Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-46 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm
MATAJUR
GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI
Sped in abb. post. II gruppo
NAROČNINA: Za Italijo: polletna 600 lir -letna 1000 lir - Za inozemstvo: polletna 800 lir-letna 1500 lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 50 lir
Leto XV - N. 22-23 (315 - 316)
TRŽAŠKI SLOVENCI _ SPET SVOJ KULTURNI DOM
Udine, 16 - 31. decembra 1964
Izhaja vsakih 15 dni
Božični prazniki in novo
Kolo časa se vrti in sedanjost se nekam izgublja. Nič ne more zaustaviti toka življenja in dogodkov, ki jih počasi zagrinja pozabljenje.
Le redki se zavedajo, da vsak dan nekaj v nas izumre. S tak-
nihalo med dobrimi in slabimi stvarmi.
Vendar smo dočakali, da so legislativni in izvršni organi dežele Furlanija-JuIijska krajina začeli delovati, pa čeravno nimajo dovolj finančnih sredstev.
j LMATAJUR.U
>6
z
novo
vsem čitateljem in prijateljem
šnimi mislimi se ukvarjajo tisti, ki žele, da bi se čas ustavil in da bi mogli dlje in bolj intenzivno živeti. Čisto drugačni od teh pa so nervozni tipi, ki kar ne morejo pričakati, da bi kak dan počitka, nedelja na primer, ki je dan oddiha in počitka, že kar takoj napočil. Takšni neučakanci bi hoteli, skratka, da bi vse življenje vrtoglavo teklo. V svoji nestrpnosti se ne zavedajo, da prižigajo svečo življenja z obeh koncev, ne da bi življenje samo pametno uživali.
Kajpada, smo vsi nekam nepotrpežljivi in ne maramo predolgo čakati na dogodke v življenju. Nikakor ni dobro si kvariti živce in zdravje, da skrajšujemo in ubijamo čas na razne škodljive načine na izletih, ob praznovanju posebnih slavnosti in obletnic.
Zaželeti si neko stvar in takoj hoteti, da bi jo imeli, izvira sicer iz naših čustvenih nagibov, ni pa to dobro za ljudi, ki jim je narava dodelila kratko življenje. Ta kratki čas moramo bolje izkoristiti. Bolje se je uriti v potrpljenju, ker le tako bomo v miru, brez nervoze, dalje in srečneje živeli. Saj nas itak mnoge zaželene stvari kasneje razočarajo.
Prav v tem letnem času pred nastopom prave zime in novega leta nas navdajo nade in si obetamo polno veselih in srečnih dogodkov. Vsi smo prepolni raznih načrtov in programov, kako nam bo teklo življenje. In dokler bo rastlo v nas upanje, bo življenje. In dokler bo rastlo v nas upanje, bo življenje zanimivo in vredno, da ga živimo.
Zatorej kvišku srca! Varčujmo s sleherno minuto, da je ne zavržemo brez potrebe!
Tudi odhajajoče leto 1964 je
V Rimu smo imeli ekumenski koncil, ki si ga je želel kmečki papež Janez XXIII. Sedanji papež Pavel VI potuje po Italiji, a v tem letu je celo obiskal Palestino in Indijo.
V Tokiu na Japonskem smo imeli 18. olimpijske igre, ki so sicer prinesle celo vrsto športnih rekordov, a še večji je njihov pomen v tem, da so na njih tekmovali skoro vsi narodi sveta ne glede na jezik ali pa barvo svoje kože. Ves čas tekmovanja je vladal med športniki bratski duh prijateljstva.
V Parizu je v Knežjem parku (Parco dei principi) že sedmič dosegel prvenstvo poklicnih dirkačev v hitrosti na dirkališču milanski kolesar Maspes.
V Angliji so zmagali pri političnih volitvah laburisti: zamenjali so konservativno stranko in sami vzeli državno krmilo v roke.
V Severnih Ameriških Državah je podpredsednik Johnson zmagal na volitvah z velikansko večino glasov. Na teh volitvah so Američani dokazali, da ne marajo skrajno desničarskega kandidata Goldwatra, ki bi bil nesreča za Ameriko in cel svet. Zamorci so se oddahnili, da ni zmagal njihov sovražnik.
V Sovjetski Zvezi je premiera Hruščova zamenjal kot tajnika partije Brežnjev, a kot predsednika vlade Kosigin.
V Afriki je spet cela vrsta afriških držav dobila neodvisnost. V naši soseščini je otok Malta postal popolnoma samostojen in ga le še rahle vezi angleške skupnosti vežejo v skupnost samostojnih narodov, ki so bili nekoč podvrženi angleškemu imperiju.
Kakor zmerom vsako leto je (Nadaljevanje na 3. strani)
Pozdravi emigrantov
Iz raznih držav Evrope in drugih kontinentov smo prejeli vrsto pisem, v katerih nas prosijo naši delavci, da bi potom našega lista posredovali pozdrave njihovim svojcem in prijateljem, ki so ostali na domači zemlji. Njihovi želji radi ugodimo.
IZ FRANCIJE
Blasutto Bepo pozdravlja vse domače in znance v Vi-skorši; Cramaro Eugenio pozdravlja domače in prijatelje v Platiščih: Debellis Valentin pozdravlja vse znance in prijatelje v občini Tipani; Miscoria Jošef iz Prosnida pozdravlja vse domače: Sturma Luigi, Sturma Anseimo, Sedo-la Alessandro, Sedola Adele, Sedola Anseimo, Sedola Mario, Sturma Erminio, Sturma Beppino, pozdravljajo vse domače, znance in prijatelje v Platiščih in Brezjah in jim želijo vesele božične praznike in srečno novo leto; Spelat Redento, Spelat Nael, Simiz Onelio in Melissa Elvira pozdravljajo svoje domače v Prosnidu z željo, da bi se kmalu videli.
IZ BELGIJE
Noacco Faustino iz Tipane želi svojim domačim in prijateljem doma in po svetu srečno novo leto; Lendaro Aldo, ki je zaposlen že dolgo let v Charleroi, pošilja iskrene pozdrave in novoletne čestitke svojim domačim in prijateljem; Tedoldi Ferruccio in njegova žena Lily želita vsem sorodnikom in prijateljem v Italiji in Jugoslaviji veselo in srečno novo leto; Tomasino Silvio, Chiacigh Sandrino, Noacco Bepo pozdravljata prijatelje in znance ter jim želijo srečno in veselo novo leto; Noacco Varisto pozdravlja domače in ostale sorodnike v Kmahti.
IZ NEMČIJE
Zavagno Tarcisio iz Viskorše pozdravlja domače in prijatelje; Miscoria Rafael pozdravlja vse domače in prijatelje v Prosnidu in jim želi srečno novo leto; Miscoria Agostino, ki dela v Stuttgartu se spominja vseh domačih in jim pošilja mnogo pozdravov; Zussino Guido, Miscoria Agostino, Moderiano Giovanni, Bombardier Giulio in Pascolo Gemma pošiljajo tople pozdrave vsem domačim in prijateljem v Prosnidu, Platiščih in Brezjah.
IZ KANADE
Slobbe Rinaldo, ki dela v Fort Wiliam, se spominja domačih in jim želi obilo sreče in veselja v novem letu; Černettig Callisto želi vsem svojim domačim in prijateljem v Prosnidu in Platiščih vesele božične praznike in srečno novo leto; S turam Angel, ki dela v Števen, želi obilo sreče v novem letu vsem svojim domačim.
IZ ARGENTINE
Simaz Alessio pozdravlja vse sorodnike v Kodermacih; Zussino Milio pozdravlja vse domače v Brezjah; Lendaro Lino pošilja tople pozdrave in vošči srečno novo leto vsem svojim znancem in prijateljem; Lendaro Lino želi srečno novo leto vsem domačim in prijateljem doma in po svetu; Molaro Basilio pozdravlja vse domače in prijatelje v Njivici.
IZ AVSTRALIJE
Zussino Giovanni želi veselo in srečno novo leto vsem sorodnikom, prijateljem in znancem v Brezjah; Vazzaz Aurelio iz Tipane se spominija vseh svojih prijateljev in znancev ter jim želi srečno novo leto; vesel božič in srečno novo leto želijo: Michelizza Maria, Michelizza Virginia, Berrà Mario, Krizetič Lucijan, Negro Matija, Berrà Amelia, Lendaro Guido, Lendaro Albina, Chiabai Joéef, Cullino Salvatore, Sinicco Doro, Levan Mario, Sturma Evaristo in Bobek Valentin.
iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii
USPEHI OBMEJNEGA PROMETA
Blagovna izmenjava zelo hitro narašča
Italijansko-jugoslavanski mešani odbor za gospodarsko in tehnično sodelovanje bo skrbel, da bodo podjetja obeh sosednih
držav med soboj boljše sodelovala
Dvajsetega avgusta letos je preteklo devet let, kar je bil v Vidmu podpisan tako imenovani « videmski sporazum », ki je uredil vprašanje obmejnih prehodov s prepustnicami (lasciapassare) med Italijo in Jugoslavijo. Vsako leto gre z obeh strani po nekaj milijonov ljudi iz Italije v Jugoslavijo in obratno iz Jugoslavije v Italijo. Najmanj ljudi gre čez mejo ravno pri nas v Furlanski Sloveniji, ker je svet hribovski in so kraji malo naseljeni in ker ni ne na eni in ne na drugi strani meje velikih mest. Pri nas je v obmejnem pasu mestece Čedad, na drugi strani pa Tolmin, torej obadva razmeroma majhna kraja. Pač pa gre največ ljudi preko meje pri Trstu, okoli pol milijona mesečno,
in pri Gorici okoli 80 tisoč. Videmski sporazum je velikega pomena, ker ljudje sami ugotavljajo, da obstoja prijateljstvo med obema državama, ker hodijo svobodno sem ter tja in vidijo na lastne oči kakšno je življenje na eni ali drugi strani meje.
Zelo važna pa sta tudi goriški in tižaški sporazum za blagovni promet. Samo lansko leto je znašala vrednost blagovne izmenjave v okviru tega sporazuma okoli 20 milijard lir.
Goriški sporazum je bil sicer podpisan že 5. avgusta 1949, torej že pred več kot 15 leti, a nekaj mesecev pozneje pa je bilo ustanovljeno trgovsko podjetje « Primorje export », ki ima največ zaslug, da se je bla-(Nadaljevanje na 3. strani)
Pugled na novi Kullurni dom v ulici Polronlo v Trslu
Ko so fašisti leta 1920 zažgali slovenski Narodni dom v Trstu, so bili prepričani, da so zadali slovenski kulturi tega dvojezičnega mesta smrtni udarec. Vso dolgo dobo fašizma so se imeli za velike junake in so se domišljavo panašali s svojim zločinom.
A kakor za nacizem je prišel dan obračuna tudi za fašizem. Hitler se je sam usmrtil. Mussolinija so ustrelili in obesili drugi. Italija se je po vojni dvignila iz ruševin in si začela lečiti naj hujše rane iz prejšnjih dni. Ko se je 1954 vrnila v Trst, se je obvezala, da obnovi Slovencem osrednji kulturni dom.
Slovenski Kulturni dom se ni smel obnoviti na kraju, kjer je stal nekdaj. Nova gradnja se je začela v Petroniovi ulici 4 in se je vlekla leta in leta. Nedavno se je delo dovršilo in v soboto 5. decembra 1964 se je novi dom slovesno odprl. Zle posledice nekdanjega požiga so trajale 44 let, skoraj pol stoletja.
Dr. Frane Tončič je v svojem govoru poudaril dejstva, ki so toliko let preprečevala popravo nekdanje krivice, in izrazil željo, da bi mogli Slovenci v novem domu uspešno nadaljevati svoje kulturno in prosvetno delo.
Vladni generalni komisar dr. Libero Mazza je med drugim dejal: « Vlada ima namen, še nadalje jamčiti vsak svoboden izraz misli in kulture v okviru demokratične enakopravnosti vseh italijanskih državljanov, čeprav različnega jezika, zavračajoč vsakršno diskriminacijo med pripadniki celotne skupnosti ».
Tržaškim Slovencem se je po skoraj polstoletnem čakanju končno vsaj delno popravila velikanska krivica. V vsakem Slovencu, ki je poslušal prelepe besede vladnega generalnega komisarja, je samo od sebe zakipelo globoko odobravanje tako modrih izjav, obenem pa tudi velika ne-volja ob misli na brate ob Nadiži, Karnahti, Teru in Reziji, ki jih z odrekanjem jezikovnih pravic že celo stoletje zaziba va j o v umetno omotico narodne nezavednosti, kakor ! da zanje demokratična ustava nič ne velja.
Ali smejo Slovenci v Italiji upati, da se v Beneški ali Furlanski Sloveniji neha stoletna doba kratenja osnovnih človeških pravic? Ali smejo upati, da se tem njihovim bratom po stoletnem raznarodovanju končno prizna, da so tudi oni Slovenci z enakimi pravicami kakor njih bratje na Tržaškem in Goriškem? Ali smejo upati, da bodo Končno Vsi Slovenci v Italiji lahko verovali v demokratičnost republike Italije in v veliki napis na demokrščanskem ščitu:
libertas?
Ta velika vprašanja čakajo na primeren odgovor v zna-I menju resnične, ustavno zajamčene SVOBODE.
Andrej Budal
LA TEMCIA, LA VOLONTÀ’ E LA FEDE PREMIATI
Fatto compiuto la nuova
casa della cultu
È stato ricostruito ciò che l’odio e il fuoco fascista avevano distrutto - Imponente e suggestiva la cerimonia inaugurale - Precisati anche dal Prefetto i diritti delle minoranze - La nuova casa “ Kulturni dom ,, dispone tli un teatro di una biblioteca e di numerose sale - Significative e nobili le parole della pergamena collocata nelle fondamenta nel 1957
(Nostro servizio particolare)
In una stupenda cornice di pubblico e di eminenti autorità e personalità, tra cui l’ispettore generale dello Spettacolo dott. Bombardieri, il Presidente del Consiglio Regionale de Ri-naldini, il dott. Libero Mazza, il Sindaco Franzil, il Presidente della Provincia Delise, Fon. Beici, Fon. Beme-tic, il Sen. Vidali, il Console generale di Jugoslavia a Trieste, Rud Janhuba nonché assessori e consiglieri comunali e provinciali e rappresentanti di Partiti (Sema per il P.C.I., Pittoni per il P.S.I., Cesare per il P.S.D.I. e Bot-teri per la D.C.), sabato 5 dicembre u.s. è stata solennemente, in un’atmosfera ricca di significato, inaugurata la nuova Casa di Cultura Slovena che sorge in via Petronio e realizzata, oltreché con il contributo del Governo italiano (500 milioni stanziati in esecuzione al Memorandum d'intesa dell’ottobre 1954), con quanto raccolto dagli sloveni residenti in Italia e all'estero cui vanno aggiunti i contributi jugoslavi.
Giova qui ricordare che la vecchia Casa di Cultura Slovena « Norodni Dom » — altrettanto si può dire nei riguardi di altre case culturali slovene periferiche nelle quali parimenti si svolgeva una rigogliosa vita culturale ed educativa — cessò praticamente di esistere da quando il fascismo prese radici; e non passò gran tempo che la bella sede fu preda di attacchi e, infine, di un rovinoso incendio che la distrusse; e anche ciò fu opera delle squadracce fasciste.
Ed è stato dopo la vittoriosa guerra partigiana che gli sloveni ebbero a prendere numerose iniziative per ricostruire, e in meglio possibilmente, ciò che il fascismo aveva distrutto. Fu l’8 ottobre 1950 che la « Slovenska hrvatska prosvetna sveza » promosse la costituzione di un comitato allo scopo di raccogliere fondi sia tra gli sloveni locali e jugoslavi che tra gli sloveni sparsi nel mondo; e fu con questi fondi, uniti al primo contributo del governo italiano, che la Casa di Cultura Slovena potè, per intanto, dopo aver acquistato il terreno (1900 metri quadrati di superficie), gettare le sue fondamenta. Era il 21 luglio 1957 e in queste fondamenta, a ricordo delTavvenimento, venne collocata anche una pergamena recante queste parole;
« Il Kulturni dom, costruito in conformità a quanto previsto dall’Accordo di Londra, nonché con i contributi volontari degli sloveni di Trieste ed America e con l’aiuto dei popoli jugoslavi, serva alla vita culturale ed educativa degli sloveni triestini. Esso testimoni che gli odi e le discordie del passato sono seppellite e che entrambi i popoli a Trieste e nel suo territorio sono, sulla via del reciproco rispetto, avviati verso nuove mete di cooperazione culturale e convivenza pacifica ».
Pertanto, alla cerimonia inaugurale ha per primo preso la parola il dott. Tomcic, Presidente del Comitato provvisorio per la gestione della Casa, cui ha fatto seguito il Prefetto (commissario del governo nella Regione) Mazza il quale ha, tra l’altro, detto;
« E’ da auspicare che questa casa sia ora aperta a tutte le diverse correnti del pensiero sloveno e costituisca un centro di studio che, pur a-vendo di mira l’approfondimento della cultura slovena, non trascuri tuttavia di diffondere la conoscenza della cultura italiana attraverso le più significative ed alte sue espressioni ».
La cerimonia, che per la sua calda atmosfera rimarrà per molto impressa nell’animo di tutti i presenti — e vi erano anche i membri del Corpo diplomatico e consolare ed esponenti politici —, ha quindi avuto un degno suggello: un applauditissimo concerto sostenuto bravamente dalla Scuola Musicale Slovena e che comprendeva composizioni scelte di Merkù, Mirk e Vrabec.
Ora ben si merita una descrizione un po’ sostanziosa l’imponente ed aggraziato complesso edilizio della Casa di Cultura realizzato su progetto dell’ing. architetto prof. Edo Mihevc con l’assistenza degli ing. arch. Olga Rušanov e Boris Rozman, ing. Alberto Cambi, ing. Ernesto Spillmann di Milano e prof. Gino Sacerdote di Torino.
Ebbene la Casa di Cultura si sviluppa per un’altezza di cinque piani ed ha un volume complessivo di 46 mila metri cubi. Sulla via Petronio
ha una facciata, rivestita di marmo, di quaranta metri. La sala teatrale, con 500 posti a sedere, ed il palcoscenico si trovano ad un piano più elevato della strada (il palcoscenico, che ha una superficie di 450 metri quadrati, è dotato di una piattaforma girevole del diametro di 11 metri).
Le sale, tutte ampie e accoglienti, sono numerose. Il foyer d’ingresso ha una superficie di 440 mq. Le pareti sono rivestite di cotto maiolato con decorazioni a sfondo popolaresco. Dal pianoterra si accede al foyer della platea di 230 mq. mediante un doppio scalone sovrastato da un lampadario di vetro di Murano. Il foyer della galleria, di 170 mq., è trasformabile in « galleria di esposizione ».
All’ultimo piano è situato un ridotto di 190 mq. con annesso ampio bar. Due pareti del ridotto sono rivestite di legno « macorè » con artistiche figurazioni ad intarsio.
I citati vani sono perfettamente collegati da uno scalone di m. 6.40. Lo intero edificio è ricoperto da una terrazza praticabile.
Si tratta, insomma, di un complesso veramente che piace e innamora per le sue linee fini eppure slanciate
e ardite. Molto ammirato anche l’arredamento, e in particolare le poltroncine in velluto rosso cupo. Una moquette del medesimo colore ricopre il pavimento del teatro la cui sala è stata studiata sia per la prosa che per le esecuzioni musicali ed i cui rivestimenti sono strutturati essenzialmente in funzione dell’acustica.
L’illuminazione scenica è costituita da 64 circuiti da 1000 a 4000 W, elettronicamente regolabili. Il cambio di colori a distanza è possibile per ven- i ti rfilettori. Il riscaldamento è assicurato nei locali secondari da termosifoni, aerotermi e termoconvettori, e per la sala principale da un impianto di condizionamento d'aria.
Inoltre, una delle sale collaterali, trasformata in galleria d’arte, accoglie già una trentina di opere di noti artisti triestini di nazionalità slovena: si tratta di Černigoj, Saxida, Hlavaty, Palcich e Spacal.
Nell’ammirato edificio, inoltre, è ottimamente sistemata una ricca biblioteca che sicuramente molto servirà alla vita culturale ed educativa degli sloveni triestini.
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimmiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiii,, nummi
LE NOSTRE INCHIESTE
I
È doveroso riferire che nel Friuli il eosto della vita è più elevato di tutta la regione mentre gli stipendi e i salari sotto parecchio più bassi
Approfittiamo degli ultimi aumenti (pertmo il prezzo dello zucchero, genere di primissima necessità, continua ad aumentare) senza indugio per fare qualche rilievo, che riteniamo di certo valore informativo, sulla situazione nella Provincia di Udine dove, purtroppo, d territori abitati da popolazione di parlata slovena (Slava Friulana e Val Resia), nella graduatoria economica, risultano nelle ultime posizioni, in posti cioè di fondo classifica, come si dice in gergo sportivo, e che da soli stanno ad indicare un preoccupante stato di disagio.
Come e che cosa mangiano gli abitanti del Friuli? Qual’è in altre parole, il consumo medio per persona di alimentari e bevande?
Si tratta di un problema non certo marginale ma indiscutibilmente fonda-mentale perchè il benessere economico è condizionato al livello nutritivo, ed a parte, naturalmente, il fatto che buona parte della gente da noi e nel mondo intero vive, come si suol dire, per « mangiare »; e, si capisce, per mangiare bene.
Sarebbe necessaria, lo sappiamo, u-na indagine minuta ed estesa per offrire un quadro diligente e pressoché esatto dello stato reale delle cose
Non ci è stato possibile naturalmente interrogare tutte le famiglie della Provincia —- e sono circa 180 mila comprese quelle della Comunità linguistica slovena — ma avendo anche limitato, ripetiamo, l'indagine solamente a 2046 nuclei, che grosso modo rappresentano il complesso dei gruppi familiari, si ha ugualmente il quadro pressoché esatto della situazione che in ultima analisi non abbisogna di particolari commenti inquantochè essa si commenta da sé con l'eloquenza pur fredda delle cifre.
. Uno sguardo alle statistiche ci dice che per 42.464 famiglie della provincia di Udine (pari al 23,4 per cento) le macellerie non esistono, altre 51.697 (il 28,4 per cento) comprano carne u-na volta la settimana; 39.322 (21,6 per cento) l'acquistano due volte; 17.741 mangiano carne macellata tre volte in sette giorni; e via di questo passo.
Solo 7000 famiglie privilegiate fanno sette pasti la settimana a base di carne. La situazione varia, beninteso, da zona a zona con un minimo di un pasto ed un massimo di due pasti e mezzo nella zona di Pordenone, San Vito al Tagliamento e Sacile.
Questo il triste quadro di un capitolo alimentare che, per le piaghe più depresse che comprendono anche la Slavia Friulana e la Val Resia, si può riassumere in una sola parola: denutrizione; e ne sanno qualcosa i bambi-
ni che d’estate vanno in colonia come ne sanno i medici che esaminano i giovani di leva.
Ma la carne non è la sola voce del bilancio alimentare. Ammettiamo, per ipotesi, che sia un genere di lusso e vediamo un altro genere di importanza essenziale: lo zucchero che, come si è detto, sta aumentando nuovamente di prezzo.
La media del consumo settimanale per persona è di 280 grammi: ciascuno quindi consuma in media 40 grammi di zucchero al giorno. Ma questa è una cifra tecnica, vale a dire statistica (per esempio la statistica dice che in Italia si mangiano in un anno un certo numero di polli e che in media ogni abitante si mangia un pollo alia settimana, ma la statistica non dice che vi è, il ricco, che mangia polli a volontà e chi vi è, il povero, che il polio non lo vede nemmeno con il cannocchiale!).
Ad ogni modo la cifra reale ci dice che 448 famiglie non conoscono lo zucchero, 268 lo vedono appena, 1254 ne consumano dai 25 ai 50 grammi prò capite, 4299 da 50 a 75 a testa, 8332 da 75 a 100 eccetera. Soltanto 28.400 famiglie su quasi 181 mila hanno un consumo settimanale individuale di 450 grammi ed oltre.
Per concludere su questo alimento, l’8 per cento degli abitanti della Provincia di Udine si accontenta, anzi è meglio dire deve accontentarsi, di un etto settimanale a testa, un terzo arriva si e no a due etti e circa la metà supera i 250 grammi; e così, salvo casi isolati, non c'è pericolo che gli abitanti muoiano di diabete!
Per altre « voci » del fabbisogno casalingo, analoga se non peggiore è la situazione.
Circa la « polenta », il classico cibo di queste terre, confezionato con la farina di granoturco, le cifre dicono che su 756 famiglie rurali, 394 mangiano polenta una volta al giorno, 210 due volte, 64 tre ed altre 88 usano solo pane. Comunque i pasti a base di polenta risultano più diffusi nelle zone aride. Pertanto anche questo è un altro segno di vera e propria depressione nutritiva.
A voler spostarsi, poi, per un momento nel settore abbigliamento, si fa l’amara constatazione che gli adulti comprano un paio di scarpe ogni quattro anni ed in metà delle famiglie un paio ogni due anni. Nel 9 per cento dei nuclei familiari, infine, c’è un sO" prabito disponibile ogni quattro adulti-
E si potrebbe continuare.
Come si vede, quadro sconfortante e che va senz’altro, come si usa dire oggi ridimensionato in senso naturai' mente migliore.
I
a portata di mano. Costoro vorrebbero, insomma, che tutto arrivasse rapidamente, subito; e, impazienti come sono, non ci pensano nemmeno che così stanno consumando la vita a tamburo battente, e quel che più conta senza affatto goderla.
Si sa: un po’ tutti siamo insofferenti delle lunghe attese, purtutta-via stiamo attenti a non avvelenare il sangue per bruciare il tempo attendendo o di compiere una gita o di partecipare a qualche particolare cerimonia o ad avvenimenti di vario genere.
Desiderare e volere subito una cosa è bensì istintivo ma non certo producente ai fini di chi vuol veramente vivere il breve tempo che natura mette a disposizione delle creature umane. Del resto, le cose desiderate ci deludono, anzichenò, non appena le abbiamo raggiunte. Meglio dunque attendere e pazientare: si vivrà certamente più a lungo e con maggior serenità; ed è proprio l’augurio di lunga e felice vita che noi in questo particolare momento rivolgiamo con affettuosità fraterna a tutti gli amici della Comunità slovena della Provincia di Udine.
Ad ogni modo, è proprio in questo periodo di preinvemo che la vita toma a colorarsi di speranza, che nel cuore di ciascuno fioriscono progetti, proponimenti e sogni; e la speranza, come si sa, è ultima a morire in tutti.
Ordunque in alto i cuori, e attenzione a non sciupare nemmeno un minuto di tempo.
, * * *
Anche il morente 1964 è stato un anno altalenante. Ha cioè offerto cose buone e cose non buone.
Gli organi legislativi ed esecutivi della Regione Friuli-Venezia Giulia hanno cominciato a funzionare malgrado la carenza di fondi.
A Roma è continuato il Concilio Ecumenico voluto dal Papa contadino, Giovanni XXIII. Il Papa in carica, Paolo VI, durante una delle sue uscite dal Vaticano si è spinto fino in Palestrina. Poi si è recato nella più lontana India.
A Tokio, in Giappone, si è svolta con successo la 18.ma Olimpiade con la partecipazione di atleti ed atlete di tutto il mondo: un pratico e istmttivo esempio di convivenza pacifica tra i popoli. Sono stati battuti numerosi primati olimpici e mondiali in numerose specialità ma più che tutto nel nuoto e nelle corse podistiche piane su pista (migliorato di parecchio anche il tempo della classica maratona di corsa su strada ad opera di un abissino che ha bissato il successo ottenuto alTolimpiade di Roma).
A Parigi, al Parco dei Principi, il ciclista milanese Maspes ha conquistato per la settima volta il titolo di campione del mondo professionisti di velocità su pista eguagliando il primato di vittorie detenuto dall'olandese Scherens.
In Inghilterra hanno vinto le ele-
al proprio Paese che al mondo intero.
Nell’Unione Sovietica il Primo Ministro Krusciev è stato sostituito da Bresnev.
In Africa altri Paesi si sono affrancati dal dominio imperialista e ora si governano da sè in piena indipendenza. In Europa l’indipendenza l’ha ottenuta l’isola di Malta che è entrata, come altri ex possedimenti inglesi, a far parte del Com-mowelt britannico.
In Iugoslavia il 20 ottobre è stato celebrato il ventennale della liberazione della capitale, Belgrado. Nei pressi della città l’aereo a reazione che recava la delegazione sovietica, composta da un ministro e da parecchi ufficiali superiori compresi quelli che comandarono le truppe che liberarono Belgrado, è andato a schiantarsi contro un monte: nessuno si è salvato.
Un cenno a parte, tutto particolare, si merita la seconda conferenza dei Paesi non impegnati tenuta al Cairo con la partecipazione del mar. Tito promotore della prima conferenza tenuta a Belgrado, nonché le dimissioni presentate dal-l’on. Segni, per ragioni di salute, da Presidente della Repubblica.
Infine troppe le disgrazie e troppi i morti durante l’arco dell’anno: sulle strade, sui monti, nel mare, nel cielo, ovunque. Non sono infatti mancate le sciagure aviatorie e ferroviarie, ne i naufragi di piccoli e grandi natanti in mare, ne i tornadi, ovverosia cicloni, i quali, specie nelle coste del continente a-mericano e di quello asiatico, hanno spazzato via senza misericordia cose e uomini, recando ovunque terrore, distruzione e morte. Trombe d’aria hanno recato distruzioni e provocato lutti anche in Sicilia, mentre rovinose mondazioni si sono avute nella vicina provatissima Iugoslavia.
Ed ora gli auguri, spontanei e come sempre sinceri, a tutti gli amici della Slavia Friulana, della Val Resia e della Val Canale ed a quanti di essi risiedono in altre zone della Provincia di Udine.
Auguri di un Natale veramente lieto nell’intimità familiare e di un Nuovo Anno denso più che mai di soddisfazioni di ogni genere.
E con gli auguri — che molto di cuore estendiamo a tutti gli amici che si trovano lontani dalla loro e nostra terra e dai loro cari, ivi costretti per motivi di lavoro e, quindi, di pane e conseguente sopravvivenza facciamo proponimento di non venir mai meno a quello che è, e rimane, il principale presupposto della nostra fatica: quello di difendere sempre e con calore, in ogni momento e in ogni dove e con tutte le forze, il patrimonio linguistico, storico, morale e tradizionale della Comunità slovena della Provincia di Udine.
A tutti ancora auguri e auguri di BUON NATALE e di FELICE ANNO.
zioni politiche i laburisti che in conseguenza sono ritornati al potere scalzando il Governo conservatore.
Negli Stati Uniti d’America Johnson, il vice Presidente succeduto al-l’assassinato Kennedy, per la nuova presidenza della repubblica stellata ha battuto, nelle elezioni, il suo competitore Goldwater. E’ stato un bene perchè quest’ultimo, come ha detto lo stesso Johnson, è uno «sporco razzista», cioè nemico dei negri, e sostanzialmente un fascista, un elemento, quindi, che non poteva che procurare seri guai sia
La ruota continua a girare e il tempo, minuto per minuto, si vo-latizza, scompare inesorabilmente e più non conta.
Sono in pochi a tener conto che si muove un po’ ogni giorno: sono coloro che vorrebbero che il tempo si arrestasse, cessasse di camminare, per vivere molto e molto di più. Sono l’opposto di coloro che innervosiscono, si affannano e quasi stanno male perchè una data giornata, la domenica per esempio che è giorno di riposo e di festa, una data ricorrenza è ancora lontana mentre la vorrebbero già
Božični prazniki in novo leto
(Nadaljevanje iz prve strani)
človeštvo doživelo polno naravnih nesreč, a še več v prometnih zvezah in drugih človeških iznajdbah. V Jugoslaviji so s ponosom in veseljem praznovali 20-letnico, odkar je bil 20. oktobra 1944 osvobojen Beograd, toda tudi oni so morali doživeti nove naravne katastrofe, zlasti velike poplave, ki so poplavile predvsem glavno mesto Hrvaške Zagreb.
Tudi v Italiji smo imeli razne naravne katastrofe, posebno hudo je bilo ob koncu leta v jeseni, ko je velik vihar zajel Sicilijo in je bilo tudi precej smrtnih žrtev. Mi pa smo v naši Furlanski Sloveniji doživeli v oktobrskem deževju precej škode na gruntih in na cestah.
Kot politični dogodek posebnega pomena je omeniti konferenco neangažiranih držav, t. j. držav, ki ne pripadajo ne zahodnemu ne vzhodnemu bloku; bila je v Kairu (Egipt). Udeležil se je je tudi predsednik Socialistične federativne republike maršal Tito. Prejšnja konferenca neangažiranih držav je bila na predlog maršala Tita v Beogradu.
Med pomembnimi dogodki je tudi ostavka predsednika italijanske republike Antonija Se-gnija iz zdravstvznih razlogov.
Naša božična in novoletna voščila
Toda pozabimo na slabe stvari preteklega leta in upajmo, da se bo Novo leto lepše izteklo.
Prav zato voščimo iz vsega srca in z odkrito dušo vse najbolje vsem ljudem v Furlanski Sloveniji in v Kanalski dolini, dalje vsem hribovskim ljudem v Karniji, ki žive isto življenje kot mi in končno vsem našim prijateljem.
Želimo, da bi naši ljudje prebili božične praznike v domačem krogu, a da bi se jim vse želje, ki jih bodo imeli v veseli družbi novega leta, uresničile v največji meri.
Spominjamo se seveda v naših voščilih prav posebno vseh tistih naših ljudi, ki morajo delati v emigraciji v raznih tujih državah. Tam jim sicer ni sile za vsakdanje življenje in prav gotovo ne trpijo pomanjkanja. A vendarle se morajo naši emigranti marsičesa odpovedati: odpovedati se morajo domače družbe, odpovedati se morajo tiste hrane in pijače, ki jim doma najbolj tekne. Prav zadovoljnih trenutkov nimajo kot doma, ker je zunaj prvo le delo, a vse drugo je bolj hladno, pusto življenje.
Velik del naših ljudi dela v emigraciji zato, da obstane. Tudi vsi mi v Furlanski Sloveniji, ki smo člani slovenske skupnosti, ki smo « Slovenji », moramo nimar gledati, da ohranimo, kar so nam naše matere in očetje, naši nonoti dali, da obdržimo, kar so oni imeli. In kaj so oni imeli? Imeli so skupaj svoj materini jezik od zibelke naprej, svojo zavest, da so v zgodovini « Slovenji » dosti pomenili v Beneški Republiki in v zadnjem stoletju Zedinjeni Italiji. Naši stari so nekaj na to dali, da so bili « Slovenji » nekaj posebnega v državi. A da povemo bolj fino in učeno: Oni naši očetje so skrbeli za svoj jezikovni, zgodovinski, moralni in tradicionalni pomen, ki nas je vse do zdaj Pokonci držal.
Voščimo vsem vesel božič in Srečno novo leto!
\AGBAPA VZTRAJNI VOLJI IH 1ACPMJ1J
Slovenski kulturni dom v Trstu dograjen
Ponovno zgrajeno, kar sta porušila sovraštvo in fašistični ogenj - Veličastna otvoritvena slovesnost Tudi generalni vladni komisar govoril o pravicah manjšine - V novem kulturnem domu gledališče, knjižnica in več dvoran - Pomenljive besede na pergameni vzidani v temelje leta 1957
V soboto 5 decembra 1964 so v Trstu v ulici Petronio slovesno odprli novi Slovenski kulturni dom. Otvoritve, ki jo je navdajalo značilno zvdu-šje, se je udeležilo lepo število javnosti, vidnih osebnosti in predstavnikov oblasti. Med njimi so bili predsednik deželnega sveta De Rinaldini, generalni vladni komisar dr. Mazza, jugoslovanski generalni konzul v Trstu Rudi Janhuba, župan Franzil, pokrajinski predsednik Delise, poslanca Belci in Bernetičeva, sen. Vidali, svetovalci in asesorji občinskih svetov in pokrajinskega sveta, predstavniki političnih strank /Sema za PCI, Pit-toni za PSI, Cesare za PSDI in Botte-ri za DC/ ter glavni gledališki inšpektor dr. Bombardieri.
Sredstva za zgraditev doma so prispevali: 500 milijonov lir italijanska vlada na podlagi določil Londonskega
sporazuma oktobra 1954, Slovenci v Italiji in v tujini ter jugoslovanski narodi.
Ob tej priložnosti se spominjamo, da je prejšnji Slovenski kulturni dom v Trstu, kakor tudi ostale manjše kulturne domove z bogatim kulturno vzgojnim življenjem', prenehal dejansko delovati v času, ko se je fašizem začenjal ukoreninjati. Kmalu po tem je to kulturno žarišče postalo plen fašističnih tolp, ki so ga končno zažgale.
Po zmagoviti narodnoosvobodilni vojni so si Slovenci začeli prizadevati za ponovno zgraditev po možnosti še lepšega doma. Dne 8 oktobra 1950 je dala Slovensko hrvatska prosvetna zveza pobudo za ustanovitev odbora, ki naj bi zbiral sredstva tako med Slovenci domačini in Jugoslovani, kakor tudi med tistini rojaki, ki so se
razkropili po svetu. Ta sredstva, katerim se je pridružil tudi prvi prispevek italijanske vlade, so ustvarila pogoje za gradnjo temeljev Slovenskega kulturnega doma na določenem terenu 1900 mq. površine. Bilo je 21 julija 1957, ko so v spomin na ta dogodek vzidali v temelje pergamentno spominsko listino z naslednjo vsebino:
« Kulturni dom, zgrajen v skladu z določili Londonskega sporazuma, s prostovoljnimi prispevki tržaških in ameriških Slovencev in s pomočjo jugoslovanskih narodov, naj služi tržaškim Slovencem v kulturne in vzgojne namene. Naj bo priča, da so pokopana sovraštva in razdori v preteklosti in da sta oba naroda v Trstu in na njegovem ozemlju usmerjena po poti medsebojnega spoštovanja ter
k novim ciljem kulturnega sodelovanja in miroljubnega sožitja ».
Ob otvoritveni slovesnosti je prvi spregovoril dr. Tončič, predsednik začasnega upravnega odbora kulturnega doma, za njim pa je povzel besedo generalni vladni komisar dežele dr. Mazza, ki je med drugim dejal:
«Zaželeno je, naj bo ta dom zdaj odprt vsem različnim strujam slovenske misli kot študijsko središče; vkljub njegovemu namenu poglabljati slovensko kulturo pa naj ne zanemari širiti poznavanja italijanske kulture preko njenih najbolj značilnih predstavnikov ».
Slovesnost bo zaradi svojega toplega vzdušja ostala v trajnem spominu vseh navzočih. Zaključil jo je z navdušenjem sprejet koncert Slovenske glasbene šole, ki je izvedla izbrane kompozicije slovenskih sklada-
,i.V irrr^-
Folokronika ob otvoritvi Kulturnega doma : 1) Dr. Mazza in dr. l ranzil v družbi slovenskih deklet v narodni noši ; 2) Orskester Glasbene Matice in pevski zbor “ Jacobus Gallus „ ; 2) Povabljene oblasti in osebnosti ; 4) Udeleženci slavnostne otvoritve
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiii
Blagovna izmenjava zelo hitro narašča
(Nadaljevanje iz prve strani)
govni obmejni promet med obema sosednima državama gladko razvijal in rasteh
V novembru letos so na razgovorih « Italijansko-ju-goslovanskega mešanega odbora » ustanovili « Jugoslo-vansko-italijanski mešani odbor za gospodarsko in tehnično sodelovanje », ki naj bi skrbel, da bi jugoslovanska in italijanska industrijska podjetja med seboj boljše sodelovala. Sicer že obstoja velikanska blagovna izmenjava med obema
•ržavama, saj je samo v letošnjih devetih mesecih Jugoslavija izvozila v Italijo za 30 milijard dinarjev blaga, Italija pa je v istem času izvozila v Jugoslavijo kar za 40 milijard lir. Letos je Jugoslavija dovolila, da je Italija uvozila več blaga kakor zadnji dve leti.
V Gorici, pri obmejnem prehodu Rdeča hiša, je pro-
met s tovornjaki največji na celotni italijansko-jugo-slovanski meji. Tam stalno prehaja mejo na stotine težkih kamjonov, ki spravljajo blago v Jugoslavijo ali pa od tam polne tovornjake surovin, gozdnih in poljskih pridelkov in drugo blago. Zdaj pa je tendenca na obeh straneh, da bi se povečal še promet z industrijskim blagom iz Jugoslavije, da bi bila blagovna izmenjava bolj stabilna in da bi bol) porastla.
« Primorje export » je v začetku svojega delovanja prepeljalo leta 1950 za več milijard lir blaga in tudi izvozilo je zelo dosti. V Sežani, Kopru in Umagu v Istri obstojajo še tri podjetja, ki se ukvarjajo s prevozom blaga med Italijo in Jugoslavijo, toda polovico poslov v smislu regionalnih sporazumov je opravilo velepodjetje « Primorje export », ki ima svoj glavni sedež v
Rožni dolini v Novi Gorici.
Vsak nov sporazum med Italijo in Jugoslavijo prinaša nove liberalizacije blagovne izmenjave. Letošnji novemberski sporazum vsebuje uvažanje svežega grozdja v Italijo, dalje slabših \in za izdelavo kisa, a iz jugoslovanske strani dovoljenje za razne industrijske artikle.
Zdaj si razna podjetja v obmejnem jugoslovanskem pasu in v Furlaniji ter Trstu in Gorici prizadevajo, da bi čim več izvažala v smislu regionalnega sporazuma za blagovni promet. Ko pa bo prišlo do industrijskega sodelovanja, bo možna izmenjava tudi z raznimi manjšimi podjetji, kakor so na primer čipke in galanterija ter razni drugi izdelki, ki jih izdelujejo v obmejnih krajih Bovec, Kobarid, Pod-melc, Cerkno, Tolmin, Idrija, Podbrdo, Anhovo, Nova Gorica, Jesenice, Bled, Se-
žana, Koper in drugje, s podjetji iz naše strani kot na primer iz Vidma, Gorice, Monfalcona, Krmina, Trsta in Pordenona. Tudi kmetijski pridelki jugoslovanskega obmejnega pasu bodo pri večjem tehničnem in in-dustriskem sodelovanju dobili preje dovoljenje za prost uvoz v Italijo. Furlanija, ki še ni toliko vključena v regionalna sporazuma za blagovni promet, bo s tehnično in industrijsko kooperacijo lažje prodrla na slovenski trg, kakor sta deloma do sedaj že dosegla Trst in Gorica.
Nova avtonomna dežela s posebnim statutom Furla-nija-Julijska krajina in pa Slovenija na drugi strani bi morala biti perspektiva prihodnje obmejne regionalne blagovne izmenjave v okviru velikega jugoslovansko-italijanskega splošnega trgovinskega sporazuma in industrijske kooperacije.
teljev Merkùja, Mirka in Vrabca.
Naj v glavnih obrisih orišemo funkcionalno, veličastno in lepo zgradbo kulturnega doma. Načrte je izdelal inž. arh. prof. Edo Mihevc z asistenti inž. arh. Olgo Rusanovo in Borisom Rozmanom, inž. Albertom Cambijem, inž. Ernestom Spillmannom iz Milana in prof. Ginom Sacerdote iz Torina.
Kulturni dom je visok pet nadstropij. Celotna prostornina meri 46.000 mc. Fasada je obrnjena na ulico Petronio in je obložena z marmorjem v višino štiridesetih metrov. Gledališčna dvorana s 500 sedeži in oder sta dvignjena /površina odra znaša 450 mq, ima vrtljivo ploskev v premeru 11 m./
Dom razpolaga tudi s številnimi prostornimi in vabljivimi dvoranami. Vhodni foyer meri 440 mq. Stene so obložene s ploščicami, okrašenimi z narodnimi motivi. Iz prvega nadstropja vodi stopnišče v pritlični foyer s površino 230 mq; nad njim visi lestenec iz muranskega stekla. Foyer galerije, ki meri 190 mq. je možno spremeniti v « galerijo za razstave ».
V zadnjem nadstropju se nahaja klub / 190 mq. /, kateremu je priključen bar. Dve leseni steni kluba krasijo umetniške figure v intarziji.
Celotna vizija stavbe vzbuja prijeten vtis, zlasti njene nežne, a tudi vitke in drzne linije. Občudovanja vredna je tudi oprema, še posebno sedeži v temno rdečem baržunu. Tla gledališča pokriva preproga iste barve. Dvorana je primerna tako za dramske kot za glasbene prireditve in je akustično izredno funkcionalna.
ti 0m
OKOLI PO NAŠIH VASEH IN ZASELKIH
Izredno slabe ekonomske razmere v vaseh nad Ahtnom
Cesta, ki vodi iz Maline v Subid in Prosnid, skoraj nevozna • Hribovske vasi se bodo čez par let popolnoma izpraznile zaradi masovne emigracije - Nihče se ne zanima za ta zanemarjeni slovenski predel ■ Ljudje iz Prosnida bi radi spadali pod občino Ahten, s katerim imajo prometne vezi in je
tudi njihovo trgovsko središče
Iz Nadiške
Ne bi mogli reči, da nas je pot slučajno zanesla v Prosnid, kajti v to vasico, ki leži visoko v hribih, je treba iti nalašč in tudi naprej ne vodi več nobena pot. šli smo v predvolilnem času, da bi videli kakšno je kaj razpoloženje in če se je v teh zadnjih časih kaj obrnilo na boljše. Pa je ostalo vse pri starem, to smo opazili že na prvi pogled, še predno smo prišli do vasi. Cesta, ki vodi iz Ahtna skozi Malino in Subid v Prosnid, je v strašno obupnem stanju. Do Maline je sicer asfaltirana, potem pa bog se usmili, tako je razrita kot presušen hudournik. Ne vemo kako more sploh voziti avtobus po njej. Sedajle na zimo jo bodo morali temeljito posuti s peskom, da bo ob deževnih dneh za silo vozna.
Takoj ko smo prišli v vas, se je zbrala okoli nas gruča mož. E-den od njih je stopil naprej in dejal smeje: « Ste sigurno spet čuli pravit, da nam delajo cesto, ki nas bo povezovala s Platišči in Tipano in ste morebit upali, da se boste vrnili lahko že po drugi strani domov ». Potem so nam začeli pripovedovati vsi hkrati, da jim pred vsakimi volitvami, in tako tudi sedaj, zgrade po pol kilometra ceste, a da bo potrebno še dosti volitev predno bo dodelana. Seveda vsakdo lahko razume, da je takšno početje smešno in da cesta ni drugega kot vabilo za glasove. To pot pa ne bi bila potrebna niti ta vaba, kajti v tipanski občini, kamor spada tudi Prosnid. so bile predstavljene samo dve liste in obe od krščanske demokracije (ena z znakom ščit in križ, druga pa pod oznako « direktni obdelovalci ») Ljudje na ta način niso i-meli nobene izbire, tudi napredno misleči so morali glasovati za krščanske demokrate, to je za vedno ene in iste ljudi.
Vas je bila skoraj prazna. V gostilni je sedelo pri kozarcu vina par starih, drugod po vasi je bilo pa vse tiho, še otrok ni bilo videti nikjer, čeprav je sonce sijalo kar toplo. Večina mladih je na delu v inozemstvu in pošiljajo domov zaslužek, da se morejo preživljati ostali člani družine, ki drže doma še hišo pokonci in rede par glav živine. V inozemstvu se zasluži kar dobro, saj primejo za najtežja dela in zato so si nekateri prihranili že kar čedne vsotice. Nekateri so si s prihranki kupili malo posestvo doli v Ahtnu, Nemah in drugih vasicah « pedemontane ». Kdor se enkrat izseli v inozemstvo zaradi dela, se redko kateri še povrne nazaj domov in zato preti vasi, nevarnost, da se polagoma popolnoma izprazni.
Pa poglejmo kaj je drugega novega v Prosnidu in kako se jim godi.
Skoraj verjeti nismo mogli, ko so nam povedali, da dajejo njihove krave le 250 litrov mleka na dan, katerega vozijo vsako jutro v mlekarno v Subid. Včasih je bila tukaj izredno dobro raz-
vita živinoreja in prosniški sir je bil zelo cenjen na trgu, sedaj pa goji vsaka hiša le po eno ali največ dve kravi, nekateri pa, kjer so doma samo stare žene, še tiste ne. Včasih so imeli v Prosnidu tudi dosti sena na prodajo, saj se tukaj okoli razprostirajo dobre senožeti. Ker ni delovnih moči pri hiši, ostajajo te nepoko-šene in zato jim tudi krma ne prinaša nobenih koristi, čeravno jo kmetje iz Furlanije dobro plačujejo in vedno po njej povprašujejo.
V vasi, ki ima več kot 100 hiš, imajo pet razredno osnovno šolo in otroški vrtec, a je na žalost v njej le 11 otrok (7 v osnovni šoli in 4 v vrtcu). Vsako jutro pa se odpelje v Ahten in od tod v Neme 9 otrok, ki obiskujejo nižjo srednjo šolo. Tem se morda obeta boljša bodočnost; z višjo izobrazbo bodo v svetu, kamor bodo gotovo odšli tudi ti, dobili lažje delo in boljši zaslužek.
Zadnja leta so brez dušnega pastirja, oziroma, hodi ob nedeljah in dvakrat čez teden maševat župnik iz Subida. Težko pa je to, da kljub dobri volji, ne obvlada slovenskega jezika in zato se starejši ljudje ne morejo pri njem izpovedat. Od časa da časa pride semkaj sicer breginjski duhovnik iz onega kraja meje, da ugodi nujnim potrebam, a to ni dovolj, ljudje si žele imeti svojega dušnega pastirja, ki bi se mogel z njimi pogovoriti še o-drugih zadevah po domače, saj so tako sami in odrezani proč od ostalega sveta.
Potožili so nam še, da nujno potrebujejo, da bi bil že enkrat popravljen Most čez Nadižo. Tu je obmejni blok, a mostiček, ki veže obe državi, je tako strašno slab, da so prepovedali voziti čezenj s težkimi vozili. Potreba po njem je pa ravno tam zelo velika, ker imajo ljudje onkraj meje svoje gozdove in senožeti.
Prosnijeni so še pred precej leti zaprosili, da bi se odcepili od sedanje občine in da bi se priključili k Ahtnu, kamor vodi
cesta in je tam tudi njihovo trgovsko in geografsko izhodišče. Prošnja še sedaj ni bila dokončno rešena in tako se zavlačuje tudi to pereče vprašanje, seveda na škodo Prosnijenov, ki morajo plačevati tipanski občini visoke davke, ta pa jih pušča vnemar povsod, še pri javnih delih pride Prosnid na vrsto vedno zadnji.
Jamrali so o še vsemogočem in nikjer ni kazalo nobenega upanja, da bi se moglo obrniti kaj na boljše. Kaj bo čez kakšno desetletje? Stari bodo pomrli, mladi se bodo izselili in tako bo vas ostala popolnoma prazna in zapuščena.
In vendar bi se mogla rešiti bednega pogina tudi ta vas, če bi kje v bližini, na primer v Ahtnu ali Fojdi postavili kakšno industrijo. Nihče ne hodi rad v tujino s trebuhom za kruhom, če bi imeli blizu doma kakršenkoli vif. dohodkov, bi ostali prav gotovo vsaj nekateri na domači zemlji: reden dohodek v tovarni, nekoliko pri kmetiji in bi se živelo. Izključno od pridelkov, kajti v vsej okolici ni niti enega industrijskega obrata, ki jih daje nerodovitna hribovska domačija, pa ni moč živeti, posebno ne v današnjih časih, ko stremi vse po napredku.
MALI OBMEJNI PROMET NOVEMBRA
Meseca novembra je bilo skozi obmejne prehode v Beneški Sloveniji 21.883 prehodov. Največ jih je bilo skozi štupco, kjer je blok prve kategorije; in sicer 17.340, medtem ko je bilo skozi ostale obmejne prehode takole gibanje: skozi Učjo 179, skozi Most na Nadiži (občina Tipana)
579, skozi Robedišče 1.444, skozi Polavo pri čeplatiščih 612, skozi Solarje pri Dreki 884, skozi most Klinac 440, skozi Mišček 339, skozi Boketo pri Topolovem 42, skozi Skale v občini Grmek pa 16.
Sv. Peter S
POPRAVILO VODOVODOV
Tehniki konzorcija Pojana so tale mesec popravili kar tri vodovode: onega v Subidu, u Špe-tru in u Brdci. Tako imajo te tri vasi zopet dovolj pitne vode.
V Lipi so te dni začeli tudi s sistemacijo odtočnih kanalov.
DARILO OTROŠKIM VRTCEM
«Cassa di Risparmio» iz Vidma je tudi letos potom svoje če-dadske podružnice priskočila na pomoč pri postavitvi jaslic v nekaterih otroških vrtcih in je v ta namen darovala 120.000 lir. Te vsote bodo deležni tile otroški vrtci: v Čedadu, Srednjah, Gorenjem Trbilju, Klodiču, Platcu, So-vodnjah, Matajurju, Tarčeti, v Gorjanih, Prestintu, Mažerolah in v Učji.
Demografsko gibanje
Meseca oktobra je bilo v špe-terski občini takole demografsko gibanje: rodilo se je osem otrok, umrle so tri osebe, porok je bilo pet, v občino se je priselilo pet oseb, izselilo se jih je pa tudi pet. Tako je štela občina koncem oktobre 2.692 prebivalcev.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Iz Kanalske doline
Postaja brzovlaka v Trbižu
Domačini, kakor tudi turistične ustanove, so z velikim veseljem sprejeli vest, da se bo brzo-vlak štev. 508, ki pripelje v Trbiž opolnoči, spet ustavljal v tem mestu ob nedeljah in praznikih začenši s 6. decembrom t. 1. Ta vlak bo posebno na roko delavcem iz Rablja in Bele peči, ki se ob nedeljah večer vračajo na svoja delovna mesta in ki se po navadi poslužujejo zadnjega vlaka.
Upati je, da bo ministrstvo za promet, ko bodo obravnavali mednarodne vozne rede, zopet uveljavilo vse že ukinjene po-
Vodovodi v Trpeču in Klenjah
Pretekli teden, ko so popravljali vodovod v Trpeču in Klenjah, ki se je pokvaril zaradi velikega pritiska, so ga tudi ojačali, tako da bo imel odslej tudi v poletnih mesecih, ko nastopi suša, vedno dovolj vode.
Čedad
Prosnid leži na sredi pobočja in se človeku zdi, da ponosno bedi nad usodo vasi. Ljudje so tu izredno veselega značaja čeprav je tudi tukaj emigracija izredno velika in je doma sila malo mladih ljudi. Geografsko gravitira na Ahten
staje, da tako ne bo pri tem trpel turizem v Kanalski dolini.
Nov otroški vrtec
Ministrstvo za javna dela je s sporazumon z ministstvom za šolstvo dodelilo naši občini 25 milijonov 200 tisoč lir za gradnjo novega otroškega vrtca ONAIRC, kajti staro poslopje je premajhno in tudi ne odgovarja higijen-skim razmeram.
BOŽIČNO DREVO ZA TRST
Očinska administracija je v imenu trbiškega prebivalstva podarila Trstu božično drevo, ki so ga postavili na trgu Unità, župan Franzil se je zahvalil za dobrodošlo darilo.
NATEČAJ ZA NAJLEPŠO IZLOŽBO
Turistično društvo v Trbižu je razpisalo n atečaj za naj lepše izložbeno okno ob božičnih praznikih. Prva nagrada bo znašala
50.000 lir, druga 30.000, tretja pa
20.000 lir.
ŽaAnice
Napeljava kanalizacije
V kratkem bodo začeli z napeljavo odtočnih kanalov tudi v naši vasi. Najprvo bodo uredili glavno arterijo od železniške postaje do hudournika Bartolo. Za ta dela je nakazanih 20 milijonov lir in jih bodo začeli izvajati na pomlad, v apalt pa jih bodo dali še letošnje leto.
Vsa Beneška Slovenija pod
čedadskimi karabinerji
Ker so ukinili čentsko karabi nersko « tenenzo », so teritoriji ki so spadali pod to območja prišli sedaj pod čedadsko kara-binersko jurisdikcijo. Tako spadajo sedaj pod čedadsko jurisdikcijo tele občine: Čedad, Ta-vorjana, Fojda, Povoletto, Prema-riacco, Remanzacco, Prapotno, Špeter, Sv. Lenart, Srednje, Dreka, Grmek, Podbonesec, Sovod-nje, čenta, Magnano in Riviera, Brdo v Terski dolini, Tipana, Neme in Ahten.
Nova avtobusna linija
Da bi prišli na roko študentoiU in nekaterim delavcem, ki hodijo v šlo ali na delo v Čedad, so vzpostavili novo krožno avtobusno linijo, ki gre skozi Prapotno in Dolenje, Corno di Rosazzo, S v. Ivan ob Nadiži, Manzano, But-trio, Premariacco in nato se vrne v Čedad. Avtobus vozi samo ob delavnikih z odhodom it Čedada ob 6,46; 9,45 in 17,50; v Čedad pa se vrne ob 7,55; 10,55 in ob 19 uri.
Ambulatorij za invalide zaprt
Mestna sekcija vojnih invali; dov sporoča, da bo zdravniški ambulatorij čez zimo zaprt. Kdor bi potreboval v tem času zdravniške pomoči, naj se obrne katerikoli dan, razen ob nedeljah na ambulatorij v via Giacinto Gallina na zdravnika Felice Za nuttini.
NAGRADE DELAVCEM
Družba «Italcementi», ki je dne 5. decembra t.l. proslavila stoletnico svojega obstoja, bo podelil za eno milijardo lir nagrad delavcem, ki so zaposleni pri tem podjetju več kot dvajset let. Nagrade bodo deležni tudi bivši usluŽ' benci, ki so šli v pokoj ta zadnji leta.
DEMOGRAFSKO GIBANJE
Meseca novembra je prebival stvo čedadske občine nekoliko na raslo, tako da šteje sedaj 11.039 ljudi. V novembru se je v Ceda du rodilo 22 otrok, umrlo je ° ljudi, v občino je prišlo stanova1 54 novih ljudi iz občine se je izselilo pa 33; poroke so bik štiri.
POSOJILO KONZORCIJU POJANA
Sporočeno je bilo, da je «Ca® sa Depositi e Prestiti» dala k0$ zorciju Pojana 55 milijonov 1* posojila. S tem denarjem boà° ojačili vodovodno mrežo v ok°' lici Čedada.
Fojda
POZDRAV ŽUPANA EMIGRANTOM
Novi župan geom. Roberto Ce' ledoni je poslal zo božične pr®\ nike vsem emigrantom fojdsk' občine in njihovim družinam ^ j ščila in pozdrave. Ob tej prikji jih je tudi povabil na «prazh emigrantov», ki se bo vršil v di dne 3. januarja.
IVAN	TRI	N	KO:
Ko sem imel med obema vojnama v Vidmu priliko, da od blizu spoznavam Trinka kot človeka ter kot pesnika in pisatelja, sem neprijetno občutil to, da so bili nekateri njegovi spisi iz prejšnjih dob težko dostopni in ljudstvu malo znani. Ta nevšečnost se je še stopnjevala po njegovi smrti, ko je postajala njegova živa beseda bolj in bolj potrebna slovenski javnosti, posebno Slovencem v Italiji in še bolj njegovim ožjim rojakom v Beneški ali Furlanski Sloveniji.
Trinkovi spisi v vezani in nevezani besedi sodijo med kulturno bogastvo Zahodnih Slovencev in imajo svoj pomen v zgodovini slovenskega slovstva in slovenskega jezika. Taka razmotri-vanja so nagnila Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo v Trstu, da je skušala pospešiti objavo Trinkovih spisov v priročni, najširšim slovenskim krogom dostopni obliki. Tako je nastala zbirka, ki podaja Slovencem, zlasti beneškim, na 314 straneh Trinkove «Poezije» iz leta 1897., venec mladinskih črtic «Naši paglavci» iz leta 1927 in osem drugih važnih spisov. Knjiga združuje tako vse, kar je Trinko pomembnega napisal in bo za daljšo do-ho predstavljala rojakom in svetu Zbrano delo tega najzahodnejšega slovenskega pesnika in pisatelja. Vključene so važnejše pesmi iz zapuščine, kolikor jih je izšlo v raznih letnikih «Trinkovega koledarja».
Trinkova poezija ima svoje osnove v pesnikovih življenjskih izkušnjah in razmerah. Slovstveno se oslanja na Stritarjevo in Gregorčičevo šolo ter njuno pesimistično gledanje na svet. Trinkova muza ljubi otožna občutja, njeno razmišljanje in modrovanje poganja iz pretežno žalostnih osebnih in občečloveških izkušenj in prehaja vča-sih v prepir z najvišjim bitjem, ki dopušča toliko razdorov, nesreč in krivic. Kakor je prišel Gregorčič do skrajno grenkega zaključka: «Človeka nikar!» tako se tudi Trinko obrača do najvišjega bitja s prošnjo: «Zemljanom bednim, Stvarnik, daj pokoja! Pesnik rad prikazuje mračne slike in Prizore iz slovenske preteklosti. Največ tolažbe mu prihaja iz globoke občutljivosti in dovzetnosti za lepote narave in iz njegove zavzetosti nad ve-ličastjo vesolja. Njegova krepka sati-ri6na žila ostro šiba, kar se mu zdi, da je na svetu narobe. Najbolj obsoja farizejske duše in najbolj zoprn mu te lik narodnega odpadnika, ki izdaja ntaterino besedo in onečašča samega sebe. V trenutkih zapuščenosti in osamelosti sredi tujega sveta se rad ozi-ra proti vzhodu k rodnim bratom in sestram, ki se neomajno trudijo za boljšo prihodnost svojega naroda. Iz takega navdušenja klije tudi v njem napoved lepših dni: «Alinola noč nam grobnega je spanja, slavjanski dan mogočno se naznanja». Dve razgibani pripovedni pesmi mu je navdihnila usoda mesta Ogleja.
Za mlajši rod Beneške ali Furlanske Slovenije so najbolj privlačni «Naši Paglavci» s črticami o skromnem in Preprostem, včasih pa tudi razgibanem [vi jen ju živahne mladine domače va-Sl• Razen paglavcev spoznavamo v teh
Za celotno osvetlitev Trinkove književniške tvornosti bi bilo treba objaviti kdaj tudi njegove italijanske spise
prisrčnih povesticah tudi očete in matere in vrsto vaščanov iz raznih družin. Pisatelj se pesniško zamika v nekdanje dni: «Vsakikrat ko se hote ali nehote zamisliš v mlada leta, se odpre pred teboj živo in čudovito pozori-šče, kjer gledaš vse, kar se ti je lepšega vtisnilo takrat v globino duše. In tako zopet zaživiš one zlate dni».
Obiskovalci Beneške ali Furlanske
Slovenije so se vselej radi ustavljali v Vidmu pri Ivanu Trinku, če so si želeli vesti in podatkov o jeziku, prebivalcih in razmerah v tej deželi. Ponovno je Trinko sam objavljal sestavke o njej in njenih posebnostih. Lepo je opisal zlasti Rezijo. Zbiral je narodne stvari in zabeležil marsikaj o vedomcih in o divjih ženah ali krivo-petah. Petru Podreki, ki ga je v mladosti iztrgal iz tujih mrež in ga pridobil za slovensko pisanje, je postavil lep spomenik s poglavjem o njegovem življenju.
Knjiga njegovih spisov ima namen, da širi zanimanje za pesniško in pisateljsko delo, ki je nastajalo v nenavadnih, težavnih razmerah delno v Trčmumi na skrajnem zahodnem robu slovenskega ozemlja, delno pa še dalje od skrajne meje v glavnem mestu Furlanije. Knjiga bi rada približala ljudstvu tega njegovega velikega in požrtvovalnega učitelja in vzgojitelja, ki se je oplajal ob lepotah in vrednotah svoje ožje domovine, ko je ustvarjal svoje umetnine v domači besedi, v glasbi in v risbi. Trinkova živa beseda naj spremlja njegovo ljudstvo na nadaljnji poti do ugodnejših prosvetnih razmer. Kakor se je Trinko sredi dušeče tujine z lastno močjo sam dokopal do svojega pravega bistva, tako naj njegov zgled kaže njegovim rojakom uspešno in varno pot navzgor in naprej.
Rojaki in bratje naj segajo po knjigi Trinkovih spisov v zavesti, da je v njej ves Trinko kot slovenski pesnik, slovenski pripovednik in slovenski znanstvenik.
ANDREJ BUDAL
Iz	Rez jonsk
doline
KOLIKO JE AVTOMOBILOV
Iz zadnje statistike je razvidno, da je v dolini Rezije kar 52 avtomobilov in 13 kamionov in furgonov. To pomeni, da pride eno vozilo na vsakih 40 ljudi.
NOV OBČINSKI TAJNIK
Na mesto prejšnjega občinskega tajnika Franca Grossija, ki se je hudo poškodoval pri avtomobilski nesreči in se še sedaj zdravi v videmski bolnici, je prišel Luigi Buonanni iz Erto Casso. Njegova prva naloga bo sklicati občinski svet, da bodo izvolili župana.
REZIJA - V huminsko bolnico so pripeljali v zelo resnem stanju 53 letno Ano Beltrame iz Ra-vence, ki je padla z lestve kakih tri metre globoko, ko je šla s košem po listje na senik. Zena si je pri padcu zlomila desno roko in dobila še več drugih poškodb po glavi, zaradi katerih je izgubila dosti krvi. V bolnici so jo sprejeli s pridržano prognozo.
Tavorjana
Gozdni požar
V bližini vasi Kosta je prišlo pretekli teden do gozdnega požara, katerega so pa na srečo hitro pogasili, ker so takoj prihiteli na kraj ognja domačini in vojaki in zadušili plamene, škoda ni zelo velika.
Cesta v Kanalut
Dela na cesti Tavorjana-Kana-lut, ki so jo asfaltirali in je dolga 2,5 km, so končana. Sedaj nameravajo cesto asfaltirati še naprej do Mažerol, za kar je država že nakazala 16 milijonov lir. Asfaltirali jo bodo prihodnjo pomlad, že sedaj pa bodo cesto popravili, eliminirali nekatere nevarne ovinke in zgradili podporne zidove.
TIP AN A - Sistemirali so prostor pred cerkvijo, kjer so dokončali z deli. Sedaj je potok
SREČNO-NOVO-LETO ŽELIJO
BUON ANNO AUGURANO
Gorgons ves pokrit, kar daje vasi lep videz in je tudi dovolj prostora za parkiranje in obračanje avtomobilov.
V Tipani so tudi ustanovili sekcijo « Državne zveze družin padlih in pogrešanih v vojni ». Prvi shod, kateremu je predsedovala pokrajinska predsednica in mati padlega partizana Maria Cristina Berghinz, so imeli meseca novembra.
SEDIGLA - Te dni so dali v apalt ojačenje vodovoda. Ob tej priliki bodo napeljali vodovod tudi v nekatere zaselke, ki so še danes brez njega.
FOJDA - Ministrstvo za javna dela je dodelilo občini 14 milijonov lir za popravilo cest. Z deli bodo pričeli v kratkem.
SV. LENART - V bolnico SO morali peljati 18 letnega Pia Vogriča iz škrutovega, ker se je z avtobilom zaletel v nek drog in se močno udaril v desno uho.
PODBONESEC - V bolnico je moral tudi 73 letni Emil Birtič, ker je padel in si poškodoval čelo. Ozdravil bo v 15 dneh.
NEME - V bolnici je umrl 80 letni Jakob Berrà iz Krnic, ki je dne 8. decembra padel v prepad v Tipani ob hudourniku Liskovac. Padel je kakih tri metre globoko in bi gotovo utonil, če se ne bi zapletel med vejevje. Pri padcu si je ubogi mož močno poškodoval glavo.
PRAPOTNO - Narciso Lesizza je imel zares srečo na lovu. V okolici Cale je ustrelil kar dva divja prašiča. Ljudje so zadovoljni, ker upajo, da so škodljivci vsaj za nekaj časa pregnani iz njiv.
SV. LENART - Farna cerkev bo v kratkem dobila nov zvon. Starega, ki je bil počen in zaradi tega ni lepo zvonil, so že odstranili in bodo iz njega ulili novega.
ŠPETER - Tudi letos so 50 letniki praznovali skupaj svoj rojstni dan. Zbrali so se v cerkvi sv. Kvirina in potem šli na prijeten izlet. Položili so tudi cvetje pred spomenik padlim v vojnah.
PRAPOTNO - Notranje ministrstvo je pooblastilo občino, da vzame 2 milijona 400 tisoč posojila za uravnovesit bilanco 1964.
Trgovsko podjetje
Vino Gorica
Nova Gorica
s svojimi založenimi kletmi in skladišči con i suoi ben forniti depositi di
Nova Gorica
Doremberg
Vipolze
Most Na Soci
■driia
se priporoča z raznimi alkoholnimi in brezalwoholnimi pijačami raccomanda le sue ottime bevande alcooliche e analcooliche
Kmetijska zadruga Koper
“čestita kmetijskim kooperantom in poslovnim prijateljem doseženim uspehom,,
OBRTNO GRADBENO PODJETJE KANAL OB SOČI
izdeluje VSE vrste cement- IMPRESA ARTIGIANALE COSTRUZIONI
NL».,Zi,.^°y.U.	.	produce tutti i tipi di prodotti di cemento :
m dÈ^adma nci A	Tubl- Fln«tfe, tutti 1 lavori di Arazzerla a
IN PECARSKA DELA	^
Časopisno založniško podjetje
»SOtA«
NOVA GORICA
Stanovanjska skupnost
TOLMIN
TOBAfNA TOVARNA LJUBLJANA
Enota Tolmin
TOLMIN
TOVARNA ČEVLJEV
« Jelen »
TOLMIN
PEKARIJA
“ KUK,,
KOBARID
Kmetijska zadruga
TOLMIN
Kmetijska zadruga
NOVA GORICA
Šempeter pri Gorici
FORNACI BERICHE m« u uteh» - vicem»
62
Rappiessotinti : Rag. M. MIROLO • Udi» • Viali Triuti, 90 - Telil. 57947
SREČNO novo leto želi j o
Tovarn» pletenin
LJUBLJANA - OBRAT KOBARID
Posočje
Iflt
Gradbeno podjetje
TOLMIN
Izvajamo vsa v gradbeno stroko spadajoča dela Za naročila se priporočamo
Lavori edili d’ogni genere
NOVA GORICA. C. IX. KORPURA 96
le filiali di
Nova Gorica
Tolmin
Ajdovščina
Postojna
Sežana
CIB
BO V
Industrijsko podjetje čipk in posteljne konfekcije
Industria dei merletti e dcH'abbigliamento del letto
Poslovno združenje kovinsko predelovalne in nekovinske industrije ter premogovnikov
tekna ■ iknpex
LJUBLJANA, Beethovnova 12
PRIMORJE EXPORT
Podjetje za promet biaga in storitev s tujno
K
s
vsem delovnim ljudem srečno in uspeha polno novo leto
1965 vošči
a tutti i lavoratori i piu’ affettuosi e fraterni auguri di un felice e prospero Anno Nuovo porge
(FERR1EP
Priporoča svoje izdelke
* *y.-yv.-.v.'
* * v* > * • * * A\
» » • » m
* « « « » «i
' > » ♦ » i > ■
KAV.V '» «%*»V
» « « ■ * »
.
NOVA GORICA JU608LAVIJA
impresa di trasporti e di scambi con l’estero
IZDELKI : žagani les smreke-jelke - resonančni - avionski les ■ vezane plošče za gradbeništvo vezani les - ladijski pod - opaži vseh vrst - stropne in stenske obloge - lamelirana gladka vrata strešne konstrukcije - panel plošče • sredice - lesna volna ■ lesne vrvi - lesna moka - lesna embalaža
LESNA INDUSTRIJA - INDUSTRIA DEL LEGNO
PRODOTTI : segati di abete - larice * legno speciale per 1' aviazione - intrecciati per 1' edilizia * pavimenti per le navi - porte laminate costruzione di tetti ■ panelli - lana di legno • corda di legno - farina di legno - imballaggio di legno
tovarna pohištva
Poleg sodobnega pohištva, kavčev in foteljev izdelujemo tudi priznano vzmetnico
JOUI v različnih tipih in dimenzijah
fabbrica mobili
Oltre a mobili modernissimi, divani e poltrone, mettiamo a disposizione della ns. speli, clientela il rinomato materasso a molle
JO«I in differenti tipi e dimensioni
ON-ANNO -AUGURANO
-m
?
JESENICE
feSENICE)
Kovinski cink Cinkova pločevina Cinkografske plošče jCin? ova žica Vinkovi protektorji Sinkovo belilo bromov galun želena galica Ka-hidrotulfit ^etalit
^a-silikofluorid ^a-sulfid pinksulfat I Svinčeni minij Litopon Pltramarin ^odra galica ^ščitno sredstvo « Cuprablau » ^uperfosfat
Zmožna sredstva za tekstil in usnje ^ganska barvila ^Veplena kislina 60 Bé veplena kislina 66 Bé
i
L’industria Chimico - metallurgica
“CINKARNA,,
di Celje (Slovenija)
Vi raccomanda i suoi prodotti
Zinco metallico Zinco laminato Lastre zincografiche Filati di zinco Protettori di zinco Biacca di zinco Allume di cromo Solfato di ferro Na-idrosolfuro Metallito Na-silicofluorido Na-solfuro Solfato di zinco Minio di piombo Litòpono Ultramarino Solfato di rame Preparato protettivo « Cuprablau » Superfosfato Preparati accessori per tessuti e pellami Colori organici Acido solforico 60 Bé Acido solforico 66 Bé
1 u jlj	0	Ia\
CELJE		
J Soško Gozdno Gospodarstvo
Tolmin
BRUNOV DREVORED, 11 - TELEFON 54,55 - SLOVENIJA - TOLMIN
KOLEKTIV SOŠKEGA GOZDARSKEGA GOSPODARSTVA z gozdnimi obrati v Ajdovščini, Idriji in Tolminu ter obratom za gozdne naprave in za gozdno mehanizacijo
AZIENDA FORESTALE DEEE’AETO ISONZO
con le Filiali di Ajdovščina, Idrija, Tolmino e con il cantiere per la costruzione di attrezzature per la meccanizzazione boschiva
£
USNJARSKI KOMBINAT
KONUS
SLOVENSKE KONJICE
Proizvajamo vse vrste usnja, modno usnjeno konfekcijo, gonsko jermenje, pikerije in ostale utenzilije za tekstilno industrijo, konit za čevljarsko industrijo, galanterijo in knjigovezništvo in vse vrste taninskih ekstraktov
MARIBOR - KEJŽARJEVA 13
(Fonderia di Maribor)
	IL J		
	m	E	
Priporočamo naše izdelke: vlečena medenina, odlitki barvnih kovin vodovodne, parne, sanitarne armature, razni odpreski in kovanci
Raccomandiamo i nostri prodotti : laminati di ottone, fusioni di metalli colorati, attrezzature per impianti sanitari ed a vapore, metalli battuti
Bo5
s svojo dolgoletno tradicijo in najsodobnejšo opremo proizvaja :
- verige za vse panoge industrije, transporta, široko potrošnjo, do najtežjih sidernih verig za opremo ladij
- opremo za pomorstvo, transport ter razne odkovke po naročilu
- celotni asortman vijakov do 12 mm
- posebno priporoča nakup visoko kvalitetnih snežnih verig
FABBRICA CATENE - LESCE PRESSO RLEB
Grazie alla sua lunghissima tradizione produttrice ed alle sue modernissime installazioni, produce :
- catene per tutti i rami dell' industria, dei trasporti e per i prodotti di largo consumo incluse le grossi*, sime catene di ancoraggio facenti parte deU’attrezzatura navale
TOVARNAVERIG - LESCE PRI BLEDU
— apparecchiature marittime per i trasporti nonché varie forgiate su ordinazione
completo assortimento di viti fino a 12 mm
in particolare è consigliabile 1 acquisto di catene da neve di primissima qualità
IZDELUJEMO ALUMINIJ:
Iz aluminija od 99 do 99,7% čistoče aluminij legure AlMg, AlMgSi, AlMgMn, Al Mg 2, 3, 5, AlBuMgPb in avtomatske legure,
in sicer pločevino, trakove in rondele profila za Nagonsko ter karoserijsko industrijo in za gradbeništvo
INDUSTRIJA METALNIH POLIZDELKOV - SLOVENSKA BISTRICA
LI B E LA	
	▼
A	
Novost! Kuhinjska tehtnica “DE L11XE,, Nezlomljiva - Nerjaveča - Higijenična - Garancija 2 leti
TOVARNA	TEHTN
MARIBORSKA CESTA 1 - JUGOSLAVIJA
Novità ! La bilancia per cucina “»E LENE,, - Infrangibile - Inossidabile - Igienica Garanzia 2 anni	FABBRICA	BILANCE; CELJE
NAJBOGATEJŠA	OBČINA
N ab or j et - Ovčja vas
Veliki dohodki, ki jih dobivajo od služnostnih pravic v gozdovih - Poskusi trbiške gozdne uprave, da bi odvzeli kmetom stare pravice še iz časa avstrijske vladavine - Potrebno je izboljšati živinorejo in zgraditi veliko zadružno mlekarno
Občina Naborjet-Ovčja vas (Malbor-ghetto-Valbruna) je ena najboljše stoječih občin na področju jurisdikcije u-stanove « Comunità Cantica », saj je njen dohodek znatno višji nego pri sosednih občinah in presega celo povprečje v videmski pokrajini.
Gospodarsko stanje v občini Naborjet-Ovčja vas temelji na tem, da je posestna lastnina boljše razdeljena in da imajo posestniki kmetij veliko oporo v gospodarskih dohodkih, ki jih dobivajo od služnostnih pravic v gozdovih.
Kdor bi hotel na lastno roko reševati problem služnostnih pravic, bi porušil ekonomsko ravnotežje in bi se nato znašli v istem obupnem stanju kakor so ljudje v drugih občinah « Comunità Cantiche » (Karnijske skupnosti). Ljudje ne bi mogli živeti samo od svojih posestev, vsi bi občutili, da ni več dohodkov iz služnostnih pravic in bi celo gospodarstvo padlo in bi bilo tudi v drugih sektorjih manj zaslužka. Ljudje bi bili prisiljeni na e-migracijo ter bi imeli isto situacijo kakor v drugih hribovskih občinah.
Prav je, da vsa javnost v videmski pokrajini podpira gozdne pravice kmečkega prebivalstva Kanalske doline proti birokratskim poskusom trbiške državne gozdne uprave. Gozdni interesenti iz Ukev naj bi bili za zgled kako je treba skupno braniti skupne pravice. Ukvani se niso strašili niti v časih najhujšega fašističnega pritiska ter so gnali svojo pravdo, svojo tožbo za svoje stoletne pravice do kasacije v Rimu in so zmagali. Zmagali so tudi proti avstrijskim gozdnim oblastem na Dunaju, ko so jim hotele odvzeti pravico na gozd onstran meje, v Ziljski dolini, in se uspešno borijo proti sedanjim mahinacijam trbiške gozdne direkcije ter so ugnali v kozji rog celo notranje ministrstvo v Rimu, ki je nasedlo domišljavosti gozdnih organov Kanalske doline.
Slovenski pregovori
Kak’ se koscu streže, tak’
mu kosa reže.
*
Kdor se staplja, se za britve lovi.
*
Mladim se smrt pripeti,
stari pa morajo umreti.
*
Kogar sršeni oblezejo, ga tudi piknejo.
*
Slabo seme nikdar ne zataji.
*
Spanje zaleže več kot žganje.
*
Bolje je sebi pepel zgrinjati, nek’ drugim zlato.
*
Dobro zrno kokoši doma pozobljejo, slabo pa veter daleč odnese.
*
Bolje biti nesrečen kot neumen.
♦
Bolje dajati nego jemati. *
Bol ji dober beg od boja slabega.
*
Brez denarja do šolarja, brez soli — domu.
*
Dober prijatelj — boljši ko denar.
*
Dvoje psov na kost eno, koljeta se med sebo.
*
Protje mlado, viti lahko. *
Dobremu vinu vehe ni treba.
*
Brez kvasa kruh ne shaja. *
Drag je kruh, kjer denarjev ni.
Dober je med, toda prstov ne sne j!
V občini Naborjet-Ovčja vas je treba pospešiti tudi živinorejo. Ustanoviti bi bilo potrebno selekcijski center za živino. Mnogi so tudi mišljenja, da bi bilo treba ustanoviti za vse vasi v Kanalski dolini eno samo veliko in moderno mlekarno, kakršno imajo v Bohinju in Kobaridu. Izboljšati je treba tudi pašnike in senožeti.
In končno je treba dati vsem trem narodnostim v občini: Italijanom, Slovencem in Nemcem enake jezikovne pravice, ker se bodo mogli le tako zbližati in skupno nastopati za interese skupnosti.
V občini Naborjet-Ovčja vas uživa 281 družin ali 70% vseh družin služnostne pravice (diritti di servitù) v de-manialnih gozdovih. Iz teh gozdov lahko domačini posekajo vsako leto 762 kubičnih metrov gradbenega lesa in 7.091 metrov drv in drugega lesa.
Ta les je po uradnih cenah trgovinske zbornice v Vidmu vreden 60.294.700 lir, kar pride 214.927 lir na vsako družino, ki ima to pravico.
Gre za starodavne pravice še iz časov stare Avstrije, ko so imeli služnostne pravice v gozdovih samo kmetje. Sedaj se pa okoli 40% interesentov ne ukvarja več s kmetijstvom, ker so prodali posestvo ali menjali zemljišče.
Tudi zemljiška lastnina je sedaj popolnoma drugačna kot je bila takrat, ko so nastale te uslužnosti.
Ekonomska korist, ki jo imajo interesenti s služnostnimi pravicami, je velika. Zato ima občina Naborjet-Ovčja vas od vseh drugih občin v Karnijski skupnosti največji dohodek. Razumljivo je torej, da interesenti, vsa občina, vsi ljudje tako branijo svoje starodavne pravice proti direkciji šumske uprave v Trbižu.
Šolstvo v naborjetski občini
Leta 1959-1960 so bile v občini štiri šole:
1. Ovčja vas: 12 dečkov in 19 deklic
2. Ukve:	28	dečkov in	35	deklic
3. Naborjet:	21	dečkov in	18	deklic
4. Lužnice:	7	dečkov in	6	deklic
skupno	68	78
Otroški vrtci
1. Naborjet: 26 otrok (11 dečkov in 15 deklic)
2. Ukve: 18 otrok (13 dečkov in 5 deklic)
Leta 1956 je občina zgradila novo šolo v Naborjetu s posojilom 18 milijonov lir.
Javna dela v naborjetski občini
Niso imeli delovnih centrov (cantieri di lavoro) za zaposlitev brezposelnih z izvrševanjem javnih del.
Na podlagi zakonov iz leta 1950 št. 647 in iz leta 1957 št. 635 pa so investirali v javnih delih na podlagi zakona iz 19 3 5
17.500.000	in na podlagi zakona iz 1957 pa 3.500.000 lir.
V smislu zakona o hribih (legge sulla montagna) št. 991 so izvedli javna in zasebna dela v vrednosti 31.331.376. Državni prispevek je znašal 14.256.555.
Naborjet pripada bazenu za gorsko bonifikacijo Gornji Ta-ljament-Bela» s svojimi 52.000 katastralnimi parcelami.
Karnijska skupnost je izdelala načrt o gospodarskih bonifikacijah hribovitega predela na-borjetske občine. Znesek te hribovske bonifikacije naborjetske občine znaša 1 milijardo 81 milijonov 121 tisoč lir.
%
Pogled na prikupno taa Ukve
Poravnajte Naročnino
Naš časopis, skromno tiskano glasilo, ki se trudi braniti pravice slovenskega ljudstva v Furlaniji, ne more računati na druga sredstva kot na tista, ki jih prispevajo čitatelji in prijatelji.
Zatorej računamo nanje in na njihovo solidarnost.
Poravnajte naročnino! Pridobite novih naročnikov! Širite list med vsemi
vašimi prijatelji doma in po svetu.
Cene naročnine na « MATAJUR » za leto 1965 so sledeče:
Celoletna . . Lir 1.000.
Polletna . . Lir 600
Vsoto nakažite na našo upravo v Vidmu, via Vittorio Veneto, 32 - telefon 33.46 ali pa na naš poštni tekoči račun št. 24/7418, naslovljen « MATAJUR » - Udine.
■»HI Illlllllllllllllllllillll Ulili MU Illllllllllllllllllllllllllll       M,| M11|||M11 m 111|||M1111||| m |i 1111| ||,, n m n || n |,| ||,, |
V SVETU liUlUH.iMOV
Koliko je emigrantov po svetu?
Od časa do časa je nujno sestaviti statistiko o tistih delavcih in delavkah, ki zapustijo Italijo in se napotijo v tujino iskat dela.
Po najnovejših podatkih se nahaja v raznih evropskih državah 2,41o.l81 Italijanov. Te podatke smo prejeli iz zunanjega ministrstva in so rezultat izračunov in vrednotenj italijanskih diplomatskih in konzularnih predstavništev.
Italijanski emigranti so po deželah razvrščeni takole: Belgija 208.358, Danska 1000, Francija 1,058.210, Nemčija 408.906, Velika Britanija 147.583, Luksenburg
20.000, Holandija 13.000, švedska
5.000, Švica 547.514.
Pripominjamo, da so navedene
številke približne, kajti vladni predstavniki v tujini večkrat niso v stanju nadzorovati velike emigrantske fluktuacije, zlasti ne na pol zakonite ali celo nezakonite.
V Švici, ki ima poleg Francije največje število emigrantov, so italijanski delavci razdeljeni po naslednjih strokovnih področjih:
rudarstvo 1.052, kmetijstvo 9.217, gozdarstvo in ribolov 1.427, živilska industrija 17.140, tekstilna industrija 28.922, konfekcija 35.869, usnjarstvo 3.639, papirna industrija 6.657, grafična industrija 3.199, kemična industrija 6.525, kovinska mehanika 91.698, urar-
stvo 8.280, kamnoseštvo in steklarstvo 12.456, predelava lesa in plutovine 18.293, gradbeništvo 159.442, hotelirstvo 36.021, gospodinjske usluge 8.553. Največ zaposlenih emigrantov je v kantonu ZUrich:	skoraj	devetdeset
tisoč.
  Minil   iiiiii.........................................................
Važno za emigrante
IZPRIČEVALA PRIDOBLJENA V INOZEMSTVI MORAJO BITI DVOJEZIČNA
Vedno več je slučajev, da začasni ali definitivni povratniki predstavljajo italijanskim šolskim, upravnim in drugim oblastem izpričevala, ki so si jih pridobili v tujih deželah in niso legalizirana od italijanskih konzularnih oblasti ali pa so legalizirana, a brez uradnega prevoda in izjave njihove vrednosti. Ker italijanske oblasti ne marajo sprejemati takšnih nepopolnih dokumentov, mora ministrstvo za zunanje zadeve te dokumente poslati pristojnim italijanskim
konzularnim oblastem, da jih te formalno dopolnijo in da se spozna njihova bistvena vrednost. To seveda povzroča zakasnitve pri vpisovanju šolarjev v italijanske šole, pri nameščanju odraslih na delo in drugje.
Zato je potrebno, da italijanski državljani v inozemstvu vedo, da morajo biti dokumenti (izpričevala in drugo) ne samo legalizirani, ampak morajo imeti tudi uradni prevod in izjavo njihove vrednosti v državi, kjer so bili izdani.
Ansambel •• Beneški fantje „
Bojak Anton Birtič
Med ansambli, ki žanjejo zadnje čase obilo uspehov, je brez dvoma «Ansambel Antona Birtiča - beneški fantje», katerega slišimo dostikrat tudi po valovih radia-Ljubljana. Naj spregovorimo danes par besed o tem ansamblu in o njegovem dirigentu, našem rojaku, popularnem harmonikarju Antonu Birtiču.
Rodil se je v Mečani pred 40 leti in je že v rani mladosti kazal nadarjenost za glasbo in zato so ga starši poslali po končani osnovni šoli k pouku har-
monike v Čedad, še kot mlad fant je pogostoma igral harmoniko po okoliških vaseh in ljudje so radi poslušali poskočne zvoke. To se rnu je pa tako dobro zdelo, da si je že takrat zadal cilj, da mora uspešno prodreti v svet glasbe. Čas je tekel naprej in nekega dne se je preselil v Ljubljano, kjer mu je bila dana možnost, da je dovršil gimnazijo in študiral glasbo.
Leta 1952 je ustanovil svoj glasbeni ansambel «beneški fantje», katerega vodi vsa leta do danes. Že od ustanovitve nastopa z njim na omrežju jugoslovanske radio-televizije. Javno pa gostuje z ansamblom že od leta 1954 in je do danes izvedel več tisoč uspelih javnih koncertov. Ob desetletnici obstoja leta 1962 je prvotni naziv ansambla dopolnil še z lastnim imenom, tako da se od tedaj glasi «Ansambel Antona Birtiča - beneški fantje».
V letošnjem novembru je ansambel gostoval tudi v bližnjih obmejnih krajih Jugoslavije, v Bovcu, Kobaridu, Tolminu, Kanalu ob Soči, Deskljah in drugje. Povsod so jih pričakale nabito polne dvorane poslušalcev, ki so z navdušenjem pozorno sprejemali pestri glasbeni spored.
Poleg prijetnega in izvirnega glasbenega razvedrila Birtič v marsikaterem kraju predstavi poslušalcem tudi svojo domovino-Beneško Slovenijo. Tako je njegova mirna, otožna, sentimentalna in globoka glasba pripomogla, da sta ime Beneška Slovenija in njena pesem postali nekaj simboličnega.
Birtič je za ansambel napisal mnogo glasbe in besedil.
Osnovni ton njegovih stvaritev je ljubezen do doma in do svojega naroda. Iz njih veje neugasljiv vir ljubezni do domače grude in iz ene v drugo pesem se prepleta čudovita lepota beneških planjav in dobrav, dolinic, hribov in vasic.
Močno je zastopana v njegovi poeziji tudi tenkočutna lirika nemirne, nesrečne in vedno razburkane duše, katera neprestano išče ravnotežje z bližnjo okolico in z zunanjim svetom.
Še ko je bil doma v Mečani, mu je prišla v kri domača slovenska in furlanska narodna glasba. Elementi dalmatinske in hrvatske narodne glasbe pa so prodrli v njegov notranji glasbeni svet potem, ko živi med jugoslovanskimi narodi in se udejstvuje v njihovem glasbenem življenju. Zato je stil njegovega glasbenega ustvarjanja neka združitev teh različnih glasbenih elementov.
Največje priznanje in uspehe so dosegle vedno lepe naše domače pesmi-' «Dolince beneške», «S kitaro po svetu», «Beri, beri», «Sem fantič od Čedada»; instrumentalna dela pa: «Guštinova polka», «Vigionu valzer», «Nediža», «Beneška polka» in druge.
V
M
Fantič od Čedada
Sem fantič doma od Čedada, Nediša se vije gloko, zlatorumeno nam sonce šari pod Matajurjem široko. Tolminski so bratje veseli, ob Soči so moje sestre, tja do Ljubljane naj pesem od-in naj pozdravi mi vse. [meva V Čedadu so tudi Furlani do Vidma, Trbiša in Trsta pesem furlanska in naša doni do Adrijanskega morja.
Do Zile in Save, do Drave ljudje smo slovenske krvi; pod Matajurjem je zibelka moja, kjer mama v zemlji teši.
----—  ----------------------- « MATAJUR »>
IZ DOMAČE	ZGODOVINE
SREČNO-NOVO-LETO ŽELIJO
BUONANNO AUGURANO
SLOVENCI OB KRNAHTI
NAD N JEM AMI
Slovenci so se za stalno naselili na ozemlje današnje Benečije od leta 600 do leta 700 po Kristusu. Med tem pa je Slovencem ob Nediži uspelo zgraditi si in ohraniti demokratično in neodvisno avtonomijo, v okviru Lan-darske in Mjerske Banke, so jo Slovenci nad Tarčetom (Tarcento) in Nje-mami (Nimis) ali tako zvani Terski Slovenci, zgubili takoj v začetku vsled nepovezanosti zasedenih dolin in hribov, ki jim niso nuditi skupnega središča.
Oni so torej bili popolnoma ločeni od Nediških Slovencev in gospodarsko odvisni od furlanskih ali mešanih središč Tarcenta, Njem in Fojde (Fae-dis). V zgodovinskih virih jih le zdaj pa zdaj srečamo v borbi proti svojim cerkvenim predstojnikom oziroma župnikom («plebanom») v Tarčetu, Nje-mah in F oj di, ki so jih versko zanemarjali ali jim vsiljevali laške duhovnike, katerin niso razumeli. V tej stoletni borbi za svoje duhovne potrebe in pravice, so navadno našli razumevanje in pravico le pri naj višjem predstojniku, oziroma pri Patriarhu v O-gleju.
Nepristranski in pošteni furlanski zgodovinar, sedaj umrli duhovnik Peter Bertolla, piše v brošurici «La Plebe Slava di Nimis», o Slovencih ob Kar-nahti, spadajočih pod Njemaški Ple-banat, takole:
«V hribih nad Njemami živi ljudstvo slovenskega pokolenja, četudi se sedaj, na južnih obronkih, že pozna vpliv furlanskega ljudstva in jezika.
Prvotni prebivalci teh hribov so bili preprosti ljudje, odrezani od ostalega svetà, ki so živeli v skromnih hšicah, razsvetljenih po ozkih oknicah, in pokritih s kamenitimi ploščami. Možje so nosili kratke hlače iz debelega volnenega sukna, preproste čevlje in široke klobuke.
Ženske so nosile črne «kiklje», na ledjih prepasane z belim pasom; bile so vajene tudi najtežjemu delu.
Pred XVI. stoletjem se sploh niso bavili s poljedelstvom in so živeli sko-ro izključno od živinoreje.
Ker je bilo njih življenje odvisno le od njih pašnikov, jih srečamo na. poti
v Benetke vsakikrat, ko so tarčejski ali njemaški farani skušali vriniti se na njih planine. Nekatere teh planin so bile last njihovih cerkvà, na primer planina «Pojac» je bila last cerkve v Vizontu (Chialminis) in v Viskorši (Monteaperta). Možjč Viskorkega županstva so do tal podrli hleve, ki so jih oni iz Brda (Lusevera) bili sezidali na planini «Starmac» in v Muzco-
vi dolini. Neprestano so branili svojo lastnino proti faranom iz Njem « luogo sempre fatale alle loro infelici contrade».
O tem ljudstvu bistrega razuma, ki je močno napredovalo in je svoje prvotne hišice spremenilo v udobne in zdrave hiše, bom navedel nekoliko zgodovinskih podatkov».
Njeme (Nimis)
Brez dvoma so Njeme (Nemus-Ne-mausium) bile že v rimski dobi in so imele morda že v prazgodovinskih časih svoje naslednike, kar potrjujejo tudi neke izkopanine iz leta 1860-1871. Na zvišenem mestu, na levi strani Kar-nahte, so Rimljani sezidali grad, iz katerega so straže opazovale gibanje sovražnikov, ter dajale sosedom znamenja, kakor optični telegraf. Ta grad je obstojal tudi v Longobardski dobi in je bil porušen šelč v 13tem stoletju.
Peter Bertolla piše v monografiji «La Pieve di Nimis», da je bila že v naj starejših časih, ki jih ni mogoče določiti, tam blizu sezidana prva ali mhtična cerkev, posvečena svetima mučenikoma Jervaziju in Protaziju in da je tam nastala prva župnija ali «Plebanatus», ki je obsegal vse ozemlje levo od Fojde do Tarčeta, in Belega potoka v Reziji. Na tem ozemlju so prebivali Slovenci in Furlani. «Pleba-nus» (župnik), je bil navadno tujec, ki je le tu pa tam obiskal svojo župnijo in je vršil duhovno pastirstvo po dveh vikarjih, od katerih je bil eden Slovenec in je stal pri matični cerkvi sv. Jervazija in Protazija, drugi pa Furlan in je stal pri cerkvi sv. Štefana, na desnem bregu Kamahte. Prvi je oskrboval slovenske vernike, drugi pa furlanske.
Ukinitev slovenskega vikariata v Njemah
«Okoli leta- 1590 je župnik (pleba-hus) Bernardin De Benedictis • da bi izboljšal svoje dohodke - svojevoljno Ukinil obà njemaška vikarjata: slovenskega in furlanskega.
Ker je bil mlad in je sam znal slovenski (rojen je bil v Hoji (Coia) pri Tarčetu), je hotel osebno oskrbovati tudi slovenski del Plebanata. Ker pa je stanoval v Ahtnu, se je sporazumel s kaplanom bratovščine «dei Battuti» v Njemah in ga imenoval za svojega po-jhočnika, četudi je ta znal samò furlanski. Zaman so se dvignila in ostro
protestirala njemaško in vsa slovenska županstva: on se je izgovarjal s tem, da ni zadostnih dohodkov in da Slovenci že dovolj razumejo furlanski jezik. Leta 1595 so se verniki dvignili proti temu župniku in so mu s silo zabranili, da ni odnesel Naj svetejšega iz cerkve sv. Jurija nad Torlanom. Umrl je leta 1609.
Naslednik je bil njegov vnuk Ivan De Benediktis, ki je takoj, ko je prevzel službo, poveril oskrbo slovenskih vasi furlanskim kaplanom v Njemah in Ahtnu, on pa se je sprehajal po svojih posestvih v Ra vozi.
Ko je leta 1626 prišel v Njeme na kanonično vizitacijo patrijarh Grima-ni in se je pleban zbal pritožb slovenskih vernikov, je previdno vložil proš-
njo za vzpostavitev novega slovenskega vikarjata nad Njemami. Ker pa so bila razen viškorškega, vsa druga županstva, z njemaškim vred, nasprotna in so zahtevala obnovitev starega slovenskega vikarjata v Njemah, ni bila njegova prošnja uslišana.
Ko je leta 1640 prišel v Njeme na kanonično vizitacijo patriarh Marko Grimani, je izvedel dz pritožb vernikov, da župnik De Benedictis ni vršil svojih dolžnosti in še posebno «da furlanski duhovniki niso skrbeli za slovenske bolnike in da kadar so bili prisiljeni h bolnikom, ker niso znali slovenski, so jim ukàzali moliti očenaš in zdravamarijo in potem so jim dali odvezo».
Postavitev novega slovenskega vikariata
«Ker je «pleban» De Benedictis videl, da se nad njegovo glavo zbirajo črni oblaki», je ponovil prošnjo iz leta 1626 za vzpostavitev novega slovenskega vikarjata nad Njemami. Kljub temu, da so se vsa slovenska županstva upirala, je dosegel, da je patri j arhov generalni vikar, upoštevajoč župnikove razloge, z dekretom z dné 9. decembra 1642 ustanovil nov slovenski vikarjat nad Njemami. S tem dekretom je bila dana slovenskim županstvom pravica, da si izberejo svojega vikarja in ga predstavijo Plebanu v potrdilo: da določijo vas, kjer naj bi bil sedež vikarjata in izberejo cerkev, v kateri naj bi se postavil krstni kamen in tabernakel: slovenskemu vikarju je bila dana jurisdikcija za delitev vseh zakramentov, razen zakramenta sv. zakona, ki naj bi bil rezerviran njemaškemu Plebanu. Protestirala so županstva, protestirali so verniki in zahtevali obnovitev slovenskega vikarjata v Njemah, pa nič ni pomagalo proti Patriarhovemu dekretu; počasi so se le morali udati novim razmeram.
Za sedež novega slovenskega vikarjata je bila izbrana vas Torlan ob vhodu v dolino Karnahte, ne daleč od Njem, zato ker je bil Torlan dostopen tudi za Černejo, ki je v dolini, vzhodno od Njem. Ker pa v Torlanu še ni bilo cerkve (slovenski vikar je moral hoditi maševat v bližnji Ro-mandol), se županstva niso mogla zediniti gledé določitve Vikarijske cerkve.
To težavno zadevo je izkoristilo Vi-škorsko županstvo, ki je ob priliki kanonične vizitacije patriarha Dijonizija Delfina, po svojih zastopnikih, prosilo patriarha, da bi povzdignil cerkev sv. Mihaela v Viškorši v kuracijsko cerkev.
Seveda je v to zadevo močno pihal njemaški pleban (župnik) z namenom, da bi pospešil neslogo v konzorciju slovenskih županstev. Prošnja ni bila uslišana. Ponovili so prošnjo leta 1708, potem ko so pritegnili še nekatere sosednje vasi in si poskrbeli odobritev tudi od Beneškega Senata; to pot so dosegli svoj namen. Leta 1710 je patriarh dovolil, da se v cerkvi sv. Mihaela postavi krstni kamen in leta 1711 še tabernakelj.
Vpostavitev kuracijske cerkve v Viškorši, ki je čez dve uri hoje od Tor-lana in štiri od Cemeje, je ustvarila nove težkoče za konzorcij komunov slovenskega vikarijata, z ozirom na rezidenco vikarja, za volitev istega, za njegovo vzdrževanje in za odnose med vikarjem in podrejenim kuratom v Viškorši. Viškorša se je skušala izviti iz konzorcija vikarjata, in nastal je
županstvi in med vikarjem v Torlanu in viškorškim kuratom, prepir, katerega bi bilo predolgo opisovati. Njemaški župniki ali plebani, so bili vedno na strani Viskorše proti sloven-kemu vikar j atu, ker le na ta način je bilo mogoče zlomiti stoletno slogo slovenskih vasi za obrambo svojih duhovnih pravic.
Da so njemaški plebani netili neslogo med slovenskimi verniki, nam potrjuje to, kar je pustil pisano v svoji «Avvisi ai successori» pleban Franc Zanuttini (pleb. od 1737-1771) (Bertolla: Note storiche, «Pieve di Nimis», str. 24):
«Naj pazi moj naslednik, da ne bo podpiral Slovencev nad Njemami proti Viškorškemu županstvu, ker je koristno za plebana, da jih drži nesložne, s tem da podpira Viškoršo, ker ako bodo složni, se bodo skušali ločiti od matične fare... dokler se bojo med seboj prepirali, bodo pustili v miru svojega poglavarja (župnika). Je dovolj da so povezani v kristjanski ljubezni».
Slovenski vikarjat v Torlanu je hiral skoraj do konca 19stega stoletja, četudi že v rokah furlanskih duhovnikov, imenovanih od njemaškega župnika. Dejansko je ta večni nasprotnik Slovencev, nastavljal v slovenske vasi laške duhovnike in tako je izginila iz cerkvà božja beseda v domačem jeziku, slovenski krščanski nauk, pesem in molitev. To posebno potem, ko so za Viškoršo, tudi druge vasi zahtevale lastnega kurata. Njemaški plebani pa so jim pošiljali večinoma laške kurate.
Kako globokovemi in goreči za božjo čast so bili Slovenci njemaškega plebanata, gotovo mnogo bolj kot njemaški pleban sam, nam priča dejstvo, da je že od starih časov vsaka vas ali podružnica v hribih, najela na svojo rokò in na svoje stroške kakega duhovnika iz Istre ali Dalmacije, da je bival v vasi in maševal v domači cerkvi. Take privatne duhovnike so imenovali «mašnike», ker so smeli le maševati in niso smeli deliti tudi zakramentov, ki so bili rezervirani le za Plebana in za njegovega vikarja. Na podlagi dekreta iz leta 1642 niso smeli «mašniki» podeliti niti sv. olja umirajočim vse do leta 1794. Se razume, da je v župniji, ki je bila velika kakor mala škofija, večina vernikov umrla brez sv olja.
Slovenske vasi, v katerih je oglejski arhidijakon vršil kanonišno vizitacijo med leti 1495-1503, spadajoče pod njemaški plebanat, so bile: Gorenja in Dolenja Cemeja, Tipana, Viškorša, Vi-zont, Melina, Subid, Platišča, Prosnid, Rekluž, Porčinj, Podklanec, Podrata,
dolg prepir med Viškoršo in ostalimi ^•Krnica, Brezje, Romandol, Torlan.
TOVARNA CEMENTA - FABBRICA CEMENTO
IZDELKI SALONIT:
KRIVINE
KANALIZACIJSKE CEVI VENTILACIJSKE CEVI VAZE ZA CVETJE KADI IN DRUGO TER NORMALNI IN VISOKO-VREDNI PORTLAND CEMENT
PRODOTTI SALONIT: CURVATURE
TUBI PER CANALIZZAZIONE TUBI PER VENTILAZIONE VASI PER FIORI VASCHE ED ALTRO CEMENTI PORTLAND NORMALI e FINISSIMI
Trgovinsko podjetje na debelo in drobno
Azienda commerciale all’ ingrosso e al minuto
/i/
ŠEMPETER PRI GORICI
VELETRGOVINA Z ŽIVILI IN RAZNIM INDUSTRIJSKIM BLAGOM Z VSEMI SVOJIMI POSLOVALNICAMI ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM SREČNO IN USPEŠNO
NOVO LETO 1965
NEGOZIO ALIMENTARI ED ALTRI OGGETTI INDUSTRIALI CON TUTTE LE SUE FILIALI AUGURA A TUTTI I LAVORATORI E AGLI AMICI D’AFFARI UN FELICE E PROSPEROSO
ANNO NUOVO 1965
Avtopromet
i
Sedež v : _ ^ K	,
Sede di:	TOLMIN
V Krnahtski dolini, tudi na ozemlju komuna Neme, je Črne ja, ki je ena najbolj zapuščenih vasi in morda tudi ena najstarejših, če upoštevamo znameniti « Čmejski rokopis », ki ga hranijo v čedadskem muzeju
v Gorenjska turistična	
zveza	
s svojimi turističnimi društvi želi vsem	Kranj
obiskovalcem privlačne Gorenjske srečno	
in uspehov polno novo leto 1965	
ANHOVO
JUGOSLAVIJA
S
p
zcltioacmtcuolz
Zlato jabolko
Nekoč sta živeli kraljica in njena svakinja in vsaka je imela hčerko. Kraljičina hčerka je bila lepa, ona druga pa ne. Ko je kraljičina hči že precej odrasla, je rekla nekega dne svoji teti:
« Ali me boste kaj kmalu pospremili, ko bom obiskala kralja, svojega brata? ».
«Kadar boš hotela», je odvrnila teta.
Prišel je čas njunega potovanja. Preden sta odšli, je vtanila kraljica, ki je znala čarati, svoji hčerki drobno zlato jabolko v rokav. Le-to bi ji takoj naznanilo, če bi ji otrok zašel v kakšno nevarnost. Teta si je dobila osla s tovornima košarama in posadila svojo nečakinjo v eno košaro, svojo hčerko pa v drugo. Potem so šli na pot.
Ko so bile že dokaj daleč, bi bila kraljičina hči rada stopila na tla, da bi pila iz studenca. Ko se je sklonila, ji je zdmilo zlato jabolko iz rokava in padlo v vodo. Dekletce ga je hotelo s paličico dobiti iz vode, pa ji ni uspelo.
« Hajd! » je zaklicala teta. « Podvizaj se! Misliš, da bomo čakali nate? ».
Tisti hip je reklo zlato jabolko:
« Ah, slišim, slišim! ».
« Kako? » je rekla teta. « Tvoja mati te sliši na takšno daljavo? Pridi, srček, ljubi moj otrok, pomagala ti bom, da boš spet zlezla na osla ».
Dve milji dalje je želela deklica spet stopiti z osla, da bi pila. Teta ji je prav nejevoljno dovolila.
« Pohiti! » ji je zaklicala. « Misliš, da hodim zato s teboj, da bom venomer samo tebe čakala? ».
« Ah, slišim, slišim! » je reklo zlato jabolko.
« Kako? » je rekla teta. « Tvoja mati te sliši na tolikšno daljavo? Pridi, ljubi moj otrok, pomagala ti bom, da boš spet zlezla na osla ».
Nekaj pozneje je hotelo dekletce spet na tla, ker jo je močno žejalo.
« Torej se boš res vso pot samo ustavljala? » ji je reKla teta prav slabe volje. Tisti hip je šepnilo jabolko prav po tihem:
« Ah, slišim, slišim! ».
« Ne bo več dolgo poslušala », si je mislila teta.
Ko niso bile več daleč od kraljeve graščine, je teta rekla dekletcu:
« Ce porečeš, da si kraljeva sestra, te umorim! ».
Kralj ji je prišel naproti.
« Dober dan, ljuba teta! ».
« Dober dan, ljubi nečak! ».
Kralj je venomer gledal lepšo od obeh dekletc.
« Dve čedni dekletci sta to », je rekel. «Katera od njiju je moja sestra?».
« Tale je », je rekla teta in pokazala svojo hčer.
« In onale tam? ».
« Tisto je moja hči », je odvrnila teta. « Dajte ji kakšno delo ».
« Oh, » je rekel kralj, « kakšno delo naj naložim otroku? »«.
« Če nimaš nič dela zanjo, se jutri spet vrnem ».
« Prav pa naj goske pase ».
Zvečer ni dala teta otroku nič jesti in moral se je v hlevu spraviti na bet-vo slame. Naslednje jutro mu je dala kos ječmenovega in ovsenega kruha, ki je bil suh kakor kresilna goba, in mu dodala strupa. Dekletce je odšlo s svojimi goskami in prišlo na trato.
« Pridite, goskice moje, pridite in pozobljite kruh, ki mi ga je teta dala za zajtrk. Zdaj sem že en dan pri svojem bratu kralju, pa nisem še jedla ne pila ».
Goskice niso pozobale hruha, čutile so pač, da je zastrupljen. Ko se je jelo večeriti, se je otrok umazal in premočen vrnil domov in odšel v hlev, kjer je legel k oslu. Teta je to opazila in rekla kralju, naj dà osla ubiti.
« Mar naj ubijem žival, ki prihaja od naših staršev? ».
« Če tega ne naredite, ne ostanem več tukaj ».
Kralj je torej dal osla ubiti in pribili so glavo na skednjèna vrata.
Medtem je bilo odšlo dekletce z go-skicami spet na trato. Teta ji je dala s seboj kos kruha, kakor prejšnji dan. Otrok je bil zelo potrt in se je skoraj gradil od lakote.
« Pridite, goskice moje, pridite in pozobljite kruh, ki so mi ga dali za
zajtrk s seboj, že dva dni sem pri svojem bratu kralju, pa nisem še jedla ne pila ».
Naslednji dan ji je dala teta spet kos ječmenovega in ovsenega kruha, ki je bila vanj zameslila slame in strupa. Spet je šla	s svojimi	goskica-
mi na trato. Kralj	pa se	je	skril	za
drevo, da bi prisluškoval, kaj bo govorila.
« Pridite, goskice	moje,	pridite,	in
pozobljite kruh, ki	so mi	ga	dali	za
zajtrk, že tri dni sem pri svojem bratu kralju pa nisem še jedla ne pila. Ah, ko bi moj brat kralj vedel, kako ravnajo z menoj! ».
« Ljuba moja », je vzkliknil kralj, «jaz sem tvoj brat! ».
Vzel jo je v naročje in jo odvedel v graščino. Nato je velel šestim možem, naj nalože grmado dračja, in na njej je dal sežgati svojo teto. Njena hči je postala mojškrica mlade kraljične in vsi so srečno skupaj živeli.
DOMISLICE
Dom je najlejši okvir, ki
obdaja najlepšo podobo —
srečno družinsko življenje. *
Dom je tisto, po čemer človek hrepeni, če ga nima, in za čemer žaluje, če ga je izgubil.
*
Dom lahko postane paradiž ali pekel. To je odvisno od tega, kako si ga človek oblikuje.
HUDOBNI TIGER
(Indijska basen)
Nekega dne je zagledal tiger dve kozici, ki sta se pasli ob robu džungle.
« Samo poglej te sladke male živalce, » si je mislil. « Prav takle zajtrk potrebujem ».
Neslišno se je plazil skozi visoko travo in zviška skočil na eno izmed kozic. Njena sestrica pa je ušla, glasno meketaje od strahu.
Star pelikan, ki je z bližnjega drevesa videl to kruto početje, je trepetal od jeze, a ni si upal reči niti besedice. Opazoval je kako je tiger odnesel kozo v džunglo. Mirno je občepel na veji in poslušal. čez nekaj časa je začul žalostno stokanje renčanje in zavijanje.
« Kaj slišim? » je dejal. « Stari
grešnik joka! Biti mora silno žalosten. Torej imajo tudi najpod-lejši med podlimi košček srca. Šel bom in govoril z njim. Morda se spreobrne in postane plemenit tiger ».
Poln upanja je dobri stari pelikan odletel v džunglo in res našel tigra vsega v solzah.
« Sram te bodi, » mu je dejal. « Le kako si mogel biti tako okruten. Pojedel si nežno stvarco, ki ti ni ničesar žalega storila. Ni čudno, da ti je sedaj žal. Kajne, da si nesrečen? »
« Buu, huu, » je zatulil tiger še močneje. « Ampak zakaj, le zakaj nisem zgrabil obeh? Kako z užitkom bi zdajle pojedel še drugo! »
llllllllii|i|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiimiiimiiimiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiililiiiiliiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiillliii„„iii
Med spanjem izgovarja mož neko žensko ime. Zjutraj ga žena vpraša:
« Kdo je to? »
« Oh, to je ime kobile, na katero bom stavil pri dirkah. » Zvečer. Mož se vrne domov in vpraša:
« Je kaj novega? »
« Nič, » odgovori žena, « le tvoja kobila te je telefonično dvakrat iskala ».
Bogat Amerikanec je nekoč za svojo družabno prireditev povabil tudi nekega škofa. Vse navzoče dame so bile zelo razgaljene in zato se je gostitelju zdelo umestno, da se zaradi teh zelo napadalnih oblek nekako opraviči. Toda škof ga je ljubeznivo pomiril:
« Nikar si, prosim, zaradi tega delajte skrbi, moji dragi. Saj sem bil vendar dolga leta misijonar v Afriki ».
Priletna tetka je prišla na o-bisk.
« Tetka, » jo je ogovoril petletni Markec, « ali imaš kaj otrok? » « Ne, moj dragec. »
« Tetka, kdaj jih boš pa kaj dobila? »
« Sploh jih ne bom dobila, Markec. »
« No, vidiš, » se nato Markec obme zmagoslavno k svoji sestrici, « kaj ti nisem rekel: tetka je samec. »
Dijak brzojavi materi:
« Padel sem, pripravi očeta ». Še isti dan prejme odgovor:
« Oče pripravljen, zdaj se pripravi ti ».
Avtomobilist: « Rad bi poravnal škodo za petelina, ki sem ga povozil ».
Gospodinja:	«	Lepo!	Pridite
vsako jutro ob štirih zakikirikat! ».
•••iiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaii>iiiiiiiiiiiisiiiMi>iaiiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiifaiiiiiiiaiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiigiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiivfliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiatiiiiiiiiaiiiiis
Ivan Trinilo
BOTER PETELIN IN NJEGOVA ZGODBA
Bilo je proti jutru in petelin je še spal pod neko streho, kar mu pade na glavo slamnato steblo, katerega je zdrl veter. Petelin se zbudi hudo prestrašen, srepo zakokodaka in zbeži po klancu. Sreča raco, ki ga vpraša: «Kam pa, kam tako hitro, boter petelin». — «Po svetu, po svetu!» odgovori petelin. «Bog pomagaj; Potres! Poslopja se rušijo, tramovi padajo!» Raca mu brž odvrne: «Pa grem še jaz z vami». — «Nu, le pojdite, pojdite!» jo povabi petelin.
Nekaj časa potujeta in srečata mačko. Mačka vpraša petelina: «Kam pa, kam tako hitro, boter petelin?» — «Po svetu, po svetu. Poslopja se rušijo, tramovi padajo», deje petelin. Mačka prestrašena vzklikne: «Ali naj grem tudi jaz z vami?» — «Nu le, pojdite, pojdite!» odvrne petelin.
In so šli in šli, dokler niso prišli do neke pastirske koče, pred katero je lenaril pes. Ko pes zagleda čudno družbo, skoči na noge, si otrese prah, lepo zavihne rep in vpraša: «Kam pa, kam tako hitro, boter petelin?».
Petelin je odgovoril kakor drugim in pes se jim je pridružil. Tako so šli naprej, srečali in pobrali so grede osla, potem vola in še nekaj druge drobne živine.
Potem so šli in šli. Že so bili zelo lačni, ker so ves dan bežali, in noč se je bližala, šli so skozi velik temen gozd vedno naprej, dokler ni postala že črna tema. Tedaj niso mogli več dalje, ustavili so se lačni, trudni in obupani. Petelin sfrfoli na visoko drevo in zagleda daleč majhno lučico. Ko je povedal tovarišem o luči, so se
vsi razveselili in se vsi skupaj odpravili proti onemu kraju. Tako so prišli k neki samotni hiši.
Petelin, ki je bil poglavar vse družbe, je rekel oslu: «Pristavi se k zidu pod okno in pes naj ti stopi na hrbet, da lepo pogleda, kaj in kako je v hiši».
Osel se je prislonil k zidu, pes mu je skočil na hrbet in, ko je pogledal skozi okno, je videl, da so bili ravnokar zvrnili polento ter se pripravljali k večerji. Polna hiša jih je bila in bili so razbojniki. Ko petelin to sliši, veselo poskoči in reče: «Dobro, dobro! Čakajte, vse bo naše! Živeli mi! živela naša koža! Ne poginemo še za lakoto! Poslušajte me zdaj: Jaz zletim na tole smreko, da vidim, kaj se bo godilo v tej hiši, vi pa se poskrijte tu in tam okoli hiše. Kadar bo pravi čas, zakikirikam na vse grlo in, ko me boste slišali, naj se vsak oglasi na najbolj gromki in srepi način».
Tako so storili. Petelin je zletel na smreko, ostala žival pa vsaka na svoj ogel.
Medtem so se razvrstili razbojniki okoli velike mize in začeli večerjati. Tedaj je petelin tako zakokodajskal, da bi se mu skoro grlo razpočilo. Ko so ga zaslišale druge živali, se je vsaka napela, da da svoj glas: osel zariga, vol zamuka, raca zagogota, mačka srepo zamijavka, pes zagrči in zalaja in vsaka druga stvar se oglasi po svoje. Tako nastane tako grozovit hrup okoli hiše, da se razbojniki silno prestrašijo, popuste večerjo, zbeže iz hiše in se poskrijejo daleč po gozdu.
Tačas pa so živali stopile v hišo, se najedle vsega dobrega in se lepo okrepčale. Potem so šle k počitku. Petelin je zletel v dimnik, mačka je počepnila na ognjišče, pes se je raztegnil pod mizo, raca se je spravila v čebrič, ki je bil napolnjen z vodo, osel se je zavalil na tla pri vratih, vol je polegnil nedaleč ob steni in vsaka druga žival si je izbrala svoj kotiček.
Ko so bile že vse pospale in se jim je že lepo sanjalo, se je pritihotapil eden razbojnikov k hiši in pokukal skozi okno, da vidi, kaj in kako je notri in če je še mogoče povečerjati. Ker je bilo vse temno in tiho,
rahlo odpre vrata in stopi naravnost k ognjišču, da zaneti ogenj. Ko se približa, zagleda kakor dva tleča oglja in začne hitro pihati vanje. Pa so bile le mačje oči. Mačka jezno skoči na noge in ga opraska. Hudo ga je zabolelo in nehote je vzdignil oči proti dimniku. Prav ta trenutek pa spusti petelin navzdol kokošnjak, ki mU oblati oči. Zato pohiti razbojnik k čebriču, da se umije.
Kar se zbudi raca, silno vztrepeče v vodi s perutmi in ga vsega oškropi. Popade za brisačo, da se obriše, pa ose, ki so se bile skrile k počitku med gube brisače, ga jezno napadejo in opikajo. Odskoči od brisače k mizi in stopi psu na rep. Pes ne bodi len — ga hitro popade za nogo in ga okolje. Prestrašen se vrže k vratom, pa se zaleti v osla, ki ga tako krepko brcne, da pade volu na glavo. Vol razsrjen ga kar z rogmi vrže skozi vrata. Tako obleži nesrečni razbojnik ves pobit pred hišo. Spravi se počasi na noge in odide proti tovarišem, ki so se že tudi vračali.
Videč ga tako prestrašenega in zdelanega so se mu začeli smejati in rogati On jim je rekel: «O, ne smejte se, prijatelji! Po meni je! Grozno sem kaznovan in tudi vam se bo tako godilo, če se vrnete v hišo. Ko setu stopil v hišo. sem hotel najprej zanetiti ogenj in začel sem pihati v žerjavico, pa mi neka spaka obličje razpraska; vzdignem kvišku oči, pa mi jih neki zlomek zalije z malto; hitim se umivat, pa me škrat, ki je čepel v čebriču, vsega oškropi, grem k brisači, da se obrišem-pa je bila vsa pretkana z iglami; skočim k mizi, pa me neka hudoba tako hudo brcne, da priletim samemu vragu na roge; ta me pa kar skozi vrata zabrusi. P°, nas je, vam pravim, po nas! Bežimo, da se nam še kaj hujšega ne zgodi! ».
Na te besede so se razbojniki vsi prestrašeni obf' nili, zbežali in se razpršili na vse kraje, da o njih uj bilo nikoli več slišati v naši deželi. Vse to pa zaradi botra petelina!
Živali pa so se napotile dalje po svetu.
eniDf
Obrtno podjetje za mizarstvo in embalažo
lloue perspektive Irmine na Tolminskem
Trgovsko podjetje “ TOLMINKA „ Tolmin ima štiri poslovne enote s 67 prodajalnami in organizacijsko enoto, upravo in skladišče. Posluje na celotnem območju tolminske občine in na delu gor iške. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. julija lani iz petih trgovskih podjetij na osnovi skrbnih priprav
Trgosko podjetje «TOLMINKA»
Tolmin izvaja eno prvih nalog, ki si I jih je zadalo, čimprejšnjo specializi-ranje svojih trgovskih lokalov. Uspeh tega prizadevanja je dejstvo, da so danes v Tolminu skoraj vse trgovine specializirane. Razumljivo je, da v trgovini, kjer je na razpolago vse vrste artiklov, človek pogosto ne more najti iskanega blaga. Poslovodja specializirane trgovine pa lažje zbere proizvode določene stroke in širi asortiman prodajnih artiklov. Danes so v Tolminu specializirane trgovine za elektroaparate oz. tehnične predmete, za metražno blago, konfekcijo in obutev, za pohištvo itd. Nova trgovina v Tolminu pa bo imela na izbiro vse vrste tekstilne konfekcije. Tudi imenovala se bo « Konfekcija ».
Pri specializaciji trgovin so pogosto ovira razpoložljivi prostori. Podjetje je za « Konfekcijo » prostore odkupilo in adaptiralo. S tem še ne bo letos v Tolminu specializacija izvedena. V Kobaridu, Mostu na Soči in Bovcu še ni opravljena specializacija, dokončno pa bo v prihodnosti, saj tudi tu naletijo na osnovni problem: prostore. Vendar lahko ugotovimo, da je uvajani sistem našel vsestranski pozitivni odziv. To toliko bolj, ker v glavnem nabavlja artikle iz tovaren ter tako odpade posrednik - grosist. Res, da je za tak način nabavljanja potrebno marsikaj. Kljub temu pa so danes uspehi podjetja do-
Trgovsha stanovanjska zgradba v Boren
Trgovina z jestvinami v Kobaridu
kaj boljši, napram tistim, ki so jih imela bivša podjetja pred združitvijo.
Trgovsko podjetje «TOLMINKA» stremi k nadaljnji specializaciji svoje Prodajne mreže. Predvsem pa teži k Izgradnji velike trgovske hiše v Tolminu. Objekt naj bi imel naj. manj loco m2 površin, zgrajen pa naj bi bil - z lastnimi skladi podjetja in z dodeljenimi krediti - v treh letih, torej do 1967. leta. S pridobitvijo nove trgovske hiše v Tolminu računajo, da bodo sedanje prostore zasedle trgovske dejavnosti, ki so sedaj še v neustreznih prostorih.
Vsestransko prizadevanje delovnega kolektiva « TOLMINKE » se izraža tudi v pregledih ustvarjenega bruto-prometa, še posebej, če ga primerjamo z brutoprometom preteklega časa, t. j. razdobja dejavnosti bivših podjetij pred združitvijo.
V lanskem prvem polletju so podjetja dosegla 728 milijonov bruto-prometa, letos pa je v istem obodb-ju podjetje ustvarilo 924 milijonov din brutoprometa. Lanska realizacija nalog je znašala 1 milijardo 640 milijonov, letos pa predvideva podjetje 2 milijardi 1‘00 milijonov dinarjev brutoprometa.
Pri prizadevanju, da bi podjetje organiziralo prodajno mrežo v čimve-čje zadovoljstvo potrošnikov, pa ne smemo mimo poslovnih enot, ki vsaka zase deluje po načelih samoupravljanja. Vsaka od štirih poslovnih enot - «Bistra» Most na Soči, «Jadranka» Tolmin, «Nadiža» Kobarid, «Turist» Bovec - posluje samostojno,
obračunava lastne dohodke, stroške itd., razpolaga z določenimi skladi, ima svoj delavski svet in upravni odbor. Naj pri tem omenimo, da bo letos podjetje odvedlo na sklade SO milijonov dinarjev, med tem ko jih je lani le 27,163.000 din oz. v I. polletju . pred združitvijo - 8 milijonov. In dalje ^ podjetje posluje skoraj z isto maržo kot prej oz. s povečano (1,33%), ves ostali uspeh pa je pripisati smotrnejši nabavi odnosno bolj. Šim pogojem nabave.
Za prihodnje želi podjetje v prvi vrsti izboljšati prodajno mrežo v naseljih, kjer še ni najboljša. To vsekakor ni samo obljuba, saj je podjetje v dobrem letu obstoja poleg ureditev v samem Tolminu, ki je investiralo nad 13 milijonov din, med drugim zgradilo novo trgovino v Srpenici, v Soči kupilo novo zgradbo, v Podmelcu poslovne prostore in stanovanje itd. To pa so končno le kolektivni uspehi podjetja, saj si vsaka poslovna enota posebej prizadeva k napredku na svojem območju, kot tudi k uresničitvi zamisli o izgradnji tolminske trgovske hiše, ki naj bi bila resnično funkcionalna in repre-zentačna za Tolminsko področje.
Kolektiv si prizadeva, da bi se začrtani _plan uresničil, vendar to lahko doseže, če bo razumevanje tudi od širše javnosti, še posebno pa gospodarskih organov.
TvhNtilna trgovina m prodajnim mtebjem v Bovcu
V
TOVARNA ^ VOLNENIHI ZDELKOV
»
PODBRDO - JUGOSLAVIJA
ZtLI SritCNU IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1965 VSEM DELOVNIM LJUDEM
AUGURA UN FELICE E PROSPERO ANNO NUOVO 1965 A TUTTI I LAVORATORI
vHr
«Živi nopr omet Gorica »
Nova Gorica
PROMET Z ŽIVINO, MESOM IN MESNIMI IZDELKI NA DEBELO IN DROBNO
COMMERCIO DI BESTIAME, CARNE E PRODOTTI Dl CARNE ALLTNGROSSO E AL MINUTO
Elektro- Gorica
ENOTA TOLMIN
NUDI VSE USLUŽNOSTNE STORITVE.
SERVIS OPRAVLJA VSA DELA STROKOVNO V POPOLNO ZADOVOLJSTVO NAROČNIKOV
OFFRE TUTTI I SERVIZI.
SERVIS ESEGUE TUTTI I LAVORI TECNICAMENTE A PIENA SODDISFAZIONE DEI SUOI CLIENTI
PODJETJE ZA PROIZVODNJO DROBNE INDUSTRIJSKE OPREME IN KOVINSKE GALANTERIJE
IMPRESA PRODUZIONE PICCOLI ARREDI INDUSTRIALI E OGGETTI DI METALLO
SVEČKE
'AVT0ELEKTR0
garancija brezhibnega delovanja motorja!
(kVN/C
Klavnica Tolmin
TOLMIN
PROIZVAJA PRVOVRSTNE LOD-NE, SHETLANDE IN VOLNENE ODEJE PRIZNANE KVALITETE IN TRADICIJE
Tjekstilna toimina ZAPUŽE p. BEGUNJE
NA GORENJSKEM
PRODUCE LODEN E SHETLAND Dl PRIMA QUALITÀ' E COPERTE Dl LANA Dl NOTA QUALITÀ’ TRADIZIONALE
čestita vsem poslovnim prijateljem in želi mnogo uspehov v novem letu
1005
Slovenska
Bistrica
Gradbeno remontno podjetje
BOVEC
sprejema naročila za vsa nova stavbena dela in razna popravila
Srečno novo leto želi j o
TRENTA
SREČNO
BUON-ANNO AUGURANO
ESUEB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P. A.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 180.000.000
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 TELEFON ŠT. 38*101 BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED
Podjetje za nakup in predelavo mleka
(pUmika
TOLMIN Sedež Kobarid
Impresa per il commercio e la lavorazione del latte
UOVA GORICA
GORICA
POSLOVNE ENOTE:
GORICA, KOPER, SEŽANA IN TOLMIN
ŽELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM SREČNO IN USPEHOV POLNO
NOVO LETO 1965
FILIALI:
GORICA, KOPER, SEŽANA E TOLMIN
AUGURA A TUTTA LA SUA CLIENTELA E AGLI AMICI D'AFFARI UN FELICE E PROSPEROSO ANNO NUOVO 1965
TOVARNA «TIK» KOBARID
Impresa industriale metallurgica
Per. Agr. TICOZZI FEDERICO
GORIZIA
GORICA
Piazza Vittorio 3 - Tel. 2302
IZDELUJE VSEH VRST ROČNIH IGEL IN IGEL ZA ŠIVALN STROJE, IGLE ZA OBRT IN TEI STILNO INDUSTRIJO, INJEKCIJSKE IGLE IN DRUGO KOVINSKO GALANTERIJO
PRODUCE TUTTI I TIPI Dl AGHI A MANO E PER MACCHINA DA CUCIRE, AGHI PER ARTIGIANATO E INDUSTRIA TESSILE, AGHI PER INIEZIONI E ALTRI OGGETTI DI METALLO
rA\*
Kovinsko Industrijsko podjetje
Tovarna pohištva «KRN»
KLA VŽE
z obrati BOVEC, KOBARID, CERKNO
FABBRICA MOBILI
folti
KLAVŽE
con le filiali a Bovec. Kobarid, Cerkno
NOVO LETO - BUON ANNO
IClin A ELEKTROMEHANIKA - TELEKOMUNIKACIJE 10Ull/V ELEKTRONIKA - AVTOMATIKA
MOTOFALCIATRICE
Concessionario di zona - Krajevni zastopnik
KOSILNICE
COSTRUZIONI
MOTOFALCIATRICI
ABBZATEGRASSO (Milano)
Industrie il. ZANUSiSM
hladilniki, televizorji, štedilniki, velike kuhinjske, pralne in hladilne naprave za hotele, kolektive
in revstavracije	ZELI
svojem cenjenim odjemalcem vesel božič in
Ì ti trk
želi veselo, uspehov polmo in srečno novo leto
porge i migliori auguri e formula i voti per un nuovo anno sereno prospero e felice
solari & c/udine*»
industria orologerie speciali e apparecchi elettromeccanici