214 Številka. Trat. v torek 19 septenil»ra 1 S99. Tečaj XXIV „Edinost'4 izliaia drnkrut nit (inu. ružim nedelj in prHzniknv. zjutraj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po pr««nilrih h in , oh f. uri zjutraj. N« ro? n 111» /ii m «;u : (>l»e in,)HUji nH leto . . . V.n n»mc vetrno izdanje , 12- — j1 Za pol leta totrt leta in i»a mesec raziuerno. Naročnin.) je plačevati naprej. Na rin-rnflie lirez priložene naročnine »e uprava ne ozira. Na drobno mo prodajajo v Trutu z jutranje številke po 3 nvč. večerne Številke i p<) 4 nvi".; punetleljake zjiitranje Številke po 2 uviS, Izven Trata po 1 nvč. ve/\ Večamo Izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon m. H70. 4 nvč. * edtnonfl je moA ! Oglasi računajo po vrstah v petitu. '/.a večkratno naročilo * primernim popustom. Poalana. osmrtnice in javne zalivale, domači oglasi itd. se račtimijo po pogodili. Vsi dopisi naj se pošiljajo tirerfniif vil. Nefrunkovani dopisi se ne sprejemu jo. Knkopisi se ne vračajo. Namernim. reklamacije in oglase sprejemu liprimiiStv«. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. 1'rcdiilSlv« In tlnkaru ti se nahajata v uliei Carinila SMr. 1*2. l'pravnlftvo, »d-praviilStvo in sprejemanje liiseruhiv v ulici Molili piceolo Siv. 11, II. inulstr. II ledajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k Lastnik kons;orcij lista „Edinosti' Brzojavna in telefonična poročila. (Novejše vesti.) HHisraU 18. (Pravda radi »atentata« in veleizdaje.) Zaslišanje je dokončano. Državni pravdni k govori obtožnico ter zavrača tajitve obdolžencev h tem, da je Kneževin baje i/, lastne volje l)il imenoval Nikolida, Kovačevida in Dimida kakor pro-vzročitelje. Poziv Pašida, naj odtegne narod vladi davke, je kažnjiv, ker bi za moglo vsled tega v narodu zavreti ter se otežiti delovanje uradov. Vse je kazalo na to, da se hoče prOvzroČiti ostaja. Obtožbe proti Pašidu in Taušanovidu ni pobil nihče. Poslednji je pisal revoluoijonarne brošure! Protidinastično delovanje Juridevo jo obče znano. Ako trdi Milenkovid, da se njegovo dopisovanje s K a r a gjor gj e videm tiče le zahtevanja denarja v ustanovitev nekega lista, nima ta trditev nobenega pomena. Milenkovie bi naj zahteval dinarja v ta namen od kralja, ne pa od pretendenta." Tudi obtožba proti Zivkovidu ni omajana. Dokazano je, da je Zivkovid pisal brošure proti Obrenovidem, njego sovraštvo do istili je pokazal o pogrebu Ka-tidevem. Državni pravdnik opozarja na zvezo ined Pavičevidem, Kneževidem in med Ćrnogoro. Naglasa, da je obtožba glede ostalih obtožencev ne-izpodbita ter zahteva, da se obsodijo po strogosti zakona in v solidarno povračilo pravdnih stroškov. lici I grad 18. Ko je potihnil državni pravdnik, je govoril branitelj Kneževidev naglašaje, da je njegov branjene« bil slepo orodje v rokah pravih krivcev. Sodišče ga naj ne obsodi v smrt, ampak v prisilno delo. Branitelj Nikolida pobija obtožbe proti istemu ter brani ob enem radikalno stranko, ki ni bila nikoli protidinastična. Absurdno da je, če se išče v Nikolida provzročitelja atentatu na Milana. Ves komplot se je stekal v rokah Angjelida, kise je obesil v zaporu ter dokazal s samomorom, da je edini pravi krivec. Branitelji ostalih obtožencev pobijajo obdol-žitve, zahtevajo oprostitev, in navajajo deloma olajševalne okolnosti. 1'ai'iz 17. »Agenee Havas« javlja: Danes v jutro so redarji aretirali dve osebi, ki sta po noči poskušali preskrbeti hišo Guerinovo z živili. Eden aretirancev je sin bivšega redarstvenoga komisarja ; neki agent ga je zasledoval ter prijel v trenotku, ko je bil stopil v lekarno, kjer se je hotel dati zdraviti, ker je bil od padca poškodovan. Pariz 1 H. »Agenee Havas« javlja: V bližini luksenburške palače so izdane stroge naredbe. V bližnjih ulicah mrgoli naroda. Del bližnjega vrta luksenburškega je zaprt. V dvorani, na tribunah in galerijah je mnogo občinstva. Ob 2. uri pop. je predsednik otvorit sejo. Ko se je prečital dekret, je Lamareelle zaht val besedo. Predsednik Falli&res mu je isto odrekel. Lamareelle zahteva ponovno, da sme govoriti. Levica ropota po mizah. O zahtevku so slednjič glasovali po imenih. Generalni prokurator je prečital obtožnico; tribune in galerije so izpraznili in senat se je konstituiral ob zaprtih vratih v svetovalstvo. Now-York 18. Iz Carracas-a javljajo »New-York-HeraIdu» : Uporniki so zmagali v bližini Točit rvo-a. Potrjuje se, da so vdobili Valencijo in Puerto Capello. Skupna izguba je 600 mrtvih in ranjenih. Kakor se sliši je padel tudi vojni minister Ferrer. General Andrade se pomika v Car-racas. Cal'racaš 18. (Vest pisarne Reuter) General Andrade ju prišel semkaj. General Gast.ro je zavzel Maracaav ter hoče prodreti še dalje. „Colmo' kulture. Dobro bi bilo, da bi Hrvatje in Slovenci zbrali vse italijanske časnike, ki so pisali o hrvatskem gimnaziju v Pazinu, vse od prvega vladarja na lesnem trgu tje do obskurnegn «Popolo istriano«. Članki in člančiči, v katerih se je prelilo toliko črnila v zadevnem vprašanju, b' dali lep zvezek, ki bi tvoril znamenit spomenik 2000-letne kulture — lucus a non lucendo — seveda! Tu kompendij jim treba pomoliti pod nos, kedar miš zopet pitajo z 2000-letno kulturo svojo! Posebno zadnje dni sta imenovana lista v svoji onemogli besnosti nad dovršenim dejstvom skušala doseči vrhunec — eolmo — brezobrazne podlosti v obrekovanju in sta zares položila na žrtvenik »neodrešene« domovine tako dragocenih dol vumentov 2000-letnega prostaŠtva, da si smejo P O I) L I S T E K 2 Marta. Ivan P-k. Sedaj pa se je postarala. Lica so se ji uagu-bančila, lasje so ji jeli siveti in prej lepo, zapeljivo telo je postalo trhlo, bolno... brez življenja. .. Moči ji pešajo in še malo, še malo in potem pride črna noč... večna noč... Marta je strepetala o tej misli.. . Večna noč? Ne bo uživala več! Umre in nihče ne bo plakal za njo — nihče! Da bi se vrnila nazaj? Ah, prepozno je, prepozno. Saj se ne more... Studi se ji ta kri... MoČi ji ginejo in življenje ji uhaja iz bolnega telesa... Kakšno je bilo to življenje? I i urno, žalostno, brez solnoa, brez luči.., Tavala je v temi skozi širno areno življenja na- šega. Padala in padala je in ljudje so kazali s prstom za njo in so je ogibali. Nihče pa ji ni pomagal ustati in jo dvignil proti luči, proti solneu... Nihče je ni ljubil! Sedaj pa se bliža konec vsemu temu. Še malo trenutkov in odigrano bo f.adnje dejanje tragikomedije Martinega življenja. Zastor pade in nastane noč. .. Večna noč ! Marta je trepetala... Morda že danes — jutri ? Umreti jej bo... A, umreti še noče! Mora živeti še trenutek! Mora se uživati! Ustala je od okna in zbežala na ulico..... Noe ! Temna noč . . . Marta je nekdaj ljubila te temne noči — danes pa jo je strah. »S počasnimi drsajočimi se koraki se je plazila ob hišah po umazanem trotoarju, vsaki šum jo je vznemirjal, da se je plaho ozirala krog sebe, bolno telo pa ji je trepetalo in duša ji je koprnela po razkošni strasti. Mokre ulice so bile zavite v gosto meglo, le Natisnila tiskarna konsoicija lista „Edinoat" v Trstu. gospoda te »listine« uklesnti v kamen ter jih v večen spomin obesiti poleg drugih dokumentov v dvorani »zgodovinskih protestov«, ki še diši po obisku visokega gosta, slavnega »generala«. Drugod po svetu čutijo ljudje nekake simpatije do nežne, iiknželjne mladine, ki je zapustila srečne kraje, kjer jej je tekla zibelka in minevala v nedolžnem veselju brezbrižna otroška doba, ter se je podala v tuji mrzli svet, tla se, polna svetega navdušenja za višo izobrazbo, usposobi za boj proti temi in bedi, ki tlači človeštvo. Povsodi med omi-kanci je »študent« prijeten pojem, dijak prijazna prikazen, kateri le najveći hipohondri odrekajo zanimanje in ljubezen. In kolikor veči revež je mladi »študent«, toliko rajši ga imajo drugod; saj je v očeh razsodnih Ijudij toliko veči junak, ki se je potlal iz navdušenja do vode v nejednako borbo s pomanjkanjem in gladom. Tako sodijo drugod po svetu. Zastopniki 2000-letne kulture so pa seveda »napredovali« tudi vtem pogledtl. Nedolžni hrvatski in slovenski dečki, ki so prišli v Pazin iskat sicer ne 2000-letne talmi-knlture, pač pa pristne človečanske omike, so jim čreda, pobrana po raznih pašnikih, kateri fino olikana gospoda tnora odreči gostoljubni sprejem —• tudi proti dobremu plačilu — v parketiranih laških hišah pazinskih. Nekateri od teb nedolžnih dečkov, katere pozdravljajo kultivirani laški listi kakor kakšne smrtne sovrage izza dobe turških vojen, tla niti niso videli nikdar šolo od znotraj! Duhovniki so jih nalašč za to naučili najpotrebnejših reči, da za morejo sedaj vznemirjati rahločutne živce pazinskih posili — Lahov. Mi vemo, da ni temu tako. Ali denimo, »da je in vprašajmo o tej priliki prav uljudno: kdo je kriv, da niso imeli dotični dečki rednega šolskega pouka? Ali oni sami in njih slovenski roditelji, ki kakor brezpravne parije nimajo govoriti besede na visokem mestu, kjer sc dele učna sredstva, aii pa tista lakomna gospoda, ki s tujim denarjem sebi v korist gradi v obče nepotrebne zavode, kakor je laški pazinski gimnazij ? ! In komu gre veče spoštovanje: ali tistim nesebičnim duhovnikom, ki so se ob tako težavnih razmerah lotili poleg dolžnosti svojega težavnega poklica še po- tu in tam je trepetala iz nje motna svetloba cestne svetilke . . . Marta pa se je plazila dalje... vedno dalje... V dalji je bilo čuti korakov. — Pridi! Hočem ljubiti še jedenkrat, samo še jedenkrat - zadnjič ! Stisnila se je v kot. Mimo nje sta prišla dva dijaka, vračajoča se od obligatnoga k roka. Zapazila sta jo in spoznala. deden izmed njiju je pošepetal nekaj drugemu na uho. Marta je čula. Zginila sta za oglom. — Da, to sem ! Vem, kaj sem, a nekdaj ... Onemogla se je zgrudila na cestni tlak ter je udarila z glavo ob kamenje, tla je obležala brez-zavestna.. . Nekaj ur pozneje pa je bilo odigrano zadnje dejanje tragikomedije Martinega življenja — v temnem kotu na cestnem tlaku. (Z vrše te k.) učevanja nožne mladine, ali j»a tisti oholi nerešeni gospodi, ki jim vedo za to peti le pesmi zaničevanja in obrekovanja?! Pa vno to ie ni višek kulture. »Colraocje marveč v tem, da se nališpani in židovski gigerli— kakor to dela demoralizovana pokveka z lesnega trga ropajo obleki naših domkov... (V so tudi revno oblečeni, snažni na so gotovo, bolj čedni in čisti ho vsekako, nego mnogo tistih, ki morajo z raznimi parfumi preganjati smrad, ki izhaja iz njih gnilih trupel ... In ni li »eolino« predrznosti, če se isti Lahi. ki so se svojim vandaličnim gospodarstvom v nekdanjih dohah oropali naše dežele in katerih potomei tudi v sedanji dobi se svtjo »upravo« tirajo deželo v moralno iti materijalno propast, in ki niso storili nič v povzd igo nuiterijalnega hlagra dežele, tisti lahoni, ki še dandanes z svojim ode-ruštvoiTi izsezavajo kakor pijavke naš narod, tla se isti nasprotniki naši rogajo našemil uhoštvu.?! (Gospoda morda mislijo, da še le obleka tvori moža. .Jaz pa sem prepričam, da prodana čifutska duša ostane umazana, pa naj si nje nositelj desetkrat na dan premeni ghu;e-rokovioe. »Pieeolo« ostane »Pie-oolo«, tudi ako je postal prvi glavar na Primorskem, tudi če ga je posetil »slavni general«.—Op. Htavea.) Takšnih sramotilnih besed je sposoben le popolen dekadcnt, prodana duša, degeneriran zastopnik razpadajočega naroda! Da, le propalice zamorejo tako govoriti! In da so res propalice, stranka, ki je napovedala ze davno konkurz, kateri pa so razne vlade, bolj ali manj modre, dovolile odloga, to nam dokazuje dejstvo, da so, ko-Ifkor jih je Se veljakov med njimi, le slovanski janičarji. Odslej, gospoda, pa se n e boste bogatili vež z našimi j a n i č a r j i; sami si bomo vzgajali svojo deoo v svojo korist, v blagor našega naroda! In ker se zavedate tega, vas to boli v dušo. Zato vaše rjovenje proti hrvatskemu gimnaziju v Pazinu! Odstavki, ki jih pišejo laški listi na adreso dunajske vlade, nas ne brigajo, na to naj jim odgovori vlada sama! Oudno bi pa bilo, ako bi vlada po »Piocolovem« nasvetu umevala pomirjenjc narodov, s katerim sc baš ukvarja v potu svojega obraza, tako, da bi lahonskim kričačem na ljubo odpravila ono drobtinico, ki jo je po dolgih dolgih letih privolila pravici Slovanom v podobi pazin-skega gimnazija. Vlada more in bi morala vedeti, da bi se pošteni Italijani nikako/ ne vznemirjali zaradi tega zavoda, ko bi ne bilo plačanih, prodanih hujskačev iz ljube zavezniee-sosede in iz dežele bojevitih Ku-manov . . . (Izdajatelj »Piocolu« je namreč Žid z Ogerskega.) Kadi nepristranosti pa konstatiramo z veseljem dejstvo, da je »Pieeolo« o tej priliki v po-vmlnji laži in zavijanj — nehote sicer — vendar |» o.v e d a l eno resnic o, t o n a in r e č, da j e P a z i n p r a v tako i t a l i j a n s k a z e m I j a, kakor j e Celje nemška. Da, prav tako, nič več, nič manj! To priznanje nas srčno veseli. Kvviva »Pieeolo« ! DOPISI. Is Kozine, dne o. sept. I HM), (lzv. dopis.) |Odgovor na dopis iz Herpelj v (Edinosti* št. H>7 od dne 21. avgusta t. l.|. 1. Gospod dopisnik (ne dopisna !) je pozabil povedati, kdo da je dal ineijativo za osnovanje pevskega in bralnega društva, kdo je brezplačno prepustil sobo in kdo se je zavezal kupiti glasovir. — Menda Kozinci (?), kaj gospod dopisnik?! Torej sedež ter ob enem vse je vendar-le tukaj na Kozini. — Potemtakem, le razmotri vajte logično, Vi gospod dopisnik, je-li bila opravičena ona »skromna želja* Herpeljoev, ko so ostentativno zahtevali, naj bo ime Herpelje prvo?! — Ne! nikakor ne! Naj svet sodi! — Ad 'J. Kdo |>a je zasejal prepir, ki vihra med Kozinei in Herpeljci ? Kdo je vpil in bučal po krčmah, ter na vse pretege in grde načine javno agitoval proti kozinskemu pevsk. in bralnemu društvu? Le roko na srce, gospod dopisnik! Ad IJ. Gospod dopisnik! Kozinski dopisuni so pred lastnim pragom, namreč pred krčmo v Kozini par korakov od gostilne, kjer je prepeval »kozinski pevski zbor*, čuli, kako je iz grl ber- peljskih «oratarjev» zadonela ona zloglasna »nella patria dei Kossetti*. — Torej — resnicoljub?! — Ad 4. Se-li spominjate, gosp. dopisnik, kako ste Vi nekega večera meseca jannvarja v hotelu | «Adrija » vpili, da Kozine ni in da ste sedaj v Dragi?! Sedaj pa nekako oporekate temu; dobro! Tako smo morali čuti tudi od družili Herpeljeev. Ha, ha I Kozina ni lavno slavno kulturna, ali vendar vidimo v njej narodno društvo in se je vendar že pred leti priredilo v njej par lepih in poštenih veselic. Kaj pa v Herpcljah ? Nič kaj takega. Zakaj pa nas ne prijavite, gosp. dopisnik, direktno politični oblasti radi namišljenih neredov ? Menda le zato ne, ker so Kozinci mirni in pošteni in ker neredov ni! Kaj? Kdo pa je pred nekaj leti priredil par škandalov? Kozinei ne!( To je bil vaš • zgubljeni sin*. Ad 6. Ha, hu! Še smešnejša jo ta, da so Kozinci dali povoda vašemu »zgubljenemu sinu* k razkošnemu življenju. Kilo vam pa to verjame, gospod dopisnik? Nihče ne! Posebno pa oni ne, kdor pozna nag in vas. S tem ga menda vendar niso tako pohujšali, ker so ga o priliki nekega predpustnega plesa enkrat izvolili rediteljem! — Drugo je pa laž ! In laž je tudi, da je Vaš »izgubljeni sin* Kozincem hrbet obrnil. Ne! Oni so ga njemu, ker so se naveličali škandalčkov in prepirov. — Torej surove blažiti?! Zakaj pa Vi, gospod dopisnik, tega moža ne ublažite, ko Vam je tako blizo. Ha, čudna zahteva, mi naj Vam ga ublažimo! — Se nekaj, gospod «resnicoljub* ! One hišne številke v Kozini, katere spadajo pod katastralno občino Herpelje, so vendar-le in bodo vedno v Kozini. Le poglejte v specijalno karto. — Ad (5. Kar se tiče »surovežev*, ne govorimo vsem, ampak le onim Herpeljcem, ki pomagajo na rogov i ljenju. Herpeljci naj bi par možem obrnili hrbet, pa bi bilo dobro. Ste razumeli, gospod dopisnik, kako poje ta tretji zvom! ? Politični pregled. TK8T 19. septembra 189y. j K položaju. Današnje dunajske vesti go- i vol'č, da je politični položaj v Avstriji jako kriti- j čen in da je odstop 'ministerskega Thunovega pri- J čakovati že bližnje dni. Nekateri gospodje ministri j da že vežejo svojo eiilioo in se pripravljajo na pot j med nas navadne neministerske ljudi j. Torej miuisterska kriza hi bila že tu. Na tem pripravljanju na bodoče stvari pa je prav pomembno ! dvojno: da nikclo ne govori ni o tem, kdo bo bo- j doči mož, ni o tem, da-li bo predstoječa sprememba i le sprememba oseb, ali pa sprememba zistema?! Zato se najbrže ne motimo, ako si mislimo, da vsa ta usodna sporočila vendar-le nekoliko prehitro bežd pred dogodki in da je marsikatero trditev zapisati le ua račun nervoznega vznemirjenja, ki narašča na vseh straneh v isti meri, kakor se bliža prihodnja sobota, ki bo tisti usodni dan, ko scima suiti po dru. Fiichsu sklicana konferenca. Na tem jednem pa ne dvomi nikdo, da je | položenjo stopilo v akutno krizo in da to stanje ne more več dolgo trajati. Atmosfera je tako nasičena z elektrici teto, da mora dobiti duška na jedno ali drugo stran. Po našem menenju nam treba ! računati s tremi možnostmi: ali se grof Thun oziroma njega naslednik enkrat vendar izjavi solidarnim s parlamentarno večino in ustanovi, vspre-jemši program večine, tako razmerje, ki more jedino odgovarjati resničnim parlamentarnim načelom ; ali pa se res dogodi, o čemer se mnogo razpravlja te dni, da namreč nemška katoliška ljudska izvrši svoj marš od desne na levo, kjer se utabori poleg židovskega liberalizma in \Volfovega panger- | manizma ter tako potisne Cehe in Jugoslovane v opozicijo; ali pa posežejo — to bi bila tretja možnost — po znanem palijativnem sredstvu — po takozvanem prehodnem ministerstvu, ki bi govorilo, da je nad strankami! Katera teh treh možnosti da nastopi ?! Kdo bi mogel ugibati o tem, ko je vse politično življenje stopilo iz tira in se dogodki razvijajo, kakor da ni nikakih zakonov logike tudi za politično življenje, da: kakor da bi tudi zdrava, računajoča človeška pamet ne imela besede o določanju smeri politiškirn dogodkom. V tem stanju splošne zmešnjave in kaotične negotovosti je za nas Slovane tem važneja resolu- cija, ki so jo mladočeški deželni in državni poslanci vsprejeli minole sobote. V tej resoluciji povdarjajo pač svoje avtonomistiško stališče in svoj državnopravni program, ali izjavljajo tudi, da hočejo postopati v sporazumljenju z drugimi strankami desnice ter da zahtevajo, naj se zasnuje parlamentarna vlada, ki izvede popolno pravico vsem narodom! Drnzega ne zahtevamo mi. In ako bi smeli misliti, da so besede, ki jih je napisala te dni »Politika« v polemiki proti »Slov. Narodu« oziroma »Slovencu«, veljaven izraz splošnega javnega menenja češkega, besede: »Se le potem, ko misel narodne jednukoprnvnosti pride do zmage, bo mogoče sporazuniljenje med Nemei in Cehi. Da pridemo do takega razmerja, to je ukupna korist vseli avstrijskih Slovanov, in ta cilj je možno doseči v zložnem, ukupnem delu, v inej-s e h o j n e m z a u p a n j u in ob m e j s e h o j n e m podpiranju« — ako so te besede, pravimo, izraz splošnega češkega menenja, potem smemo mirnim srcem gledati v bodočnost, ker zložni smo nepremagljivi, naj nastopi že katerakoli označenih treh možnosti. Načelo jednakopravnosti, to je torej prvo, ki mora zmagati! In potem se uverimo, tla se slovanska plemena lahko hord za svoje državnopravne programe brez škode za druga sorodna plemena. Mi smo izjavili že o raznih prilikah, da nam državnopravna programa Čehov in Hrvatov nista prav čisto nič na poti, narobe: menimo, da bi bila n. pr. naša zjedinjena Slovenija največi korak do uresničenja državnega prava hrvatskega. Kardinalna točka nam bodi torej za sedaj : narodna jednakopravnost; zagotovljena ta, bo odprta pot za druga stremljenja. Ako bi se smeli smatrati zagotovljene, da so Cehi in Jugoslnvani pod to zastavo bližamo prihodnjim dogodkom in da ostanemo zbrani pod to zastavo, in pridi, kur hoče: potem se nam ne treba tresti pred tem, kar nam prinese prihodnja sobota. V petek se snidejo v Ljubljani slovenski poslanci na pogovore o političnem položenj u. V takih časih se menda vsi pokažejo može, stoječe na višini situvacije, od koder bodo motrili dogodke jedino z ozirom na korist in bodočnost naroda, ni-kari pa ne z ozirom na domači — prepir. Pogodba z Ogerako «NetieFreue Presse* javlja, da je izvedela iz politiških krogov, da se naredbe, tičoče se pogodbe z Ogersko, izdajo na podlagi $ 14., in sicer že v tem, ali najdalje začetkom prihodnjega tedna. Ob enem se na Ogerskem razglasijo dotični suukcijonirani zakoni. Na Francoskem se podi jedna senzacija za drugo. Notri med razburjenje, ki je Dreyfusov sindikat vzdržuje se svojim ogromnim aparatom in svojimi — milijoni radi obsodbe Drevfiisa, je prišla nova senzacija : včeraj se je pred senatom francoskem, ki se je v ta namen konstituiral kakor najviše sodišče, začela pravda proti vodji franeozkih antisemitov, Ddroulfede-u, in njegovim tovarišem, ki so obtoženi, da so rovali proti francoski republiki. Iz brzojavk iz Pariza morejo posneti čitatelji, da je vlada ukrenila razsežne odredbe v varstvo javnega reda okolo palače luksenburške, kjer se vršo razprave. Vojna mej Anglijo in Transvalom ? Cesar se je bilo bati že od prvega začetka , je menda postalo neizogibna stvar. Mala južnoafri-čauska republika hoče braniti svojo neodvisnost; v svojem odgovoru na depešo angležkega ministra za kolonije, Chamberlana, je zbornica transvalska odklonila nngležke zahteve, posezajoče v notranje življenje Transvala. Kocka je padla torej ! Kajti nngležke novine izjavljajo že, du zdaj so »e zaprla vrata nadaljnjim pogajanjem in da za angležko vlado ni več druge poti, nego ona, ki kaže — naprej. In tako doživimo, da evropski kulturonosoi dado divjaškim Afričanom »lep« izgled s tem, da se bodo — klali mej seboj! Domače vesti. Imenovanje. C. k. direkcija državne železnice v Trstu je imenovala gosp. Ljudevita De metra Jereba, stenograf;«, vežbenikom na e. kr. železniškem prometnem uradu pri Sv. Andreju. Srečni Cainber! Srečni »Lavoro« ! Urednik »Lavora«, g. H. Camber, je prejel pozdrav od »generalu« Menottija (iarihahlija, kar potrjuje z sreem, potapljajoči ni ne v morju radosti. Vizitniea je; nad litografiranim imenom »Menotti (iaribaldi« je pisan dan : V Rimu, lrt. septembra 1 >; pod imenom pa tudi, lastnoročno, besede: Rihardu Catnberju s pozdravom od njegovega najudanejsega M. Garibaldija. (i. Camber je vsled tega dogodka iz sebe Kimega veselja. Ako se o kakšnem evropskem ali eksotičnem potentatu poročajo najmanjše podrobnosti iz javnega ali zasebnega življenja, se temu ne čudimo. Da pa je tudi g. Cauiber šel med odličnjake, ki čutijo potrebo, da javijo širnemu občinstvu, ako so se slučajno malo prehladili, si pokvarili želodec in ako zopet prehuvljajo redno, to je vendar nenavadna prikazen. Večega pomena namreč v naših očeh nima vizitniea, ki jo je gosp Camber dobil od »slavnega« generala Garibaldija, nego če se navadnemu zemljanu — kihne. Kakor pravimo v takih slučajih »na zdravje«, tako kličemo tudi to pot g. Camherju prav navdušeno: na zdravje! fte veča sreča te čaka — »Lavoro«! l*o pozdravu od strani »generala« vdobiš pozdravov od vse rodbine slavnega mučenika Drevfiisa, Toliko hvaležnosti si pošteno zaslužil. Kako so tekali tvoji agenti po kavarnah in pivarnah, po javnih trgih in zasebnih stanovanjih, da so nalovili toliko in toliko podpisov za adreso Luciji Drevfhs! Med podpisi smo res in na lastne oči videli tudi veliko število — križev. Žalostno znamenje 2000-letne kulture, da šteje toli k o a n alfabetov v svoji sredi ! Nekateri agenti so si napravili delo prav lahko: zgoraj je bilo zapisano ime in priimek, recimo Pepi Strigon; potem pa je sledila eela vrsta Strigonov, zaznamovanih samo z dtto: Attilio dtto, Riecardo dtto itd., vse seveda z isto pisavo. Videli smo tudi jako čudno glasečih se imen, kakor eav. Testa di Melon itd. Ali bo gledala uboga Lucija! Popularnost loviti pa res umejo ti »socijalisti« okolo »Lavora« — socijalisti, katere ustavljajo na vratih soeijalističnih shodov, kakor se je nežno izrazil »Lavoro« o brci, ki jo je njegov poročevalec dobil zadnjo soboto na shodu v dvorani »Tersicore«. Doslednost, kje »l? Veliki čudeži se gode zadnje dni v uredništvu »Lavora«. Dt. Karol Dom-pieri, isti Dompieri, katerega je pred par dnevi g. Camber še obsipal z cvetom svojih, le njemu pristopnih pridevkov iz slovarja psovk in grdenj, isti Dompieri je zopet poštenjak — galantnomu, ki zaslužuje in se sme veseliti vsega spoštovanja g. R. Ca m be rja. Vzrok je ta le : Mož je baje prodal svoj »Eden« v ulici S. Filippo. Zanimalo bi nas vedeti, a koliko, iu - kdo je dobil od te k u p č i j e p r o v i z i j o! Cesarjev dar. Cesarje poškodovancem vsled povod nji na Stajarskem daroval iz zasebne blagajnice 8000 gld. * Otvorjciije hrvatskega gimnazija v Pazinu. Iz Pazina nam pišejo 18.: Danes se je <»tvoril naš gimnazij z slovesno sv. mašo, ki jo je daroval prečafttiti prost Orbanic v samostanski cerkvi. Na tej slavnosti sta bila navzoča tudi drž. poslanec Vekoslav Spinčie in deželni poslanec Hlavoj J e n k o, potem župan z občinskim zastopom in mnogo občinstva. Vseh upisanih dijakov je 127. Vsprejeinni izpiti še niso dovršeni, ker je g. prof. Jošt še na orožnih vajah. Na italijanskem gimnaziju v Pazinu se je upisalo 77 v prvi in 1J v drugi razred, a blizu 2/8 vseli teh so — Slovani!! K temu dejstvu ne treba komentarja, kajti zadosti jasno govori, da ta gimnazij ni nikaka kulturna potreba za italijansko mladino, ampak je le politično sredstvo, naperjeno proti Slovanom. In za zavod, z sovražnimi nameni proti svoji narodnosti mora prispevati večina slovanskega prebivalstva v deželi! Je-li si je možno misliti gnusneje krivice?! Iz Pazina nam pišejo: Chi pecora si fa il lupo lo mangia. Tega pregovora smo se spomnili, ko smo čitali grda izzivanja v cPopolo Istriano* od 16. in. Mi dosedaj nismo napisali ri jedne besede, ki bi bila žaljiva za novi italijanski gimna-zii, ali sedaj ne moremo molčati, da-si številke same govore dovolj jasno in odgovarjajo same na vse laži nasprotnikov. i Laž je, da se je v naš gimnazij oglasilo le 60 nčeneev, kajti imamo jih že nad 120. In od teh le dva nista Istrana. Da imajo nekateri — a le malo jih je — že |M>l.*?in 14-et, je res, a kdo je kriv na tem, da niso mogli popred v šolo? Resnica je tudi, da so Lahi letali po selih in da so štipendije izplačevali popred, nego so bili učenci vpisani in da je na laškem gimnaziju vpisanih tudi takih, ki ne znajo niti dobro čitati; resnica je tudi to, da so nekateri po nesreči vprašali kakega italijanskega agitatorja, kje da je hrvatski gimnazij, a slepar jih je — seveda — od vel na italijanski gimnazij; resnica je, da so laški agitatorji prežali na našo ....... kakor jastreb na golobe. Naši so res vsi Slovani iz Istre in med njimi ni ni-jednega Italijana! Kako bo pa na italijanskem gimnaziju f! Povdariti moramo tudi, da nad polovico naših jc dobilo primerna snažna stanovanja v mestu same in. Kaj pomenja neslano očitanje, da so naši otroci doslej pasli čedo in delali na polju ? ! Nič ! Nam je glavno, da si iz teh mladičev vzgojimo prave može! In tega se nadejamo. Mi jih ne bomo učili sovražtva do nasprotnika, kakor delajo tako nasprotniki, ki ulivajo strupa fanatizma v nežna srca, ampak učili jih bomo, kako morajo biti značajni, pošteni, trezni. Ne z sovražtvom, ne z nasiljem, ainpak se svojim duhom, se svojim poštenjem in svojo treznostjo vas hočemo premagati, o besneča laška gospoda ! Ce tudi ste s kruto brutalnostjo leta in leta odrekali našemu rodu vsako sredstvo napredka, vendar je isti ostal zdrav v svojem jedru in navdušen za Jizobrazbo, kakor kaj lepo kaže opisovanje v naš gimnazij. V drugem članku «Caeia gravia* litijska «Popolo lstriano» tudi vlado, da bi nam metala polena pod noge. Mi ne vemo sicer, da-li vlada misli slediti vašemu pozivu, ali če bo hotela, mi se tudi tega ne bomo plašili, oprti na svoje pravo, na zakone avstrijske in na — svoje brate. Slavnost desetletnice In blagoslov ljenja zastave društva »Zarja« v Hojami. To je bil zopet blagoslovljen dan! To je bil zopet jeden tistih dni, ki kakor »vitli, ogrevaj oči žarki padajo na temno sliko življenja Slovencev na tržaškem ozemlju! To je bil zopet dogodek, ki deluje na bolno srce kakor hladilni balzam na žgočo rano! »Zarja« je razvila svoj prapor, ki naj bo ponosno plapolal na izpostavljeni eitadeli slovenstva, ki naj bo navduševal bojevnike in jih vzpodbujal, naj trpe, naj vztrajajo, dokler ne pride otetba, dokler se ne umakne sovražnik iz-pred utrdbe pred — močjo naše narodne ideje! I »Zarja« je slavila svojo desetletnico iu je obrnila s tem naše poglede v minulost 10 let, polnih bojev, polnih trpljenja, polnih težkega dela; zajedno pa je razvila svoj prapor in je s tem obrnila naš pogled v bodočnost, a razvila na način, ki priča, da neklonjenim duhom prestopamo iz ininolosti v bodočnost in da nam mučni boji sedanjosti niso mogli ubiti vere v bodočnost. Zato smo po pravici rekli, da ta dvojna slavnost je bila žarek v temno sliko našega življenja, žarek, ki povzdiga srca in duše! Že pred 8. uro zjutraj so se jeli zbirati pri obokih gostje od raznih strani. Mej najtočnejimi je bilo, kakor vsikdar, vrlo »Del. podp. društvo« se svojo ne le lepo, ampak tudi po dogodkih iz življenja tega društva posvečeno zastavo in svojim vrlim predsednikom, g. prof. Mandičem, na čelu. In zastopani so bila nadalje: proseški »Hajdrih« se svojo dragoceno zastavo (korporativno), »Trž. podporno in bralno društvo«, »Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu«, »Tržaški Sokol«, bralno in konsiimno društvo v sv. Ivanu, »Slava« od sv. Marije Magdalene spodnje, »Slovansko pevsko društvo« in »Kolo« iz Trsta, »Danica« s Kontovelja, »Skala« iz sv. Križa, Rujansko konsumno društvo, Oitalnica iz Skednja,dočim se je »Adrija« iz Barkovelj (korporativno) nekoliko zakasnila. Proti 8. uri je došla »Zarja« z svojo novo zastavo, seveda zavito. Zarečih lic so prikorakali pevke in pevci. Predsednik slavnostnemu odboru, g. Makso Cotič, je v navdušenih besedah zaklical svoj »dobro došli« zastopnikom društev in vsemu zbranemu občinstvu, izrekši svoje uverjenje, da doži- vimo danes vzvišen »lan, ki na novo utrdi in posveti naše pobratimstvo — pravi dan slovenskega rodoljuhja. Glasni živio-kliei so zadoneli govorniku v odzdrav. V imenu vseh društev se je na tem pozdravu zahvalil predsednik »Del. podp. društva«, gonpod prof. Mat ko M a n d i č. Z mogočnim glasom, da je odmevalo daleč na okolo, je povdarjal, s kolikim veseljem so prihitela društva na slavnost posestrime »Zarje«, na to eminentno slovensko slavnost, ki naj dokaže, da Rojan je nas in da mora ostati naš. Ta, h pravim rodoljubnim zanosom izgovorjeni govor je kar užgal mnogoštevilno občinstvo, da je veselo zaorilo svoj »Živio«. Na to je stopila nežna gospiea M;( r i e a i S k rab a r-j e v a pred kuniico, gospo I v a n k o V a t o v e e v o, da jej z nastopnim govorom pokloni krasen šopek cvetlic : »Velečastita gospa kumica! Srca utripijejo danes radosti vsem rojakom in rojakinjam našega Rojana. Na tej radosti smo deležne še posebno me rojanska dekleta, ki nosimo v srcu svojem žar ljubezni do svojega naroda. Vse gojimo najsrčnejo željo, da bi naša narodna slavnost vspehi najsijajneje. In vi, velečastita gospa, ste radovoljno sprejela čast kuiniee naši zastavi in hočete s tem povišati to slavje. Hvala vam za to, prisrčna hvala! V znak hvaležnosti Vam me rojanska dekleta podarjamo ta-le šopek. Sprejmite iz srca ta mali dar naših src!« Govornica je govorila tako iskreno, tako toplo, da je pričala vsaka beseda, da jej res prihaja iz — srca ! Kumica se je ganjena zahvalila na tem počeščenju, godba je zasvirala naš »Naprej« i in v dolgih vrstah smo se pomikali proti župni corkvi rujanski. Cerkev je velika, kakor je le malo takih po deželi, toda hipoma se jo napolnila do zadnjega kotička. Za kumico in predsednika slavnostnemu odboru je bilo v preshiteriju prirejeno častno mesto. Sv. mašo je daroval veleč. g. župnik Jurizza, pele pa so cecilijanke zares divno. (Zvršetek pride.) Pevsko društvo »Slavee« v Ricmanjih je svojo za 24. t. m. napovedano veselico odložilo na dan 8. oktobra. In to z ozirom na bratska društva v okolici in Trstu, ki so za 24. t. m. že naznanila svoje zibave. Skoraj neverjetno!! Pišejo nam od odlične strani: V včerajšnjem izdanju ste priobčili kratek opis 1 e }> e slavnosti, ki se je vršila v Pierisu povodom odkritja spomenika pokojni ce-j sarici Elizabeti. Slavnost je bila prirejena v velikem stilu iu udeležila so se je ne lo furlanska, temveč tudi goriška in tržaška društva. Vsa slovesnost je imela strogo patrijotičen, avstrijski značaj. Jedno pa nas je zbodlo, prečitavše poročila v listih, da je namreč slavno vlado, prvo javno oblast v deželi, na slavnosti odkritja spomenika vladarici in soprogi nositelja krone, zastopal — jeden e. kr. vladni koncipist, torej utvdnik na najniži stopinji konceptnega uradništva. Bili so navzoči visoki dostojanstveniki duhovskoga, vojaškega in posvetnega stanu — prvo reprezentativno oblast v deželi pa Zaloga in tovarna pohištva vsake vrste od AlessaMro Levi Minzi v Trstu. lMazza Kosario žtev. 'i. (Šolsko poslopje). Bogat izbor v tapetarijah, zrcalih in slikali. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu ua zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na brod ali železnieo, brez da bi se za to kaj zaračunalo. Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij od Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. Giovanni hiš. štev. o (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Pf Moje pohištvo donese srečo! je zastopal uradnik v finu koneipistn! Spominjamo «•<' pa, tla ni hilo /utiraj tako. Ni dolgo temu, da je bila istu oblast nekim P«iveksee-leneah in nameatništvo pa <\ kr. svetnikih ! V Pierirsu pa je opravljal ta posel jeden konci pist. 11 m, kaj na j si mislimo? Verujemo, da v Pierisu ni bilo ni Angelija ni Mauronerja,j ali to se vsaj nam ne vidi zadostno upravičenje, da so poslali tjakaj le jed nega e. kr. koneipista. (»rožen naliv. I/ (}oriee nam pišejo: Kdor le količkaj pozna mesto (Jorieo, ve, kako neznaten je potok Koren. In ta majhna vodiea je provzro-eila v nedeljo med prebivalci, ki bivajo ob njej, t* d i k strah. ()<1 sobote večer do nedelje je lilo neprestano kakor iz škafa. Voda je naraščala, prestopila breg, ter drla v hiše, iz katerih so ljudje znašali blago. Gasilci in stražniki so bili koj na licu mesta ter so storili vse mogoče, da so se za-prečile nesreče. Prehod čez korensko pot je bil zabranjen, ker je bil obok in s tem cesta, pod katero teče Koren, v nevarnosti, da se udere. Žrtva te elementarne sile je ena ženska, katero je voda odnesla. Voda je odtrgala tudi kos zidu in del ceste v Kornski ulici. Gorica pač ni še doživela kaj tacega. Novo v I lio. Mestni magistrat je prepovedal pred 15. oktobrom točiti novo vino po javnih lokalih. Kdor bi je točil, zapade globi do 100 gld. Z Razdrtega nam pišejo dno 18. t. m. : Danes ob (5. uri 15 min. zjutraj smo občutili tu srednje močan potres. Škode ni nikake, strahu pa je bilo nekaj, ali ostalo je vse mirno. Smrten padec. 11-letni Just Zalar izSv. M. Magdalene zgornje je bil v službi pri mlekarju Antonu Knretu. Njegova naloga je bila, da je odjemalcem raznašal mleko. Dan za dnevom je prinašal mleko tudi Celestini K., ki stanuje v TV. n. hiše št. v ulici Rihorgo. Ko je deček oddal mleko, je imel grdo navado, da je rad zajahal držaj ob stopnicah ter se na istem speljal nizdol. V nedeljo zjutraj pa se mu je vožnja ponesrečila. Deček je zgubil ravnotežje ter je padel iz [1. nadstropja v vežo. Na tlaku si je razbil glavo. Spravili so ga v bolnišnico, kjer je umrl ob 6. uri zvečer. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadaje vesti.) Kri kl ad 10. (Pravda radi veleizdaje in atentata.) Branitelj Sirnica, Dobrivojević, je dokazoval, tla je bil Knežević le orodje. Proti obtoženim radikalcem se ni doprinesel noben dokaz. Misel na umor Milana tla je navstala na Cetinji in je došla v Bukarešto. Nadejali so se, da h pomočjo Kneževića odpravijo Milana in Aleksandra. To je skrivnost Kneževićevega potovanja v Bukarešto. Hranitelj je povdarjal nekrivdo Simićcvo in je zahteval, naj se isti reši obtožbe. Pašićev branitelj, Marinković, je povdarjal, tla zapisniki, po-z i vaj oči na odrekanje davkov, dokazujejo, da se ni nič sklenilo v tem pogledu. To politiško bojevim sredstvo ni kažnjivo. Branitelj je opozarjal na protislovja v izpovedbah prič. Ni Pašić, ni radikalnu stranka nista odgovorna za agitacijo v inozemstvu. Branitelj je zahteval, naj se rešijo vsi obtoženci, i/.vzemši Kneževiću. l'retorlja l(.>. Ueuterjeva pisarna javlja današnjega dne : Državni tajnik Keitz je izjavil nekemu izpraševalcu, da so vlada, zbornica in ljudstvo jedini glede vedenja, za katero so se odločili. Keitz oporeka govoricam o razlikah v menenju in opaža, da so došli do sklepa v soglasju z svobod no državo Oranje. 3Iadrid \\K Ministerski predsednik Silvela je izjavil, tla so se Karlisti vsled razcepljenja odpovedali vsakemu nastopanju proti vladi. Namizna jabolka, navadna jabolka in hruške za mošt ima na prodaj Jakoh Belw, pospstllik V 7,is. Otoku pošta Radovljica. Jabolka se ohranijo do aprila, Cene po dogovoru. Mala oznanila. P-*l to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah za enkratno insercijo »e plača po 1 ne. /,a 1 k* neti o ; za večkratno insercijo pa se cena primerno zniža. < Iglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter *e plačujejo čettrtletnih antecipatnih olirokih. Najmanja objava 30 nvč. Posredovalnica za potovanja. Al • ■■ ■■ X*X Piazza Negoziante 1. AIOIZII IVIOZetlC dajepojaanilazavaa- J J korsna potovanja iu sprejema predplačila zu obisk svet. razstave v Parizu 1. liMM). Zaloga krompirja, zelja in fižola. lf i I a ulica Vienna številka 5 ValOVGC JuK. imR zalogo krompirja, zelja fižola in drugih pridelkov R117.prodava na debelo. Zaloga olja. mila Vatovec Antor belo. NaroČila izvršuje točno. in kisa. Ulica Torrente št. 2i>. I Prodaja olja, mila in kisa na drobno in de- Jurković ini« dobro domačo kul Krčme. Mate linjo. 11 lica Carintia št. 25 toči izvrstno črno in belo istrsko vino ter ■ _ ■ ■ Vin Acquedotto štev. .S JQi p r| ||fl|J|! Zaloga vsakovrstnih vin in botcljk. Postrežba točna, cene zmerne. Pirih Ivar Via Media št,.'{.. krčmar, toči črna 1 in bela vina in pivo prve vrste kuhinja izvrstna, cene zmerne. Amlrona S. Lorenzo (za magistra-toml. Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih ceuah. Razprodaja od :"> litiov naprej. Na zahtevanje se pošilja na dom in na deželo. ima gostilno v ulizi Iteneo štv. 1., toči ' istrijanako, dalmatinsko in belo ipuvsko vino, in 8teinfcldski pivo ; vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči. Obuvala. „pri Pepetu KraSevcu" na Kožariju poleg cerkve Sv. Petra po4 prodaja vsakovrstnih jestvin,ko loni jalnega blaga in olje Piazza H. Francesco št. 2. Pro-dajalnica jestvin in kolonijah nega blaga. Posu-ežba točna. Vin, S. Francesco št. 22-Trgovec z dogatni in so-darski mojster, izdeluje vsakovrstne sode in posodo. Delo solidno, cene zmerne. Via Stadion št. 20, pekarna in slaščičarna, svež kruh večkrat ua dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domač kruh v pecivo. Postrežba točna. na oglu ulice Geppa in del le Poste Nuove, prodaja kolonhulno blago delikatese, likere itd. Marija Čokelj Anton Šorli na Korzu št. 8. priporoča slav. slovenskemu občinstva svojo prodajal-uico, v katerej se dobiva po primerni ceni vsakovrstno blago, zlasti perilo za gospode in gospe, narejene obleke za gospe n otroke. V istej zalogi ima na razpolago vsakovrstne potrebščine za gospe. Postrežba je točna iu ceue nizke. priporoča svoji kavarni (Jommercio .11 Tedesco, ki sti shajalisči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogo drugih časnikov. T - - ■■ Via S. Francesco štev. Iti, mesar, m M lil K postreže z vsakovrstnim mesom po zmernih cenah. Na željo pošilja ua dom. kiojač Via delle Ileccherie štv. <5, priporoča se slovenskemu ob-' činstve. I. Tavčar Fran Via Harriera vecchia St. 13 prodajalnica vsakovrstnega ina. ' nufakturnega blaga in drobnarij Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo. trgovec, ulica Sv. Ca tarina Št. {)., priporoča ' svojo zalogo kolonialnega blaga na debelo in na drobno. Razpošilja na deželo proti povzetju. Novak Hitty, pošiljajo Mihalj Zanimiv oglas kolesarjem kolo iz l tovarne Johann. Puch is Gradca ustanovitelja industrijo /a kolesa, je najbolje kolo sveta 1». Golobi? v Trstu, Via del Torrente štev I O. Jedini in glavni zastopnik za: Trst, I'rlmomko iu Dal mafijo. Špirit u s ilnapli oompoiltni ALGOFON. Jedino sredstvo proti zobobolu, revmatič. glavobolu, migreni itd Steklenica z navodilom stane le 20 nvć. ter se dobiva jedino le v lekarni PRAXMARER (Ai dne Mori) Piazza pande TRST Paziti na ponarejanja. FILM ALK A BANKE UNION V TRSTU c peča 7. vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kakor: a) Vsprejema nplačila na tekoči račun ter jih lirestuje: Vrednostne papirje: po :2%°/0 proti 6 dnevni odpovedi 2' "I 12 •1 - H 8 " 16 » •1 31/.",'„ « 4 mesečni ., a 1/ h •1 " a 10 n 0 11 n 3s/„7n ,, 1 letni po 2V/. 3 <"„ Napoleone: °/0 proti 20 dnevni odpovedi 40 .'l mesečni »» Tako obrestovan je pisem o uplučilih velja od 25. oziroma 2. avgusta naprej. h) Za giro-conto daje 28/4°/0 do vsakega zneska; izplačuje se do 20.000 gld. a cheque; za veče zneske treba avizo pred opoldansko horzo. Potrdila se dajajo v posebni uložni knjižici. c) Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne nplačila in naj se je to zgodilo katero si hodi uradnih ur. Sprejema za svoje conto- correntiste, inkase in račune na tukajšnjem trgu, menjice za Trst, Dunaj, Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. d) Izdaja vreduice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. e) Kupuje iu prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji. Assicurazioni generali V TRSTU. (Društvo ustanovljeno leta 1831.) To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru, zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na žlvljenle. Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1898.....gld. f>H,071.U73-84 Premije za poterjati v naslednjih letih......... „ 30,541.700-64 Glavnica za zavarovanje živenja do 31. decembra 1HII4. . . . „ l(i!),i)20.li25-03 Plačana povračila: a) v letu 1894......... 0,737.614-48 b) od začetka društvu do 31. decembra 1H!)4........202,401.706-51 Letni računi, izhaz dosedaj plačanih odškodovanj, tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natanjč-neju pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva: Via della Stazione št.