tja. Grom, ki je donel iz daljave, je prihajal bliže; bledi bliski so švigali skozi črno plast oblakov, ki so se vedno bolj širili nad mestom. Čudno je šumefo in vršalo se ozračju, ko ni še nobena sapica vznemirjala drevesnih listov. „Zdaj je tu“, je rekel Reding. „Požuriva se!" V par skokih sva bila v vojašnici. Tedaj se je tudi ulila ploha, izprva navpično. Naenkrat pa je začelo tuliti v ozračju, kakor, da bi se bilo odprlo peklo. Orkan je udaril v glave bližnjih dreves, jih zgrabil, vrtel in treščil na tla, da so zahreščala. Toča in dež sta 'šla zdaj skoro vodoravno, pomešana z opekami. Ni bilo posameznih bliskov, marveč kar vzdržema se je svetilo; poleg tega je rohnelo in bobnalo gromenje, kakor da bi hotelo.nebo uničiti pariško mesto. Vojaki,, ki so gledali ta izbruh naravnih moči, so vsi zavzeti dejali, da niso še videli kaj takega v svoje n življenju — Bog da hoče brezbožen Pariz pokončati, kakor je Sodomo in Gomoro, je dejal vrli Franc Miler iz Ura in se zaporedoma prekriževal. Še Bruner, ki je stal zraven, in ki je navadno zmiraj zbijal šale s svojimi po-božnejšimi tovariši, je bil zdaj tih. Šele ko je čez dobro uro minila glavna nevihta, se mu je vrnila prejšnja lah komišljenost. Povedali so, da se je mesto vnelo na več krajih; tedaj je rekel Bruner: „Če je le udarilo v prave kloštre — k .pobožnim* jakobincem namreč". Stopili smo gor do strešnih oken, da bi pogledali po pogoriščih in smo samo v Parizu našteli 40 do 50 mest, odkoder se je dvigal plamen proti nebu. Bila je najstrašnejša nevihta, kar jih pozna zgodovina. Zares smo mislili, da je čas milosti potekel in da hoče Gospod obračuniti z grešnim mestom, predno bi prihodnji dan naložil na ufe-govo vest novo strašno krivdo. (Dalje prih.) V kratkem priredi naše drštvo veselico, pri kateri se bo igrala igra »Divji lovec« in se bo najbrže vršila dne 7. julija. Pričakujemo velike udeležbe! Št. Ferjan. V nedeljo je bil tu obč. zbor podružnice »Slov. Straže«. Udeležba je bila mnogoštevilna. Govorila sta dr. Česnik in nadučitelj Likar, prvi o narod-noobrambenem delu sploh, drugi o njegovi potrebi za Brda. Vpisalo se je 23 novih članov. Naj bi se po vseli Brdih, naših narodnih mejah zavarovale obrambene po-stajanke »Slov. Straže«! Novo društvo. Na Kregolišču pri Komnu se ustanovi dne 7. julija katoliško slovensko izobraževalno društvo. Bog daj, da bi tudi to društvo dvigalo svoj prapor v čast božjo in blagor domovine! Fojana. Veselica Marijine družbe v Fojani z igro »Smrt Marije Device« se ponovi na praznik sv. Petra in Pavla v soboto ob 4l/~ popoldne. Na obilen obisk se uljudno vabi! Pomnoženi program, oder okusno olepšan — prostor prezračen. Volče. Kat. slov. izobr. društvo v Volčah bo imelo v nedeljo dne 30. t. t. ni. pop. takoj po blagoslovu svoj redni občni zbor v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Predavanje o pomenu društva. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Volitev novega odbora. 4 Slučajnosti. Volčani, udeležite se v obilnem številu I Člani in nečlani, posebno mladi vsi I V Bovcu bo v soboto dne 29. t. m. ob 3. uri popoldne občni zbor »Slov. Straže* pri iikselnu. Zavedni Slovenci pridite kar v naobilnejšem številu da pomagamo po svojih močeh našim zatiranim bratom Slovencem. Kdor se osebno ne more udeležiti naj pa pošlje kak prispevek. Zavedajmo se da smo rojeni Slovenci in ne dopustimo da nam naši navadni nasprotniki jemljejo našo zemljo in ljudstvo. — Odbor. Kozaršče pri Vo.čah. Kat. slov. izobr. društvo »Mengore« na Kozaršču priredi prihodnjo nedeljo t. j. dne 30. t. m. pop. ob 4 in pol urah v društvenih prostorih predavanje, katero bo imel g. govornik iz Gorice. K obilni udeležbi vabi odbor. Solkan. V nedeljo po blagoslovu imamo občni zbor naše »Hranilnice in posojilnice«. Po tem občnem zboru pa bode predavanje Katoliškega slovenskega izobraževalnega drušlva, ki se vrši v društvenih prostorih. Javen shod je sklican za dne 29. tm. v Vitovlje k cerkvi sv. Petra ob 3'/a uri popoldne. #«asa mladina. Novo dijaško podporno društvo se snuje v Pragi; to društvo ima namen podpirati katoliške dijake slovanskih narodnosti. Ker se bo skupnost obstoječega »Podpornega društva za slovenske viso-košolee« radi svobodomiselne nestrpnosti slovenskih radikalnih dijakov v kratkem razbila, bodo slov. kat. dijaki brez podpornega društva če gori omenjeno društvo ne bo vdobilo dovolj podpore. Zato priporočamo, da se odzovejo blagi dobrotniki klicu tega snujočega se društva ter pošljejo kak dar na naslednji naslov: Podpurny fond zemske Rady katoliku v Celijch, Praga 11. Myslikova ul. č. 5. Jz seje Podzveze Orlov. V nedeljo je imeia Podzveza svojo sejo. Izmed veliko važnih sklepov omenimo le te: 1. Vsa okrožja naj predložijo kratka poročila vsakokratnih sej Podzvezi. Mirensko o-krožje naj skliče svoj občni zbor v kratkem, da se poživi delovanje odsekov! 2. Okrožja naj izvrše revizijo v svojih področjih in pošljejo Podzvezi poročila v 2 mesecih, da se na podlagi teh določi napredek in stanje odsekov. Na mesto od-stopivšega požrtvovalnega preds. br. prof. Novaka, ki radi stanovskih dolžnosti ne more biti v odboru, se izvoli br. dr. Cesnik, za popreds., br. K. Terčič. Okrožja in odseki se poživljajo, da se drže natančno Podzvezinih določil in poslovnika, ker le tako bomo nezmagana četa! — Nazdar! Srednje Vipavsko okrožje Orlov sklicuje svoj redni občni zbor dne 29. t. m. na praznik sv. Petra in Pavla v Batujah ob 31/, popoldne v telovadnici. Na svidenje! Na zdar! Briško okrožje Orla ima dne 30. t. m. sejo na Dobrovem pri g. Reja. 1. Določitev okrožnega nastopa. 2. Evharističen kongres. 3. Nastop v Kronbergu. Poziv na tekmo. Na razne opazke glede telovadne prireditve v Črničah dne 16. jun. odgovarjam s tem, da poživljam vse telovadce črniškega odseka »Sokol« na tekmovalno telovadbo za dne 7. VII. t. I. Prosim enega odposlanca »Sokola«, s katerim se glede kraja, ure, tekmovalnih sodnikov in drugih podrobnosti natančneje domenimo. A.-Peršič, načelnik »Orla« v Cerničah, dne 25. Vi. Na svidanje! Na zdar! Iz Šmartna v Brdih. Pri procesiji na praznik sv. R. Telesa se je neki starešina iz Imenja močno spodtikal nad našimi vrlimi Orli češ, da nimajo mašnih bukev pri sebi in kazal svojo pobožnost s tem, da je še druge motil. Bode ga namreč kakor purana v oči rudeča orlovska srajca. Svetujemo mu pa temu občinskemu starešinu naj si prvič sam mašne bukve pripravi, Orli jih že imajo, iu tako naj daje lep zgled občinstvu. Iz Šmartna. Pretečeno nedeljo smo obhajali običajno slovesnost s procesijo. Vdeležili so se razen domačih »Orlov« tu-gi Orli iz Medane in Dobravega, za kar se jim tem potom zahvaljujemo. — Nazdar! Vseslovenskega mladeniškega shoda v Ljubljani ne bo in to zato, ker imamo ravno letos drugo slavnejšo prireditev v naši Avstriji: svetovni evharistični shod na 1 funaju. Kdor je mislil iti v Ljubljano na mladeniški shod in si je zato kaj prihranil bi bilo prav lepo, da bi šel na Dunaj! Posebno našim fantom »Orlom« priporočamo da se udeleže te velikanske in sijajne prireditve. Zgonik. Nedeljska veselica „Marijinedružbe* z zanimivo 'gro: »Dve materi« je vspela jako dobro. Da bo vstreženo tudi onim, ki niso mogli udeležiti, se veselica ponovi z istim vsporedom v nedeljo dne 30. t. m. Začetek ob 4, uri popoldne. Delavski vestnik. Jugoslovanska strokovna zveza je imela preteklo nedeljo svoj obč. zbor v Ljubljani. Zdaj šteje po vsej Sloveniji 45 plačilnic in skupin s 2542 člani. Pisarna je sprejela 1138 dopisov, rešilo se jih je 1110, vabil in okrožnic se je razposlalo 320. Shodov je bilo 62. Prejemkov je imela 20480 K 66 vin., izdatkov pa za bolniške, brezposelne in izredne podpore 8332 K 52 vin. Rezervni zaklad je znašal zadnjega dec. 1911 1. 17.802 K 92 vin. zadružništvo. Čepovan. Občni zbor tukajšne hranilnice in posojilnice bo v nedeljo 7. julija t.!. popoldne ob 3. uri v župnišču s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo načelstva in nadzorstva; 2. potrjenje računa za 1. 1911; 3. volitev načelstva in nadzorstva; 4. slučajnosti. Ob ednem bo imel g. Premrou gospodarsko predavanje, katerega naj bi se vdeležili somišljeniki v obilnem številu. Lokve. Občni zlmr tukajšnje »Kmečko delavske hranilnice in posojilnice« se bode vršil dne 7. julija t. I. ob lotili dopoldne v župnišču. Dnevni red: 1. 1’uročilo načelstva. 2. Potrditev rač. sklepa za 1. 1911. 3. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi Načelstvo. Proti pijančevanju. Abstinentje so imeli pretečeno nedeljo svoje zborovanje v Ljubljani. Za treznostim gibanje, ki je velikanskega gospodarskega, verskega in narodnega pomena, so se storili važni sklepi. Proti pijančevanju in razuzdanosti je treba odločnega upora povsod, tudi na Goriškem. Dopis iz nekdaj slov. Šmohorja na Koroškem. Piše slovenski fant-vojak. Cenjeni urednik! Čudno se Vam bode zdelo, ker od vsili strani dobite kako poročilo od naših fan- tov, le od nas planincev nič. Kot Vam je znano je bila naša stotnija premeščena od 27. k 4. planinskemu polku, ter je H) jan. t. 1. odrinila v Hcrmagor (Šmohor) na Koroško. Šmohor je mali trg, ki je sedaj popolnoma ponemčurjen. Večino prebivalstva tvorijo vojaki, kterih je tam dva bataljona. Spomladi sc preselijo stotnije vsaka zase na poletna bivališča v Alpe ob av-strijsko-italijanski meji. Naša stotnija je letos nastanjena v St. Lorenzem malo vasico ob koroško-tir.-italijanski meji. Kake tri četrt ure od tu je vas Luggau, kjer je sloveča božja pot. Tam se je pred nekaj leti zgodila strašna nesreča. Neko noč sc je nad vasjo utrgal velik plaz, ki je podsul več hiš in mnogo ljudi je našlo smrt v razvalinah. Do italj. meje pelje sedaj ozka pot. a nekdaj je peljala lepa cesta, ktere sledo- vi se še dandanes poznajo. Ljudstvo je tu večinoma ubožno. Žita pridelajo komaj zu potrebo, sadja jako malo in še to pozno dozori. Možki delajo večinoma v gozdih, a polje morajo ženske obdelovati. Nekaj dobička prinaša ljudem živinoreja, ker tu je mnogo pašnikov. Vročine ni tu nobene, ker stanujemo 1132 m nad morjem in tavamo skoro vsaki dan po snegu. Kar nas je ostalo zvestih krščanskim načelom, in orlovskim idejam, jih morarnO mnogo preslišati od svojih tovarišev, kat je sploh navada pri vojakih; edino dobro je to, da nimajo nad nami neomejene oblasti. Bratom Orlom in sploh vsem, kteri so našega mišljenja, ter bodo letos oblekli vojaško suknjo priporočam, naj nikar ne za-! taje svojih krščanskih načel, ker ni res, da mora vsak, kteri hoče pri vojakih kaj veljati, zatajiti svoja načela, kar se žaliboK cesto dogaja. Za danes končam. Ako je Vam, gosp. urednik po volji se o priliki še kaj oglasim-Vsem Orlom v domovini bratski pozdrav! I p a v s k i. Opomba u r e d n i š t v a. Z velikih1 veseljem smo priobčili ta dopis, ki naih dokazuje kako ostanejo slovenski Orli tudi pri vojakih zvesti svojim načelom! Izkrčilo nas bo veselilo, če nam spet v kratkem času pošljete kak dopis o tamošnjih razmerah. Nazdar! JNovice. Na kanonični vizitaciji se mude te du> Nj. Ekscelenca prevz. Jcnez-nadškof. Dne 24. t. 111. so delili zakrament sv. birme v' Mirnem in Sovodnjah, 25. v Biljah, 26.^ Vrtojbi, 27. v Renčah. Jutri obiščejo št. Peter, 30. Prvačino iu Gradišče, L juliji pa Vogersko. Kakor čujemo, sprejema povsod ljudstvo svojega Nadpastirja z veseljem iu velikim spoštovanjem. Dal Bog, da bi škofove besede prihajajoče iz skrbnega očetovskega srca, tudi našle pot in obrodile obilen sad v srcih njihove črede! (iosp. dr. Hilarij Zorn c. kr. profesO1' na realki je bil odlikovan s častnim naslovom šolskega svetnika. Čestitamo! Priprave za mestne volitve v GorK1' so ustavljene. Vzrok je ta, da se magistrU' tovci pri razpisu volitev niso držali postavnih‘predpisov. Med tem, ko dolo^ te dni pisal cesarju pisma, da čast tajnega svetnika (t. j. najvišje odlikovanje, ki ga je zmožen avstrijski državljan) ponižno polaga nazaj v roke cesarja zato, ker je vlada, posebno predsednik parlamenta Tisza, ravnala z njim tako grdo. Važen je se- Listek. Junaštvo in zvestoba. Nemški spisal: JOŽEF SPfLLMRNN D. J. (Dalje.) Četrti dan avgusta, ki je sedaj napočil, je bil namreč dan, ko hi se imela izvršiti v nebo vpijoča postava proti ženskim samostanom, ki jo ie bila sklenila postavodaj&lna skupščina na veliki petek. Z naj-surovejšo silo so šli na tlelo. Blizu 50.000 plemenitih žena, ki so se bile iz krščanske ljubezni posvetile pouku mladine iu pa strežbi bolnikov, so z zasmehovanjem in grdim ravnanjem izpodili iz njih sa- • mostanov na cesto. Mnogo jih je bilo starih, bolnih in betežnih. Zaman so prosile, naj jim puste mirno umreti v njih ubožnih celicah. 'l ista, ki ni imela nič sorodnikov, da bi se zatekla k njim, je morala iti prosjačit. Ko sem šel tisto jutro mimo kraljeve palače, sem bil sam priča takega žalostnega prizora. Srce se mi je trgalo, ko sem vidci več sto siromih otrok, ki so jih prehranjale uršulinke v neki tamošnji sirotišnici, kako so se glasno jokaje oklepali mm kakor, svojih mater. Zmirjaje in pretepaje so jih orožniki in jakobinci odtrgali od' njih, med tem ko je oddelek narodne hrambe zaprl ulico. „Živela svoboda!“ je upila druhal. „Ne rabimo 111111! Proč s temi sužnjami fanatizma I" Med gledavci so vendar prišle marsikomu solze v oči; toda stali sO tam strahopetno in si niso niti upali glasno izreči svoje rie-volje nad v nebo upijočim dejanjem. Sele ko so bili otroci tepeni, so : (i-i i, .. ~o slednjič nrineslf nekaj bolnih mm na nosilnicah iz samostana, je bilo slišati mrmranje med ljudmi.' „Kam nesč te državljanke?" je vprašal neki kramar pribočnika narodne brambe. „V Salpetrier — narod bo milostno skrbel za nje", je bil odgovor. „V Salpetrier", je zavpila čokata ženska. „V Salpetrier, kjer zapirajo umazane vlačuge! Te angelje k hudičem v Salpetričrju — čudim se le, da je nevihta sinoči v tem Babilonu pustila še kamen na kamnu 1“ „I)a, v Salpetrier, kamor spadaš že davno! In če boš še dolgo tako kokodakala, spravimo tudi tebe tja. — Narod ne dopusti, da bi vsaka babnica besedičila nad pametnimi naredbami, ki jih je sklenil v imenu svobode 1“ Šel sem žalostno dalje; kajti nisem imel veselja poslušati ta prepir, ko mi je srce krvavelo pri pogledu na to grozno revščino. Ko sem šel na poti k velikemu sodniku Kajzerju čez bližnji Zmagovalni trg, sem videl neko izgnano nuno, kako je sedela ob tamkajšnjem vodnjaku in jokala Mala truma sočutnih duš se je zbrala krog nje in pripovedovala jim je, kako je vse svoje življenje prebila v daljni Kanadi v Severni Ameriki na misijonu med Huronci. „Šele to pomlad", je rekla, „so me predstojniki poslali zopet na Francosko, da bi v domačem zraku ozdravela od težke bolezni, ki me je popadla v mrzlih gozdovih ob reki Sv. Lovrenca. O da bi bila ostala tam in tam umrla! Komaj sem se vrnila po skoro petdesetih letih v drago Francijo, me pahnejo iz samostana na cesto, da ne vem, kam bi se obrnila! Stariši, bratje in sestre so že davno pod zemljo. Tu pri tem vodnjaku bom ostala in čakala, da se me usmili Bog, ki je rekel: ,Iščite najprej kraljestvo božje in njegovo pravičnost in vse drugo vam bo navrženo*.“ dar enkrat končala. Kako je Turčija v slabili razmerah, nam dokazuje sicer neverjetne notice, da izbruhne med Avstrijo in Turčijo vojska in to radi zasedanja Novi Bazarja od strani Avstrije. Upamo, da so to le prazne govorice in ničesar druzega. Podal sem starki, ki so me njene preproste besede globoko ganile, malo svoto, ki sem jo baš imel pri sebi. Tedaj sem začul za seboj znan glas, ki je zaklical nuni: »Pojte, mati, z mano! Vaše zaupanje v Boga naj ne bo zastonj!" Ozrl sem se; bila je Marta Val-duler. Med odobravanjem ljudi je ponudila starki svojo roko in jo peljala v Malteški hotel. Zardela je, ko me je ugledala, jaz pa sem občudovaje zrl za njo. Ali bi mogla tudi njena sestra storiti tako plemenito in pogumno dejanje? Da bi le to vedel, sem si mislil, ko sem šel dalje svojo pot. V Senmartenskem predmestju je bilo radi strašne nevihte še vse pokonci. Drevo z mogočno glavo, pod katerim mi je stari Hvvilerpred tremi leti prerokoval padec kraljestva, je res postalo žrtva viharja. Hrešče je bilo padlo čez streho male hiše in jo deloma porušilo. Prava povoden je med tem preplavila kuhinjo in vežo in dobil sem staro Blanše, kako je s snaho in nekaterimi sosedami hitela spraviti s posodami in cunjami vodo proč. Sam živi satan je bil, ki je zadnjo noč gospodaril s svojimi peklenskimi pomočniki, je upila Blanše. Ljudje, ki so prišli iz okolice v mesto, so pravili, da so vsi križi ob poti in na poljih podrti na tla. Iz tega se lahko sklepa, da je divjalo peklo. Kaj pravim jaz k temu? „Pravim, da divja še zdaj in sodim to iz dosti gotovejših znamenj!" sem zaklical. Potem sem obljubil, da brž pošljem iz vojašnice nekaj naših mož, da spravijo drevo h kraju in popravijo škodo na -strehi. Za četrt me so bili ti s sekirami in žagami že na delu 111 jaz sem sedel v sobici velikega sodnika, ki je dež ni bil poškodoval, zatopljen v resen pomenek. Imel'sem mu po majorjevem ukazu naznaniti novi načrt za kraljev beg in da se ga udeleži naš polk. Ali hoče polk spremljati, ali pa hoče ostati v Parizu, to je njegova stvar. Po treznem preudarku je sklenil ostati. Rekel je, da mora skrbeti, da se •'ira iijo ■'•»pisi'iki in njemu se za zdaj zdi, da so v Parizu varnejši kakor pa n& nevarnem pohodu v Normandijo. Dalje tud ne » riii -, da bf prišlo do bega. „Ne, v Tilerijah se bo odločilo in sicer v kratkih dneh,“ je končal. »Izvedel sem zagotovo, da so jakobinci zadnjo noč med nevihto sklenili napasti Tilerije Neki Nestermanov pisar, ki sem ga poslal ogledovat, mi je pravkar sporočil. Če ima Bachmann proste roke in dovolj municije,, se mi ne zdi kraljeva stvar še tako obupna. Če krepko odbijemo naskok, boste videl, kako se ta Robspier poskrije z vsemi jakobinskimi junaki. Da bi mogli ustavljati se le 14 dni! Medtem napraviva prav, če spraviva skrinjo z zapisniki v obok pod klet." To sva tudi takoj storila. Jaz sem celo ovil vrv krog skrinje, da bi jo v sili kar spustil v globino rova in sem mu razložil podzemeljski hodnik v Šomonske kamnolome. Potem sva sedla k mali mrzli južini ki nama jo je prinesla Blanšč; kajti na kuhanje ni bilo misliti, ker je bila kuhinja poškodovana. Ko sva se tako pri kupici dobrega vina še nekoliko pomenkovala, je rekel veliki sodnik: „Še nekaj 1 Kake neumnosti pa ste spravil v glavo moji hčerki ? Mislil sem, da sta složna, in zdaj mi piše sestra, da se ie dekle od vašega obiska v Zugu trdno odločilo iti v samostan. Verena je bila pred kratkim v Frauentalu in opatinja ji je po dolgih prošnjah le privolila, da jo za Vse Svete sprejme v poskušnjo (novištvo), če se do tedaj ne premisli." To sporočilo mi je šlo kakor pušica skozi dušo. „Nazadnje izgubim tu svojo nevesto, tam pa dobro dekle, ki sem jo ljubii toliko let!“ sem si rekel in jasneje ko kdaj sem čutil, kako zelo sem še zmirom udan Vereni. Na njegovo vprašanje sem sklenil razodeti velikemu sodniku odkrito vso stvar. Zelo se je čudil. Da, prišlo mu je že pred nekaj časom nekaj takega do ušes, je rekel, a ni mogel prav verjeti. (Dalje prih.) stanek, ki se danes vrši v Balti. Port med nemškim cesarjem Viljemom in ruskim carjem Nikolajem II. Gotovo se bodeta vladarja veliko menila o italijansko turški vojski, ki že tako dolgo straši vso Evropo. Le želeti je, da bi ta nesrečna vojska ven- Iz življenja junaka za Boga in domovino. (Konec.) III. Bilo je 17. avgusta 1809. Zopet so se morali tirolski brambovci hudo boriti proti bavarskemu nasilju. Vroč je bil boj, a zmagali so. V slavnostnem sprevodu so peljali svojega očeta lioferja v dvorec deželnega vladarja, Hofer ni bil več samo nadpoveljnik Pasajercev, bil je vrhovni poveljnik Tirolske. Zdaj bi moral on začeti vlado v osvobojeni deželi. Pa skromni gostilničar iz Pasajerja ni vedel, kaj je sla-vohlepje; ni videl slave pred seboj, le težka dolžnost mu je stala vedno pred očmi. Ua je cela Evropa govorila o njem, da ga je občudovala — na to ni mislil, to ga tudi ni spravilo iz ravnodušja. Mislil pa je nazaj na dni, ko je mirno živel v krogu svoje družine, dokler ga ni ljubezen do tlačane domovine klicala na bojno polje. Mislil je na srečo svojih sobojevnikov in prijateljev, ki se bodo sedaj vrnili v domačo hišo — a on mora ostati v dvorcu, 011 mora sedaj vladati deželo. Srce mu je pravilo, da ne bo več mogel gospodariti na svojem domu — nikdar več. In milo se mu je storilo. Ogledal se je v bleščeči dvorani vladarskega dvorca, ki naj bi sedaj služila njemu. Gladka tla, pozlačeni stoli, okrašene stene in po njih polno ogledal — kako pusto in prazno se mu je zdelo vse to. »Deminger«, tako je imenoval svojega pisarja Kajetana Svet, Štajerca, »stopi sem!« In zašepetal mu je nel-aj iri uho, nakar s«-ie blcdnji odstranil. Hofer je sedel s svojimi vojskovodji na mehke, pozlačene stole. Začeli so delati načrt kako obvarovati domovino pred novim napadom tujcev. Tu vstopi zopet Svet. Pod desno ramo je nosil sv. razpelo, pod levo podobo Matere Božje, tudi klad-vo in dvoje žebljev in postavil je vse skupaj na mizo pred Hoferja rekoč: ».le prav tako, gospod oče?« »Prav dečko, glej, saj sem si mislil, da se bo v dvorcu kje dobil Gospod Bog in podoba Matere Božje«, je odgovoril Hofer. Vstal je in z mogočno roko je zabil v steno ravno med dve ogledali oba žeblja. Na zgornjega je obesil sv. razpelo, na spodnjega podobo. Potem je zopet sedel in je s zadovoljstvom opazoval svoje delo. Ta dva, ki sta ga gledala raz steno njegove preproste gostilniške sobe, ta dva mu bosta dajala moč pri njegovih težkih bodočih dolžnostih. Takoj se je čutil bolj domačega in smehljaje je rekel: »Tako, malo krščanskih znakov med to le-notijo ne bo škodilo.« IV. V Ali, mestecu na južnem Tirolskem je pričakovala francoska posadka o Svečnici 1810. pozno zvečer slovečega jetnika, ki so ga vjeli visoko v neki gorski koči s pomočjo izdajalca. Ta jetnik je bil Andrej Hofer, od^ Italijanov imenovan general Barbone. Z njim vred so vjeli tudi njegovega pisarja Svet-a. Častniki so bili zbrani v neki gosposki hiši. Prišel je, veličastne postave, med svojimi stražniki. Častniki so ga povabili k skupni večerji. Tiho in resno je sedel Hofer na odkazanem mu prostoru in zraven njega Svet, bled in prepaden. Častniki so se izborno gostili; strežaj je ponudil tudi Hoferju pečenke, a ta je prosil za-se in za Sveta malo sira in kruha, »kajti danes je petek«, tako je pristavil. — Glasen krohot francoskih častnikov je bil odgovor na te besede Hoferjeve. Zabavljic ni hotelo biti ne konca ne kraja, s katerimi so sramotili versko prepričanje pa-sajerskega gostilničarja. A zasramovani je mirno vstal od mize, sedel k peči, izvlekel svoj veliki molek in jagoda za jagodo je šla dalje skozi njegove prste — njegove misli pa so bile pri Bogu. Videč, da s svojim zbadanjem nič ne dosežejo, so ukazali častniki odvesti oba jetnika v spalnico. Hofer se je vrgel oblečen na posteljo in je od utrujenosti takoj zaspal. Pa le kratek čas je počival; mogočna svetloba je razsvetlila sobo in zbudila flo-ferja. Takoj je bil na nogah, zbudil je Sveta: »Kajetan, vstani; gori!« Odprl je okno in njegov mogočni glas je klical meščane, naj pridejo gasit hišo, v kateri je bila francoska posadka. Vojaki in častniki so bili vsi zmešani; prejšnji večer so si privoščili preveč vina. Tedaj so stopili domačini k Hoferju in so mu prigovarjali, naj zbeži. A njegov odgovor je bil: »Bi ne bilo častno od mene. Pomagajte mi rajše rešiti te ljudi iz goreče hiše, kajti na smrt ni.so prav nič pripravljeni.« In nosil je Francoze iz ognja. Zunaj je bila velika zmešnjava. Ljudstvo je klelo vojake, češ, da so oni povzročili .požar. Ar',e'u>i j« zajcroiud iioferjev glas, razdelil je o isilno delo, in požar je bil kmalu pOgaštci. Tedaj so stopali Hoferja stružeči častniki drug za drugim k junaku, stiskali so mu roko in zahvaljevali se mu: »Vi ste nam rešili življenje, hvala Vam!« Hofer pa je odgovarjal: »Tu se ni treba nič zahvaljevati; če gori, mora kristjan vendar gasiti.« Proti jutru so stopili častniki s svojim jetnikom v voz, ki jili je peljal v Mantovo. Smeh jim je prešel; občudovali so junaka in obžalovali njegovo usodo, kajti slutili so, da je njegova smrtna obsodba že podpisana. Hofer pa je mirno sedel, na njegovih prsih je počivala glava spečega mladeniča Sveta; zamišljen v nadzemeljske višave je šel nasproti svojemu krvavemu koncu — junak za Boga in domovino............... Andrej Hofer je bil ustreljen v Mantovi 20. februarja 1810. — a njegovo ime živi in bo živelo častno dokler bo stala Avstrija. Iz naše organizacije. Glasnik „SJov. kršč. soc. zveze“. »Divji lovec« v Kojskem. — Slov. kat. izobraževalno društvo v Kojskem igra v nedeljo dne 7. julija ob 4. in pol popoludne Finžgerjevo igro »Divji lovec«, s petjem v štirih dejanjih. Ta igra, ki je povsod med ljudstvom zelo priljubljena, je sploh najboljša ljudska igra, kar jih imamo Sloven- ci. ker je ljudstvu lahko razumljiva. Kjerkoli se je do sedaj igrala, je nad vse dobro vspela. Omenjeno društvo vabi torej vse ljubitelje lepih iger, da poseti to predstavo v obilnem številu; nudil se jim bo lep užitek. Čene bodo kot sicer, tudi za preprosto ljudstvo ne previsoke. Preplačila se bodo za nabavo novega odra hvaležno sprejemala. V nedeljo dne 7. julija vsi v Kojsko! Iz Temnice. Veselica katero je priredilo Slov. kat. iz. društvo na praznik sv. Petra in Pavla se je prav dobro obnesla. V prvi vrsti se zahvaljuje odbor vsem bratskim društvom, ki so sodelovali pri veselici: iz Zagrajca. Svetega, Škerbine in iz Kostanjevice. Igralcem .moramo izreči vso čast, ker so svoje vloge dobro izvršili. Vdelcžba je bil anepričakovano še precej velika. Ljudstvo se je vračalo iz Temnice z veselimi srci proti domu. Vsem še enkrat iskrena hvala! Odbor. Slov. Straža za Batuje-Selo ima svoj letni občni zbor prih. ned. dne 7. t. 111. v Selu ob 3. in po! popoldne. Pridite vsi člani in članice! iiasa mladina. Nastop »Orlov« v Kronbergu. Kron-berški telovadni odsek »Orel« namerava prirediti dne 2L julija popoldne veliko slavnost. Pri javni telovadbi bo svirala vojaška godba, močna 16 mož. Opozarjamo že sedaj na to veliko mladeniško slavijo v Kronbergu. Bratska društva prosimo, naj bi isti dan nobenih prireditev ne napravila. Na svidenje v Kronbergu! Srednje Vipavsko okrožje »Orlov« je imelo svoj,občni zbor dne 29.'t; m. Iz raz- 1 nili poročil je razvidno, da to okrožje vrlo napreduje. Doslej je štelo 12 odsekov; odslej ostane samo 9, ker so se trije odseki izločili, da vstanovijo svoje okrožje na Krasu, vender naše okrožje bo vedno pomagalo kraškemu okrožju. Sploh iz revizije vseh odsekov se vidi. da so vse odseki marljivo delali. V ožji odbor so se izvolili: za preds.: br. Ign. Leban; 1. podpr.:* br. Iv. Bajc; II. podpr.: br. Fr. Černe; za blag.: br. Ant. Kosovel; nam.: br. Al. Peršič; za tajnika: br. Maks Furlan; nam.: br. Fr. Pečenko; okrož. načelnik: br. Andr. Peršič; I. podnač.: br. Fdv. Šinigoj; II. podnač.: br. Angel Rebek; za vad. tajnik: br. Ant. Vetrih in br. Jos. Lozar. Naprej! Na zdar! Bilje. Vabilo k veselici ki jo ponovi Marijina družba v Biljah *v nedeljo 7. julija ob 4. uri pop. v dvorani g. Solerja. — s Vspored: Venček narodnih pesmi; triglas-ni ženski zbor. Deklamacije. Dve materi; igra v štirih dejanjih .Vstopnina: Stojišče 30 v. Sedež 50 v. Prostovoljni darovi za zastavo Mar. družbe se hvaležno sprejmejo.' Odbor. Zadružništvo. GoBjiortarHka zadruga v Vrtojbi je imela dne 30. junija javen občni zbor, na kojega so bili povabljeni vsi goriški kmetovalci brez razlika narodnosti. Shod se je vrAil na vrtu restavracije .Jeras", navzočega občinstva je bilo zelo veliko, prišli so tudi zastopniki goriških prekupčevalcev, ki bi radi videli, da bi Gospodarska zadruga čim preje nehala delovati. Shod je otvoril predsednik Mermolja, ki je v kratkih besedah razložil pomen zadružništva. Koliko so naši okoličani samo pri krom- da ono tudi ostane vikdar zvesto sveti katoliški Cerkvi. P. Valerijan Ord. Cap. Dražba lova. Dne 15. julija t. 1. ob 9. uri predp. se odda. pri tukajšnjem okrajnem glavarstvu lov davčne občine Sv. Tomaž (žup. Skrilje). Vzklicna cena 69 kron. Razpis natečaja. Kazpisuje se natečaj za dve mesti tehničnih asistenteov pri deželnem tehničnem uradu. Z dnem imenovanja pritičeta tehničnim asistentom plača in stanarina, ki je določena po statutu za deželne uradniKe XI. plačilne vrste. Prošnje morajo biti opremljene z dokazih, iz katerih je razvidna kvalifikacija prosilče-va. Od urosilcev se zahteva zlasti primerna praksa v stavbnih in cestnih napravah, izvežbanost v tehničnem risanju in v sestavljanju stroškovnikov, ugotovljanje o-menjenih del, kakor tudi poznanje deželnih jezikov. Prošnje se vlagajo do 15. julija linj. pri vložnem zapisniku deželnega odbora. Nadaljna tozadevna pojasnila se do-oijo v uradih deželnega odbora med uradnimi urami. — Brezmejno podlost liberalnih listov nam spet dokazuje atera župnika K a d e-n a r o. Kot smo že poročali, je bil ta gosp. osumljen atentata na visoko osebo, oziroma prigovarjanja k temu zločinu. Ni naša stvar preiskovati, kaj je na tem resnice, kaj obrekovanje, ponavljamo le to, kar smo zadnjič pisali: o vsem onem, kar liberalni časniki pišejo, ni prav ničesar v uradnih aktih. Je pa drugo, kar nas sili pisati te besede. Te dni je bil v našem uredništvu mož u brcdujega, ki se je euuii, kako prihajajo v svet o g. Kadeuaru novice, ki postavljajo omenjenega gospoda v slabo luč. Nikakor ni res, da je vladala v hiši g. župnika skrajna nesnaga, cerkvene dragocenosti je imel gospod vedno posebno shranjene. Laž je, da je imel v svojih omarah, razne kose ženske obleke; 10 podlo sumničenje je možno le pri liberalcih, ki jim nobeden duhovnik ni čist. Kar se pa tiče njegov.e skoposti, lahko trdimo, da je vsak liberalec veliko v večji meri skopuh. Župnik Kadenaro je pomagal kjer je le mogel. Vsakega, če ni bil ravno kak pijan liberalec, je sprejel v svoji hiši prav uljudno iii gostoljubno. Velikokrat je dajal svoje dobro rejene krave drugim v rejo in to popolnoma zastonj; da tak človek, ki pomaga kjer le more in ki svoje premoženje drži v redu ni skopuh, praviti bi bilo odveč našim nasprotnikom, ki so vajeni pri vsaki priliki našega kmeta odirati, 'lakih žalostnih slučajev imamo dovolj! — Nasprotno, kot pišejo liberalci, je bil g. župnik Kadenaro pri ljudeh prav priljubljen, da je imel v svojem domačem gospodinjstvu druge navade, kakor drugi duhovniki. je to posledica žalostnih skušenj, ki jih ie imel z raznimi slabimi služkinjami. Nekaj nezaslišano grdega je pa ono, kar mu očita neki liberalen list na Goriškem, da je namreč na poti k nekemu bolniku položil na tla Najsvetejše in sklenil med tem neko kupčijo; o tem noben domačin ne ve ničesar. Tudi v političnem oziru ni bil župnik Kadenaro tak, kot se ga opisuje Do raznih listih, temveč bil je vedno dober pristaš S. L. S. kar je posebno dokazal pri občinskih volitvah. Seveda oni alkoholik ipavec, ki je gotovo iz maščevanja ovadil gospoda, je v očeh liberalcev, najverodo-stojnejša oseba. Človek, ki je hud liberalec, ki uči svoje lastne otroke, da ni Boga, ki je udan pijači, ki goji do duhovnikov najhujšo jezo, tak je v očeh liberalcev dober mož. Nek liberalen list je že začel polagoma preklicevati one laži, samo, da ni tako odkrit, da bi rekel: Storjeno krivico popravljam! To so hinavci! O. Župniku pa želimo, da bi prišel kmalu na svobodo čist in opran pred vso javnostjo ... V torek zjutraj jc na iderski planini na Matajurju ubila strela 4 konje. J eden od teh je bil last nekega revnega posestnika. Baška dolina. (Družba z godbo.) Kestuvrater, trgovec in kompromisni starešina Štravs v Podbrdu je prišel pretekli teden prav slovesno na boben. Da Di svoj veličastni padec ovekovečil, naročil je godce z Bovškega. Ti so prišli z veselim upanjem, da bo dober »kšeit«. Pa glej ga spaka! Ko pridejo pred Štravsovo restavracijo, vsprejme jili mrtvaška tihota; ljudje jim pa povedo, da »grofa« Štravsa ni več tam, šel je po svetu Dog ve kam, bobna in basa ga je sram ... Muzikantje so se spogledali in njihova srca so zasvirala turoben »trauermarš«. V naši dolini imamo veliko »luč«, ki sliši na ime lomaž. in ta »luč« dobiva svojo svetlobo od še večje luči, ki pa nosi ima »Stajerc«. In ta še večja luč prihaja z zelenega Stajerja semkaj z naslovom; »An nerrn 1 liornas Mud ... Kii- steuiand.« ine 28. jun. je umrla v Velikih Zabljah poštena krščanska mati S t e g o v e c. Bila je vzorna in pobožna žena. ki je bila priljubljena pri vseli svojih sovaščanih. - Na praznik sv. Petra in Pavla je v Trstu umrla gospa Ana Bratuž iz Gorice; šla je v Trst v bolnišnico z tipanjem, da ozdravi, a po operaciji je kmalu umrla. Prepeljali so jo v Solkan. Umrlima: n. v m. p., družinama pa naše iskreno sožalje. Shod v Čepovanu. V nedeljo, dne 30. t. m. je bil pri nas javen shod ob, 10. uri dop. pred cerkvijo na prostem. Čez 300 ljudi je z zanimanjem sledilo izvajanjem drž. in dež. poslanca Fona, ki je poljudno govoril o novi brambeni postavi, o novem vojaškem kazenskem postopanju in omenjal pomen S. L. j5. in njen program. Nato je govoril dr. Česnik o svobodomiselstvu in pisanju svobodomiselnih časopisov. zlasti »Soče«, ki je ponatisnila odlomke bogokletne Macharjeve čitanke. Nasprotnikov ni bilo videti ali vsaj držali so se mirno. Le nekdo je delal medklice, a še ti niso bili videti resni. Proti pogubnemu uplivu kinematografov so začeli delovati celo na Francoskem. V Lionu je tamošnji župan prepovedal vse kinematografične predstave, ki predstavljajo zločinska dejanja razbojnikov. Na Dunaju so tudi pred kratkim policijski organi odredili, da se po dunajskih kinematografih ne sme kazati slik iz prizora zadnjih spopadov med pariškim apaši in policaji, če že slabo čtivo pogubno upliva na otroke kolikor bolj škodujejo take slike! Dobro bi bilo, da bi bili take predstave povsod prepovedane. Gojaški učitelj je neutrudljiv — v prirejanju plesov! Bilo je letos par lib. veselic v Črničah, pri katerih je on imel glavno besedo ih glavna točka je bil— ples (plesali so celo šolski otroci!) Pred kratkim je napravil veselico v Oseku glavna točka ples; dne 23. junija klaverno veselico v Selu — glavna točka seveda zopet ples. V nedeljo, 30. junija, pa si je vmislil nekaj po- sebnega. Da bi nam z razbrdanim plesom okužil še sveži gorski zrak, priredil je ples pomislte! — na hribu sv. Pavla nad Gojačani. V potu svojega obraza so vlačili ubogi ljudje po strmi poti »brejarje« na hrib ter zraven preklinjali učitelja, ki si v taki vročini in v tem hudem delu izmišlja take »špase«. To so bili vspodbudni prizori, ko so se se v tihi pozni noči vračali posamezni parčki v spremstvu šolskih otrok po trudapolnem »delu« s hriba proti domu! Bodi omejeno, da smo g. učitelja v 2. letih, odkar službuje v Gojačah, videli samo enkrat v cerkvi, pa še takrat se je med celo slžbo B. pogovarjal s svojim tovarišem. Tudi je nekoč, ko je bil opozorjen na 4. cerkv. zapoved, ki veli, da mora vsak kristjan najmanj enkrat na leto prijeti sv. sa-kramente, odgovoril: »najmanj noben- krat«. Tako ta junak vzgaja mladino ver-sko-nravno, tako navaja ljudstvo varčnosti v teh hudih časih. Skrajni čas je, da obrne šolska oblast večjo pozornost na tega učitelja. Dolgo, predolgo smo molčali in potrpeli, a zdaj je mera polna. — Občinar. Mrtvo žensko so našli v soboto dne 22. junija pastirji iz Zabnic na Višarskem hribu nižje od Puharjeve gostilne »pri Ta-merju«. Nesli so jo v Zabnico ter spoznali v njej že od lanskega leta pogrešano Ano Kovač ženo bivšega Bovškega grobarja, ki je šla na sv. Višarje dne 30. septenbra kakor je lansko leto že poročal N. Č. — Velikokrat so jo brezuspešno iskali in po 9 mesecih so jo našli pastirji. Imela je pri sebi še nekaj denarja, 24 jun. so jo pokopali v Zabnicah. Od nekod. . Resnični dogodek. Bil je kmet. ki je zanemarjal svoje verske dolžnosti. Pa šel je tako daleč, da ie opravljal ceio poljska dela ob nedeljah in praznikih. Neko nedeljo letošnjega leta je rezal trte cel dan. — Trte so lepo rasle in pognale. — Toda kako žalost, ko gre nekega dne pogledat svoj vinograd in vidi vse zadnje mladike odlomljene. — To je storila hudobna roka, si misli, in kliče takoj komisijo. A komisija je bila drugačnega mnenja in je kmetiču povedala, da je v trte udarila strela in tako vse mladike odlomila. I rte so za par let uničene. Kmetič, spametuj se in posvečuj praznik! Našim gozdarjem na tujem se prav nič dobro ne godi. Iz enega kraja vdobivamo sporočila, da ravnajo gospodarji samovoljno ssvojimi gozdarji, iz drugih posebno iz Hiittenberga, pa nam dohajajo poročila da najhuje upliva na drvarje alkohol. -Skoro ves zaslužek zapijejo nekateri mladi fantje, tako da jim prav nič ne ostane. Dobro bi bilo. če bi država prepovedala imeti v takih krajih toliko žganjarenj. Iz okolice Nabrežinske. — Strašna podivjanost se širi po naši okolici ne samo po socijalistih, ampak tudi po sokolih. - Tak »sokol« je nekega dne, ko je zagledal pristaša S. L. S., začel tako prokli-njati Boga, svetnike, pristaše S. L. S., da so se ljudje kar zgražali nad tem in si mašili ušesa. — Oče dotičnega preklinjeval-ca je prišel z polenom nad njega, pa ni nič pomagalo, prosil je policijske pomoči, pa zastonj, divjak se ni dal ukrotiti. — Prišel je na mesto celo dušni pastir, a ko ga zagledal preklinjevalec, je kar zbesnel in je trikrat dejansko napadel duhovnika, ter bi ga bil gotovo tudi ranil, da ga niso ljudje zadržali. — Take pristaše imajo »sokoli«. — Lahko so ponosni na nje! Iz Anhovega nam poročajo, da so imeli letos zelo dobro letino za črešnje; pre-kupčalci so se kar trgali za nje ter višali ceno celo do 54 v kg. S tem je ljudem saj nekoliko pomagano. Zalibog pa, da so večji del dobička odnesli oni, ki so tega naj- j manj vredni, mislimo prekupčevalce, ki so ; tudi letos odnesli iz Goriškega na tisoče j kron. In vse to bi lahko ostalo v žepih naših ljudi, če bi po naši deželi bilo razvito j zadružništvo. Strela je udarila pri Singenu na Tirol- ] skem v oddelek planinskih lovcev. Eedeii vojak je bil takoj mrtev, drugi so ranjeni. Strašna nesreča v zraku. Zrakoplov »Akron«, je bil namenjen da poleti , črez 'J Atlantski ocean. Ko se je dvignil v višino 600 m se je užgal in cela posadka, sestoje-ča iz b mož je bila ubita. Bančni svetnik Hervoič, ki je bil pri atentatu na Čuvaja ranjen, je umrl. Pogreba se je udeležil tudi ban Čuvaj. Osemnajstletni sin ubil svojo lastno mater. V vasi Briitz na Brandenburškem je napadel 181etni pleskarski pomočnik ; Jožef Dewall svojo 55-letno mater s sekiro. Sin je zahteval, da naj mu mati da denar, kar je pa odklonila m spravila denar pod blazino, da bi ga sin ne našel in ne vzel. Ko je mati še spala, se je priplazil nečloveški sin z mesarsko sekiro k postelji, v kateri je spala njegova mati. S sekiro je mater dvanajstkrat udaril po glavi in jo ubil. Ko so nečloveškega sina aretirali, ni bil nič skesan, marveč se je celo grdo norčeval iz uboge ubite matere. Deklica zgorela. Iz Prema na Kranjskem: V sredo si je desetletna hčerka v-dovca zidarja Dekleva kuhala zajutrek. Zanetila je ogenj s petrolejem, kakor je vi' dela delati odraščene gospodinje. Petrolej se vname in razžene posodo; njej se pa j vname obleka. Na krik prihite ljudje, a bilo je že prepozno. V soboto je umrla na opeklinah v postojnski bolnišnici. V Draždanili na Nemškem je »Državno banko« njen sluga Brunning okradel za 260.000 mark ter nato brez sledi pobegnil- Velik vihar v Ameriki. V torek je divjal nad mestom Regina vihar, ki je napravil ogromno škodo in ki je vničil tudi mnogo človeških življenj. Posebno hudo je prizadet trgovski del mesta, kjer je največja škoda. Več javnih poslopij, cerkva in žitnih skladišč je' popolnoma razrušenih. Število ranjenih znaša na podlagi dosedanjih cenitev 200, število mrtvih 50. Materijah)** škoda, ki jo je vihar prizadjal, znaša 25 miljonov K. Strašno neurje na Ogrskem. Na jtiž' nem Ogrskem so divjali dne 2. t. m. straši'1 viharji. V Verbasu stoji ena cesta pod vO' do. V Červenki je vsled povodnji 50 liis praznih. Skoda znaša 2,000.000. Nad nie' stom Jager se je utrgal oblak. Strela je vi' S mestni statut v § 37., da morajo biti volilni imeniki razpoloženi v pogled na primernem kraju skozi štiri tedne pred vo-litvijo, so izdali mestni očetje nek oklic, .kjer pravijo, da bodo volilni imeniki le 14 dni pred volitvami ležali na magistratu na razpolago. Ker je pa to nepostavno je vlada vse priprave za volitev ustavila; morajo se tedaj volitve spet razpisati. Dr. Bugatto, poslanec in okrajni glavar je imenovan za namestništvenega svetnika za Dalmacijo. Slomšekov jubilej v srednji Vipavski dolini se je p r e 1 o ž i 1 na zeljo mnogih društev za jesen. Največ jih je, ki so povdarjaii, da zdaj ni primeren čas radi obilnega dela. Sarajevski nadškof dr. Stadler je vdo-bil visoko odlikovanje. JNadvojvoda Karl franc Jozet mu je podani plaketo v spomin svoje poroke s princesinjo Lato. maketa je umetniško delo* m namenjena le elanom cesarske liise in redkim visokim dostojanstvenikom. Driksenski hnezoškof dr. i. Alteuweisel je dne 23. t. m. umrl. Preč. duhovščino opozarjamo, naj se ne dajo premotiti od različnih sleparskih agentov, ki ponujajo popolnoma navadne »oljnate« slike po visokih cenah. Ako ze potrebujejo kaj takega, naj se blagovolijo obrniti na prodajalno našega kat. tisk. društva, kjer se jun bo na vsa naročila kolikor mogoče ustreglo. Smrtna kosa. V Ravnici je dne 1U. t. m. umrl' star posten korenjak slovenski Stelan Pavlin, ki je bi Ipri vseli vaščanih vsled svojega zglednega življenja zelo priljubljen. iNjegova pobožnost je bila vsem v zgled, pri vsakem dobrem delu je bil zraven, preromal je vsa znamenita božja pota; bil je dvakrat v l naj se prepriča, da ukupi IVtiUI najboljše in najceneje: ure, srebrnino, zlatenino, šivalne stroje vseh sistemov, orkestrijone in druge predmete vse z garancijo pri urarju M. ŠULIGOJ v Gorici Barriera 43 blizu drž. kolodvora v lastni hiši. Vsa popravila izvršuje točno, solidno in po najnižjih cenah. ' Edina zaloga najboljših sesalk zn gnojnice navadnih in raztezajočih od 3 m do 4.80 m. Cene od 50 do 80 K. ■ R a z p r š i I n i k e vsake vrst * od 4 do 12 K. Filter S Lenaril v Gorici, Raštelj štev. 7-8. V. ŽNIDARČIČ & DE. stavb, tvrdka v GORiei VIA MATTIOLI. Izdeluje vsakovrstne načrte, stat. račune, sprejema stavbinska dela vseh vršt, izdeluje tudi Wesfal.-trope patent, v vseli avstrijskih mestih št. 27221. Izdeluje enodružinske hiše po sistemu votli blok ki je najtrpežnejšezidovje, ki vzdržuje suha stanovani'* z vedno isto temperaturo. Št. 21 Vid Rojic v Gorici, Raštelj št. 23 priporoča svojo krojaško delavnico, posebno čast. duhovščini za talarje in v to stroko spadajoča dela. S vojl k svojim ! Svoji k svojim MIHALJ TURK GORIGfl Tla Kornu štev. 6. — GORICA priporofia slavnemu občinstvu svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. Sprejema naročila za maskiranje po zmerni cenah! Št. 4 — Čevlji za birmance in botre barvani in črni najraznovrstnejših krojev in kož, ličnega dela, in najboljšega blaga, ter trpežni čevlji za delo, se dobe po nizkih cenah v prodajalnah „ Čevljarske zadruge v Mirnu “ v Gorici na Starem trgu štev. 1. V Trstu Barriera vecchia 38, Via dei Rettori 1. — V Splitu ul. Staroga suda. V zalogah vedno sveže blago. kastnik „Kat. tiskovno društvo* v Gorici. — Tiska »Narodna Tiskarna" v Gorici. — Odgovorni urednik: A. Šinigoj v Gorici.