288. številka.
Ljubljana, četrtek 16. decembra.
XIII. leto, 1880.
SLOVENSKI NAROD
Izhaja vaak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejemati za a v s t r o-o*e r s k e dežele za celo leto 1« mL za pol lata Bd la četrt leta 4 $rld. — Za Ljubljano broz pošiljanja na dom za celo leto 13 ^Id., za četrt leta 3 g\d. 30 kr., za en
dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dožele toliko več, kolikor poštnina i ca dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta I »fld. 50 kr., po pošti prejemi
meneč 1 jjld. tO kr. Za pošiljanji« na znaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolali in an za četrt leta 3 fOld   —   Za o z n a n i I a su plačuje
od ćetins'opno petit-vrste b kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če Be dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat finka.
Vil      I  F »   t . 1 ■      I r .11. b i r<j t i Uy>L Anla!      IU     ,. JE„. i If _        ,1   .   1   X 1  ..   ..      i __T    •    . V   l ' • TI n       t . . . _ .
Dopisi naj se izvole frankirati,
Opravništvo, na katero naj se
ratl.      Rokopisi ho ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 -gledališka stolba". blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej
hiši.
Iz državnega zbora.
Z Dunaja 13. dec. [Izv. dop.] Dokler je bila avtonomistična stranka v manjšini, vselej je tudi ona privolila provizo-rični budget. Nemški liberalci pa so uže tako besni postali, da so sklenili glasovati proti budgetu. Finančni minister bi tedaj v prvih treh mesecih prihodnjega leta ne smel pobirati davkov, torej tudi — ne izplačevati uradnikom in penzijon istom njihovih plač. To je vsaj logično. Kaj bi neki rekli ti „c. k. opozicijo-nalci" : c. k. dvorni svetovalec Scharschmid, ki bode celit govoril proti budgetu, C. k. penzijo-nirani legacijski svetovnlec Plener, ki se bode tudi širokoustil in cela vrsta c. k uradnikov: 8(lss, Tomaščuk, Beer, Dilrnberger, Alter itd. itd., ki vsi 1. vsacega meseca potegujejo svoje plače iz državne kase, v zboru pa kriče, da finančni minister ne sme davka pobirati. No vse kričanje bo malo pomagalo, le osupnilo in odvrnilo jim bo mirnejše elemente, ki nečejo hoditi po potih skrajne levice Sehonererja, FMrnkranza in male peščice tovarišev.
Uže pri tretjem, branji davka za žgnnje-točarje se je pokazalo, da mirno misleči možje nečejo več biti za stafažo nemško pemskim zn-grizencem. Postava je pri tretjem branji bila 8 170 glasovi proti 132 sprejeta in so l av-tonomistično stranko glasovali Is trija ni in cel6 dr. Bresti.
Od početka seje 14. decembra sta mini-gterski predsednik grof Taaffe in justični minister baron Streit odgovarjala na razne interpelacije, Glede interpelacije Poschove o zabran j enem liberalnem shodu kmetov v (Imun dnu je dejal grof Taaffe, da vlada o tem nrj redela ničesa, a na o tem tudi ne more zdaj i
Jan Kollar,
otec vzajemnosti slavjanske.
(Dalje.)
Kollaf je bil član mnogo učenih društev. Za zasluge v književnosti dobil je Franc-Josipov red. V častni mu spomin dali so napraviti njegovo poprsje od mavca (gipsa) po Meluickem in spomenski penez od meda (bronca) in srebra po Sajdauu vlit. Z nabranimi za to kolajno (svetinjo) denarji (po gl. 1.20 in 4 gl.) postavili so slavljeniku na grobu dragocen kameni spomenik, kateri je izdelal bečki kamenar Wasserburger po načrtu graditelja Bergmanna t byzantskem slogu. V sredini udelana je doprsna podoba slavnega pesnika, obduna v polkrogu z dvema lovor vejicama; pod njo leže v kamen usekane gosli staroslavjanske,
ničesa storiti, ako nij stvar postavna, naj se dotični pritožijo. Drugo interpelacijo glede k o n f i s c i ran j a liberalnih nemških časopisov odgovarja baron Streit. On primerja, da je 1. 1877 bilo 474 konfiskacij Časopisov, 1. 1878 G26, 1. 1879 499 in letos doslej 477. Konfisciranje časopisov se tedaj letos nij pomnožilo, akopram novine zdaj silno strastno pišejo. Državni pravdniki pa časopise konfisci-rajo — kakor se jim je uže pred leti ukazalo — samo tedaj, če so si v svesti, da bo tudi soduija potrdita konfiskacijo.
Zbornica preide potem k dnevnemu rodu.
Vladna predloga glede pobiranja rekrutov za 1. 1881 je bila sprejeta; zoper so glasovali samo skrajni levičarji (fortšritlerji).
Na vrsto pride za tem vladna predloga načrta zakona glede pobiranja davkov v prvem četrtletji 1. 1881 in glede posojila 14.500.000 gold.   Poročevalec grof Henrik Clam Martinic.
Zoper vladno predlogo govori liberalni" nemški poslanec Scharschmied in zoper zdanjo vlado. On pravi, da bi se za politiko Taaffejevo ne mogla osnovati kaka srednja stranka. Nadalje se pritožuje o tem, kako je bil Stremnvr iz vlade polagano izpodrinen, oni mož, ki je baje nosil liberalno kul(urno idejo. O finančnem ministru Dunajevskem je dejal, da je vrgel proč Cherteka in mu očital, da je kranjskega finančnega p rok u r a to rj a Kalteneggerja odpravil iz Ljubljane samo zato, da je amoviral liberalnega deželnega glavarja, daje prostor naredil kakemu Slovencu. Sole da se slo van ij o in da mora vlada podporo od zdanje večine kupovati s koncesijami; vlada pa bode moral* državnozborskej večini kmalu reči: mi smo za vas ufa toliko storili, da nam za vas nič več ne ostaje. Avstrijske narodnosti da se sovražim in da v javnem živ-
katere ovija širok trak z napisom „Slavy dcera", a niže čita se ta-le nadgrobnica:
JAN KOLLAR,
c. kr. prof. stnrovedv bIov. na univ. Vldenske, pred tlni kazatel evatitf. cfrkve slov*, v PeSti, narodil so v Mošovcih  dne 2i>. červenco 1793, zeiurcv ve Vidni dne 24. ledna 1852. .Isa živ, v srde i cely narod nosil zemfev, žije v ardci narodu celčho. *
* *
V pesni, katero so Janu Kolhiru o pogrebu peli, so mej drugim besede: „Prorok je umrl!" — In v resnici, Kollaf je bil prorok, prorok vsem Slavjanom, prorok slavjanske vzajemnosti. „Kolhifov glas zaori; od Črnega do Belega morja, od sinje Jadre do morja Hvalinskega — povsod jeka ječi . . . Slavi od radosti solze roni" . . .
„ kol Lir ist Di^hte;- von ganzer Seele; allein seine Dichtung schvveift nicht in den
ljenji prevladujejo narodnostna prizadevanja. Uprava je ohromela zato, ker se uradniki boje bodočnosti, zato pa nam (neinško-naeijonalcem) ne ostaje druzega, nego da odb jemo vsako solidarnost in v.sano podporo politiki zdanjega miiiisterstva.
Ilusin Kovalski je izjavil v imenu svojih tovarišev, da bodo glasovali za vladno predlogo.
Potem je govoril Plener v smislu Schar-schmiedovem. Njegov govor prinesemo v izpisku prihodnjič. Včerajšnji telegram nam je uže poročil, da je bila končno vladna predloga z veliko večino sprejeta. Hstavoverci so delali torej le prazno demonstracijo zoper vlado, ki utegne njim največ škodovati.
Prihodnji popis ljudij in naši nem-škutarji.
Ker smo mi v tem listu uže večkrat opominjali svoje slovenske rojake, zlasti one, ki so po mestih in trgih in na mejah, naj pri občnem popisu ljudij ali takozvanem ljudskem stenji, ki bode 81, dec. t. 1. vršilo se, zapišejo gotovo v rubriko „umgangssprache" svojo slovensko narodnost, da ne bodo sicer števila naših sovražnikov množili, — evo kaj na to odgovarjajo naši nasprotniki V Skušajo se iz nas norce delati, da delamo „nationalen sportw itd. Da tem „nemškim" ali Nemcem služe-čim polovičarskim ljudem usta zavežemo, naj jim (in tudi tistim nemSko znajočim Slovencem, ki jih nijsmo morda še prepričali) po damo tukaj izrek nemškega strokovnjaka in učenjaka o tem avstrijskem stenji.
„Globus", illustrirte Zeitschrift fUr Liin-der- und Volkerkunde, uredovan od dr. Ili-harda Ki epe rta, uni?eraitetnega profesorja v Berlinu, piše v št, 11, zv. XXXVIII, 1880, stran 170 sledeče:
roniantischen Gc filden einer sdigellosen Pbantasie umher, sie hat einen festeri Ankergrund in der slavvischen Nati on al i tii t; darum ist der begeisterte Sanger der Vergangenheit und der tiefschauende Seher der Zukunft seines Volkes auch ein durchdringender Foi>cher des slavvischen Alterthums, darum der Heissige Sammler der Volkslieder seines Stammes, zugleich der lebens-volle Reisebeschreiber, der auf seinen Wan-derungen durch die Naehbarliinder Spuren der liingst vernichteten Anvvesenheit sciner Nation aufsucht: Kollaf ist N a t i o n a 1 d i c h t e r. Allein wie in den sonnenhellen Tagen Ilomer's und Pindar's, umgibt den, mit dem Dichter-kranze Geschmiickten der ehrvviirdige Mantet des Priesters; gleich Bojan und Lumir steht er, beide "VViltden vereinend, da, als Seher aus alter Zeit fiir kilnltige Tage, „Gross,. vvie das Gesehlecht der Slavven, aulgewachsen wie die Abendscbatten, so dass er Raum nicht
stoječe postave ali angleški parlament sklicati. Soglasno se je sklenilo, naj se čaka Se do 6. januarja, če se do tačas irske stvari bit-stveno ne bodo zboljšale, da se potem takoj parlamentu stavi predlog glede zatrenja irskega upora in da se potem prekličejo „habeas corpus akti", ob jednem pa se pred lozi zbornici tudi predloga glede reforme irskih zemljiških zadev.
Včeraj 14. t. m. so angleški ministri zopet posvetovali se o irskej stvari.
Poroča se, da bode angleška vlada poslala na Ir«ko še dva polka vojakov. Na Irskem se gode čedalje večji neredi in postava nema nobene veljave več. Zadnji četrtek so bili članovi irske deželne lige nekega sodnijskega Uradnika obesili pod nekim mostom, kjer so ga kasneje policaji našli slučajno in ga rešili. Drugod pak je 200 Ircev porušilo in zažgalo neko hišo, katero je vzel v najem tujec, ki nij bil Član irske deželne lige.
Francoski list „Voltaire" jo prinesel te dni dokument, ki znanegu radikalnega kri čača Rochefortn močno blamira, namreč pismo, ki ga je Rucbefort pisal Gambett', ko je imel zarad udeleženja francoske komune na smrt obsojen biti. V tem pismu je Kochefort obetal, da se ne bode nikoli več s polit>ko pečal, če mu Tkiers življenje pusti in ga le v prognan-stvo pošlje. Ker Rochefort zdaj Gambetto napada in se s svojim pogumom baba, ponižuje ga ono pismo zelo, zato je v Parzu veliko pozornost vzbudilo.
THciiimUo) vojno brodovje broji 7 velikih tenkih oklopnih fregat in 5 oklopnih korvet kot bojne ladije, 11 pokritih in G nekritih korvet knžaric, 2 veliki kanonski ladiji za oddaljene postaje, 1 oklopno ladijo, 10 kanonskih oklopnih čolnov, 7 kanonskih ladij križaric prve vrste, dve kanonski ladiji druge vrste, 2 tor-pedna čolna, 8 avizo-parobrodov, 1 leseno ladijo za vaje, 1 jadrno fregato. Ta flota ima 1 vice-admirala, 4 koutre-admirale, 19 kapetanov, 49 korvetnih kapetanov, 83 kapetanskih lejtenantov, 137 lejtenantov, 109 podlej-teuantov, skupaj 402 pomorska oficirja.
IN»rzi.g» zahteva po svojem poslaniku v Carigradu od Turčije odškodnine, katero so njeni Kurdi prouzročili se svojim vstankom zoper Perzijo ki ga je Perzija zdaj popolnem udušila.
Dopisi.
Iz Planini* 13. dec. [Izv. dop.] Denes imamo proti Haspergu, Rakeku itd. zopet popolno suho pot. Pred 3 dnevi se je prvi voz komaj čez prepeljal in uprežena živina je prav teško vodo prebredla, drugi dan precej so pa uže nekateri ljudje za silo čez prišli. Cesta je bila torej 24 d nij zaradi povodnji zaprta, a še nikdar se ni j smo vode tako hitro oprostili nego zdaj.  To je pripomoglo jedino
le lepo, ostro vreme, katero je celi čas brez dežja prestalo.
Jako neprijetno je bilo to, da je zaradi tega ta čas bila poštna vez Planina-Logatec urejena. Vsled tega bi morali sicer mi pisma, časnike itd. ravno tako redno dobivati, kakor prej, ali bilo nij tako, ker je poštno vodstvo morebiti premalo strogo informiralo dotične uradnike, kateri se od Dunaja proti Trstu po železnici pretresajo, — da so večinoma zavitke Planino in Rakek odpeljali; ali pa nijso ti mogli stare navade, katera postane posebno tukaj rželezna srajca" izlečiti in si nijso tega zapomnili, in gotovo bolj natančno vedo, da je restavracija na Rakeku bližje kolodvora nego v Logatcu. In tako so ti gospođici prezrli, da so zavoljo natančne in nujne postrežbe nas grešnih dul v vozečo službo se nasedli.
Z itegadelj smo dobivali na pr. „Slovenski Narod'' in splošno pisma in časnike od ljub* Ijanske strani še le čez dva dni ! To gotovo nij opravičeno, in upamo da v takem slučaji bode drugikrat za nas, ker se na tej zemlji sučemo, si. vodstvo malo bolj skrbno. Mi ne potrebujemo, da bi nam še poštni uradniki za en dan „Slovenski Narod" konfiscirali, za to uže državni pravdnik še prerad skrbi.
Jedino veselje nam je pa bilo pri tej priliki videti, da je ta osoda jedini eksemplar dr Schrevjevega nemškega Brenclja zadela, katerega so Rog zna kateri vetrovi semkaj zanesli, in za katerega podporo gotovo noben narodnjak ne bode svoje mošnje odvezal, in tako tega „II. Judeža Iškarjota" Slovencev a srebrnikom podpiral!
Iz Šoštanj« 13. dec. [Izv. dop.] Prinesel sem denes k tukajšnjemu si. dačnemu u r a d u pobotnico za neko vsled nakaza vis. c. kr. uamcstništva v Gradcu od 27. nov. 1880 št. 3G56, izplačati mi se imajočo svoto denarja. Pobotnica je bila pisana slovenski — in si. davkarija nij hotela sprejeti, rekši, da mora biti nemška, kajti je oni nakaz izišel bil v nemščini; ko bi nakaz bil slovenski — reklo mi se je — samo tedaj bi veljala tudi slovenska pobotnica. Na mojo prošnjo pokazala 80 mi je tudi ta odloka glede nemških pobotnic, in to: odloka c. kr. deželne finančne direkcijo v Gradcu dne 17. septembra 1880 št. 11929 namenjena c. kr. glavnemu dačnemu uradu T Ptuju, glaseča tak, da v stvareh tičočih se — „\Vaareuerklarungen, Anmeldungen des steuer-pflicbtigen Verfalirens, Bescheinigungen und Ausztige aus amtlicben  Registern und Vor-
Iiii nachston Jahre wird in Oesterreieh fine oeue Volkszahlung vorgenommen. Statt der National it tit soli die „Umgangssprache'' der (Jeza hl ten aufcenommen wcrden. Man fiirchtcte niimlich, dass bei der I', ent i m mu n g der Narinnalir.it a rpe Ver set z ungeu der einzelnen Vol k satani me statttinden dilrften. Kreilich seheint man mit dem an-gegcbenen Anskiinttsinittel ar;; fehfgegrinvn BU haben, da z. 15. ein Alter Doataetieo lebemter Italiencr, im Falle er deiitscli als seiue l'mgan^ssprache angiebt, seine Nationalitat v u r 1 e iignen itiuss, \vas von \lim dneh ti i«- lit verlanjrt \verden kann. .. \Vozn dies »bor bei dem e u t w i <• k e 11 en NatioIit:ltHbe\vusst-sein der Os te rreiehischen Stiinime fUhren kumi, ist nicht :il>7.usehen. Was snll aber d:e Wi s se n se h a it zu soleheu 1 hiteti sagen?
Torej sloveči nemški učenjak daje nam prav, ne pa našim polovičarskim „Deutsch Krainerjem" in ustavovercem tiste nemške komisije, v katerej so se bali naravnost „narodnost" zapisano terjati, iz strahu, da bi Nemcev premalo naštelo se!
Politirui m/jgleci.
V Ljubljani 14. decembra Neki obskuren nemšk list iz Brna poroča menda svojo lastno izmišljeuost, da je naš vnanji minister zoper Ta<ilT<»ja. ker so _vnanje razmere" zoper njega. To bi s« reklo: Pisni ar k se meša v nase notranje stvari. Tako globoko Avstrija menda še nij padla! Brez dvombe nemški ustavoverci tu le svoje želje prodajejo za resnico. Vsi drugi viri govore, da ministerstvo trdno stoji.
Iz Pešte zdaj spet javljajo, da se vprašanje zarad združenja vojne krajine* s Hrvatsko zopet — zavlačuje. Bog zna, kedaj se reši.  Vedno se le obeta.
V n ta ii je «4t*znv«». Število napadov ali atentatov na Življenje visocih vladajočih gospodov je denes za jeden pomnoženo. Iz Bukarešta se javlja, da je dne 14. dec. bil rumtmskl minister B ra ti a n u ođ necega slaboglasnega človeka po imenu Petram z nožem napaden in na glavi ter na roki lehko ranjen. Napadovalec je bil prijet in zaprt. Zdravniki pravijo, da rane Bratianove nijso nevarne.
Turčija prodaje v Tesaliji in Epiru državna posestva, da se more oboroževati zoper Grško. Zato je grški ministerski predsednik poslal okrožnicd do velevlastij, v katerej Grška protestu je zoper to prodajanje.
Papež je 13. t. m. imenoval po aloku-ciji armensko katoliškega patrijarha Hasuna za kardinala ter je rekel, da bode imenoval še tri druge kardinale. Za tem je papež imenoval še nekaj škofov.
lngl4»»ko ministersko posvetovanje dne 13. t. m. je sklenilo, da zdaj nij še treba, da bi se dala irskej vladi oblast prekoračiti ob-
hat im Grabe." (Villani „Lyra a meč" s. 48.) — Tako je označil Kollafovo delovanje pre-soditelj njegov v „Jahrb. flir si. Lit., K. und "VViss." III. 1845. str. 33. — Naj mi bode dovoljeno, malo obširneje spregovoriti O Kollaf ovi h spisih. Kot pisatelj pojavil se je Kollaf najpreje na polju pesniškem.   Prvi proizvod njegovega duševnega delovanja bile so nekatere ljubavne pesni, katere je priobčil prvič v raznih čeških časopisih  leta 1820.   Sledečega leta izdal jih je zbrane pod naslovom „Basne" (Pesni) v Pragi   1821.  8° 88 str., od katerih jeden del  uže nosi divno ime „Slavy Dcera", v samih sonetih. Tri leta za tem zagledala je svetlo „Shivy Dcera" v Budiinu 1824 pod vlastnirn imenom, jako pomnožena v treh (spevih s 151 soneti; a 1. 1832. uže tretji-krat popolnjena v pet spevov s G15 soneti in s proslovom, katerej so v posebnem delu bili pridejani nVyklady" — izjasnjenja manje znanih stvarij v pesnih.   Zopet 1. 1845. izišlo je
delo v četrtej izdaji se 7 novimi soneti (torej I jih 022 son.) brez „Vykladu, a naposled leta | 1853. peta v Beču v G44 sonetih uže po pes nikovej smrti.
To najznameniteje delo Kollafovo hočemo si nekoliko ogledati.
„Slavy Dcera", lyrsko-epska pesen, je nekaj posebnega. V njej nam je Kollaf' zapustil spomin svojega potovanja po zapadnem in južnem Slavjanstvu, ter v njej sestavil ce-lost, katera ima tudi v znanstvenem obziru veliko ceno. Soneti dihajo po Petrarki in spominjajo sploh na italijanske pesnike. Cela pesen razdeljena je na pet spevov, kateri so po raznih rekah poimenovani. Prvi trije so kot okolice ob Sali, Libi in Dunavu, katere on pesniški opeva, a zadnja dva uže sta izmišljeni svet LetO in Aherouta, od katerih je pesnik in pravil nebesa in pekel. — Slavjanstvo je najvažneji in glavni temelj cele pesni, a lju , bav poglaviti nje značaj. I      Jasnim okom ogleda se pesnik po vsem
slavjanskem svetu, podajajoč najdaljnim bratom svojo desnico z vsklikom (I. G3.):
„Slavo marko mila, dej mi krnila, na nichžto bih vsudy, kdc jsou sidla bratrii Slavu, mohl litati: Cehove k vam, Srbi, Chorvati, potom kde jsou Vialy, Volgy zfidla!"
Vsi ti rodovi so mu jednako ljubi; vso nosi v svojem srcu, povsod, kamor koli 80 obrne, vselej mu je celi slavjanski narod pred očmi. —
I. spev je pretežno ljubavnega sodržaja. Kollaf ova „Mina", katere dražesti in vrline krasno in prekrasno opeva, vse se bolje ide-alizuje ter se naposled čeloma premeni v pesniški u/.or, v sliko sladke domovine. Njegova ljuba, katero opeva, katero objokuje, za katero koprni, je „Vse-SIavija". „()d Atosa do Triglava in Pomoranijo', od Pešjega do Koso-vega polja, od ('ari- do Petrograda, od Ladoge pa do Astrahana; od Kozakov tja do Dubrovnika, od Blatnega jezera do Belta in Azovskega
jnerkungen, auf Kassa-Dokumente und alle Rechnungsstticke, welche der Cenzur einer Rechnungsbehbrde unter!iegenu — slovenski jezik ne more veljati.
Čitnl sem pred nekaj časom v „Slovenskom Narodu" bas drugačen ukaz vis. c. kr. finančnega ministerstva, vsled katerega c. kr. davkarije na slovenske pobotnice izplačevati morajo.
To objavljajoč prosim uljudno našega poslanca g. dr. Vošnjaka, naj Omenjena stvar blagovoli na znanje vzeti ter na dotičnem mestu potrebno učiniti.
Z Dunaja i:), dec. [Izv. dop | Slovenski poslanci so se, kakor sem slišal, uže ve'krat zbrali in pcsvetovali, kako in kaj bi vladi priporočili podpirati pO administrativnem potu terjatve slovenskega naroda. Ministerstvo je torej uže spet zvedelo, kaj žele naši slovenski voblei in upati je menda, da hode vlada vsaj V nekateri)) rečeh dobro voljo pokazala.
Grtif Ta a Me in drugi ministri menda vendar •vidijo, da z večino, katere del so tudi slovenski poslanci, stoje in padejo. Kakor torej nij v interesu našega naroda, da bi se to ministerstvo vrglo, tako bode tudi ministerstvo če dalje bolj sprevidelo, kljubu vsemu birokratizmu, ki je povsod ugnezden, tudi v minister stvih in ki je nam Slovanom povsod iz tradicije protiven, — da se zahtevi Slovenstva morajo uresničiti. Taktika liberalnih Nemcev, Katerih zastava postaje vedno men j avstrijska, bode vedno bolj olajšala niinisterstvu njega nalog,
Jedna glavnih težav je dozdaj bila, da so se mali in veliki uradniki vladi Tnnftejevej sovra/.ne kazali. Ali to bode drugače, pravi Taatle, ker skoro bodo tudi uradniki do dobrega prepričani, du zdanja vlada nij le kakšen „intennezzo", temuč, da je posledica državne rezone.
Ustavoverci se babajo s svojo služnostjo in jedinostjo. Na videz. V resnei pa jim prede. Dobro vidijo, da bodo izgubili od meseca do meseca, od jedne dopolnilne volitve do druge. Kajti jako mnogo imajo elementov v svojej stranki, katerim ne kaže dolgo v opoziciji zoper vlado ostati. Doživeli bomo še tudi ustuvoverue {metamorfoze.
Domače stvari.
— (Z a v o 1 i t v e v kranjsko trgovinsko in obrtniško zbornico) se je v
Ljubljani pod predsedniitvom dr. Janeza Blei -w e i s a osnoval naroden centralni odbor, ki bode te volitve vodil. Do tega ali do uredništev narodnih časnikov naj se v tem n/.ini ob svojem čisu rodoljubi izvolijo obračati. Delo se mora dobro prijeti, ako hočemo zmairati. Zasti v oddelku trgovskem ne smemo nobenega glasu izgubiti. Zdaj je prva stvar: ugovor tedaj ali pritožba, če je kdo v imeniku volilcev izpuščen ali du nij v pravi razdelek (namesto v trgovski razdelek v obrtniški) vpisan, je tedaj prvi važni del volitvenega giba nja, ki zasluži veliko pozornost vseh volilcev, da nihče ne zamudi za reklamacije odločenega časa od dne 12. do 26. tega meseca. Drugi del volilnega gibanja je volitev sama, ki bode memla meseca februarija prihodnjega leta in pri katerej pojde za to, da se volijo za odbornike tisti možje, ki jih bo po nasvetu veljavnih trgovcev in obrtnikov priporočil centralni narodni volilni odbor. Volilcev za vse tri razdelke (kupčijski, obrtniški in rudarski) je menda blizu ."»000 v cHej deželi, v kupčijskem samem, ki pa le [»osebno našo pozoi nost zasluži, jih je blizu 400.   Voli se pismeno.
— (Občinska volitev.) V Dobličah v črnomeljskem okraji je bil dne 21. m. m. za župana izvoljen Matija 1'beitin, za svetovalce pa Matija Stukelj, Jože llrela in M ha Krakar.
— (Tatvina.) V zukleneno hišo vdove Mice Strniše v Podlisci pri Doberniču so 2. t. m. tatje vlomili in ukradli obleke, domačega platna in živeža, vsega vkup za 120 gld.
— (Ušla) sta iz občinske ujeefc v Kostanjevici delavca Janez Košir z Breg«, v Ko-čevji in Martin Papež od Fare tudi v Kočevji, ko so ju hoteli na šub deti.
— (Živ zgorel.) Na Malej Sliviei pri Velikih Laščah je zgorela 21. p. m. po noči kajža M. Srobotnikova, ki ima zbog tega za 400 gl. nezavarovane škode. Pod streho te knjže je gostoval Jurij Luuder, ki nij bil prav pri zdravej pameti. Ta je soseilom uže večkrat dejal, da bode kje zažgal in sam v ognji poginil. Na pogorišči so res našli Lundrovo sežgano truplo. Sodi se tedaj, da njegovo obetanje nij bilo prazno.
— (Roparji.) D. Slovenske Bistrice se piše, da so po noči od 10 do 11. t. in štirje neznani razbojniki s počrneuimi in pokritimi obrazi, oboroženi s pištolami in puškami kmeta Simona Arka v Ritoziioju napali m mu 45 gld. denarja v gotovini, pa za 2236 gld, dolžnih ]) i s em vzeli.
Ra/.ne vesti.
* (Nečloveško.) Meseca marca je vojak Novadezin iz garnizone v (ilivieah na pruskem Šlezijskem ubezal, a so ga ujeli na njegovem domu v Orzešah U Glivic sta bila ponj poshna en podoficir ter en frajtar. R<n sta beguna lloVedla v Glivice, a mrtvega in nečloveško razmesarjenega. Povedala sta, d.t sta Novadrzina privezala z jedno roko k sedlovcmu gumbu. Mej potom se konj splaši, vrže No-vadezina na tla, potem pa divja z njim dalje ter vb t-i* za solmi po tleh ubozega vojaka. — Izvedelo sk je pa, da sta bila oba nemško-pruska vojaka pijana, odtod da je izvirala vsa ■dna nesreča.
* (G rožna smrt.) V Šumberku na Moravskem je dno 2. t. m. prišel mlinar Pran (riiv po svojej neprevidnosti pod kolo, ki mu je glavo popolnem odtrgalo od trupla. Domačim se j« čudno zdelo, da mlin stoji, gredo gledat, ter najdejo gospodarjevo {»lavo na tleh a njegovo truplo kasnoj'? pod mlinskim kolesom.
*(Nič se ne boji potresa.) Hrvatski „Obzor" piše, da je prišel kmalu po potresu v Zagreb neki Štajerec in vprašal, kje da je škofova kancelija, ker ima tam opraviti nekaj važnega. Na vprašanje, kaj da ima tako važnegit, odgovori mož, da je slišal, da je škof obljubil 100 gld. onemu, kdor bi se upal v tako nevarnem času zvoniti z velikim zvonom stolne cerkve. On da se nič ne boji, sicer se je pa preskrbe! za vsak slučaj in je bil tudi pri spovedi in sv. obhajilu, če bi ga ravno kaj zadelo, ko bode zvonil. — Ljudje so mu pokazali škofovo kancelijo. kako pa je neustraft-Ijivi Štajerec ondi opravil, o tem molči zgodovina.
Zahvala.
Dna Iti. t. in. vršila »e je razdelitev zimske obleke in obuvala moj revne otroke obeh ljudskih sol v novniiieskej oit>iliiic>.
rodpUtuii šteje si v svojo sveto dolžnost in posebno čast vsem čestitim gospodinu in gospem vsa-cega stanu, ki so blagovolili podariti m la darila, deloma osobno, deloma a tem, da so udeležili se v ta blagi uaimot v čitalnici osnovane glcdi&ne igre in fmiibtiiV, ah pa, da so sodelovali pri igri, izreči orimo najtoplejšo zalivalo v svojem in v imenu obdarovano šolske mladine.
Anten llergane, c. kr. okr šolski nadzornik. NovoineBto 13. grudnu 1880.
J. Grioiitiiii,
priporoča    i :(i>34— i)
za božična darila
mijnovejsi |»isiiM'ii p»|»lv» pftfac mape, bukvi«-« n<- slikniiii. spise «tt mk*«llin» lepo vezane in po ceni, oit'p-ioii /.»i hoš.ieiio <|r«'i» nu tabor* velika /.:ilo^a si«'Mri) m |»l«mii|tt in risanje, 'elegantne |fer«.'Miilket igre zu otroke in druščin«*.
•morja, od Prage do Moskve in Kieva, od Kam čatke tja do Japana;  Ural,  Tatre, Volge in .okrog vse gore in dežele,  kder se god slav-janski jezik čuje:  vse to je naša domovina Vseslavija". — V II. spevu pesnik z ototuim srcem prehaja dežele polabske in baltske — „po-slavskett — kjer je bila „iičkdv kolebka, nyni narodu meho rakev", ter opisuje povest-niške na slavjansko minolost odnoseče se znamenitosti,  podaje  se okolo spomina vrednih mest skozi Bavarsko, Češko in Moravsko, katerih dežel važneje dogodjaje iz Slavjanstva pripoveduje: opeva slavjanske junake, spominja se pritiskovanj in preganjanj, katera so izginuli Slavjani od svojih sovražnikov Nemcev morali pretrpeti. — Ozrevši se še v ravno Poljsko in daljno Rusko, vrača se v III. spevu v Slov. n sko (Slovaško), od kod  potuje v duhu dalje po Ogerskej v Srbijo, krenovši na potu malo tudi v našo davno Koroško.   Tu meče klttve na sovražnike Slavjanstva in na vlastue odro-dilce krvi slavjanske, toži zarad razdrobljenosti in raztrganosti slavjanskih plemen, katera so,
akopntm tako številna,   pretrpela toliko muk in britkih spominov; obžaluje nebrojne krivce, katere so se delale in se delajo Slavjanom; pa jih krepko poziva,  naj   bodo „celota a no . drobtine, ali vse ali nič", ter tolaži svoje brate, kateri vzdihujejo pod nemškim, magjar-skini in turškim jarmom, z nado v boljšo bo- ' dočnost. — Na to se pesnik v IV. spevu vznosi do nebeškega kraljestva,  kjer Slave hčer se svojimi čas ti tel j u stoluje in kjer prebivajo izvrstnjaki, moži in žene roda slavjan-Bkega, vseh vekov, svetniki in svetnice, o katerih pesnik misli, da so Slavjanstvu koristili. V raju vidimo vladarje, junake, književnike, učenjake,  umetnike,  mecenate  itd., kakor i sploh prijatelje Slavjanstva iz vsacega slavjan-Skega  plemena.   Ti  s«):   c.ir  ruski Pavel in j kralj poljski Kazimir, carica Katarina in kra-jljica Jadviga, Suvarov in Kosci uszko, poljski lin iii>ki  pesiuki,  češki jezikoslovci in srbski i slepci pevači. — Iz nebes podaje se v V. spevu v pekel, kamor poslavlja nebrojne neprijatelje 'slavjanstva: Nemce, Magjare, Turke in dr.,
kakor tudi vse izdajalce domovine, jezika, naroda, kateri vsi trpe tu vsakojake muke za krivica Slr.vjanom učinjene. Posebno jim pesnik ne more odpustiti, ka so slavjanske spomenike in pisma pokvarili. Starine najmarstva (zidarstva) in jezika, cerkve, knjige, stari kveri (per-gameni) vznemirjajo posebno njegovo za staro-davnosti zavzeto srce. Rad bi on slavjansko minolost rešil, njej dal materijalno moč ter jo tako udarcev bodočnosti obvaroval. Take in jednake temne misli mu pogosto srčnost jemljejo; pa vendar se zopet domisli in tedaj govori navdušeno o Slavjanih, zaklinjajoč jih v ljubav in slogo. Končno krepko kliče Slavjauora
Ućte se svuj narod milovati!
Ilin'te Tatry blas ten h Horam č'ernym,
II ućte Ktkonošc k Uralnm :
Peklo zru lanu, ni-be Slavfim vernimi
Vse to nij samo pesniška igra: Kolkir je v resnici tako mislil,  ou potuje,  da znamenitosti ogleduje, da se seznunja z učenimi Slavjani in da v njih vzbuja iakro jedne domovine. (Dalje prih.)
Tujci.
15. ćVcenibrH: Pri Klonu t  Schulhof, Tspfer is  Duti.ijh. — ljx.irhin.sk.i iz Gradca. — dr. 1'inoii i/. Kamnika. — Razpet iz Beljaka.
POMltlllO.
Kose s ponarejeno marko. V časopisu flNeues \Viener Tagblatt'4 od 14. t. m. beremo sledeče dnevno poročilo:
„Včeraj je bilo na nekem lukajšniem kolodvoru uradno zaseženih 10.000 kos. Vse te so prišle iz fabrike A. Klinzer v 1'elovci in Belej peči ter imajo ponarejeno znamenje firme F. AVertheim &, Schmolzer. (Jelka). Vse te kost) so bile za, Rusijo namenjene. Firma F. Wert-heim & Schrrnilzer je vložila zoper Klinzeija zarad ponavljajočega se ponarejanja marke kazensko tožbo." (032)
Dunajska borza 15. decembra.
(Izvirno telajrratično poročilo.)
Enotni drl dolff v bankovcih .   .   ~"2 jrld. 75 kr.
Kn. t n i dri. doitf v srebru   ...   73    „   75 „
Zlara r*ntn . .......SI    »   40 B
lrtHO drž. posojilo......131    „   5o „
Akcije narodne bat.ke    .... W8    „    — „
Krmiirne akcije.......2^7    „   S'1 „
London..........H7    „   JS5 ,
Napol...........9    „ 37
C. kr. cekini........                                      -„59 „
Državne marke.......F-8    „   20 „
Ogla S.
Uilano podpisani naznanja svojim p. n dozdanjiin naročnikom, daje donos iz svojo volje pustil službo pri g. Jhiipiu .lu\-u v Inomostu in da odslej za to firmo sprejema niti naročil niti novcev. Se spoštovanjem ,T<»žel' >IuuU, trgovinski agent.
V Ljubljani, 15. decembra 1880. (633)
Božičnih in novoletnih daril
■ia veliko izbor
ima
KAEL S. TILL
pod Trando 2.
Posebna uHmm«' m roiogriiiij«' najinoder-
niso in krušno vezane s patentirat.o /spono« Nuji o-vejle, knr se tiče papirju Tlicur A llar«U-inutii. 900 Milk i/. Dralđanske ralerijc v \rlo
elegantni j euveloppi. »I«, lil t eno knjižice, krasno vezane v slonovo kost. •banovino biserno matico, batina ter usnje. K piči zu minili no. knjižic«' m |HMl«il»Hiiii, Hpnincii hU > ml |»CHnlml lii prav* IjU-iinil. loijtinejše Kalani rip.-.ko bluuo od usnja, nnva zlatn r>HH in rijim^i. |il*uc uiujic itd. itd. («21—5)
Manipulacijo z vinom
prnb t iiInn uči no »o i/.šla knjiga ,.Kcccpt*l<ucli44,
ob8CZHJoča navod, kako se oboljsa kislo in slabo vino; kako se prireja vino brez grozdja, vino z ležišča, (iz loi» litrov loOO litrov), s tem, da se dodajo cisto zdravu tvariuo za ceno domačo porabo ali fina hu-telijska vina, nadalje kako se prireja jabolčnik, vinski jesi Ii, jesih-sprit, žganje, rum, liker, sok od sadja, droži, parfim, zdravstvena žgana pijača, balzam, mjilo in nad 1000 trgovinskih rečij, ki donasujo nad 100 odBtotkov dobička. Cena 3 gld. Naručuje se ali z gotovinu ali s postnim povzetjem pri Min ia IIr«llicka, k. k. priv. Inliaberin, Wlen, lVlc«lcn, Ilaupt-»tnissc Xr. -Hi, I. Stoik. («12-3)
V „N a i* od o e j tiskarni" v LjuuJja.o je izalo Id se dobiva:
Trije javni govori.
Govorili prof. Fr. Šuklje,  Iv. Tavčar in prof. Fr. Wiesthaler v Ljubljanski čitalnici 8° 9 pol. Cena 80 kr.
d 9
■ ■ s s
rt ■
as
CD
v 13
JUD iti
b m m
-- » P
-m ® ~=
3 "2 '5
^ o o 1
* - o 1
3?«1 «.2
rt
Tj m
, o •9 1
* 3
-H
Henri Nestle-jeva
otročja redilna moka.
Veliki častni diplom.
zrr3.edaJ.je g^^^m^ atestov
od različnih \ * * * vSKaJK prvih zdravn.
razstav .   ^^^^Jgsffl^ avtoritet, Tvornliko | znamenj«.
Najpopolnejši živež dojenčkom in slabotnim otrokom.
°Si^ir Dunaj, I., Naglergasse I.
V Ljubljani v lekarnah Vilh. Ma7r, 0. Piccoli, J. Swol)oda in Jul Tmkoczv, ter v vseh lekarnah cele dežele.
Samo pi'«i> a.čo """.i" in»iurov*ki »kat-
^^^^^■■■■^ \\iv P"''g stoječo registro vauo varstveno ziiuiueiije.
NB,   Pri nepravih ikatljicah ne nahaje se na etiquetti pokrovčka rokopis oentral-depo-sitira F. Berlyak-a. (561—9)
Gumi-bonbon,
boljši, nego vsak drug, kolikor se ga okolo prodaja,
rabi z najboljšim vspehom
j zoper kašelj, hripavost in ^ katarno stanje organov, s katerimi se sope.
V Hkatljlcnli po lo kr.
prodaje (490—11)
GABRIEL PICCOLI,
lekar ,,k angelu",
na dunajskej cesti v Ljubljani.
■
I i i v h 3 5 ii g' o v o
božična drevo".
l)i» imajo či<ittitl naročniki j. iložnle priliko, iiiikiiniti hj lepili in primornili rofij po oimi, zlo/.il iem »lfil«č« nkupkiv to,  ilu ne v»t> nnziij vinmr,  kur nn
ukiiji», dosti juiiR-i Holidno postru/lio. Zato mij bi ho tit ouIiih v iutereuu td:ic'i!i(ii ud iiiuic-njuviil h poilobninii piinuri>ji)Uimi.
Za deklice.   Skupke.   Za dečke.
Skupka za 2 gld.
t lopa kiiliiii.jttka pripravit,  12 krunuilov.
1 li-pa ili.lir.< punicu, ki gUTUfl.
1 kiiiitfu s M liiirvuninii nlikuml.
1 hmliOi'k, ki akaOe, juko ziiluivno.
I voznik n.i vulocipeilu, n piTeniuii, ila toči'.
1 Eioiiinivii Isn, <lu »n vaili potrpljonja.
1 par jiruv li-pili nuirovičnikov.
5 različnih lepili igrač.
Skupka za 4 gld.
1 jnko lepa pilnioa.
1 zanimiva      i zu i■ -.) jn■ ..-.i
l Mu ili'iiarmk iiiijImiIjho vrsto.
1 i-lruf.uiin.i knji/.ic.i. ' 1 popolna Holsku oprava.      li>pih kom, ' 1 knjižica uzoreov za znaiiiujanju 111 kvačkanje.
■ 1 populim  u 1. .i.111 —. .■   /,   dekoracijami in
Hgurami. 1 lepa košarica za delo,
■ 1 popolna kuhinjska o]iruva, l.r> komndov,
.  I n HllIlllU n 13 „
I 1 /. ili.in u i igra iu družbo.
1 jokleii klavir za samouke.
■ i rasličiiili zanimivih igrač.
1 bogatit zbirka rečij za božičnu drevo in j     13 sveč.
Skupka za 6 gld.
t kr.i-.cn dobro uhrnn klavir.
1 moderna lopa pahljača.
1 popolna priprava za sivitnjo.
1 tin usnjen ilcnai ml.
1 elegantna papeterija z imenom.
1 zanimiva igra za družbo.
I krušna ročna košarica.
1 popolna garnitura lepotičjn.
1 vrlo lina blazinica ca igle.
1 kruniia kaneta s popolno toaletno opravo.
1 lina mndnrna svilena ovratnica.
1 sulnn z upravo.
1 krasno oblečena punica.
1 popolen šolsk utlas /. s burvaiiiini zemljevidi celega svetu.
1 veliku zbirku reci i za božično drevo s6 svecu umi.
Skupka za 1 gld.
za otroke do 2 leti stare.
1 l.-pa ropotulju z zvončkom, ena tigura od k m nk i z gnilim, 1 punica, 1 pajac. 11 lope živali r. glasom, l gumibulou, 1 omarica z godbo.
Hkupke se kakor kdo liočo po vsakej ceni lahko zložo. Skupke za odruščeno se po določenej treni v zadovoljnivo naročnika zlože, a ju praktično, tla si vsak naroči obilno ilustrovun cenik, kateri se vsakemu na zahtuvanje pošlje zastonj iu frauco.
BJSjT" Prodajalci dobe primeren opustek, 0SF~ uko vzorno najtnenj ii -kupi.
13 »vočic za bužičuo drevo, vseh barv, 1H kr.
Takih 13, ali električnih, tako da au v začudenje vso »vučicu božičnega tlru-vosa na hip prižgo, 36 kr.
13 svečnikov lu kr.
Zbirka ružnih rtičij za božično drevo, najlepša olepšava, ..■>, 60, U(l kr., gld. 1, 1.60.
Skupka za 2 gld.
1 lepa trdna trohica od kovine.
I  bukvice se nlikaini /a mladino.
1 Motati voz s konjem,
1 kompanija vojakov, lopo adjustiranif«.
1 ura / lepo verižico.
1 lepa pištola, ki poka in se zudaj nahijs 1 kegljišč« in dve kuglji. r> družili zanimivih rečij.
Skupka za 4 gld.
1 popolna šolska uprava, 1', lepih kom.
1 muzikaličeii volk z mehaniko.
1 krušna omarica /.a grajenje z načrti.
1 popolna vojaška opruva.
1 nova igra z zvoniki
1 priprava za  risitujo   po  predlogah za
samouke. 1 zanimiva igra v družbi. 1 lepe bukvice iu slikami. 1 dobra žepna ura in verižici*. 1 morska kača, ki suma leze. 1 nzikaličnu Igra z barvami. 1 občen ntlus z H kartami. ■ i r.i/ln uili ilcu/ li rečij. 1 jako lep ileiiarnik.
1 bogata zbirka recij ia božično drevo in svotico.
Skupka za <> gld.
I priprava r.a risanje z vinni potrebnim.
1 krušen iilhum : potovanje okolo svetil, lin barvunih slik.
1 telefon ali tlomuč telograf.
I igra z zvončki, nebeški glasovi.
1 daljerid, vidi se 1 miljo daleč,
1 popoma iolska priprava,  10 komadov.
1 lin žepen nožič z '2 klinjama.
1 zanimiva igra za jednoga.
1 garnitura gumbov za munšote In srajce.
1 čarobnu svetiljku s M meglenimi podobami.
1 ima papeterija z imenom.
1 jakn zanimiva igra za v družbi.
1 reč za smeh.
1 veliku zbirka racij zu božično drevo se svečicuiiii.
Zanimive igrače na soparicu za odrasle otroke.
1'arui stroji in lokomobili dovršeno izdelani, brez uevurnosti, z varnostnim ventilom, 1 končni gld. II, 4, 6,
Kavno tisto, da goni žago, kladiva iu delu na vodi, 1 komad gld. fi, 11.60, T.AU.
Celi železniški vlaki s širnimi, ki jih goni sopuh, gld. II), 16.
Celi železniški vlaki, ki so unvijujo, gld. 1.60, 3.60, 3.60.
T-0.3C, J-U.3C, J-0.3C-
Itoči za smejanje (imjnuvejio ), primerno za darila posumnim OHiibum, zu vsuk -t mi in vsako starost, primerne tudi za Itmiltolit. Izbora ju tako velika, da su more vsem željitm ustreči, komad po kr. B do gld. 10.
■■iiliiiiiii' skupini' ah tombolo z glavnimi in ni/.jnni dobitki, 61), 10U, 300, B00 komndov, it gld. 6, to, 30, .'10 in viijo.
Aparati za meglene podobe,
jako zunlinivu zabava zu mlado in staro. 1 aparat popolen z hiinpo, optičnimi stekli
In lin barv. podob, gld. 1.20, l.bO, 3,60,
3.60, 6, po velikosti.
Zavijanje se nič ne zaračuni.
Ker se pred božičem silno kupuje, prosi so zu nujna naročila, du se moru točno vso izvršiti. Spredaj zuziiamoviino  reči ho najboljši- izdelane dobiti
v velikem magazinu „zum Liebling44,
Dihih), 2<i Proterntrasne 20. (625—9) ifHfcwifflfr^8M-'*tl**g
Izdatelj in urednik Makso Ar mir.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".