St. 99.
V Trstu, v sredo 12. decembra 1883.
Tefeaj Vlir!^
Glasilo slcfVs kega političnega društva za Primorsko.
■ EDINOST« izhaja Škrat na teden vsafb trt in asket« o polnilne. Cena za vae leto je « gld., za polu leta S gld., za fietrt leta % pld. SO kr. — Posamuzn« številke ae dobivajo pri opravniltvu in ▼ trafikah v Tr»tt po & kr.. v flerlol in v Ajdevičlal prt 41 kr. - A flmcntnt, 'reklamacije in innerate prejema Opravaiitva »vla Zonta 5.«
Vel daviti ee pošiljajo Uredništva »vla Ttrreate« »Nuova Tipografia;* vimk mora biti frankiran. Rokopisi uro? posebna vrednosti s«i ne vračajo, — Inttrati (razne Trst« naznanila In poslanidt») s* zfiriiSunijo po pogodbi — prav ceni; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr.
Nova obrtnijska postava.
(Dalje.)
§. 119. Zbor zadruge je sestavljen iz vseh udov. kateri imajo pravico glasovanja. — V vsakem zboru zadruge pa mora biti oazočih nsij nanj 2 do največ 6 zastopnikov obrt. pomočnikov, katerim je prosto, da javijo 2 1 je in pritoibe pomočnikov, a oni zastopniki imajo le posvetovalen, in ne odločevalen glas.
S- 119. a. Obrtniki se kličejo v zbor ladruge prvikrat po obrtnijskej obiastniji, potem pa vedno le po predsedniku zadruge; vsak ud mora dobiti v roke vabilo za zbor, na katerem je naznanjen tudi dnevni red.
Redni občni zbor zadruge mora biti vsako leto vsaj enkrat; sklicati je treba izvame ini zbor, ako se to zdi potrebno
Sredsedrdku ali odboru, ali pa ako to terja strti del udov zadruge. V dotičnem pozivu mora biti naznanjen kraj in čas, v katerem bo občni zbor.
Vsak občni zbor ie treba naznaniti tudi zato odločenemu vladnemu komisarju, kateri ima paziti, da se vse vrSi v mejah postavnosti. Prvi občni zbor, pri katerem se ustanovi zadruga, vodi zastopnik obrt-nijske oblastnije; ko pa je enkrat izvoljen predsednik, potem je to dolžnost predsednika ali njegovega namestnika. Za sklepanje nu občnem zboru je treba, da ie nasoče ono Število udov, katero terjajo pravila zadruge. — Ako prvikrat ne pride skupaj sklepčno Število udov, treba je sklicati drugi občni zbor. na katerem se eklepa brez obzira na doSlo Število udov. Sklepi obveljajo z absolutno večino.
§ 119. b. V delokrog obfinega zbora zadruge spadaja te le zadeve:
a)	posvetovanje glede koristi zadruge in njenih udov in dotični sklepi;
b)	volitev predseduiStva in udov mirovne sodnije izmejobrtnikov, potem volitev o Ibora, pregledovalcev in zastopnikov pri občnem sboru oddelka za pod* poro bolnikov;
c)	pregledovanje in odobrenje računov in proračunov zadruge in določitev aneska, katerega morajo razmerno plačati udje za pokritje primanjkljaja k letnim troškom zadruge;
d)	določitve glede plačanega oBobia zadruge;
c) sklepi glede osnovanja in organizacij« pori § 114 imenovanih Sol in glede
Sreurejenja uže obstoječih podpornih dru-^tev^za bolnike v smislu te postave (§§. 121
0 sklepi glede učne dobe in skuSenj učencev;
g) sklepi o načelih, kako urediti za vode zadruge, da postanejo dobre učilnice, delalnice, po iporni ali gospodarski zavodi;
b) sklepi glede spremembe pravil in o Se drugih po pravilih zaznamovanih važnih zadevah;
i; razpolaganje premoženja zadruge , kate ro samo, kakor tudi obresti od njega se ne smejo rabiti za drugo nego za namene zadruge. Vse potrebne predloge pripravlja in predlaga vodstvo zadruge.
S- 119- c. Vodstvo zadruge je sestavljeno iz predsednika, njega namestnika in odbornikov zadruge. (Jdje vodstva se vol jo za 3 leta. po preteku katerih more vsak ud vodstva zopet izvoljen biti.
§. 119. d. Predsednika in njega namestnika voli občni zbor z absolutno večino nazočih udov. Ako ni večine za nobenega, rnora se vršiti ožja volitev mej dvema, katera sta pri volitvi vdobiia naj več tflasov. Pri enakosti glasov, bodisi za
Idreb	konefino vo,ltev> odločuje
oblaJtm^r predsednika niora PO1^^!
Predsednik, oziroma podpredsednik zastopa zadrugo na vzunaj, on vodi in nadzoruje društveno gospodarstvo in podpisuje vsa pisma zadruge.
X P'av»l'b zadruge se morejo predsedniku odmeriti Se posebni posli in pra-
§. 119. e. Odbor ima obstati iz nekega Števila obrtnikov; Število odbornikov in namestnikov odločuje v začetku zadruge oblastnija, potem pa. ko je zadruga n£e vstanovljena, vstanovljeno je to Število v pravilih.
Odbornike in namestnike volijo v zboru sami obrtniki (gospodarji) in sicer tiko, da Je v slučajih, ako je v eno zadrugo združenih po več rokodelstev, vsaka stroka primerno zastopana. Volitev se vrSi v zmislu g. U9. d. Ako ni mogoče izvršiti volitev v rednem občnem zboru, potem imenuje oblastnija dotične odbornike in namestnike.
Predsednik sklicuje odbornike v seje, katere vodi on ali njegov namestnik.
Pravila zadruge morejo imeti tudi določbo, ako in v kakej meri imajo biti v odboru zastopani tudi pomočniki.
§. 119. f. V področje vodstva zadruge spadajo vse tadeve, katere niso izrečno pridržane občnemu zboru, ali pa mirov-nej sodniji, oziroma v §§. 121 do 121. h. zaznamovanim organom.
%. 120. ObrtniSki pomočniki si morajo tudi ustanoviti svoj zbor in izvoliti si predsednika in odbornikov od dva do Sest za 8 leta. Delovanje ibora pomočnikov morajo določevati posebna pravila (§. 126), katera pravila se morajo predložiti vladi v potrjenje. — Volitev predsednika zbora pomočnikov je treba tudi predložiti vladi v potrditev. — Zbor pomoč^ nikov, v katerem Imajo glas vsi pomočniki onih mojstrov, ki so udje zadruge, skliče prvikrat obrtnijska gosposka, katera ima tudi pravico, da lehko v ta namen delegira kacesa uda županstva, oziroma magistrata, kesneje, ko uže veljajo pravila, pa sklicuje take zbore predsednik zbora pomočnikov na poziv predsednika zadruge. Pravica pomočnika k zastopanju svojih koristi in k volitvam vraznezastope ie omejena 1« na to, kolikor jim postava (g§. 119 in 120. a), oziroma pravila zadruge (§. 119 e), priznavajo teh pravic. Glede pravice glasovanja pomočnikov se ima ravnati v zmislu §. 118.
Pomočniki, ki so uže 6 tednov brez dela, ne smejo se vćeleŽiti zbora pomočnikov in ne smejo niti izvrševati onih druStvenih poslov, kateri so jim bili izročeni po zadrugi, oziroma zboru pomočnikov. Vodstvo zadruge ima pravico, da odpošlje v zbor pomočnikov 2 do 6 gospodarjev (pravih udov zadruge), a ti imajo le posvetovalni, pa ne odločevalni glas v zboru.
Vsak zbor pomočnikov je treba poprej naznaniti vodstvu zadruge in obrtnijskej obiastniji, kntera zadnja more poslati na zbor komisarja. V delokrog zbora pomočnikov spada:
a). Obravnavanje o koristih pomočnikov spadajočib k zadrugi, kolikor te ko-risfi ne nasprotujejo namenom zadruge
(S- 1*4).
b) Volitev udov mirovne sodnije (§. 192); volitev vodstva presledovalcev In eventualno zastopnikov pri občnem zboru podpornega druStva (denarnice za bolnike) iz s rede pomočnikov (g. 121. t).
c) Volitev zastopnikov izn^j pomoč-nlkov, katerim gre opravljati posjf v zboru zadruge v zmhlti §. 119, odstavek 2. potem volitev predsednika in odbora za skupino pomočnikov.
(Dalje prihodnjič.)
Politični pregled..
Notranje dežele.
Poslanske j zbornici dr lavnega zbora je 7. t. m. vlada predložila zakonski načrt zastran dotatnega kredita za grajenje postranskih črt gališke poprečne železnice in zastran daljnega obstoja izvenrednih sodišč v Dalmaciji. Dr. Kopp je protestiral zoper volitve poslancev Bodenfeld in Lutzow
tor predlagal, naj se ta stvar izroči poverjeniškemu odseku ali njegov predlog je zbornica zavrgla z 144 glasovi proti 127.
Na interpelacijo, zakaj je vlada meseca aprila prepovedala nek ljudski shod na Dunaji, odgovoril jo grof Taaffe, da se je gosposka ravnala strogo po zakonu. Potom so se sprejele vladne predloge v prvem branji. Poslanec Grocholskj je predlagal, naj se načrt o zavarovanji zoper ponesrečenje izroči obrtniškemu odseku. Poslanec Neuwirth je grajal ta načrt, Steinbach pa ga zagovarjal; naposled je bil sprejet Grrocholskijev predlog.
Zastran vdrlavljenja Rudolfov e ieletnice seje vlada dogovorila« upravnim svetom te ieletnice, dotična pogodba se te dni podpiSe.
V	gosposkej zbornici ogerskega drlavnega zbora se je začela 10. t. m. debata o civilnem zakonu. Pokne-ženi primas Simor, vrhovni Škof Hay-nald, škof Schlauch, vrhovni Škof SamasBa in grof Jurij Apponyi so govorili zoper postavo, zanjo pa baron Vay, baron Kosner in pravosodnji minister. Včeraj pa je zbornica z 109 glasovi proti 103 zavrgla ministersko predlogo i s tem ministerstvu dala nezaupnice, katera utegne sedanjo vlado primorati, da odstopi.
Hrvatski ban in načelnik sabora sta se dogovorila, da se sabor skliče na 17. dan meseca decembra. Tega zbora se prvikrat vdeleže tudi pokrajinski poslanci.
Vnanje dežele.
Glas je počil, d;* neniŠhi cesarjevič pojde tudi v Rim in da obišče papeža.
«Agenzia Stefani» potrjuje, da pride nemški cesarjevič 17. ali 18. t. m. v Rim, ali pristavlja, da najprej obišče italijanskega kralja in potem morebiti tudi papeža. Po zadnjih poročilih pa je nemški poslanec pri papežu, uženaznanilvatikanu dohod cesarjeviča.
V	Belgradu so bili po stojnej sodoi obsojeni udje radikalnega osrednjega odbora, in sicer: Teodorovič in Milosevid k smrti, Fandanovič v osemletno, Paja Mihajlovid v petletno ječo. Kralj je pomilostil k smrti obsojenega voditelja radikalcev v desetletno ječo.
Francoska poslanska zbornica je v seji 10. t. m. z veliko večino dovolila kredit za vojno v Tonkiuu. Ferry je v zbornici rekel, da so bila brevspešna vsa sredstva in prizadevanja za spravo s kitajsko vlado, ker ta se svojim zahtevanjem vedno dalje sega. Kitajski poslanec Tseng je zahteval, da francoski vojaki ne smejo zasesti mest Sontay in Bacninh, temu zahtevanju pa se ne more ustreči, ker bi bilo sramotno francoskemu narodu. Iz te izjave se vidi, da je vojna neizogibljiva ; prav za prav se je vojna
uže začela; 3. decembra so hoteli Anamiti in Kitajci po noči napasti francosko posadko v llaiphongu, a ta jih je prenaglila ; napala jih je sama in razgnala; 50 mrtvih in 100 ranjenih Anamitov in Kitajcev je obležalo na jiestu.
Francosko vojno brodovje se vozi ob vshodnem bregu otoka Madagaskar ter rufii sela tako imenovanih Ho-vas, ker je z njimi v razporu.
V	ivicarskej zvetnej skupščini v Bernu je bil 7. t. m. izvoljen Weltif liberalec, načelnikom zvezne drŽave, Schenk, radikalec, pa njegovim namestnikom.
O krivem proroku pifie avstrijski misijonar Palm Dichtl to-le: Pri-dobitnik Kordofana ima okoli 40 let, ima krepko naturo in kupreno rudeči obraz. Nedavno k njemu poslan emisar ga je našel v Abi, kder je bilo krog njega 500 do 600 njegovih pri— staSev, vsi so bili nagi, imeli so železne opasnike krog života in široke meče v rokah. Mahdi je sedel sredi mej njimi na vzvišenem sedežu in v desnici držal proroško palico. Na treh znamenjih Je spoznal, da se je Egipt izneveril Islamu; ta znamenja so: 1) da kristijanom dovoljuje zidanje lastnih cerkev; 2) da jim varstvo daje, 3) da vlada davke pobira.
Krivi prorok je 5. t. m. zopet učinil pri Svak i mu pet sotnij egiptovskih vojakov. — Angležka vlada se uže pripravlja na vojno zoper krivega proroka. Pred Bombaj je prišlo več angleških ladij, ki pripeljć nekoliko otdelkov indiške vojske v Svakim.
Uničenje egiptovskih vojakov pred Svakimom provzročilo je v Egiptu velik strah, ker so bili ti elita angleške vojske. Bati se je, da zveza mej Egiptom in Baker pašo ni več mogoča. V ileželi Senaar je počil upor. Avstrijski generalni konzul v Kahiri je konzulu v Kartumu ukazal, naj naroči misijonarjem, avstrijskim podanikom in varovancem da deželo nemudoma zapustć.
V	Hongkongu je kitajsko prebivalstvo razrušilo krščansko cerkev; vojaki so razsajalce razgnali in 200 mož pustili za varstvo razvaljene cerkve. Iz tega in mnogo druzih dogo-deb se vidi, da so Kitajci na Evropce jako razljuteni in to utegne imeti ozbiljne nastopke, ki so zdaj še ne morajo proračunati.
Kitajska vlada je japonskej predlagala zvezo obeh držav v vojni zoper Francoze; japonska vlada tega predloga sicer in sprejela, ali zagotovila je, da prepove francoskim Hadi— jam jemati živež in oglje v japonskih lukan.
Dopisi.
Mrče« 1. decembra. Dne 26. vsacega meseca je somenj v Divači in dOBti in debelih volov na trg priženejo. To dobro vedo tržaški in pulj-
EDI
N O 8 T.
g
ki trgovci in mesarji, jato se pa tukaj veliko živine, posebno vol, po visokih četi ih proda, ker tukaj se isterska Železnica veie z jufno železnico.
V zadnjem sornnju je neki trgovec več vol v Divači kupil in jih svoji in gonjačem izročil, da jih v tržaško Klalnico skoz Lolcvo ženejo; po nesreči se jim pa en vol pri Lokvi poplaši, odtrga in nazaj proti Divači dirja; ker pa je bil vol iz £ožane doma, tekel je proti Sežani na st tri dom. Pri Mrčah pa ga sreča poštni vlak št. 7 proti osmej uri zvečer. Ker pa d ži tukaj železnica tik skladovne ceste, prisopihal je hlapon in z svojimi ognjenimi očmi vola oslepit in prestrašil, da je skočil kar pred hlapon, ki mu je naglo i "bra potrl in ga pred soboj po tiru okoli iO metrov daleč valil.
Mašinist je vlak ustavil, da so vola i2pod hlapona izvlekli in na stran v gra-hm vrgli; druga nesreča se pri vlaku ni pripetila. Sreča je bila, da je Šel vlak iz Sežane navkreber, ker tu je velik ovink, da ne more vlak tako hitro voziti. Bog ne daj, da hi bil prišel vol pod brzovlak, ki je tri četrt ure pozneje od Divače pri -frčal, ker železnica visi, lahko bi se bilo pripetilo, da bi bil iz tira skočil, in nesreča bi bila skoraj gotova.
Na omenjenem mestu pa se ni zdaj prvikrat pripetila nezgoda, ampak to je uže peta, ker na tem mestu ni železnica nrav Čisto nič zagrnjena, tako, da lahko v^aka živina, in še ot'oci, ki iz Mrč v Šalo hodijo, pod vlak pridejo.
Ker pa drži železnica od Divače do Sežane večidel tik skladovne ceste, čez polje in travnike in v več krajih ni prav n č ograjena, naj bi tedaj gospodje dolični županje s porazumljen jem c. k. glavarstva v Sežani od vodstva južne železnice nemudoma tirjali, da se na nevarnib krajin železnica zagradi, da se ne bodo take nesreče ponavljale.
Ko pa je omenjeni tržaški trgovec mrtvega vola pregledal in je videl, da ni več zanj, ker je bil ves strt, izročil ga je nekim tukajšnjim možakom, naj ga o I z leznice odstranijo in porabijo, kakor hote. Vsied tega so se v Mrčah nekateri vaščani prav ceno z volovskim mesom gostili, in za kožo so še zraven kozarec sladke brŽanke popili.
Ik Lokavca 1. decembra.
Gospodje Čevljarji tržaškega mesta; žalujte i plakajte? smrt Vam je pobrala vernega družeta i starega prijatelja, neza-soDtoženega Antona Slokarja, po domače »Tomca« iz Lokavca.
Včeraj opoludne, ko je ura dvanajst odbila v stolpu sv. Lovrenca, — ko je cerkvenikov Tonče potegnol za debelo zvonovo vrv, da petkov poludne odzvoni — potrka smrt, »ta neizprosljiva i neobo-tavljiva« — na izbino ouenice, kder je 74. letni Tomec uže 14 dni bolan ležal, pa mu nekako poivŽavo reče: »A.j Tomec moji nič se ne boj! le precej pojdi z menoj!« In Šla sta, zmiraj bolj uruo in naglo kakor misel čez Čavensko goro, gori visoko v neznane i nezmerne kraje, kamer ne doseže nobena še tako dolga bukova preklja.
K malu potem so lokavski zvonovi »vsi trije« kaj turobno i pretresljivo zapeli ; kakor bi hoteli od same tuge reči: Ob Tonče, ta dober in »galant«, prosimo le milosti, vsaj danes ne vlači nas tako inočno za dolge repove. Solnce je bledo posijalo črez stomaiki Ćaven i otliško Goro. Ptički, jesenski i zimski, drobno so začiv-kali in zaŽvrgoleli o t satne srčne žalosti. Cvetice pozne martinike so pobesile svoj" glavice do tal, kakor bi hotele zalivati suha tla z drobnimi solzicami. A. Vi prijatelji tržaški i drugi: ko hodete ovo tužno vest čitali v »Edinosti« sobotnej, ležal bode naš Tomec uže v krsti doli na zelenem pokopališči, zasut z rahlo i hladno žemljico v globokej krtovej deželi pod lokavUo vasjo.
Pokojni je bil original. Lahko bi se bil nosil oblečen po svojem kopitarskem stanu, a hotel ni; rajši je bil slabo odev-Jjen. Preskrben je bil prav dobro do smrti v poštenej hiši, vendar je zmiraj stavil na loterijo, nadejoč se, da š- pred smrtjo zadene nekaj stotakov v njej; a zadel ni nič. Začetkoma se je bavi] s čevljarstvom, pozneje pa se poprijel kopitarslva. Blizu 'Jo let je kopita zdelaval ter je čez Kras v Trst na prodaj znašal. Pravil mi je, da i>iva v Trstu mnogo slovanskih čevljarjev, pa potožil, da je rnej njimi tudi nekaj re-negatov, s kojimi je im» I pri kopitih najslabšo kupčijo. Slovan je bil oi nog <io glave. Poprej je prebiral slovenske liste, a zdaj nekaj let ni več dobro videl. Citiral je najraje kaj iz » Jurja s pušo« i »Domovine«. Dvakrat je prišel v Trstu v ne-kej krčmi z ruskimi pomorščaki v dotiko; prav lahko so se mej seboj razumeli, ter se od veselja jedva ločili drug od druzega. P o to Vaje črez Kras, ustavljal se je nsijraje pri Andrejčku v Koprivi. Pravil mi je: O j", Aftdrejček je- pravi 81ovenec, jaz ga »Štemam«, pa ima tudi dober teran in fino pršuto za ugrizek pod zobe.
Danes zjutraj grem mirno cerkve na vrt gledat, če mi še krt rije pri mladih drevescih, z namenom, da krtine poravnam, kar mi nekaj ob strani zakašlja: krh, ki h i Ozrem se, a ob zidu slonečega vidim
prijatelja Janeza — pomlgnol mi je, naj stopim bližeje k njemu. Storim tako. Veš kaj ti povem, pravi Janez bolj s tiho besedo. Jedva sem nocoj zaspal, kar se mi v s »njah prikaže rajnki Tomec. Rekel mi je: »V nebesih sem, v nebesih mej Izvoljenimi«. Je—li res precej po smrti sodba? poprašam ga ves radoveden. »O |a, je; pa prav kratka«, odgovori Tomec. Ko sem prišel precej po smrti iz Lokavca pred so'ibo božjo, Bog razsodi tako: »Ker si se lepo spovedal svojih zagreškov, še lepše pa sprejel božjo popotnico, ker si verno ljubil svoj narod i svojo domovino do zadnje ure svojega živenja, zato pojdeš v nebesa«. Potlej pa zaukaže: ti angelj ! pelji Tomca naravnost k LokavČanom! Kde pa bivajo Lokavčani ? popraSa angel. Bog: Tam kder je sv. Lovrenc, ker on je njihov zavetnik. In tako se je zgodilo. Ko je pokojni Tomec zadnje besede izgovoril — na — pa se zbudim. Jaz pa pustim Janeza in Še jedenkrat pogledam, če krt rije, — a ril ni; zaril pa se je menda bolj globoko v zemljo da mu mrazna zima, prihajajoča doli raz Dola, ne bode mogla do živega. — Pokojnemu Tomcu pa blag spomin in svetlo večno naj mu sveti!
Z Nolrajoskega 30. novembra.
Zdi se nam potrebno, nasvet, katerega je stavil pri občnem zboru krajnske kmetijske družbe v Ljubljani dne 21. t. m. pri točki kmetijska šola, g. Jože Zelen, bivši Župan v Senožečah, obelodaniti, kateri seje nekako glasil: »Ker je kmetijski stan na Notrajnskem zlo, zlo v slabem stanu, če ne uže popolnoma uničen, zato se mi zdi potrebno, da stavim pri tej točki predlog, kot priporočilo k dotič-nemu sklepu si. dež. zbora krajnskega, z ozirom, da je kmetijstvo Notrajmko, ne le radi še zmiraj prevelikih raznih nedoseglivih davkov, in radi uboštva slabo gospodarieno, tedaj nujnegapouka potrebno; gledć, da Notrajnski kmetovalci radi uboštva in daljave ne morejo svojih sinov v Ljubljanske Šole v poduk pošiljati, čemur javni dokaz, da ima Notrajnska po številu prebivalcev najmanj in prav neznatno Število izšolanih duhovnikov, juristov, me-dicinarjev, tehnikov itd.,—proti Gorenjskej in Dolenjskej; da ima Ljubljanska oko lica višo realko, gimnazijo itd., Gorenjska svojo spodnjo gimnazijo v Kranji, Dolenjska svojo nižjo gimnazijo v Rudolfovem in višjo gimnazijo v Kočevji, katera izo-braževaliŠČa tudi Notrajnci, ne da bi jim koristila, zdržavati pomagajo; z ozirom da Slapenska vinarska in sadjarska šola, če tudi dobro urejena, ne zadostile obče kmetijstvu, ampak v prvej vrste le vin-carjem; z ozirom, da je nujno potrebno, da se vse kmetijske stroke v nameravanej kmetijskej Šoli združeno podučujejo, nam« reč zraven splošnega poljedelstva tudi ovčja, govedina, kojnska reja in gozdnarstvo; osobito je ovčjereja, dobro vrejena, kaj izdatna za kmetovalca; z ozirom, da so vse te kmetijske stroke na Gorenjskem ali Dolenjskem ne dado lehko združiti, na Notrajnskem pa brez težave, in to v Vipavske) ali pa v Vremskej dolini, ne v Srnožeškej dolini, kakor »Slovenski Narod« naznanja, ali kde tam blizo: čast mije si. centralni odbor c. k. kmetijske družbe opozarjati, da bi on dogovorno se si. deželnim odborom in vis. c. k. dež. vlado na to delati hotel, da se k kor hitro mo> goče ena c. k. kmetijska šola za krajnsko deželo (skrajni Čas j«, datadobi s kor edino s kmetijstvom se pečajoče prebivalstvop katero plačuje davka */4, to je / milijon gold. krajnske dežele, ta takozvana »avstrijska Švica*, svoje občno poljedelsko \\obrazeta-ItlČel Vred.) v katerej se morejo vse kine. tijske stroke združene z gojzdnarstvom podučevati, v Vipavskej ali Vremskej dolini ali v tamoŠnjej bližavi ustanovi, katera naj ima značaj srednje šole, da dohč dotični abiturienti pravo, kot enoletni prostovoljci v c. k. vojaštvo stopati, kar bo kmetu gospodarju in njegovej kmetiji v neprecenljivo korist, ker bo mogel svojega sina kot izobraženega kmetijskega strokovnjaka za-se doma pridržati«. Ta nasvet se nam zdi popolno umesten, in naj se potem, kose ustanovi splošna kmetijska šola na Notranjskem, sadjarska in vinarska Šola iz Slapa na Dolenjsko preloži, kder bi istinito na svojem pravem kraju •ležele bila. Po našem mnenju je ta prevažni nasvet od strani visoke c, k. dež. vlade krajnske posebnega uvaževanja vreden.
Iz Kopra, 10. novembra 1883. *)
Meseca junija t. i. se je bila, kakor vam je znano, razmahala silna borba zavoljo volitev za deželni zbor po vsej Isiri in tako tudi v koperskem okraju. Slovanski volilo! so v tem okraju zmagali, izvolili so večino svojih izbornikov. M"j temi je bil tudi se taj uže rajnki Franjo Ravnik, župnik v Kortah, izvoljen od svojih župlja-nov. Uže takrat in še poprej je nekoliko bolehal, vendar na tako, da Id se bilo niti pomislilo na skrajne nastopk^. Sij še 16. junija je sprejel škofa, lzpraševal otroke. In dosta vesel bil: Bilo je to njegovo zadnje veselje. Drugi viorek je legel, la več nikdar ne ostane. Soboto osmi dan potem, kar se je v Kortah škof nahajal,
*) Slmčajno zakasnilo.
bil je njegov pogreb. Njegovi župljani-stari in mladi, moški iQ ženske, sprovedll so jokajoči svojega ljubljenega duhovnega očeta do hladnega groba. Prišlo je nekaj duhovnikov iz Pirana, Izole in Kopra. Samo onih ni bilo, 8 kojimi je on v svojem živenju ončeval, s kojimi je enako čutil, s kojimi se je on bojeval za svete pravice Slovanov v Istri. Slovanskih duhovnikov, niti drugib njegovih prijateljev ni bilo pri pogrebu. Bilo je ljudi, koji so jih za to obsojevali. Gotov gem, da jih Franjo pi obsodil. Oni so imel« ta dan isto uro drugo opravilo, opravHo zadevajoče splošno korist isterskib Slovanov, koje je on toliko ljubil.
Volili so poslance tunajnlh občin ko-perskega okraja, in zmagali. Pogrešali so svojega tovariša in soborilca Franja. Solze so jirn vrele v očeh, ko so se spominjali, da njega podavajo hladnej zemlji, brez njih. Jokaje so se ga spominjali pri skupnem obedu po končanih volitvah, in uie takrat odločili pokazati mu čim prej na eden ali drug način zadnjo počast od svoje strani.
To se je izpolnilo dne 1. novembra, na dan vseh Svetih. Ta dan so se napotili v Korte Štiri udje čitalnice v Kopru. Po končanej navadnej maši je oglasil tamošnji sedanji upravitelj župnije g. Omers, da bode sedaj maša za njih rajnkega župnika na pokopališču. Vse polno je bilo ljudstva, in vse je grmelo na'pokopališče. Tukaj pred samo cerkvico kaze spominek z latinskim napisom Ravnikov grob. Na ta spominek so postavili zastopniki ko-perske čitalnice venec »svomu članu«. Postavili so ga v imenu svojem, čitalnice, in vseh Ravnikovih prijateljev Slovencev in Hrvatov. Brala se je maša. Pobožno se je molilo za rajnkega. Mnogim si na očeh opazil solze, v Čas maše in po njej. Klečali so na grobu, nemo gledali nanj. Ni trebalo besedi. Saj vsi navzočni so čutili, kaj so v rajnkem Ravniku izgubili: ljubeznivega in ljubljenega župnika, prijatelja ljudstva, rodoljuba in učenega moža. Vsi so čutili, da se je prezgodaj preselil s tega sveta. Slišati si mogel samo vzdi-hljaje: »počival v miru« »večni ti pokoj« »lahka ti zemljica«!
Iz Ljubljane, 8. dec.
■ Naša metropola je — bela Ljubljana!« tako piše odbor društva narodni dom — in gotovo Še nismo nikdar dvomili o tem, da je bela Ljubljana središče našega socijalnega in političnega narodnega živenja. Prav tako istinito pa je — in s žalostjo mora to polniti dušo vsa-cega mislečega, da je prav v Ljubljani mnogo, sicer vsega spoštovanja vrednih in unetib narodnjakov, kateri pa vendar še niso prišli do te zavesti, da zahteva to »socijalno središče« tudi nekoliko ozi-rov v socijalnem, družblnskem smislu.
Naši ljudje se radi babajo z nekakimi, recimo, demokratičnimi običaji, češ, to je domače, in »le po domače« velja takim gospodom kot vzor vsega narod-njaštva. To načelo »le po domače« vgnjez-diio se je v naša društva, in če smo odkriti, tudi v nekatera naša zastopstva in urade. O zadnjih ne nameravam govoriti. — pa prva so mi danes bolj na srcu.
Le-ta so morda pravi »unicum« v svojem ravnanji. Odličnjaki se povabijo, odbornik jih vodi na prvo mesto, v »f iu-teul«, — kadar je kaka veselica, kak koncert, kaka beseda, ali gledališka predstava, — občinstvo povprašuje s zanima* njem-' ali je ta in ta, in oni tukaj — in ko se mu pritrdi, pristavlja: »dobro, dobro, to je lepo!« Torej povsod vsestransko veselje, »odlično občinstvo je bilo zbrano.«
Potem pa se prične predstava ali beseda, ali naj si bode. kar hoče. Tu pa je treba skrbeti za »gaudinin« tistib, katere stoječe zadej za sedeži ali na galeriji — srbijo roke. — In za te je sigurno preskrbeno veselje.
V predstavi, v govoru, — kder si bodi, udarja se sedaj po tem, sedaj po onem — odličnjaku, sedečem spredaj v fauteulu — a pardon: na zatožnej klopi, in občinstvo, prej vso raz ssbe, da je odličnjak počastil družbo, ploska in kriči in vpije: živio ter se raduje, da je odličnjak tako naiven sesti na zatožno klop.
Jaz bi o tem ne poročal, ko bi se to ne bilo uže večkrat pripetilo. Treba pa je, dotične odbore vendar jedenkrat opozoriti. da preprečijo tako ravnanje. Razlo-čivati se mora ven ia *, kaj je umestno v gostilni, kder se ienko sodijo rojeni, 'luška željni govorniki, ali v koncertnem salonu je — druga.
In če se ta manija preseli v naš bodoči »narodni dom«, bo^rae, kdo se bode zanimal zanj.
Skotilo ne bole, da o pravem Času opozorimo na to rano; naši odbori vendar najdejo dovolj sredstev, ubraniti se tacih pripetljajev, — kateri ko premišljeni in nameravani napadi — niso več neprilični pripetljaji.*
Marsikaj bi imeli Še poroč.iti, toda ker nismo tako krvoločni »Ivani Grozni«; da bi hoteli »uničevati« ko^a, zatorej zakrijemo rajši drune slabosti s plaščem Krščanske ljubezni.	A.
Domače in razne vesti.
Tržaškemu ■•■•slatku, baronu Pretis-u sta cesarje viči ncesarjevna telegra-fičnoizrazila svoje sočutje zarad zgube hčere. — Namestnik je podaril na dan pogreba njegove hč*ri 150gld.zatržaŠkeuboge. Včeraj je bila črna maš i po rajnei mladi baronica Amaliji Pretiš, katere se je vde-ležila vsa družina namestnikova in vsi viši uradniki In innogo gospode iz prvih tržaških krogov.
B Dunaja se nam poroča, da je bil znani slov. rodoljub in pisatelj prof. Karol Glaser 6. t. m. v doktorja promoviran. Čestitamo, Živijo!
MU Škof Dr. Janez Glavina se je danes srečno vrnol iz potovanja v Rim.
Politično društvo ,.Edino«*"
bode imelo dn6 26. t. m., to je drugi božični praznik svoi letni občoi zbor v zdo-Ijenjej dvorani »Monte verde.« Dnevni red se naznani kesneje.
Odbor delahkega podpornega društva naznanja udom, ker ni došlo v nedeljo, 9. t. m. zadostne Število-(500) udov, zato se je moral občni zbor po zahtevah pravil preložiti in preložil se je na nedeljo 30. t. m. Dnevni red In vse drugo naznani se kesneje.
Nadalje naznanja odbor, da je skle-nol v letošnjej zinaskej sezoni napraviti te-le veselice. 1) 31. t. m. beseda z igro, petjem in domačo zabavo v spod njej dvorani Zelenega hriba. 2) 13. januarja 1884,
S les v zgornjej dvorani »Zelenega hriba.»
) 1. februarja, velik ples v gledišču »Fe-niče*. 4. 21 februarja ples v zgornjej dvorani »Zelenega hriba.«—Najbrže tudi ženski oddelek priredi svojo posebno veselico, katera se pa naznani kesneje.
Tržaške novosti. — Velikanskih pogrebov smo imeli v 3 dneh kakih 5 do 6. Umrl je vitez Dani-nos, ena prvih finančnih kapacitet v Trstu, in glavni volja zavarovalne banke »Riunione Adriatica«; pogreb je bil ve-likansk, nad 100 vencev je dičilo ra-kev. Za njim je umrl tudi drug finančni mož in ud upravnega odbera omenjene banke, nek G. Mayr, tudi ojegov pogreb je bil velikanski; v soboto je umrla starja hči tržaškega namestnika, jako ljubez-njiva baronesa Amalija, kakor pravijo ljubljenka gospoda barona Pretis-a. A v pon-delek je umrl generalni konzul Švedski, J. Konow, katerega pogreb seje vršil tudi na velikansk način. — A vse druge po* grebe je prekosil oni mlade baronioe De-pretis, ki se je vršil v po n dele k pri jako slabem vremenu, snegu in požledici. Ta* cega pogreba pač ni bilo uže davno Še v Trstu ne, skoraj vsa tržaška društva, brez razlike na narodnost in pol. barvo, bila so zastopana ln mnoga so položila na rakev prekrasne vence, mej njim) je nesla tudi deputacija ženskega oddelka del. podp. drultva krasen venec s tremi trakovi v slovenskih barvah, kateri venec je vzbujal posebno pozornost občinstva, katerega je bilo oa tisoče po ulicah, kder je šei mimo sprevod. Vencev je bi lo nad 150 in ako se pomisli, daje veljal eden k drugemu najmanj po 30 gld., dobimo uže veliko svoto. Venci so bili ne le na mrtvaškem vozu; temuč vozili so jih tudi še na drugem kakor katafalk napravljenem vozu. Za mrtvaškim vozom je šel oče-u umstnik sam in vsa njegova družina in mnogo sorodnikov, za njim vsi uradniki, generali, oficirji, zastopniki raznih korporacij, društev itd., s kratka bilo je za pogrebom vse, kar je le količkaj odličnega v Trstu, za sprevodom pa se je vozilo kakih 100 krasnih ekvipiž. Kaj tako velikanskega se .vidi le v rezidencah.— Da so se vdele-žile vse stranke iN narodnosti, to je doKaz, ia v Trstu vsi razumejo srčno pravilo, da za grob ne sega Človeška strast. Birou Pretiš je nekda po tej zgubi jako potrt. Še bolj pa nekda utorn« mati.
C k. eskadra pod »oveljništvom c. k. po iatimirala Bauer de Buiabe^y je došla v soboto pred našo luko in se ustavila v Miijskem zalivu. E-^kadra sestoji iz tih la ladij: Oklopnice: Lissa, Ferdinand Maks, »Tegethcff«; topuičarica : Albatros, torpe-dinca: *Sebenico«. — Ta prihod je nekda znamenje mnogih sprememb v poveljništvu mej višimi častniki c. k. mornarice.
Nove volitve za trgovsko zbornico se vrše te dni. zatnlnanje za te volitve je neznatno; voljeni so večinoma sopet poprejš-ii IK možje.
Tržalki pismonoU so poslali na dri. zbor prošnjo za povišanje plače in za druga polajšanja.
Pekovsko pevsko drvltvo »Jadranska Zarja« napravi v nedeljo, 16. t. m. v z iolj-njej dvorani Zelenega hriba veselico s petjem in predavanjem o novej obrtnijskej postavi. Tuko je prav!
Slavnost poloienja zadnjega kamnu v novej luki se node vršila 19. t. m. na molu za petrolje^ K tej slavnosti bo prišlo tudi innogo odličnih osob iz Dunaja. Po slavnosti na molu bode banket v Hdiel de la Ville.
Prvo tadrugo v Trstu bodo najbrže ustanovili peki, kateri imajo uže v Četrtek posvetovanje v dvorani slionte. verde**-
EDINOST.
ako in kako se Ima prejko prej osnovati pekovska zadruga. Ta zadruga bo vsaj gotovo slovenska, ker 9 10 pekov, go^podar-
iev in pomočnikov, je slovenskega rodu.— >rav taka bo s mizarji, čevljarji, krojači itd., saj tržaški rokodelci so zgolj Slovani.
Policljftk«. Kedo bi si mislil, da so tudi dekle tako prebrisane. Ni Korsu v neke i hiši je služila neka Pavlina M.— V petek zvečer gre iz sobe v kuhinjo po kozarec vode. A ko dospe v kuhinjo, sliši gospodinja močan krik; gospodinja vsa prestrašena, teče v kuhinjo in najde deklo na tleh stokajočo. Dekla jej reče, da sta bila v kuhinji dva tatova, katerib eden jo je tako močno udaril po glavi, da seje zgrudila na tla. Vhodna vrata v stanovanje so bila odprta in po mo3tovžu so ležale nekatere cape, lastnina dekle, katera je rek-la, da jej manjkajo razne stvari. Gospodinja pa je imela v neki omari v kuhinji 100 gld. in ta denar je tu ii manjkal. Stvar se naznani precej policiji, katera je precej dobila sled. Vzela je deklo se seboj in
{ri njej naSla jako »čudno« skritih onih 00 gld. Skazalo se je, da je bila ono pravljica o tatovih le zato izmišljena, da hi gospodinja verjela, da so tudi njenih 100 gld. ukradli tatovi. Kako fino izmišljeno; a v Trstu nič novega, takim rečem je tuk. policija uže navajena.
Nedeljo prav rano je več tatov vdrlo v nek magazin žita v ulici S. Francesco, št. 5 in ko so bili uže nabasali si nekoliko vreč žita, da ga odneso, pride policijska straža. Tatovi vržejo vreče raz pleč in zbežijo, da jih straža ni mogla doteci, a kesneje je polovila 5 znanih ptičev, na katere leti sum, da so vdrli v omenjeno žitnico.
Nek UnolČek se je sam v oglasil policiji, katera ga je iskala, ker je osleparil svojega gospodarja za 30 gld.
Policiju je kaznovala uže zopet 8 iz-voščekov zarad prestopkov proti voznem redu.
Samoumor. Tirjalca občnih magazfnov, Srečkota Drasinski, so našli v soboto v njegovem stanovanju Via Coroneo St. 7. obešenega na vratih. Uzrok samomora je še neznan.
Porote. Uže večkrat zarad tatvine kaznovani 33 letni ključar Ivan Cicada, rojen v Trstu, spadajoč pod Po igraj ki okrai, je bil v pondelek obsojen na 7 let težke ječe, ker je gostilničarju v Lonjeri, Andreju Coku iz zaprte omare vkradei, mej časom ko Čoka in njega žene ni bilo doma, mnogo denara in zlatenine in bi mu bil, kakor je dokazano, vnesel Še 2 obligaciji po 1000 gld., ako ne bi ga bili ljudje preplašili.
Politično društvo za širjenje italijanskega življa v Istri je stopilo v Živenje; njega pravila je tuk. namest-ništvo potrdilo in denes so se zbrali vsi patroni tega društva v Pazinu, da sklenejo, na kak način bodo uspešno širili društva upliv po vsej Istri. — Društvo ■Edinost« »all'ertal«
Vabilo. * Narodna Čitalnica boljka* bode imela na sv. Janeza Ev. dan, 27. grudna t. I. ob 4. popoludne svoj redni letni občni zbor, z dnevnim redom: 1. Poročilo od borovo. 2. Volitev novega odbora. 3. Določitev in prodaja časnikov. 4. Bazni nasveti«. K temu zboru vse p. n. domače in zvunajne ude s posebnim priporočilom najvljudneje vabi	Odbor.
Boleč, 10. grudna 1883. Razpisana Je dlipendUa iz zapuščine rajnkega kanonika Angela Gro-zlč-a s početkom 1. semestra 1883-84 letnih 200 gld. K uživanja te štipendije so poklicani dijaki iz 4. razreda ljudske šole pa do dovrSenja študij, Izimši bogoslovja. Prednost imajo sorodniki ustanovi-
nika in trikratno salvo možnarjev so so vzeli veterani slovo od svojega vrednega sodružnika. Posebno dober vtisek je naredila na Srpeničane in veterane pričujočnost okrajnega sodnika, kateremu moramo priznati, da ni le sam navdušen veteran, temne da navdušuje tudi druge.
Vse tiskovino asa užltninski davek v slovenskem jeziku dobivajo se v »Novi tiskarni* v Trstu, Via Torrente po naj niže j ceni. Podjetnikom užitnine in občinam, katere so prevzele uiitnino na svoj račun naznanjamo to, da si morejo te tiskovine po ugodni ceni omisliti še pred novim letom.
V odbor Matice Slovenske
so bili izvoljeni: g., Luka Svetec s 100 glasovi, £ prof. J. Suman z 99 gl., g. Božidar RaiČ z 99 gl., g. prof. Vavrti z 98 gl., g. učitelj S. Stegnar s 93 gl., g. prof. A. Zupančič z 91 gl., g. prof. dr. Svetina z 82 gl., g. notar Janko Krsnik z 78 glasovi.
Labe z dinamitnlini patrona in 1 vjel je na žeiežnici proti Trbižu ljubljanski gonjač, ki spremlja odgonce. Bili so Štirje. Prijel jih je naglo, vklenil in izročil v Trbižu žandar jem. Kaj so nameravali, se ne ve, pa bo že preiskava pokazala.
Opozarjamo naše bralce posebno na naznanilo trgovinske hiše O. Forli v Trstu, katera ima v zalogi mnogo raznega dobrega in cenega blaga, da se sme vsakemu kupcu priporočati.
Poskus samomora. Mej vožnj o vlaka na železnici Divača-Pulj je v nedeljo skočil iz okna vagona c. k. kadet mornarice J. vitez Montbacb, pa se je le nekoliko poškodoval, tako sicer, da so ga mogli izročiti ranjenega vojaški gosposki v Pulj-1.
Hudi viharji so bili zadnje dni ob bregovih severne Amerike; več ladij se je potopilo in utonilo je okoli 180 ljudi.
Velik požar. 6. t. m. mej peto in Šesto uro popoludne je vstal ogenj v parla-mentnej palači v Bruselju mej tem ko je bila seja. Poslanska zbornica z vsemi pristranskimi sobami, popolnoma je razrušena; na drugem krilu, v katerem so bile uradnije ministerstva zunanjih zadev in naučnega ministerstva, storil je ogenj tudi mnogo škode.
telja, ako teh ni, potem dijaki iz Draguča, če tudi teh ni, dijaki iz okraja Buiet in naposled dijaki iz Tržaško-koperske škofije. — Stipendijo oddaja škofijski ordinarijat v Trstu. Prošnje s potrebnimi dokazi do 20. t. m.
Iz Bolca se nam pifle: 10. t. m. Danes gre tukaj vrlo sneg, mislim da ga bodeino imeli dovolj, saj tla je dobil trdna, ter z mrzla. Čutim da je z jugom in menim, tudi tam okoli ne bodete to pot brez njega.
Iz Kanal* nam pišejo 3. t. m.: Umrl je 29. t. m. na domu pri Karolu Kocijančiču, 831etni fant Josip Kocijančič, strijc rajnega skladatelja Kocijančiča, katerega jn vzdržaval v šolah. 40 let je hodil nadložen, kakor je bil. na Sveto goro vsak teden brit duhovne in druge, po Zimi in po leti, v vsakem vremenu. Bil je zrnirom veselega srca, in še stare korenine fuit. Naj v miru počival
t Umrl Je na Srpenicl eden najstarejših veteranov v Avstriji, Andrej Trebit, katerega je presvitii cesar dne 11. septembra 1882 nagovoril in mu 10 ce-
fonJJv dV<2Ial' K fjakom je prišel leta 18Ub in 1809 je bil ranjen pri bitvi blizu Milana. Rojen je bil na Srpenlci dne 31. avgusta 1789, poročen prvikrat dne 15.
^.L1 tin druR^rat dne 9. junija 1819 z Marijo Primožič, rojeno tuii na frpenici dne 31. marca 1799, katera Še Jiyi in po rajncem zlo žaluje. Pogreb je bil siji.j. n. Prišli so iz Bolca c. k. okrajni sodnik, gosp. A. Jakopič, in mnogo veteranov, s predstojnikom g. P. Vittori-jem. o kratkim primernim govorom predstoj-
mm in trpM M.
Proračun triaike občine za leto 1884,
ki je te dni prišel natisnen na svitlo, kaže 3.162.860 gld. rednih dohodkov in 3.131.860 gld. rednih troškov, potem bi ostal prebitek 31.000 gld. — Ali izvenred-ni dohodki so proraČunani na 24.200 gld., izvenredni troški pa na 127.180 gld. Potem bode 71.980 gld. primanjkljaja.
Poltno hranilnice. V novembru su uložile stranke po vsej avstrijski polovici države v te hranilnice gld. 784.873.14. Po odbitih odplačilih je ostalo po II. mesecu delovanja teh hranilnic v denarnici ulog v vrednosti gld. 4,904.959.98. Po novem načinu na čeke se je uŽe začelo Izplačevati in ie poštna hranilnica izplačala uŽe
Poslano/)
Iz Lokve, dne 8 dec. Na dopis iz Lokve od 19. nov. v 97 st. vaSega cenjenega lista primoran sem to le odgovoriti :
Dopisun me imenuje čevljarja, Isto sem v lici in se ne sramujem biti rokodelec, kukor
resnici ______________________________„(___
on, kajti on zasramuje rokodelski stan, kakor j« iz njegovega poslanega razvidno. Ker je pa dopisun zraven cerkovnika tudi krojafi (rokodelec). vidi se, da je on Binkonsenkventen« ker se sramuiu svojega stanu. Morali bi vedeti, da zraven kmetiškega stanu je tudi rokodelski Človeštvu zlo treban. Tedaj praSanje, zukaj me hoče zaničevati? Ako bi jaz gospoda kaplana, sta ražine in načelnike zaničeval, gotovo bi se oni na pristojnem mestu pritožili, ali do danes se Se niso 1 Kar se tiče luči pred NajsvetejSim, precitajte Se enkrat mojo poslanico od 21 okt. v st. 90: gotovo sta bili prevroči, ko sto omenjeno posla'io čitali, kar se pa cerkovniku ne sDOdobl. — Sicer kod rokodelcu vam privoščim kozarček. Kar se tiče harmonik in Žagrada, ne spusSam se v polemiko, kajti moral bi svoje poslano od 21. okt. ponoviti, katero je poponoma resnično. V vaSem poslanem pravite, da hoče nekdo cerkovnika izpodrlnoti; zakaj pa nočete imenovati onega, kateri vas hoče izpodrlnoti, kajti jaz vas pustim v službi tudi dokler jo oljka zelena. Pa ker mi uže pris-da, zapomnite si, da ste Vi sraka, katera se s pa-vovim perjem diči, ker dobro vem. da Vi niste poslanice od 19. nov. spisali, ampak le prepisal. Te<iaj izrekam toplo zauvalo gospodu skladatelju vaše poslanice, k^r nisem menil, da je tako zmožen krojaške škarje brusili, tedaj poživljam vas cerkovnik, da vaše dobro nabru-šeue Škarje hranite ter varite jih da se ne skrhajo.
Dragi čitatelji 1 Dovolite, da nekoliko popišem tega poštenoviča. — Naš cerkovnik in mojster Sivanke kaj rad lomi italijanščino, ved<* se čestokrat kot pravi iredentar, kakor da bi bila njemu zibelka tekla vsaj v ital. Vidmu, a ne na sivem Krasu. Še ni uolgo, ko se je V
nekej gostilni prav po iredentarsko obrašal. On trdi tudi, da ni mene sramotil in zaničeval ; a tajiti vendar ne more, da ga je cel<i odlična osoba javno grajala, ker je proti nam preveč in presurovo ropotal. Sramotil me je takimi besedami, katerih ne morem iz obzira na moralo in dostopnost niti javiti. Je 11 morda žalil naš »mežnar« onega klica k sodniji zarad nemoralnega vedenja? Jaz in mnogo so-vaščanov trdimo in bomo vedno trdili, da tak človek ne zisiuži, da opravlja posle v božjej Veži.
Povedal bi našemu melnarju še par resnic; toda bojim se, da se ne splaši, kakor oni konj, ki se je v naših stenah »lomil noge. — Naj zadostuje sa denes to z mojim polnim plsom :
_Franjo P rile.
Poslano.*)
Opozarja se na denašnji inserat gospoda Filipa Fromm-a.
Tržno porodilo.
Gene skoro vsega blaga so nespremenjene in Še precej trdne; le petrolja in olja cene so še više, nego v soboto; jedilno olje stane uže do gld. 48 in petrolje uže nad 13 gld., in ni nobene nade, da bi oboje to blago ceneji postalo. — Za domače pridelke slaba kupčija. — Cena sena pa se vtegne nekoliko zboljšati.
Borano poročilo.
Borsa iako mlabova, malo prometa, kurzi v nekoliko Šibkeji.
Dunajska borsa
dne 44. decembra.
cCnotni drž. dolg v bankovcih 79 gld.	15 kr
Enotni drž. dolg v srebru 79 »	75 •
Zlata renta......98 »	60 .
5*/» avst. renta .... 93 »	85 •
Delnice narodne banke . 836 •	— •
Kreditne delnice .... 282 »	— «
London 10 lir sterlin . .120 »	80 *
Napoleon.......9 »	59 »
G. kr. cekini......5 »	71 »
100 državnih mark ... 59 »	25 »
Javna zahvala*
Gospodi pevcem l vsim onim, kojl so doprinesli dobremu uspehu dnč 6. decembra na korist pomorske zaklade obderŽanega društvenega koncerta, a osobito gg. Bartelju, Vavpoti-Čtt i J. Mali-u izreic s tem najtoplejšo hvalo Trst 40. decembra 1883.
Odber "8l*vja«ake Čitalnice,, v Trste.
VALVAZORJA
lepo vezanega v 4 zvezke (II. izdaja v Ru-dolfovem) in pa knjigo Hadii Loja, tu li tudi lepo vezano ima nekdo na prodaj za 25 gld. — Ponudniki naj se obrnejo na uredništvo »Edinosti«, Via Torrente »Novn tiskarna«.	2—2
Nova tiskarna
Vla Terrente St. 2. v Trata. 1000 kuvertov za trgovska pisma v
različnih barvah z firmo po naročiiu Qld. 2.70.
I*e jedenkrat
podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno
uro.
Pro:
Iflll«
Velikanska
razprodaj a.
Politične razmere, ki so nastale v vsej Evropi, zadele so tudi Švico i vsled teh razmer se je na stotine delalcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi največja fabrika za ure, katero smo mi zastopali, se je zaprla začasno, ter nam je zaupala prodajo svojih ur. Te tako zvane WasHngtonske žepne ure so najboljše ure vsega sveta, koje so izredno elegantno gra virana in gil|o§iranc ter so amerikanskega sistema.
Vse ure so natanko repasirane ter ga-rantujeno za vsako uro pet let.
V dokaz gotovega Jamstva In stroge ao-lidnoati, prevzamemo s tem dolžnost javno, da vaako neprlstoječo uro nazaj vzamnmo In i drogo zamenjamo.
lOOO komadov remontoir žepnih ur, ljta-tere 9e pri kozici navijajo brez ključa, s kristalnim okrovom. Izredno natančno regulo-vane; razen tega so tudi eiektrogalvaniono pozlačene, z verižico, medaalijonom itd , le jeden komad gl 25, zdaj le gl 10 2q

looo komadov krasnih ur na sidro (an keruhr) od srebrnega niklja, tokočih na 15 rubinih, z emailiranimi kazali, kazalom za trenotke in kristanim ploSčnatim steklom, natančno na sekunde repasirane; preje jeden komad gl. 21, zdaj le gll 7-26. lOOO komadov ur na valje (cilinder-ur) v piljoŠiranih okrovih od srebrnega niklja, s kristalnim pln&čnatim steklom, tekočih na 8 rubinih, fino repasirane, z verižico, medaljonom, in bf rzunastim etuijem preje gl. 16, zdaj le gl. 6 60
lOOO komadov ur na sidro (anker-uhr) od pravega 13 lotneea srebra, odobrenega od o. kr. denarnega urada, tekočih na 16 rubinih, razen tega tudi električnim potem pozlačene, fino regulirane. Vsaka taka ura stala je preje gld. 27, zdaj pa samo gl II.40. 660 komadov ur za dame od pravega IS lotnega srebra, odobrenega od e. kr, denarnega urada, tekočih na 8 rubinih, elegantno in najlineje pozlačene, pridjana je tudi benecijanska vratna verižica; prej je stal jeden komad gld. 28 zdaj pa samp gl 16. lOOO komadov Washingtonskih remontoir žepnih ur, od pravega i3 lotnega srebra odobrenega od c kr denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na treno-tek repasirane, s kolesjem od niklja, tako da nij treba teh ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri Hd se zastonj tudi jedna uma verižica, medaljon, baržunasti vtui in ključ; vsaka taka ura stala je preje gl. 36, zdaj
J« neverjetno samo gl. 16.
OOO komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20. lOOO komadov remontoir ur od praveca zlata za gospode ali gospć, preje gl. lOO zdaj gl. 40.
660 komadov ur za stene ▼ finem email okviru in z bilom, repasitane; preje komad gl. 6, zdaj samo gl. 3.76. 660 komadov ur z ropotcem, fino regulo-vane, dajo se rabiti tudi na pisalnej mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 4.80.
Pri naročilih za ure z majatnikom (pendeluhren) priloži nai se tudi mala svota.
Naslov;
UDIhracnoAdD^^rlh&diilf
der	12—6
Uhrenfabrik F ROM M, Wien. Obsre Donaustrasse 107.
*) Za spisu pod tem naslovom je uredniStvo le toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva	Ured-
Podružnica v Trstu.
Priviligiranega in odlikovanega obrtnijakega zavoda
R. VLAHOV
J^z Šebenika ▼ Dalmaciji, Via della Pesa St. 8, za protestantsko cerkvijo. £
Ima veliko zalogo lastnih različnih likerjev po najnižih cenah, to^ ^ jI je: Vlahov eliksir posebnosti — Roob Coccola — Puritas — rozoljj|2<l ^Maraškin in dezertna vina, Tartaro, Vodice, Maraškiu, ilavin, bodisi £ j ^v boteljah, bodisi v zabojih za domačijo in za razpošiljanje.	$ jf
Ig	....	<S
^ P. n. občinstvu se naznanja, da večidel omenjenih likerjev se pro- £ 5| »izdaja v Trstu pri A. Bischoff—O. U^anis — C. Paleologo —A, Paultn^ J J — A. Cesareo — C. Attanosopulo — C. So/Jianopulo.	i0—2 fi J
M	M
6 ^ATaTATATATATI ^▼ATATAVATATTATA^A^ATATATATI . ftVATATATATATATmTATVrAVATATATATATATj! \
EDINOST.
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprosto »n naravno zdravilo je pravu dobrodejm pomoč iu nI treba mnopih besedi, da sa dokaže njihova čud »vita moč. Če se le rabijo
nekoliko d ni, olajšajo in preženejo prav kmalu nuj trdo vratniše Želodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznim na jetrih iti na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri Ženskih mlečnih nadl^ž-nostih, zop;r beli tok, boŽjast, zoper scropok ter cisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.	10—3
Prodajajo se v vseh Rlavnih lekarnicah na svetu; za naročbo in pošiljatve pa »dino v le-karmci Cristofoletti v Gorici, » Trstu v lekarni C. Zanetti i G. B. Rotiš in G, B. Farabotchi. Ena steklenica stane 3U novcev.
Varovati se j« pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti.

li
Priporoča se
Nova prodajalnica
CARLO AC0UAR0LI
-7 Via Canerma 7-(1 robno pohištvo, igrače blago za obleke
i i posebnost v plcfenlcah
Najniže cene. flO-3) Govori se slovensko.
Mlatilnicc, slamoreznice,
in žito čistilne stroje, iz dobro znane tovarne Henrika Lanza prodaja po strogo fabriSki ceni
J. C. Demšar,
3—2	Železnike (Elsnero) Kr*in.
'S- J. PSERHOFER-jm zBr
Kroaljice za cišSenie krv> r,op/-j itmenovane fcrogijioe, z»-
i* -JL«: K 7	»•» služIjo to JUH po vsej pravici, ker v resnici
Cof	b\blIti ^ krogijice skazale svojo čudovito zdravilno
S SO	pomagal uže no^n lek več,T™-
u ,,».--.-— priporoča ga nvalnih pisem :
Waidkofen n. Ybbs, 24. novembra 1380
.. , i«vna zahvala
Vaša blagorodje! 01 leta 1362 trpel sem na hemeroidah in zadrževanju vode* jaz sem rabil tudi zdravnike, a brezuspešno, bolezen je postajala čedalje bula, tako, da sem po nekoliko časa močno trpel na trebuhobolu (vsled stiskanja čre-vesja) nisem imel veo teka in kakor hitro sem vzel kaj hrano k sebi. nisem mogel več o »stati, vsled napenjanja, teŠkemu sopenju, kašlj a nju, dokler nis-im naposled začel rahiti Vaše čudodelne krogljice za čiščenj* krvi, katera so m t popolnoma rešile skoro neozdr ivljlve bolezni. Zarad tega nimam besed, s katerimi la se mogel zadosti gorko zahval.ti Vam in izreči Vam moje priznaujd.
S posebnim štovanjem
Johan Oellinger.
Vaše blagorodje! Ker sam bil gotov, da so vsa Vaša zdravila tako uspešna, kakor Vaš imenitne balzam proti zmrzlji-nami, kateri je v moji družini odstranil marsikatere ozebke, odločil sem 3e, vkljub mojemu nezaupanju proti univerzalnim lekom, da si poprimam vaših krogljiu za čiščenje krvi. da s temi malimi kroglji-caml bombardiram moje uže zastarele hemoroide. .Jaz prav rad priznavam, da sem po 4 todenskej rabi Vaših krogljio popolnoma rešil uže zastarele bolezni in da jaz zdaj Vaše krogljic* svojim znancem najtoplejše priporočam. Jaz tudi nemam nič proti temu, da javite tj vrste, a brez mojega p dnega podpisa.
Dunaj, 20. fobruvarja 1881.
Spoštovanjem	C. v. T.
Amerikansko mazilo proti trganju,
hitro in sigurno delujoče, na vsak način najboljše sredstvo proti vsem boleznim v udih in trganju, kakor so: bolest hrb-tanoa, trganje po udih, Isuhias, krov Ži-lodcu, nervozni zobobol, glavobol, trganje po ušesih itd. MT gld. 1 20.
Bielitz, 2. junija 1874.
Velecenjeni gospod Pserhoferl Pismeno moramo jaz in mnogi drugi, kateri smo bili po Vaših krogljlcah za čiščenje krvi ozdravljeni. izr.<či Vam najtoplejšo hvalo. V mnogih boleznih so pokazale Vaše krogljice čudodelno zdravilno moč, kder so bila vsa druga sredstva neuspešna. Pomagale so temeljito pri krvotoku priženskih, pri nerednem krvnem čiščenju, pri zadržavanju scavnice, pri glistah, slabotnemu Želodcu, krču ▼ že' iodcu, omedljevici in mnogih drugih boleznih. Z vsem zaupanjem Vas toro* prosim, da mi zopet pošljete 12 zavojčkov krogljio. Visokim spoštovanjem
Vaše blagorodje! Srečen sem bil. da sem slučajno pri Šel do vaših čistečib krog« ljic, katere so pri meni čudeže delale Trpel sem mnogo let na glavobolu in omedljevici, neka prijateljica mi je dala 10 vaših krogljio in teh 10 krogljic me je popolnoma ozdravilo, kar je pravi čudež. Zahvalivši se V.im, prosim, da mi pošljete 1 zavojček krogljic. Piszka, 13. marolja 1881.
Andreao Paar. « x u, Csenev, 17. maja 1874. ...	blagorodje! Ker so Vaše krog-
ljice za čiščenje krvi mojo ženo, katera je trpela mnogo let na kronični bolezni v želodcu in na trganju po udih ne le otele fcinrti, ampak ji podelile tudi novo mladenišk * moč, ne morem se vstavljati prošnjam na enakih boleznin bolnih in Vas prosim, da ml zopet pošljete 2 zavojčka teh Čudodelnih krogljic po pov-z"t.iu. Spoštovanjem Blatili* Spiaatek.
Anatarinska voda za usta
G. Popp-a, obče znanakakor najboljše sredstvo za vzdrževanje zob. IV 1 sk le niča gld. 1.40.
Fronpa »a od <lr UomersktHun za tsenca za OCI krepčanjein vzdrževanje
vida. M" V originalnih steklenicah po po gld. 2.50 in gld. 1. flO.__
Ribje olje (Oorsch)^;^.pq°
— 1 steklenica gld. 1.
vrste.
Prah proti potenju nog. JUTS**
nog In iz tega izvirajoči smrad, vzdržava obuvalo in je po skušnjah neškodljiv. Wmr Gena 1 Škatljice 50 soldov.
Pate peetorale od 0eoT?t l?now,et
K w eno najboljših in najpri-jetniših lekov proti sluzu, kašlju, hripn-vosci. kata u, prsni in pljučni bolezni, bolečinam v goltancu i*d. obče poznan. W 1 škatlja 00 soldov.

Kineško mijlo za toaleto J^K
v nijilah, po rabijenju katerega se koža napne in postane gladka, kakor barŽun ter jako prijetno vonja. Jako je izdatno in se ne posuši. HT komad 70 soldov.
Prah za izvošftikfl <KUlt*r■faiver; oufi* rran zd izvosoikb pozaiin; izvrstni lek
proti kataru, hripavosti in kašlju s krčem - 1 škatljica 35 soldov.
Balzam proti ozebljinam ^/Jja^ll
let st-m pripoznano najsigurnejš » sredstvo proti ozebljinam vsake vrste, kakor tudi proti jako zastarelim ranam ir eri lonček 40 soldov.	_
• Živenjska esenca (Prager Tropfe.i)
.il _ .1__Z...	X .lAd.m alnKum r\i*a _
proti pokaŽeneinu Ž-dodou, slabem pre-bavljauju, bolečinah v spodnjem delu trupla posebno dobro domače sredstvo. ■V 1 steklenica 20 soldov.
Pomada iz Tonokinina
priznana po zdravnikih kakor najboljše sredstvo, da se povzdigne rušča las. IV 1 krasna veiika škatlja gld. 2.
Univerzalni plaiter
in vsekanju, nevarnih olesah, tudi zastarelih, perijodično ponavljajočih se odprtjih na nogah, trdovratnih odprtjih Žlez raznih kostuih bolečinah, pri črvu na prstih, pri odprtih in vnetih prsih, zmrzlih udih , odprtih ranah vsled trganja i i c enakih boleznih mnogokrat skušerio sred uvo. M* 1 lonček 50 soldov.
Univerzalna čls tilna sol
sobno dobridomači lek proti slabemu pre-bavljevanju in dotičnim bolečinam, kakor: glavobolu, omedljevici, krču v želodcu, rezavci, hemoroidam, zaprtju itd. mr 1 zavoj gld. 1	12- 3
Vse fraucoske specijalitete so ali y zalugi, ali pa se pa itoanjc hitro in najceneje preskrbe.
~99~ OdpoSiliatve po pošti pri zneskih od gld. 5 I« proti poprejšnje) po-šiljatvidenara s poštno nakaznico pri većih zneskih tudi s poštnim povzetiem
♦ m * w
Gold. 60.000 v dar.
Vsak. kdor kupi Maga za 20 gld. v prodajalnici obleke
GuKiavo Forli f orso m. 111, dobi v dar srečko državne loterije, s katero more dobiti cld. 60.000 rente v zlatu. 5—3
Gold. 60.000 v dar.
o • • mo o o g
9f Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno.
Cvet zoper trganje
po dr. Maliču,
ie odločno najboljše zdravilo zoper protin ter retmalitem, trganje po vdih, bolečine » hrtii ter litcik, oteklino, otrpnele vde in kite itd , malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganj«, kar dokazuje obilno zahval Zahteva naj se samo t cvetu zoper (Varatv. *n»mk»j trganje po dr Mali&u* s zraven stoje&im znamenjenem; 1 steklenica 50 hr
Planinski želiščni sirop kranjski,
Izboren zoper kašelj, hripavost vratobol,
Srsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr [oristnejsi, nego vsi v trgovini se nahajajoči aoki in si ropi.	20—11
Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje,
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline 1 stekl. C0 kr.
Anaterinska ustna voda,
najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi omradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr.
Kričistilne Krogljice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisočkrat sijajno osve-dočlle pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah & 21 kr; jeden zavoj b 6 škđtljami 1 gld. 5 kr. Reze ii java m le jedce zevef.
Naročila Iz dežele izvrši «e takoj
v lekarni pri „eamorogu"
dul. pl. Trnk6czy-ja ■a neMneni trt« v Ljubljani.
v
Čudodelni plašter (cerot).
Ozdravi temeljito vsako rano, bodisi še tako zastarana in kronična in tudi take, ki so se uže spremenile v raka, ustavlja še tako močan glavobol, vse bolečine živcev in rev-matizma v zgloba h. čudodelno pomaga v bolečinah materinskih i. t. d. 50 letna skušnja 7. Izvrstnim uspehom, kakor razvidno po ne-številnih spričahh, katere se morejo pokazati vsakemu v Trstu; dobita se le v lekarni
10-9	llovis, Corso it. 47.
Gospodu Gabrijelu Piccoli,
lekarju v LJubljani.
Veliko let ozdrav-Ijam razne bolezni edino le z Vašo
»Franoova »senca■ in to z najboljšim vspehom. Prosim vas še za 12 steklenic. Trst, meseca sep-tebra 1883.
Dr. Pardo, praktičen zdravnik.
Vaša »Franeora ertnea* oprostila me je Izvrstno in popolnoma hude »ad dve leti trajajoče bolezni. Izrekam Vam kakor iz-umniku tega zdravita svojo najtoplejšo zahvalo.
Eakovac na Hrvaškem blizo Karlovca.
Ivan Pu/ič,.
Podpisani potrdim, da je »Franeora »senca* gosp. Gabrijela Piccoli moje Žup-niiane od marsikake bolezni temeljito ozdravila. se je ljudje z najboljšim vspehom poslužujejo.
Fianona v Istri jI meseca oktobra 1882.
Anton Vlassick, Župnik-kanonik.
Piosim Vas zopet za 24 steklenic vaše Francove »sonce*, ki je za bolezni v želodcu bolje od vsacepa dražega zdravila. Tudi naS tovarniški zdravnik jo priporoča.
A. Augusthaler, montdr v tovarni za atroje g. Korčsi v ffradcl.
»Franeora »sonoa« je pomagala uže tisočerim ljudem, kakor je razvidno iz zahvalnih pisem, ki jih izdelovalec dobiva. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in trebuhu, krč. boŽjast, trebušno in prehajulno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlaterlco itd., ki so vae nevarne, ako ae o pravem času ne ozdravijo. Sklenica velja 10 kr.
16— 6
Kedor išče pomoći, dobi jo!
Kder ni nič več romacaio. pomagali ■ o prvi in edino pravi, 59 krat odlikovani IVAN HGFF-ovi izdelki 2a tirsno in 7draviio iz slada kateri so ozdrav Hi na slotiscCe ljudi po zdravnikih užr popolnoma zapuščenih ter so jim dali živenje in zdravje.
(Lastne besede ozdravljenih.)
Ivan Hoff-ova sokolada iz slada.
Jako r»divi u in knpilna 20 vse alafcetne in ea livoihbo-lehne ljudi — ./ako ckr.u a in priporočljivo, kdt rjt- uživariie kave prepovedano. kilrpr. paket pld. 2.40. gld. 1 60, in 1 gld. — Pri moči eji noročbi rabat
Nezdrava kri, hemoroide, onemoglo.l, .l.b C.lod.o, vae t« bolezni 7<lmvi Ivan Hoff-ovo piva iz aladovega izleCka le celo v slučaju, k< lii bil i otifni zgubil vMikn veeelje d> jtdafe. A pomo«* Jr treba ozbiljno rabiti. Zdra\niki ho ]>ro(<laiili Ivan Hoffovo pivo >i bluil« vrga izlr^ftu in njrgovo Sokulado iz alada, kakor najbol.i»e rcdlvno in zdravilno aredatvo; /n i>IJn<"n<- bolesni krncent irniti i*lt<?ek iz sluda, za pomanjkanje krvi Sokola< u is slada, za lalje prane bolezni bombone iz vlada itd. Dokuzi za vse to t>» mnogi dvorni diploiui. koUjne, priznanja zdravnikov ir zai.vale ozdravljenih bnlr.ikov.
Edinemu iznajdniku in izdelovateiju pristnih preparatov iz sludnega izlečka, c. II. dvornemu založniku skoro vseh cvropi-kih vladarjt-v, gospodu
IVAN-u HOFF-u,
c. k. svetova Iru, lastniku zlatppa križia zn ?ashige s krono, vitezu visokih pruskih in ne tnških redov, Deeaj, tovarna I., firabrnhof, Braunerttraaae 2, Zaloga to-varao in piaarna: Graben, Brieneretraaae 8.
Voleconjeri gospi d!	An v/trptn 12. septembra lt^3.
• » Pri'fP dobite deset frm kov, in Vaa pro im, da mi poUjete za to Kvoto sladovegu končen ri-ranega uleCka. Ivan Hoffovo zdravili o pivo pijem me • let jaz ga dobivam redno is Amsterdama. Ju« Vam ne morem z besedami izreki, kak uspeh ja napri>v lo to j'ivo v mojej d ulini. Jas in moj ain n sva ve« mogla tetfno jesti, ne spati. Moja h<*i je bila nervozna in bhdK'na; Val> tivenski in zdravilni balzam -- tako imenujemo V*f izleCek iz slada — nas j' zopet ponolnor a ozdravil. Kako dobre je vlsokocenjeni knea Anton Hobenooileraki, kraljeva visokost, »i Vam je dal zlato svetinjo za zaslug« opazil: Nobenemu ae ne priaiva tako dobro nupis svetinje »bene nerenti«, nepo Vnm. Kn>lj plinski je tudi rekel, d> jesmn poakusii zdravilno muć Ivun HoflVvega i/leCk>' iz slada pri sebi In sve jei dru*in\ — Jaz. In moja dru«ina smo eitall vse Vafle nsmanila in Vam voBćnno dolg" livenje v kerist <51oveBtva. linam <aat priporofati ae Vam	b posebnim apoitovanjem Vag hvaieini
pl. W«atphal, major r. a. zdaj tnkej, Ho:el Wlen. Kakor postransko naj Vam služi to le: Ove leti sem trpel /a bronbalni katar in nulico v poltanru, tako, da nisem mogel vo« ftlaano govoriti. Prvi dunajski profesorji ao me poalali v Glei<-h> nbertr >» v Niszo, iz Mzze pnHedVi >n(!el acm rabiti Valo izvrstno zdravilno p to in J*.vili moram Vam na fast, da sem Ivan Boffovem zdra-
vilnnrn pivu
MariahilferatraaHB Nr. 6».
p. Dijete 2S steklenic zdravilne pive, D kilogr. Hokol-de iz hlada in 2 m^lnjic bonbonov iz sladnega izlečka in znamujetn s pourlmi m Štovanjem : Franc Halj. tovarna za taofike obleke in trgovina ae auknom
^roaim Vaa torej, da mi
Uradno zdravilno poročilo.
O. k. centralni odbor itd. v 1 leaaberg-u. — Ivan Hoffovo adravilno pivo iz sladovega izleBka pokazalo te je kot iivrstmi krrpCaino sredstvo.	Major Wltl|«, poslancc kralj, pruskih laznr-t >v. HABA Pravega Ivan Moirovnica »dravllnega piva ta elad»ve|a IrUfka : 13 ateklenlc pld. 6.0C. 28 ste-klenic pld. 12.C8. 6<* steklenic gld. 26.48. — Od 13 at.tlerlo na zporuj so pivo poHje franko v hlBo. Za poRiljatev iz Dunaja: 13 steklenic pid. V.iil-. 28 ateklenie gld. 14.60 IS ateklenie gld. 20.10. 1)2 ki ograma Pokol.d. iz »Uda I. gld. 2.40 II. gld. 1.(0, III. I. Pri moCtittjFih narolbah dovoli se rabat.: ■ one«Dlrlrtsl ■ladeval IzleKek 1 steklenica eld. 112. 1]2 steklenice 70 s ldov. Bonboni lz elada : 1 molnjioa SO soldov (fri 1)2 ali 1|4 n oinjice.j Maro«ba pod 9 gld. vrednosti n* Uvrlnjajo. Prvi, pravi, nluz raztapljajoči Ivan IIolTovi prani bonboni la elada so v modrem papirju. Pri kupi.nju naj se
odločno terja take.
OPOMIN.
Naj so tirja le prave Ivan Hoff^ve izdelke iz slada ■ varoralno marko pri c. k. trgovikrj fiod-niji avrtirijsk -j in ograkej zahiljefeno (alika iznajdnika). Ponarejenim izdelki m drugih manjkajo zdravilna ■eliflfta in pa niso prnv napravljeni, kuki r Ivan Hi ff vi izdelki is alada in vtegoejo tg ej, po izreku
zdravnikov, celć Ikodovati.	12-6
G1 ivno zsilopo v Trstu ima : Franc Ks. Princ trgovec na Akvedotu. V Ljubljani : Peter lassrtigg, v Carici: G. Christo/oletti, v Mariboru: F. P. Uolaseh, na glavnem trgu, v PtuJI: J.Kasimir, lekarnar, v Celji; J. Kvpferichmidt, lekarnar.
Lastnik. dniAtvn tRI)IN< T« — i/.dueij in odgovorni urednic /«)-»lP VftL V V
NuVi. tiskarna pod vodstvom F HUALA v Trat«..