Goreniika borzno potreänUka druiba d.d.
Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papii^ev
hiimika {f,
mm Hnui} U l.: (hi i 2H0 fO m. IHU lor/,
ZHO i O iO Jdks. O i 2.HO 10 U www.i^bd. Kl. inJitOI i^fuf.si
VAS SVETOVALEC ZA BOR/O I.N VREDNOSTNE PAPIRJE
SÄ'
Gorenjska
Banka
V
\
'J ,	' I K'ini
»«
Leto LVII - ISSN 0352 - 6666 - št. 28 - CENA 300 SIT (16 HRK)
.Kranj, petek. 9. aprila 2004
Otroško velikonočno veselje. Foto: Tina Doki
^-t-■' • t.
Spoštovane naročnice in naročniid, brall<e in bralci Gorenjskega glasa!
Voščimo Vam lepe velikonočne prazniice in Vam želimo, da jih preživite v miru in veselju.
Gorenjski glas
Slovenija
nova zvezda
Evrope
22 DNi
Lani sem bil med velikonočnimi prazniki na obisku v Rimu pri prijatelju iz Slovenije. Seveda smo za veliko noč, kot zavedni kristjani skušali ostati zvesti slovenski tradiciji. Pekli smo potico, barvali pirhe, pripravili šunko in od nekod privlekli tudi hren. Potem smo hoteli v soboto popoldne vse to odnesti k blagoslovu. Prijatelj ne živi v mestu, pač pa v novejšem predmestju, kjer imajo le bolj provizorično cerkvico. Prej sva se šla pozanimat, ob kateri uri bo blagoslov. Na poti tja pa mi je kapnilo, da smo pač v Italiji in da ni nujno, da se njihove navade ujemajo z našimi. In res je prijazni župnik razložil, da tega pri njih ni.
Tradicija zelo zaznamine okolje, v katerem živimo. Če pa se vanjo poglobimo, odkrijemo neizmerno bogastvo in simboliko. Vsak del sveta ima svoje bogastvo. V Sloveniji, ki je tako majhna, najdemo mnogo različnih tradicij. Vsaka pokrajina ima nekoliko drugačne navade in pristope. Različnost tradicij nas ne sme vznemirjati, kajti v današnjem času smo odkrili, da to ni vzrok za medsebojne spore, pač pa za medsebojno bogatitev. Tradicija sama zase pa ni dovolj. V letih takoj po slovenski osamosvojitvi, mi je prijatelj iz tujine, ki je bil pri nas na obisku pred božičem, navdušen razlagal, da smo lahko še

A	.


f RODAJA ZN SERVIS KOLES
rM
m
U
C
Ljubljanska c. 21a, KRANJ 04/20 26 442 www.aha.si
,	\ i:.. • ' fr • ♦, J
^ .	'Ve f^-V '

Vabljeni v novi hipermarket SPARliESEf|IGE
srečni, ker se pri nas božič še odvija v cerkvah. Pri njih pa bolj na ulicah in nakupovalnih središčih. No, nakupovalna središča so v teh letih prišla tudi k nam in prazniki se vse bolj selijo v razna nakupovalna mesta in parke. Družina je našla nova svetišča. Nakupovalne centre. Strokovnjaki pravijo, da se ob nakupovanju ljudje sprostijo od stresa. Verjetno še posebej potem, ko dobijo bančni izpisek. Nihče pa ne naredi raziskave, koliko se ljudje sprostijo od stresa v svetiščih, cerkvah, moŠejah in templjih.
Kristjani po vsem svetu praznujejo v nedeljo svoj največji praznik. Verujejo, da je Jezus Kristus pred približno dva tisoč
leti vstal od smrti. Premagal je smrt in človeštvu zagotovil življenje. Pokazal je, da s smrtjo ni vsega konec. Trpljenje Kristusa zelo kruto opisuje zadnji film Mela Gibsona, ki se po svetu že vrti, pri nas pa ga bomo dobili veijetno ravno takrat, ko je najmanj primerno: pred božičem.
Sporočilo vsake velike noči v krščanstvu je: "Mir z vami. Ne bojte se, jaz sem z vami do konca sveta." Sporočilo Kristusa ni vojaško, ni sovražno, pač pa spravljivo, dobrohotno, miroljubno in univerzalno. V kava-lirskih "časih srednjega veka so se ob božiču in veliki noči prekinile vojne in ljudje so lahko praznovali.
Dominik Frelih
Kdo bi verjel v sneg?
Presenetil je cestarje, ki so z zimsko dežurno službo končali že sredi marca, pa tudi voznike, ki so svoja vozila
že preobuli v letne pnevmatike.
Kranj - Zelen božič, bela velika noč, pravi pregovor. V sredo zjutraj jo je sneg res nepošteno zagodel. Ob šestih je bila Gorenjska še zelena, uro kasneje že odeta v belo. Na žalost ne le travniki in njive, njim podobne so bile tudi ceste. In sneg na cestah lahko povzroči prave tragedije, če cestarjev ni pravočasno s plugi in posipači, če so pnevmatike poletne in če se to-vornjakarji ne umaknejo s cest, ko se začne sneg oprijemali vozišča. V sredo zjutraj so se vse te okoliščine prepletle. Policisti so obravnavali dobrih deset trkov, še več je bilo manjših, z bolj ali manj zvito pločevino, kjer so se vozniki o krivdi sporazumeli sami. Zgodila seje tudi tragedija (na sliki). Na glavni cesti je v kabini tovornjaka Živil v "črnem" podvinskem klancu umrl 58-letni voznik iz Podbrezij. Ker je tako hotela usoda?
Tudi jutri bo menda še mokro in mrzlo. Kdo ve, mogoče se bodo namesto dežnih kapelj spet
pojavile snežinke. Cestarji bodo nanje zanesljivo bolj pozorni, kot so bili v sredo, kar pa za voznike ne pomeni, da smejo na ceste s poletnimi "obuvali". Bolje po polžje kot prehitro, saj "usoda" ne izbira.
Helena Jelovčan, feto: Tina Doki
m f\j
nO vO nO
f\J
m M
o
O
VB-LEASING, d oo Pot za Ktaiem 38. Kranj
tb o
N
O
Informacije
04/28-00-777 wwv/.lon.sl
HRANILNICA
LO^d,d. Kranj
Qrlon, plp.pilni p.romet
/
) i.

VOŠČIMO VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
Varčevanje in vse bančne storitve
na Ljubezniv Osebni Način
Hranilnica
Lon d d . Bl^ftveisova 2. Kranj
(0 <
s
h-..
GORENJSKI GLAS • 2. STRAN
POLITIKA / joze.kosnjek@g-glas.si
Petek, 9. aprila 2004
Na slovesni seji državnega zbora in na akademiji v Cankarjevem domu so v sredo zvečer proslavili članstvo Slovenije v Natu.
Ljubljana - Slovenska pot do članstva v Natu je trajala deset let. Leta 1994 je bila podpisana
pogodba o sodelovanju v partnerstvu za mir, pričakovanje, da bomo že leta 1997 na sestanku voditeljev držav Članic Nata v Madridu sprejeti v članstvo, pa je bilo nerealno. V Nato smo bili povabljeni leta 2002 na vrhu severnoatlantske povezave v Pragi, povabilo pa smo marca lani potrdili na referendumu. Nad 66 odstotkov volivk in volivcev, ki so glasovali, je bilo za -članstvo. V Nato, ki ga je 4. maja leta 1949 ustanovilo 12 držav, smo bili skupaj s še devetimi novimi članicami uradno sprejeti 29. marca. Na sedežu Nata v Bruslju je bila slovesnost ob sprejemu novih članic 2. aprila.
Osrednja slovesnost ob članstvu v Natu je bila v sredo zvečer. Najprej je bila seja državnega zbora, nato pa akademija v Cankarjevem domu. Na seji državnega zbora je govoril njegov predsednik Borut Pahor. Med drugim je dejal, da ni nobenega zagotovila za trajnost miru in varnosti in da nihče ni izključen iz tega tveganja. Viri ogrožanj se, bistveno spreminjajo, zato ostajata mir in varnost tudi na začetku tretjega tisočletja nikoli do konca rešeni vprašanji. Organizacija Združenih narodov mora dobiti z reformo več moči pri reševanju kriz. Nato pa je temelj evropskega miru, v katerem lahko tudi Slovenci gradi-
mo svojo prihodnost. S svojim znanjem in izkušnjami lahko največ prispevamo h krepitvi miru in varnosti v svoji soseščini na Balkanu. Ko so naši ljudje na referendumu odločali o vsto-pu v Nato, so dobro vedeli, da gre pri obrambni zvezi za vzajemne obveznosti, je povedal Borut Pahor. Predsednik republike dr. Janez Drnovšek je bil slavnostni govornik na akademiji v Cankarjevem domu. Dejal je, da bomo v zavezništvu z demokratičnimi, gospodarsko močnimi in vojaško najugled-
mu. Predsednik republike je opozoril na pomen strpnosti in na nevarnost zlorabe nacionalnih in verskih čustev za nasilna dejanja.

Jelko Kacin: Varne naložbe
Jelko Kacin, poslanec Liberalne demokracije Slovenije v državnem zboru in predsednik odbora državnega zbora za zunanjo politiko, je bil trden zagovornik članstva Slovenije v Nato. Na sredini slovesnosti je za Gorenjski glas povedal:

Slovenski vrh nazdravlja Natu.
nejŠimi državami bolj varni. Čeprav sedaj svet ni veČ blokovsko razdeljen, ni bolj varen. Nekdaj so bila razmerja moČi bolj pregledna, danes pa imamo sicer samo še eno vojaško velesilo, vendar več žarišč nevarnosti, ki se izražajo predvsem v teroriz-
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Naročnina v letu 2004
Spoštovane naročnice in naročniki!
Na pragu drugega četrtletja je spet čas, da vas obvestimo o načrtovanem izhajanju našega časopisa, o cenah in o možnosti plačevanja naročnine. V aprilu, maju in juniju bo izšlo 13 torkovih številk in 13 ob petkih. Ob obeh praznikih, ki sta letos prav na torek in petek - dan upora, 27. aprila, in dan državnosti, 25. junija - bomo izid premaknili (na 28.4. ter 24.6.) in tako uresničili obljubljeno izhajanje brez premora. Cena torkovega časopisa je 200 tolarjev, petkovega pa 300 tolaijev. Naročniki imate 20 % popusta, pri letni naročnini pa 25 %. Seveda ugodnost velja le za redne plačnike.
Naročnina za drugo četrtletje tako znaša:
13 torkovih številk po 200 tolarjev 13 petkovih številk po 300 tolarjev_
2.600 tolarjev 3.900 tolarjev
Polna naročnina -20 % popusta
Trimesečna naročnina s popustom
Mesečna naročnina za april:
4	torkove Številke po 200 tolarjev
5	petkovih številk po 300 tolarjev Polna naročnina
6.500 tolarjev 1.300 tolarjev
5.200 tolarjev
800 tolarjev
1.500 tolarjev
-20 % popusta
Mesečna naročnina s popustom
Brez dodatnih stroškov jo lahko poravnate v naši
na Zoisovi 1 v Kranju. Prijazno vabljeni.
2.300 tolarjev 460 tolarjev
1.840 tolarjev naročniški službi
Zvesti naročniki
Našemu vabilu, naj se nam oglasyo najboU zvesti naročniki časopisa Goreixjski glas, se je odzvalo 505 bralcev. Akcija, ki smo jo nameravali skleniti februarja, je naletela na presenetljiv odziv, zato smo jo podaljšali za dober mesec. Danes z njo zaključujemo in pripravljamo darila za vse pošiljatelje.
Vaša pisma obujajo skupne spomine na številne zabeležene dogodke. Vse tja do daljnega leta 1946! Izmed prvih naročnikov Gorenjskega glasa izpred 57 let se nam je oglasilo kar 29 "rekorderjev", ki imajo Časopis v družini že od vsega začetka - ali kot pravi Anica Šinko: "Z Gorenjskim glasom od rane mladosti do pozne starosti'\ In prav je, da prvi prispevek na temo zvestobe zaključimo z eno od misli iz povojnih časov, ki jih mnogi od nas poznamo le iz pisnih virov ali iz pripovedovanja starejših - danes je kar težko razumeti tedanjo stisko:
"Takrat ni bilo denarja, da bi sami naročali časopis - skupaj smo to storili z, zdaj že pokojno, gospo Rozaj. In časopis nas je zasvojil!"
Jožica Finžgar
Hvala za vsa vaša prijazna in spodbudna pisma. V aprilu bomo objavili najbolj zanimive odlomke, nekatere od zvestih bralcev pa bomo tudi obiskali.
"Slovenija je postala del Nata. Sedaj smo mi njihovi zavezniki in oni so naši zavezniki. Vsak vojak, ki pade pod zastavo Nata kjerkoli po svetu, je tudi naš vojak. To je nekaj novega, česar v
Sloveniji kot delu Jugoslavije nismo razumeli in občutili od leta 1945 naprej. Ko so naši vojaki na mirovnih operacijah na tujem, so tam kot slovenski in kot Natovi vojaki. Prav je, da se tega vedno znova zavenio. Posamezne Članice Nata se lotevajo tudi operacij na svojo roko in tega pri nas marsikdo ne razume, ne odobrava in zato krivi Nato, kar ni prav, ni pošteno in je površno. Mi smo edina država med naslednicami Jugoslavije v Natu. Želim, da bi to čim
prej uspelo tudi Hrvaški, Bosni in Hercegovini in Makedoniji, ker bi se narodi, politiki in gospodarstveniki teh držav počutili varni in bi svojo in tudi našo prihodnost lahko načrtovali na drugačen način in ne razmišljali od danes do jutri, ampak, tako kot mi, za deset, petnajst ali dvajset let naprej. V državi, kije članica Nata, so tuje naložbe varne. Zaradi njih se bomo lahko razvijali še hitreje. V Natu in Evropski uniji ne želijo, da govorimo o sebi, ampak o jugovz-
hodni Evropi. To je naše poslanstvo za prihodnost. Zaradi tega, kar govorimo, nas spoštujejo, zaradi tega, kar vemo, nas potrebujejo, in zato je Slovenija, ne glede na njeno velikost, v Natu bistveno večja, kot se nam dozdeva, česar ne znamo realno prepoznati. Upam, da se bomo tega, kar smo skupaj dosegli, zavedali, se veselili in potegniti še kakšno samozavestno odločitev in ravnanje za prihodnost."
Jože Koši\jek
Slovenija ostaja socialna država
Socialno področje je tako široko, da ga je težko celovito zajeti v kratki javni razpravi, kakršno so pripravili v kranjski
Združeni listi socialnih demokratov z uglednimi gosti.
Kranj - Naša država je tudi v tranzicijskih pretresih ohranila večji del socialnih pravic, kakršne smo poznali še v prejšnjem sistemu in čeprav za razvitimi evropskimi državami zaostajamo domala za tretjino po bruto domačem proizvodu, za socialno varnost namenimo skoraj enak odstotek BDP kot te države, je na javni tribuni povedala državna sekretarka z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Kranjčanka Alenka Kovšca.
Javno tribuno so naslovili Za socialno varnost otrok, družine ter varno starost. Ravno slednji so namenili veliko pozornosti. Peter Stare, direktor Doma starejših občanov Preddvor je govoril o kakovosti življenja starejših ljudi v domovih, za katere s prijaznimi vsebinami dela polagoma razbijajo predsodke, da gre za hiralnice. V prihodnje naj bi raven prijaznega staranja dvignili tudi z različnimi oblikami varstva starejših: od manjših (družinskih) skupin do možnosti najema varovanih stanovanj v- okviru domov. Zamisel o slednjih je že veliko pred nastankom Zbiljskega gaja zrasla prav v Preddvoru, vendar je doslej zaradi različnih zapletov še niso uspeli udejanjiti. V Sloveniji imamo sedaj 69 domov upokojencev, v njih pa več kot 16 ti-
soč mest za stare, v zadnjih petih letih so odprli Še 22 domov, v njih pa je zajetih do pet odstotkov starejših. Leta 2020 bo v Sloveniji že petina ljudi starejših od 65 let, kar je izziv za sedanjo srednjo generacijo, da že danes, misli na svojo starost, na domsko varstvo v prihodnosti, na podaljšano bolnišnično varstvo, na oblike pomoči in nege na domu, tudi na naselja varovanih stanovanj. Alenka Kovšca je izrazila upanje, da bo sistem skrbi za starejše tudi v prihodnje še osnovan na solidarnosti, kot je danes, in ne izključno na tržnih načelih, kar vidimo v raznih ameriških "sanjskih mestih". Javna tribuna se je dotaknila tudi vprašanja, kako pri nas lajšamo življenje družin na socialnem robu, kako naj preživi družina, kjer starša zaslužita borih
Alenka Kovšca, Črt Kanoni, Peter Stare in Marjan Podbevšek, ude ženci javne tribune o socialni varnosti.
70 tisočakov. Marjan Podbevšek, direktor Centra za socialno delo Kranj, je pojasnil socialne mehanizme, ki jih država nalaga pri tovrstnem varstvu družin, da tudi v obdobju velikega družbenega razslojevanja ne pristanejo na socialnem dnu. Država nI mačehovska, varuje socialno šibkejše, in sicer prednostno
otroke (kar 85 odstotkov slovenskih družin prejema otroške dodatke), starejše ljudi, enostar-Ševske družine ... Povprečen slovenski človek si želi socialno varnost doseči z lastnim delom, meni Alenka Kovšca, vendar so danes razmere takšne, da mora pri preživetju pomagati tudi država. Danica Zavrl Zlebir
Za
beležimo čas!

.-•'J ■ *
iT.
Delovne skupine za gorei^ske projekte
Kraixj - Gorenjski pokrajinski odbor Liberalne demokracije Slovenije je na zadnjem sestanku na Brdu ustanovil sedem delovnih skupin in sicer skupino za gospodarstvo, podjetništvo, obrt in turizem. skupino za javne finance, skupino za kmetijsko politiko, skupino za kulturo, skupino za lokalno samoupravo in notranjo politiko, skupino za prometno infrastrukturo in skupino za šolstvo, šport in otroško varstvo. Pretekli teden pa je bila v Gorenji vasi ustanovljena skupina za okolje, prostor, ekologijo in energetiko.
V skupinah so strokovnjaki iz vseh delov Gorenjske, njihov cilj pa je najti usklajene rešitve. Liberalna demokracija je prepričana, je zapisano v izjavi za javnost po sestanku, da bo zaradi tega sodelovanje med posameznimi deli Gorenjske Še boljše, kar bo povzročilo njen hitrejši razvoj. Skupni gorenjski projekti bodo tudi uspešneje kandidirali na razpisih v Ljubljani in v Bruslju za domača in evropska sredstva.	J. K.
Darilo Anki Vidmar
Krai\j - Mestni odbor Nove Slovenye Kraixj je letos organiziral dve odmevni kulturni prireditvi. Za slovenski kulturni praznik je v polni dvorani, ki jo je dalo brezplačno na razpolago Kino podjetje Kranj, nastopila izredna pevska skupina Perpetuum jazzile iz Ljubljane pod vodstvom Tomaža Kozlevčarja. Dvorana Kina Center je bila polna tudi na tradicionalni prireditvi Kranjčani materam. Letošnja je bila že enajsta. Slavnostna govornica je bila Vlasta Sagadin. V zabavnem delu prireditve so sodelovali otroška folklorna skupina kranjskih vrtcev, vokalni trio Prima vista z Jesenic in tro-bilni trio pod vodstvom dirigenta kranjskega pihalnega orkestra Mateja Rihterja. Posebne pozornosti je bila deležna vzgojiteljica v kranjskih vrtcih Anka Vidmar, ki to delo opravlja že dvajset let. Njenemu jubileju v čast je zapel ženski pevski zbor kranjskih vrtcev, mestni odbor Nove Slovenije pa ji je poklonil vožnjo z avtobusom, na katero bo lahko povabila še 50 prijateljic in prijateljev. Na prireditvi sta nastopila še revijski orkester Gimnazije Kranj in ansambel Bohpomagej.	J. K.

Petek, 9. aprila 2004
AKTUALNO / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 3. STRAN
V zborniku je zajeta tisočletna zgodovina Bleda. Več kot 400 strani in fotografij. Poleg zbornika so izšle tudi darilne knjige. Razstava Žarki tisočletja.
s*
Bled - Minuli torek, štiri dni pred občinskim praznikom, ko Bled praznuje tisoč let, odkar je kralj Henrik II. posest Bleda s posebno listino podaril briksenškemu škofu Albuinu, je izšel praznični Blejski zbornik 2004, čestitka Bledu ob njegovi častitljivi obletnici.
Blejski zbornik je nastajal več let, zamisel zanj pa se je porodila članom Zgodovinskega društva Bled in blejskega bralnega krožka. V njem je 50 različnih prispevkov, na 430 straneh pa so avtorji predstavili tisočletno zgodovino Bleda in dogodke, ki so zaznamovali njegov razvoj.
razglednic, 700 zemljevidov in več kot 20 preglednic. "Prispevki so raznorodni, kar se da. In prav ta raznorodnost je njegova imenitna posebnost. Nanizani so v grozdih, ki smo jih razvrstili v dvanajst delov: uvod in tiso-čletnica, narava, arheologija, geografija, kmetijstvo in goz-
Ob občinskem prazniku bo jutri na Blejskem gradu dan odprtih vrat. Ob 11. in 17. uri bo skupina Gašperja Lambergarja premiemo uprizorila predstavo Turjaška Rozamunda, v grajski kleti bodo predstavili praznično rajsko vino in nazdravili 1000-letnici prve pisne omembe Bleda, v grajski dvorani pa bodo ves dan na ogled multivizijske predstavitve kratkih filmov o Bledu. V trgovskem centru bo ob 16. uri koncert Policijske godbe na pihala in gorjanske godbe, ob 20.30 pa bo v cerkvi sv. Martina velikonočni koncert, na katerem bosta nastopila sopranistka Andreja Briec in organist Milko Bizjak.
Odlikujejo ga samozavestni in vrhunski strokovni prispevki, piscem pa je bila po besedah urednika Jožeta Dežmana skupna simpatija do Bleda, podobe raja. Zbornik ima več kot 510 prilog, 400 fotografij, 70
darstvo, gospodarstvo, besede, ljudje, kulturna dediščina, Bled in Slovenija, samouprava in društvena ustvarjalnost. Upam, da bo praznični zbornik spodbuda za njegovo redno izhajanje," je dejal Dežman.
Blejski zbornik so predstavili (na sliki z leve): Rudi Zaman, Jože Dežman, Barbara Ravnik Toman, Jože Antonie in Peter Kos.
Lektorsko delo je opravil Stanislav Šimenc, pri končni obdelavi besedila sta sodelovali Barbara Ravnik Toman in Beba
Jencic, zbornik je preveden v nemški in angleški jezik, za kar
sta poskrbela Marjeta Čop Pretnar in Zandi Dežman, v
nakladi 3000 izvodov pa so ga izdali v založbi Didakta. Založnik Rudi Zaman je na predstavitvi dejal, daje bil izid tako'
obsežnega zbornika zelo zahtevno delo in izrazil upanje, da bi čez čas izšla tudi dopolnjena izdaja. Izid zbornika bo blejsko občino stal 12 milijonov tolarjev, večino bo zagotovila obči-
Gorenjska obdrži dve vojašnici
Del vojaških nepremičnin na Gorenjskem so že prodali ali oddali v najem. Ostajata vojašnici Kranj in Bohinjska Bela.
Kranj - Obseg lokac^, ki niso perspektivne za Slovensko vojsko, ministrstvo za obrambo RS krči tudi na Gorenjskem. Ob meji so prevzeli 29 objektov bivše JA, od katerih sta dva prodana, 13 pa so jih dali v najem. Prodali so že dom Lojzeta Kebeta v Kranju in del vojašnice v Radovljici.
Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije je ohranilo le 37 odstotkov vsega premoženja, ki ga je prevzelo ob nastanku samostojne države od nekdanje Jugoslovanske armade. Letos nameravajo prodati 228 različnih objektov in zemljišč v skupni vrednosti blizu 6 milijard in 149 stanovanj za dobrih 149 milijonov tolarjev. Ves denar vlagajo v izboljšanje vojaške infrastrukture po standardih za profesionalno vojsko, so povedali predstavniki ministrstva na nedavni novinarski konferenci. Na
našo prošnjo, da bi povedali več o vojaških objektih na Gorenjskem, so pozneje poslali pisne odgovore.
Od nekdanjih štirih vojašnic na Gorenjskem jih uporablja Slovenska vojska le dve. Vojašnica Bohinjska Bela je namenjena Gorski šoli in usposabljanju iz programa vojaških veščin, ki so povezane' z gorniŠtvom. Vojašnica Kranj služi predvsem osrednji enoti radiološko kemično biološke obrambe, v obeh krajih pa so nastanjena še nekatera poveljstva in druge enote.
Osrednja baza za vojaško letalstvo bo v bodoče na Dolenjskem, zaenkrat pa ima vojaški del letališča Brnik še status osrednjega letališča za potrebe Slovenije kot države gostiteljice. Tam bodo še naprej dejavnosti za nadzor zračnega prostora in za reševanje ob naravnih nesrečah. Ohranjanje drugih objektov - od skladišč do strelišč in va-dišč - bo odvisno od razvoja oziroma potreb profesionalne vojske. Vojaške objekte na Rudnem polju uporabljajo za več namenov: podporo pri izvajanju programov Gorske šole, usposabljanje enot za tek na smučeh, smučanje in tekmovanja, rehabilitacijo pripadnikov po vrnitvi z raznih misij ter počitniško de-
javnost. Za slednjo dejavnost služita vili Podstraža in Vojvodina na Bledu, kjer letujejo delavci ministrstva, upokojenci in ožji družinski člani; tja prihajajo Še pripadniki SV za službene potrebe. Ministrstvo namerava ohraniti izpostavo Uprave za obrambo v Radovljici in izobraževalni center v Poljčah.
V preteklosti^ so že prodali dom Lojzeta Kebeta (nekdanji dom JLA) v Kranju. Vojašnica Radovljica še ni prodana v celoti, a imajo to v načrtu. Objekti v vojašnici Škofja Loka niso perspektivni; del so jih prenesli na druga ministrstva, del jih ima v najemu občina, del pa je še v postopku denacionalizacije. Vilo Istranka na Bledu so pro-
dali občini Bled, vilo Prešeren so dali v najem Ljubljanskim mlekarnam, hotel Astoria pa so prenesli na ministrstvo za šolstvo. Kar 32 lokacij so imeli ob državni meji; tri so samo zemljišča, od 29 objektov so štiri vrnili v postopku denacionalizacije, dve prodali in 13 dali v najem. Trije objekti ob meji so prazni, štirje pa so v ruševinah. Kot so povedali v Ljubljani, poteka postopek za prenos stražnice Podljubelj na ministrstvo za kulturo. Na območju Kranja je zasedenih 50 službenih stanovanj-. Zaenkrat je šest stanovanj praznih, vendar bodo po obnovi namenjena za potrebe ministrstva za obrambo.
Stoj an Saje
Karavana
9
ki budi narode
V nedeljo se je na Bledu zbrala prva karavana Evropske kulturne identitete, ki jo je v sodelovanju s številnimi mednarodnimi strokovnjaki z različnih
področij osnoval violinist Miha Pogačnik. Namen obiskov prestolnic novih članic EU je okrepiti kulturno identiteto narodov.
Bled - v nedeljo popoldan, 4. aprila, seje na Bledu zbrala pestra druščina ljudi z vsega sveta, ki so se kot karavana odpravili na pot po novih prestolnicah Evropske unije. Gre za projekt, v katerem manj kot mesec dni pred vstopom desetih novih članic, udeleženci karavane razpravljajo o vsebini te združitve in identiteti nove povezave na povsem poseben naČin: karavanska kompozicija, v kateri pomembni udeleženci iz sveta umetnosti, podjetništva, inovacij in znanosti razpravljajo o vprašanjih evropskega povezovanja, na simbolni način komponira evropsko identiteto. Ko bo v soboto, 10. aprila, prispela na cilj v Prago, bo imela odgovore na vprašanja, ki so bila v Času združevanja povsod nekoliko zapostavljena: kakšna je skupna evropska identiteta^ ali jo
Ciril Zlobec in Miha Pogačnik: "Tukaj je duša Slovenije, tu so njene korenine."
Evropa sploh ima in potrebuje, kakšna je kultura evropske identitete in kje je mesto novih članic v njej. Prepričanje snovalcev projekta je, da so zares prodorne sile v družbi umetnost, znanost in podjetništvo, ki napredujejo v razvoju ne glede na splošni razvoj. Na pobudo Mihe Pogačnika, znanega violinista iz Kranja, ki že več let živi in dela v Nemčiji, seje karavana začela najprej v Sloveniji na Bledu, za katerega je Pogačnik želel, da ga udeleženci najprej doživijo.
Tako so na Blejskem gradu doživeli tradicionalno dobrodošlico s kruhom in soljo ter domačih posebnosti, na srednjeveških delavnicah so spoznali obrtnike in si ogledali nastop folklornih skupin Ribno in MKD sv. Ciril in Metod iz Kianja. V večernih urah so se s pletnami popeljali
na otok. V cerkvi jih je naprej pozdravil pesnik, akademik in nekdanji član predsedstva Republike Slovenije Ciril Zlobec, nato so poslušali občuteni violinistki koncert Mihe Pogačnika in nastop Komornega zbora Gallus iz Kranja.
V ponedeljek so imeli v Poslovni šoli Bled evropski dopoldan, na katerem je sodeloval tudi Fons Trompenaars, eden izmed petih vrhunskih svetovalcev za managment na svetu. Popoldan se je karavana odpravila v Ljub^ano. V tem tednu je obiskala Budimpešto, Bratislavo, Krakov, Rigo in Varšavo. Jutri, v soboto 10. aprila, se bo zaključila v Pragi. Ves program, ki je potekal na Bledu, je bil obenem Pogačnikovo darilo ob tisočlet-niči "podobe raja".
Katja Dolenc
na, del denaija pa bo prispevalo tudi ministrstvo za kulturo. Poleg zbornika so izšle tudi tri darilne knjige Bled 1000 let, prav tako v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku, z izbranimi poglavji iz zbornika, vsaka ima 230 strani. Zbornik stane 7.500 tolarjev, spominska knjiga pa 5000 tolarjev. Blejski župan Jože Antonič je izročil prve izvode zbornika vsem sodelujočim avtorjem, z minuto molka pa se je spomnil častnega občana in avtoija knjig o Bledu Boža Benedika, ki je umrl dan pred izidom zbornika.
Ob blejski tisočletnici je izšlo osem knjig, posneli so štiri filme, Bled je dobil svojo znamko, zlatnik in srebrnik, v avli Festivalne dvorane pa so odprli priložnostno razstavo Žarki tisočletja, ki jo je pripravil Gorenjski muzej iz Kranja in je posvečena tisočletnici blejske pisne zgodovine. V program praznovanja tisočletnice se je vključil tudi Narodni muzej Slovenije, ki je pripravil štiri kratke filme o blejski zgodovini, zdraviliškem in visokem turizmu, Športnih in kulturnih prireditvah ter o Bledu, kot inspiraciji umetnikom. Pri pripravi filmov so po besedah direktorja omenjenega muzeja Petra Kosa, uporabili arhivsko gradivo Slovenskega muzeja novejše zgodovine. Gorenjskega muzeja in gradivo zasebnih zbirk, multivizijske predstavitve bodo v Blejskem gradu, kjer bo jutri dan odprtih vrat in ne bo vstopnine, občani Bleda pa imajo prost vstop vse leto.
Renata Škrjanc, foto: Tina Doki
lEHGLAS
Odgovorna urednica
Marija Volčjak
Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik
Uredništvo
novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Se-dej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič. Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglic, Milena Miklavčič, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar
Tehnični urednik
Grega Flajnik
Fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik
Lektorica
Marjeta Vozlič
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisod izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Moja Gorenjska. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.O.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak/ Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku: uradne ure: vsak dan od 7. do 15.00 ure. Naročnina: telefon: 04/201-42-41 za prvo trimesečje 2004 znaša 6.200 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotni popust in zanje trimesečna naročnina znaša 4.960 tolarjev. Letna naročnina znaša 26.000 tolarjev, posamezniki - redni plačniki imajo 25-odstotni popust in zanje letna naročnina znaša 19.500 tolarjev. V cene je vračunan DDV. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: torek 200 SIT, petek 300 SIT.
«er
GORENJSKI GLAS • 4. STRAN
GORENJSKA / info@g-glas.si
Petek, 9. aprila 2004
Bojan Starman, župan občine Ziri
Ali bo občina letos izvedla manj investicij, kot je bilo načrtovano? - Tudi ob izpadu elektrike bo vode vedno dovolj - V Mršaku dom za starejše občane - "Naredili smo več, kot
smo kdajkoli obljubljali," zatrjuje župan.
v	v
Ziri - Zupan Bojan Starman zagotavlja, da občina ne bo zategovala pasu pri investicijah, čeprav je bilo prilivov v lanski občinski proračun manj kot so načrtovali. Razen tega morajo nekatere investicije v celoti najprej plačati sami, soinvesticijski delež pa bodo prejeli po končni izvedbi investiere. Več o tem župan Bojan Starman:
"Zagotovo ne bomo zategovali pasu, saj bomo izvedli vse načrtovane investicije. Z vidika financiranja bomo morali nekatere investicije plačati prej, kot na primer vodni zbiralnik Tabor. Vsako leto pa se povečujejo obvezni izdatki občine, s tem pa se krči naš investicijski program. Letošnji proračun smo sprejeli že lani in ga tudi izvajamo. Morda bomo morali najeti kak prehoden kredit, a nikakor ne morem govoriti o kritičnih razmerah. Dinamiko investicij moramo paČ prilagajati glede na kreditno sposobnost. Rok plačil je ponavadi 60 do 90 dni, zato lahko letos nekaj naredimo in plačamo naslednje leto."
Kolikšno vlogo ima pri nedvomno slabši plačilni sposobnosti lanska velika investicija v prizidek vrtca in obnove šole?
"Seveda moramo za vrtec in Šolo še kar nekaj plačati. Zaradi tega imamo tudi višje mesečne obveznosti. Hkrati moram poudariti, da nismo realizirali vseh prihodkov, predvsem od odprodaje in zamenjave osnovnih deležev. Nameravali smo prodati eno od stavb sedanjemu najemniku, zamenjati zemljišče za potrebe bencinske črpalke. Vedno lahko pride do taksnih izpadov in to ni nič tragičnega. Lanski prihodki so znašali 544 milijonov tolarjev, načrtovali pa smo 577 milijonov. Pri nedavčnih prihodkih smo imeli le 72-odstot-no realizacijo, predvsem zaradi neizvedenega občinskega davka na zemljišča. Tudi režijski obrat je imel 14 milijonov tolarjev manj prihodkov od
načrtovanih, saj želimo zadrževati cene storitev na mini-
mumu.

Letošnji proračun ostaja praktično na enaki ravni kot lani. Precejšen delež za investicije bo šlo še za v vrtec in šolo, koliko denarja bo ostalo za letos ?
"Letošnji proračun je vreden 579 milijonov tolaijev, kar je za 2 milijona več kot lani, medtem ko načrtujemo odhodke na ravni 533 milijonov tolarjev, predvsem zato, ker načrtujemo več investicij preko režijskega obrata. Rezerve bomo poskusili najti predvsem za asfaltiranje lokalnih cest, saj gre po sedanjem načrtovanju samo 17 milijonov. Investicijskih odhodkov je za 133 milijonov tolarjev in za 94 milijonov tolaijev investicijskih transferjev. Tudi režijski obrat bo investiral v vrednosti 73 milijonov tolarjev, kar skupno pomeni, da gre za investicije tudi letos veliko denarja. Za vrtec in šolo moramo v tem trenutku plačati Še 40 milijonov tolarjev."
, Alije prenaČrtovanje posledica dvoletnega proračuna?
"Mislim, da je dveletno načrtovanje in sprejem le tega v veliko korist. Zato se ga bomo lotili tudi letos. V daljšem obdobju res pride do sprememb, saj se prioritete spreminjajo. Prav v tem Času se bo zaČel postopek natančnega pregleda lanske realizacije in s tem bomo lažje naredili rebalans ter prilagodili nadaljnje izvajanje proračuna."
Največja letošnja investicija bo v vodni zbiralnik Tabor, ki

r
- f:
I',; A/'


Regionalna cesta Žiri - Idrija ni v neposredni pristojnosti občine. Voznikom to pravzaprav ni mar in se veselijo širše in na novo asfaltirane ceste.
Bojan Starman: "Desetletje samostojne občine je prineslo več kot smo pričakovali. Danes se Žirovci ne sramujejo več svojega kraja!"
Župan Bojan Starman nam je odgovoril tudi na nekatera zasebna vprašanja. Ob vprašanju koliko znaša njegova županska plača nam je povedal, da se iz nje prav gotovo vidi, da je ne opravlja zaradi denarja, saj je odgovornost nesorazmerno večja od plačila.
Plača
Dom
Družina
delo
avto
prosti čas hobi
počitnice
110.000 tolarjev neto (50 odstotkov, ker delo opravlja nepoklicno)
družinska hiša v Žireh (zgrajena leta 1980)
žena in trije otroci, ki so že samostojni
direktor Jelovice (prej v gospodarstvu in dveh ministrstvih
- za obrambo in gospodarstvo)
mazda 323 F (letnik 1990)
vsaj ena ura ob koncih tedna planinarjenja
po žirovskih hribih
nič posebnega
nekajkrat na leto last minute,
nazadnje v Novigradu
ga bo sofinanciral tudi evropski sklad Sapard. Kdaj lahko pričakujemo zaključek gradnje?
"Za vodni zbiralnik smo javni razpis že izpeljali. Ponudbe so že odprte, kmalu se bo sklenila pogodba in dela naj bi se konec meseca začela. Želimo narediti čimprej, saj bomo tako tudi od Saparda prej dobili denar nazaj. Z večjim zbiralnikom si bomo ustvarili rezervo tudi v primerih izpada električne energije, hkrati je ne bomo več klorirali. Voda bo ista, a jo bomo čistili z UV svetlobo, ki uniči mikroorganizme in nima stranskih učinkov. Tako bomo lahko nemoteno oskrbovali s pitno
v
vodo cek)tne Ziri. Zbiralnik bo stal na istem mestu kot dosedanji, a bo kar Štirikrat večji. Vrednost investicije znaša 60 milijonov tolarjev, od Saparda bomo
dobili 42 milijonov nepovratnih sredstev."
Med pomembnejše investicije spada tudi obnova stare šole oziroma Muzeja, ki se je začela v prejšnjih letih in bo trajala še nekaj let
"Investicija v obnovo Muzeja je v letošnjem proračunu, računamo pa tudi na sofinanciranje iz državnega proračuna. Letos naj bi tako uredili Muzej na prvotno obliko (znižanje za eno nadstropje, op.a.), uredili streho, trenutno pa urejamo strope nad pritličjem. Letos naj bi bil tako objekt konstrukcijsko, statično in protivlažnostno zaključen. Sledila bo še ureditev notranjosti, menjava stavbnega pohištva ter obnova fasade.
Družba RS za ceste že tretje
v
leto ureja cestno povezavo Ziri - Idrija, Koliko to obremenjuje občinski proračun ?
Alli Vzajemni pokojninski sklad Abanke
Naložim
dobim!
•.
Prvim tisočim, ki se boste odločili za pokojninsko varčevanje v AIM vzajemnem pokojninskem skladu Abanke, bomo ob pristopu in po plačilu prve premije podarili eno premijo v višini 4.355,00 tolarjev!
Zakaj izbrati prav AMI vzajemni pokojninski sklad Abanke?
♦	eden najboljših in stroškovno najugodnejših izvajalcev pokojninskega zavarovanja
♦	finančna trdnost, znanje in izkušnje Abanke ter dobri donosi
♦	ves ustvarjeni dobiček se razdeli med člane sklada
♦	Zavarovalnica Triglav, d.d. kot izplačevalka dodatnih pokojnin
Mislite na svojo pokojnino že danes! Z All! vzajemnim pokojninskim skladom Abanke ahko poskrbite za svojo najlepšo jesen!
h»
K
£8
I



• Ü

ivii^iii^ I IWI WVWJW	III	¥
ahko poskrbite za svojo najlepšo jesen!
Izkoristite davčne olajšave, ki vam jih omogoča tovrstno varčevanje! Vplačane premije lahko v naslednjem letu uveljavljate pri napovedi dohodnine.
ABANKA
« «
< o
www.abanka.si
''Našega deleža v tej investiciji pravzaprav ni, čeprav smo bili prav mi tisti, ki smo vztrajali pri izvedbi projekta. Gre za regionalno cesto tretjega reda in povezuje Primorsko z Žirmi in je vedno bolj obremenjena. Dnevno se tu vozi veliko delavcev, kot tudi Šolarjev in Študentov. Ziri so naredile preobrazbo v industriji, imamo kvalitetno proizvodnjo in vse več ljudi se vozi k nam na delo. Narejenih je bilo veliko opornih zidov, propust, cestišče je razširjeno. V večji meri je že položena nova asfaltna prevleka."
Športni center Mršak je že nekaj časa na tapeti. Najprej so nekateri krajani izrazili nezadovoljstvo zaradi selitve bencinske črpalke v ta del, potrebno je tudi umestiti prometnico do centra. Kako daleč so projekti?
"S sprejemom prostorsko ureditvenih planov je namembnost prostora določena. Programska zasnova oziroma študija za Mršak je izdelana na osnovi potreb in želja. V ta prostor umešča poleg Športnih dejavnosti še bencinsko črpalko in program varstva starejših.

Čez pet let odprtje doma za starejše občane?
Občina je s Centrom slepih in slabovidnih sklenila pismo o nameri sodelovanja v novem domu za ostarele v Žireh, Pred dnevi so se občinski svetniki in občinska uprava sestali s predstavniki ministrstva. Rezultati?
Pismo o nameri je potrdil tudi občinski svet. Nadaljnji korak bo izdelava idejnega projekta, nato pa bo potrebno poiskati še investitorja. V smislu zemljišča in komunalne infrastrukture bo tudi občina soinvestitor. Z obiskom na ministrstvu smo jih seznanili z našimi načrti, izvedeli pa smo za politiko države pri investicijah v domove za ostarele. Naše usmeritve podpirajo, saj želijo vlagati v manjše domove, ki so izpostave večjih. Ocenjujemo, da bi lahko gradili s sofinanciranjem države, morda tudi z zasebnim kapitalom. Država želi imeti večinski delež ali pa nič, toda do gradnje je se nekaj časa, zato bo dovolj časa za uskladitev.
Ali imate dokumentacijo za vračilo vlaganj v telekomunikacijsko omrežje v Žireh že urejeno ali bo potrebno še kaj postoriti?
"Naši občani lahko do 15. aprila še podajo vloge. Velika večina je to že naredila, saj smo jih prejeli že več kot 800 (približno 95 odstotkov). Komisija bo do 15. aprila proučila tudi vsa vlaganja občine na tem področju, nato pa bomo vse skupaj vložili na državno pravobranilstvo."
Župan ste že vse od ustanovitve občine pred 10 leti. Kaj ste v tem času obljubili volivcem, a tega niste izpolnili? Na kaj niste ponosni?
"Nekatere stvari smo naredili, čeprav jih ni nihče obljubljal. Začetek gradnje športno rekreativnega centra v Mršaku in doma za starejše občane pa bi zelo rad spravil v materialno stanje. Projekt želim pripeljati tako daleč, da ne bo več dileme o

gradnji. Sicer pa mislim, da smo skupaj z občinsko upravo naredili več, kot je bilo obljubljeno, predvsem na področju komunalne infrastrukture. Regionalna cesta na Dobračevi nam še
Muzej Žiri obnavljajo po fazah, letos naj bi odstranili zgornjo etažo in opravili tudi druga dela.
Na osnovi programa bo jasna prostorska umestitev vseh teh programov. Pred zaključkom postopka je sprejem sprememb plana s katerimi umeščamo ob Soro prometnico med obema mostovoma. Ta je pogoj, da lahko Mršak naredimo. Do sedaj smo opravili informativne pogovore z lastniki zemljišč, čez čas jih bomo tudi odkupili."
manjka, a bo morala projekt izpeljati država. Ob ustanovitvi občine sem si najbolj želel, da bi naši občani s ponosom povedali, da prihajajo iz Žirov. Sicer pa smo v tem desetletju dobro gospodarili in veliko investirali, vsaj dve milijardi tolarjev v današnjem merilu. Največji delež je prav gotovo šel za cest-

no omrežje.

Boštjan Bogataj

petek. 9. aprila 2004
V SPOMIN / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 5. STRAN
Zadnja pot z Bogdanom Norčičem
Minuli torek popoldne so se domači, žena Zdenka, sin Bine in hčerka Lea, ob številnem spremstvu sedanjih in nekdanjih smučarjev skakalcev, trenerjev, sorodnikov, prijateljev in znancev poslovili od nekdanjega smučarja skakalca in trenerja Bogdana Norčiča. - V zgodovino se je vpisal kot prvi človek, ki je na smučeh poletel 181
metrov, sam pa je bil med vsemi uspeh najbolj ponosen na svojo družino in dom v Adergasu.
Adergas - "Veš, kako sem izvedel za /idergas? Trener mi je kot "mulcu" naročil, naj pripravim potni list, ker odhajamo na tekmo v Adergas. Bil sem ponosen, da grem i' tujino in doma sem povedal, na kako pomembno pot se podajam. Smejali so se mi, meni pa je Adergas tako prirasel k srcu, da sem tu Zgradil svojo hišo," mi je lani poleti z nasmehom na ustih pripovedoval Bogdan Norčič, ko sva s fotoreporterko Tino prišli k Norčičevim v Adergas. Bogdanov sin Bine je namreč odlično skakal v poletnem celinskem pokalu in radovedne novinarke si seveda nismo mogle kaj, da se o sinu ne bi pogovarjale tudi z bolj izkušenim očetom. "Kljub temu da fant marsikaj zna, ga za res velike rezultate čaka še kar nekaj trdega dela in predvsem vztrajnosti," je modroval oče in Bine ga je potrpežljivo poslušal ... kot ze morda neštetokrat. Takrat smo govorili o marsičem. Bogdan je razkazal svojo hišo, v katero se je z družino preselil pred trinajstimi leti, pokazal je vrt, pohvalil zeno in pridna otroka, pa tudi o njegovi hudi bolezni, za katero je vedel že skoraj dve leti, smo govorili. "Človek nikoli ne ve, kaj ga čaka, zato bom pač Živel, dokler bom lahko. Morda še nekaj mesecev, morda nekaj letje optimistično razmišljal, čeprav je dobro poznal zahrbtnost bolezni. Takrat sva z Bogdanom prvič in zadnjič govorila smiselnosti življenja, o stvareh, ki nam veliko pomenijo... Navadno sva se pogovarjala zgolj o rezultatih tekmovanj, o tem, kam gredo skakalci na treninge, kakšne uspehe pričakuje.
Bogdan ni nikoli veliko govoril o sebi, čeprav je v dobrih petdesetih letih doživel marsikaj. "Nemogoče je, da bi
tvojih petdeset let strnili v nekaj besed, stavkov ali strani. Tvoje življenje je poseben roman. Ljudsko izročilo pravi, da sojenice človeku življenje usodijo ob rojstvu. Prepričana sem, da so tvoje prišle iz doline pod Poncami, iz Planice. Podarile so ti radoživost, vztrajnost in željo, da bi s pticami delil nebo.
y
Želel si postati in postal si skakalec. Tvoje prve skoke je v Smučarskem klubu Triglav Kranj vodil Dejan Šink, dolga športna pot pa se je nadaljevala do državne reprezentance. S trdim delom in odrekanjem si enajstkrat postal državni članski prvak v skokih, nihče ne more prezreti tvoje dvakratne udeležbe na olimpijskih igrah, na svetovnih prvenst\'ih v skokih in poletih. V Zgodovino skokov si vpisan kot prvi
Janez Poklukar
profesor, doktor 2. maj 1960-5. april 2004
v ponedeljek, 5. aprila 2004, je za poškodbami delovne nezgode v ljubljanskem Kliničnem centru, v 44. letu starosti, nenadoma umrl prof. dr. Janez Poklukar iz Seničnega pri Tržiču, ugledni svetovno znani čebelarski strokovnjak, raziskovalec, znanstvenik in pedagog.
Dr. Janez Poklukar se je rodil 2. maja I960 v Kranju. Doktoriral je s področja selekcije čebel in se tudi na Kmetijskem inštitutu Slovenije, kjer je bil zaposlen, ukvarjal s selekcijo kranjske čebele. V okviru strokovnega dela je opravljal vodenje Republiške službe za selekcijo v Čebelarstvu. Glavna naloga službe je bilo organiziranje in izpelje-vanje selekcije kranjske čebele v Sloveniji. Na temelju zakonskih določil je usklajeval rejske dejavnosti v registriranih vzrejališčih matic, organiziral in izvajal progeno testiranje matic ter lastno selekcijo čebel na treh stojiščih z 90 čebeljimi družinami. S Čebelarsko zvezo Slovenije je sodeloval pri vodenju in nadzoru dela opazoval-no-napovedovalne službe medenja. Na raziskovalnem področju je opravljal raziskave genetskih komponent variabilnosti gospodarskih in morfoloških lastnosti kranjske čebele, raziskave kakovosti medu in raziskave virov medenja, predvsem drevesne mane. Pomemben doprinos je opravil pri pripravah zakonskih predpisov v zvezi s čebelarstvom v Sloveniji in sodeloval pri urejanju tega področja v pogajanjih ob vstopu v Evropsko unijo. Ukvarjal se je s problematiko varstva proizvodnje domačega kakovostnega medu in s svetovalnim delom. Kot izredni profesor je bil predavatelj na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, s svojimi bogatimi izkušn-
jami pa je rad sodeloval pri delu Čebelarske zveze Slovenije in njenih društev.
Napisal je več kot dvesto strokovnih znanstvenih člankov, bil je strokovni urednik strokovne monografije Od čebele do medu (1998), ob kongresu Api-mondie v Ljubljani pa soavtor publikacije Kranjska čebela Sloveniji (20031 Bil je predsednik programskega komiteja 38. svetovnega srečanja čebelarjev Apimondia, za katerega je utemeljil sodelujoče referate s povzetki, na kongresu pa uvodoma predstavil temo Etnobiologija in Čebele, primer čebelarst\^a i' Sloveniji.
S smrtjo prof. dr Janeza Poklukarja
smo izgubili nenadomestljivega svetovnega čebelarskega strokovnjaka.
Drago Papier
človek, kije preletel 181 metrov. Znamo ceniti tvoje in slovenske prve stopničke v svetovnem pokalu. Razumel si, da si uspeh in neuspeh podajata kljuke, zato siju znal športno sprejemati. Ljudem je dano, da se srečujemo, prihajamo in odhajamo. Nekaj je tistih, ki pustijo odtise v naših srcih. Še naprej nas bodo družila skupna športna in človeška doživetja. Bogdan, za nas ostajaš veder, nasmejan, optimističen tekmovalec, trener, sodelavec, tudi prijatelj," je ob zadnjem slovesu v torek na pokopališču na Trati pri Cerkljah v imenu prijatel-
jev iz kranjskega Smučarskega kluba Triglav povedala Marija Simčič.
Z žalostnimi pogledi slovesa, pa vendar ponosni, da so ga poznali in delali z njim, so za žaro, ki jo je nosil Primož Peterka, stopali Bogdanovi sorodniki, znanci in prijatelji. "Ze kot majhen otrok sem sanjal, da bom podoben Bogdanu. O njem sem izrezoval članke, poln album imam njegovih slik, saj sem bil gotovo eden njegovih najbolj zvestih navijačev. Zaradi njega sem tudi postal skakalec, nato trener in končno tudi prijatelj in s o kraj an. Z nasveti in delom
mije v klubu pomagal vzgojiti vrsto uspešnih tekmovalcev, na čelu s Primožem Peterko, Robertom Kranjcem pa tudi njegovim sinom Binetom in mnogimi mlajšimi, ki še prihajajo v svetovni vrh. V zahvalo za to bom še naprej trdo delal, posebej Binetu bom pomagal na športni in življenjski poti," je ob Bogdanovi smrti obljubil trener Janez Grilc. Vsi, ki smo poznali Bogdana in ki poznamo Janeza, mu verjamemo.
Vilma Stanovnik, feto: Tina Doki
V domači cerkvi sta se od Bogdana Norčiča poslovila župnika Peter Mtroslavič in Pavle Juhant, več kot tisoč ljudi pa ga je žaro s posmrtnimi ostanki pospremilo na pokopališče.
i

fOZO


t
enedik
14. september 1916 - 5. april 2004
April 2004 je mesec, v katerem Bled vstopa v veliko evropsko obzorje in se veseli svojega samozavestnega brsten-ja. In prav v tem pomladnem mesecu tisočletnih spominov in novih pričakovanj je 5. aprila 2004 v osemi-nosemdesetem letu umrl Božo Benedik. Umrl je dan pred predstavitvijo slavnostnega Blejskega zbornika 2004, v katerem je zadnjič razkošno nagovoril svoj Bled, Slovenijo in Evropo.
Božo Benedik je bil človek, kije dvajseto stoletje doživel v vseh njegovih razsežnostih. Bled je bil gnezdo, iz katerega je odhajal na mnoga vznemirljiva potovanja, vendar pa so bili skoraj vsi njegovi delovni in ustvarjalni napori posvečeni prav Bledu.
Izšolani pravnik je svojo delovno pot za kratek čas začel na ministrstvu za gradnje, nato je delal na občinah Bled in Radovljica, nekaj let v zavodu za načrtovanje Triglavskih žičnic.
Vendar bolj kot njegova poklicna pot, nas zanimajo njegove blejske ljubezni. Ena tistih, ki je blejsko, slovensko in svetovno pomembna, je bilo veslanje. Božo je začel sodelovati pri razvoju blejskega veslanja leta 1949 in mu je ostal zvest do leta 1990. Opravljal je vodstvene funkcije v domačem veslaškem klubu, predvsem pa se je uveljavil kot organizator velikih veslaških prireditev in pri izgradnji veslaških objektov. Nekaj let je bil tudi predsednik Veslaške zveze Slovenije in Jugoslavije.
Drugi veliki Benedikov blejski cikel so domoznanske objave in raziskave, ki
jih je objavil i' več knjigah in številnih člankih. Omenimo samo njegov delež v blejski številki Kronike, časopisa za krajevno zgodovino iz leta 1984, potem brošuro o Rikliju, knjigo Bled, ta naŠ Bled, s sodelavcema Leopoldom Kol-manom in Francem Rozmanom je objavil imeniten izbor podob in besedil o Bledu, konec lanskega leta nam je predstavil svoja izbrana blejska besedila knjigi Bled nekoč in danes. Poleg tega je sodeloval Še pri drugih pomembnih izdajah (npr fotografski monografiji Dušana Arzenška), številne
spise je objavil v različnih časopisih in revijah. Vso veličino njegovega raziskovalnega zanimanja pa nam dokazuje pravkar objavljeni slavnostni blejski zbornik: piše o turizmu, diplomatskem Bledu, blejskem športu in kulturi.
Božo Benedik ni bil človek kabinetne samote. Svoje razkošno znanje in zbirke je delil s soljudmi. K njemu so prihajali različni raziskovalci, študentje in drugi, ki so ga spraševali o Bledu. Vse je prijazno sprejemal. Vsem je bil radodaren svetovalec in pomočnik.
Čeprav ga je na Bledu zanimalo vse, od narave do visoke umetnosti, od komunalnih vprašanj do visoke politike, se nikoli ni ujel v samo krajevno omejeno razmišljanje. Znal je potegniti poglobljene analitske črte v razvojnih obdobjih, ki so se tako silovito lomila na Bledu, vedno ga je zanimalo, kaj bi bilo najboljše za blejsko prihodnost.
Božo Benedik je bil častni občan občine Bled in nosilec mnogih drugih priznanj, vendar pa je do zadnjega ostal vezan bolj na prihodnost kot preteklost, obenem pa je napovedal, da bo začel pisati razpravo o Želečah.
Še ena velika zvestoba je označila življenje Boža Benedika. Z ženo Mar-janco sta bila ljubeče povezana skoraj šest desetletij. Ob smrti moža in očeta njej ter hčerkam Marjani in Katarini z vnučko in vnukom ter svojcem izrekamo iskreno sožalje.
Jože Antonič Župan občine Bled

GORENJSKI GLAS • 6. STRAN
GORENJEC MESECA, SEDMICA / jnfo@g-glas.si
Petek, 9. aprila 2004
QORENJKA - GORENJEC MESECA
MARCA 2004
Še večja prednost
/\
r \
/ v
\ t
\ / < /i
N/" ■ I V J
/ \

\ /


/ t % *
./ \
V
Anica Svetina
• ^^ v	v • v
Egi Gaspersic
Gorenjec meseca februarja 2004 je trener Filip Gartner, ki je nazadnje dobil sicer enako število glasov kot direktor Vile Bled Janez Fajfar. Do izteka glasovanja sta namreč tako Janez Fajfar kot Filip Gartner dobila še po 16 glasov. Tako je Janez Fajfar zbral pri glasovanju 212 glasov, Filip Gartner pa 479 inje tako postal Gorenjec meseca februaija. Obema naše iskrene čestitke.
Zdaj pa vam predlagamo dva nova kandidata za Gorenjko oziroma Gorenjca meseca marca 2004.
Anica Svetina je že dve desetletji povezana s človekoljubnimi dejavnostmi. Govori sicer brez dlake na jeziku, njen dom pa je vedno odprtih vrat. Sicer pa sta Rdeči križ in humanitarno delo drugi imeni za Anico Svetina. Neustavljiva je, saj ne pozna osamljenosti in nima časa za dolgočasenje. Na Bled je prišla iz Ljubljane zaradi in z veliko ljubezni.
Egi Gašperšič je konec marca dobil srebrno plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. To pa je le ena izmed nagrad, ki jih je za svoje delo na glasbenem področju doslej prejel doma in v tujini. Sicer pa je oče Jože zaslužen, da prav nobenega v družini Gašperšič v Kropi glasba ni zaobšla. Egijeva nagrada pa nedvomno ni zadnja, saj ustvarja naprej s podvojeno močjo.
Glasujete bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenje. Glasujete lahko tudi po elektronski pošti na naslov: info@g-glas.si. Najbolj preprosto pa je glasovanje z dopisnico, na katero vpišete enega od obeh predlogov za Gorenjko oziroma Gorenjca meseca in jih pošljete na naslov: GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj.
V	izboru sodelujejo v mesecu marcu 2004 FRIZERSKI ATELJE SILVA v TC DOLNOV na Primskovem, Šuceva 3, telefonska številka: 04/23-43-070 in Terme Snovik - Kamnik, d.o.o., Molkova pot 5, 1241 Kamnik, telefon 01/8308-631. Izžrebali smo deset srečnežev.
V	Frizerski atelje Silva v TC Dolnov je povabljena Veronika Jalen, Tenetiše 56, 4204 Golnik. Vrednostna pisma prejmejo: Lojz Tršan, Valburga 42/A, 1216 Smlednik; Angela Štanta, Puštal 92, 4220 Škofja Loka in Bogomira Markelj, Podbrezje 240, 4202 Naklo. Šestkrat po eno vstopnico pri blagajni Term Snovik dobijo: Marija Čerin, Gorenja vas-Reteče 1,4220 Škofja Loka; Ivanka Kos, Voklo 99, 4208 Šenčur; Evgenija Oman, Zoisova 3^, 4000 Kranj; Klavdija Čufar, Tavčarjeva 3 B , 4271 Jesenice; Mirjam Bergant, Zalog 52 A, 4207 Cerklje na Gorenjskem in Marinka Jenko, Zgornji Brnik 75, 4207 Cerklje. Pri blagajni pokažite le osebni dokument).
'so
www.gorenjskiglas.si
SEDMICA
Preteklih štirinajst dni je bilo
«
politično tako natrpanih, da mi je za nekatere odmevne, ali če hočete pomembne dogodke kratko malo zmanjkalo časa. Recimo, za ustanovitev društva Forum 21. Seveda nisem spregledala prizora, v katerem je v vsem nekdanjem zadovoljstvu pred televizijskimi kamerami in fotoaparati vnovič blestel zadnji
Gorenjski prijatelj
t
•s* .


RADIO SORA
89.8
91.1
96.3
Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/506 50 50 fax: 04/506 50 60
e-mail:info@radio-sora. si
Reševanje prvega ministra Ropa
vodja slovenskih komunistov Milan Kučan in njegova podjetniška armada. Kapital, ki ga je ta armada ustvarila, ni v večini primerov nič drugega kot transformirana družbena lastnina. Kar pomeni, da direktorji, ki jih je okjog sebe zbral Milan Kučan, ne morejo predstavljati slovenske podjetniške elite 21. stoletja. (Razen izjem, ki pa jih lahko naštejemo na prste ene roke.) Zato se mi zdi številka enaindvajset v imenu društva toliko bolj skrivnostna.
O društvu rdeče buržoazije sem nekaj misli in stališč izmenjala z Žarkom Petanom. Tisto, kar je znanemu slovenskemu aforistu v zvezi s številko prišlo najprej na misel, je namizni tenis, pri katerem si nasprotnika toliko časa podajata žogico, dokler eden ne zgreši enaindvajsetkrat. Lahko, da je Petanova rešitev rebusa napačna, je pa smiselna. KuČan foruma ni ustanovil kar tako in zaradi lepšega. Nasprotno. Forum 21 je nastal s točno določenim namenom in fokusiranim ciljem. In sicer, s političnimi sredstvi zavarovati interese rdečega kapitala. Tako imenovane kontinuitete torej. Ko nam je jasno to, nam je jasno tudi, kdo stoji na nasprotni strani ping-pong mize. Katoliška cerkev in stranke, ki jih ta inštitucija podpira. V prvi vrsti sta to Nova Slovenija in Slovenska ljudska stranka, ki jo je vladni predsednik Anton Rop, po značaju očitno kolerik, izbrisal iz vladajoče koalicije. Sicer pa je predsednik društva Milan KuČan v pogovoru za tednik Mladina v tem kontekstu Cerkev omenil sam od sebe.
V politiki ni naključij. Povedano drugače, dan ustanovitve foruma je. bil premišljeno umeščen v čas tik pred referendumskim glasovanjem o tako imenovanem tehničnem zakonu.
3
O
C
h <
i Z
Ali vaš pes neprestano laja? Rešitev je OVRATNICA PROTI LAJANJUl Ko pes zalaja, se iz ovratnice sprosti sprej z vonjem po limoni. Sprej
je neškodljiv za psa in okolico, psu ne prizadene bolečine, ampak ga preprosto PRESENETI. Že v nekaj dneh se pes odvadi lajanja. Nič več težav s sosedi!
Dodatne informacije na:
VREČEK AGRO. d.0.0.
Mirka Vadnova 22, 4000 Kranj tel: 04/2 341-720. 04/2 341-740, 04/2041-479
e-maii: vrecek@vrecek-agro.si www.vrecek-agro.si
S tem je Kučan ubil dve muhi na mah. Z navidezno distanco do referenduma in pod krinko zagovornika človekovih pravic se je na eni strani Čez stranska vrata vrnil na domači politični oder, na eni pa je svojega političnega krščenca Antona Ropa obvaroval še večjega političnega poloma, ki se mu je sicer obetal na nedeljskem referendumu. Poznam namreč ljudi, ki so bili do četrtka zvečer sveto prepričani, da bodo odšli na referendum in obkrožili proti. Ko pa so slišali predsednikovo izjavo - glasujte po svoji vesti, sam se referenduma vsekakor ne bom udeležil - jih je prejšnje prepričanje naenkrat minilo in so referendum kratko malo bojkotirali. Zanimivo je, da vsi prisegaj na lastno pamet.
Še nekaj je zanimivo. Tudi ali predvsem zato, ker so zanimivost prezrle vse vplivne slovenske medijske hiše. Najprej je bilo rečeno, da bo ustanovitev Kučanovega foruma s svojo navzočnostjo počastil nekdanji češki disident in poznejši predsednik Vaclav Havel. Ko bi moral priti, pa ni bilo o gospodu Havlu ne duha ne sluha. Čeprav so ga, vsaj po mojih informacijah, večkrat prosili, da pride na ustanovitev Foruma 21. Ne samo, da iz tujine ni bilo Havla. Sploh nikogar ni bilo. Ne iz še vedno divjega Vzhoda, ne iz demokratičnega Zahoda. Me zanima, kdo bo' prišel, ko se bo Kučanov lobi naveličal podjetništva in- začel "svoja" podjetja prodajati.
Marjeta Smolnikar
SANOVET sanovet, d.o.o., veterinarska ambulanta Jesenice, v«urinor>ka ombuiaM« MurovB 1, 4270 Jesenlce, Tel. 5860-222
RAZPORED ZA CEPUENJE STEKLINE ZA ORMOČJE UPRAVNE ENOTE JESENICE
Cena cepljenja je 6.800 SIT. S seboj na cepljenje prinesite izkaznice!
Kraj	Datum	Ura	Mesto cepljenja
Rateče	13. 4.	15.00	Centra ni park.prostor
Podkoren	13. 4.	16.30	Pri zbira niči meka
Kr. Gora, Log	14. 4.	15.00	Pri gasilskem domu
Gozd Martu jek, Sr. Vrh	14. 4.	17.00	Pri starem Špiku
Be ca	14. 4.	18.30	Na običajnem mestu
Dovje	15. 4.	15.00	Pri zbira niči mleka
Mojstrana, Zg. Radovna	15. 4.	16.30	Pri KS Mojstrana
Hrušica	16. 4.	14.30	Pri gosti ni Črnologar
Kor. Be a, Potoki	16. 4.	16.00	Pri gasi skem domu
Javornik	16. 4.	17.30	Pri trgovini
BI. Dobrava, Lipce, Kočna, Podkočna
Jesenice - mesto in bližnja naselja
Planina pod Golico, Prihodi, Prihodi, Plavški rovt Javorniški rovt, Pristava Moste, Breg, Žirovnica
17. 4. 17.4.
8.00 8.00 do 11.00
Na običajnem mestu V veterinarski ambulanti, Murova 1
17.4. 17.4. 17. 4.
10.00 11.30 14.00
Na parkirnem prostoru Pri domu na Pristavi Pri tehtnici v Žirovnici
Selo, Zabreznica, Breznica, Doslovce,
Vrba, Rodine, Smokuč ZAMUDNIKI Rateče Podkoren Kranjska gora,Log Gozd Martuljek, Srednji Vrh Dovje, Mojstrana, Belca, Zg. Radovna, Hrušica Koroška Bela, Potoki Javornik, Kor. Bela, Potoki BI. Dobrava, Lipce, Kočna, Podkočna
Moste, Breg, Žirovnica, Selo, Zabreznica
17. 4.
19.4. 19.4. 19.4. 19.4.
16.00
12.00 12.45 14.00 15.30
Pri KS Breznica
19.4. 2Ö.4. 20.4.
16.00 14.00 14.45
20.4. 15.30
20.4. 20.4.
16.30 17.30
Breznica, Doslovče, Vrba Jesenice - mesto in bližnja naselja: posamični psi
Po predhodnem naročilu 15.00 do
1700
Centralni, parkir. prostor Pri zbiralnici mleka Pri gasilskem domu Pri starem Špiku
Pri KS Mojstrana Pri gasilskem domu Pri trgovini
Na običajnem mestu
Pri tehtnici v Žirovnici Pri KS Breznica
V veterinarski ambulanti Murova 1
Piše Milena Miklavčič
Usode
S^ je nemogoče verjeti
Terezija ali Rezka, kot jo kliče mož in tudi prijatelji, zlepa ne povzdigne glasu. Obraz ji je spokojen, kot da ne hi doživela že toliko hudega. Njenemu možu Franceljnu se včasih hudomušno zasvetijo oČi in ko ga ''zanese " še na kakšno drugo področje, potem zna zanimivo pripovedovati tudi o tem, kako je dobil oh svoji 70-letnici za darilo celega prašiča. V najeti hiši, kjer živita sedaj, ne držita križem rok. Francelj opazi marsikaj, kar mimogrede popravi ali naredi na novo, Rezka pa upa, da bodo tulipani kmalu lahko vzcveteli.
"Celo življenje sva garala na kmetiji in če bi sedela brez dela, bi naju ubilo, " modrujeta.
Pogled, ki ga namenita drug drugemu, je poln naklonjenosti in ljubezni in vidi se jima, da sta srečna, ker sta skupaj. Marsikdo ne razume, da sta lahko pustila dom, zemljo in živino ter odŠla. Ljudje, ki ne vedo, kaj je bilo posredi, zmajujejo z glavami in za prmej trdijo, da oni tega že ne bi naredili.
v
"Življenje je iz leta v leto postajal večji pekel, " pravi Rezka. "Vse, česar sva se lotila, sva naredila narobe," nadaljuje Francelj.
Tako ni bilo prav, če je Rezka vlagala papriko. Nikoli je ni samo zase. Duh kisa, ki se je pri tem razlezel po vsej hiši, je z nenavadno lahkoto sprožil prepir Spet drugič je prirohuel njuno stanovanje sin in trdil, da je oče nalašč sunil kravo v gobec, da je pri tem padla na tla.
"Nekoč sem pometala dvorišče, bilo je ravno po siliranju, ko je zmeraj vse nastlano, se nenadoma prikaže izza vogala snaha. Kaj vam bo metla, se zadere. Potem mi je očitala, da prej, dokler nista onadva položila tlakovcev, nisem nikoli sitnarila s pometanjem. Če bi hotela, hi se iz take neumnosti lahko razvil hud prepir, toda nisem ji hotela niti ugovarjati. Za dvorišče sem skrbela še tedaj, ko se njej ni niti sanjalo, da bo prišla k nam za ta mlado."
13.9.1996
S snaho sva se srečali med vrati. Obe hkrati nisva mogli iti skozi, ona se obrne k meni in me nadere, da sem predebela.
14.9.1996
Z možem Franceljnom greva na izlet z upokojenci. že dolgo si nisva privoščila česa podobnega. Ko se vrnila, je sin počakal očeta na dvorišču in mu dejal, da bi bilo najbolje, da hi naju obesil pred štalo, ker nisva za drugo rabo. Da se samo potepava, za delo nama pa ni mar
14.10.1996
Ko sem prišla i' klet, sem zgrožena opazila, da so bila drva ra zmetati a po tleh. Posula se niso, to se

M
T
}
K»
je takoj videlo. Kar naenkrat se za mojim hrbtom prikaže snaha in mi reče, da sem "glih" za norišnico, ker še za drva ne znam skrbeti.
Odlomki iz Rezkinega dnevnika so kratki in stvarni, toda med vrsticami se pretaka toliko bolečine, da bralca stisne pri srcu.
Na začetku nisem ničesar zapisovala, " pravi. Zdelo se mi je, da bo vse skupaj minilo, se umirilo, da bomo spet zaživeli kot ljudje. Upala sem, da se bomo razumeli in si pomagali, saj smo vendar živeli pod eno streho! Mož je bil in je še meraj pri močeh, lahko bi potnagal pri delu, jaz tudi. Ko je sin spoznal svojo bodočo ženo, bila še vesela, saj je bila zelo lepa in prikupno. Take ne dobi vsak. Zlasti ne, da bi se kakšna taka lepotica hotela priženiti na kmetijo. Všeč nama je bilo. ko sva videla, kako jo ima rad. Kljub obilici dela, ki ga ima taka kmetija, kot je naša, z več kot 50 glavami živine, sin ni imel nič proti, če se je žena sredi popoldneva sprehajala s svojim psom po vasi. Tudi, če sta kam šla skupaj, sta se držala kot golohčka. Kateri starš tega ne hi z veseljem gledal?!
Nihče pa ni vedel, kako sta se obnašala do naju. Vsaj dolgo časa ne. Mož Francelj je mislil, da bo sinu ustregel, ko mu je takoj prepisal kmetijo. Mislil je, da bo tako za vse najbolj prav. Ker imava le starostno pokojnino, smo se dogovorili, da nama bo dajal po 100 evrov na mesec. Kot nekakšno rento. Zanj bi bilo to zelo malo, nama, ki sva skromna, pa bi prav prišlo, saj bi si lahko kupila kakšen pri bolj še k. Ali pa bi imela za zdravila, ki so tako draga. Do
leta 1998 nama je dajal več ali manj redno;
M 99
potem pa nic vec ...
31.12.1996
Bilo je ravno Silvestrovo. Mož Francelj je šel Zgodaj v hlev, da bi čimprej naredil najnujnejše. Jaz sem ta čas pripravljala večerjo. Po stopnicah je pritekel sin in se zapodil vanj, češ kaj sitnari, da živino nič ne briga, kakšen praznik je. Možu je še očital, da je pijanec, da se je hodil ženit i' gostilno. Tudi ob mene se je obregnil, češ da gledam samo televi zijo. Še mu ni bilo zadosti. Očital je nama, da vse, kar imava, dajeva hčerkam, njemu pa "nič". Potem je še zagrozil, da ho kmetijo prodal, saj tako ali tako ni nič vredna. Vse te očitke sva z možem morala poslušati, namesto da bi skupaj veselju in miru pričakali novo leto.
5.1.1997
Hudo mi je za vnuka. Pazila sem ju, ko sta bila majhna, sedaj ifnata strogo prepovedano, da hi govorila z menoj. Hudo mije, ko o tem premišljujem. Svoje otroke sem vzgojila v ljubezni, za vnuka pa po besedah snahe, nisem nikoli znala prav skrbeti. Očitano mi je bilo, da so bili zaradi mene zjneraj bolni, žejni in lačni. Celo to ?ni je dejala, da sem ju previjala pri odprtem oknu. Dolgo časa sem prenašala ta teror, potem setn ji nekoč dejala, da naj na otroke kar sama pazi. če sem jaz tako slaba. Po tem je bilo še veliko huje. Vnukinja seje zmeraj jokala, ko meje videla, njena mamica jo je trgala od mene in ji govorila, da sem jaz slaba Ženska, da me ne sme imeti rada ... Se nadaljuje
Petek, 9. aprila 2004
VELIKA NOC / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 7. STRAN
Velika noč je največji in najstarejši krščanski praznik. Takrat se spominjamo Kristusovega vstajenja. Za kristjane je to največji dogodek odrešenjske zgodovine. V tem sestavku se bomo pomudili ob nastanku praznika, krščanski tradiciji in običajih, ki zaznamujejo našo deželo in deloma svet. Poglejmo si najprej svetopisemske elemente velike noči.
Kristjani so praznovanje velike noči povzeli iz judovskega praznovanja pashe. Beseda pomeni prečkati ali preseljevanje Živine, kasneje pa je dobila pomen jagnjeta ali obeda, predvsem pa mimohoda. V romanskih jezikih iz te besede izhaja poimenovanje velike noči: pasqua (it.), paques (fr.), v angleščini Easter in nemščini Osten pa naznačuje izvor v germanski boginji pomladi Eostri. V slovanskih jezikih se bolj nanaša na vstajenje, uskrs (hr. in srb.), ali pa veličino noči kot v
1	v v» • i*vvv* •
slovenscmi ah cescmi.
Starodavni judovski praznik je obstajal še pred Mojzesovimi Časi, preden so bili Izraelci v suženjstvu v Egiptu. Praznovali so ga pastirji v obdobju preseljevanja živine s paše na pašo. Spomladi je namreč treba zapustiti pokrajine, ki se sušijo, in iti s Čredami v planine ali doline, kjer je nova paša. Pastirji so imeli navado, da so pred odhodom zaklali jagnje in z njegovo krvjo premazali kole šotora, da bi črede ubranili pred hudobnim duhom, prenaŠalcem epidemij. Ob istem letnem času so poljedelci teh vzhodnih dežel spravljali prve snope ječmena in ob tej priložnosti obhajali praznik novega kruha, ki so ga zamesili iz moke nove žetve. To je bil opresni kruh, ki ni vseboval kvasa starega testa iz prejšnje žetve. To so jedli v posebni opravi: prepasana ledja, na nogah sandale in v rokah pastirska palica, kot bi bili pripravljeni na dolgo potovanje.
Z odhodom iz Egipta so dobili ti obredi praznika pomladi povsem nov pomen. Mojzes je Izraelce po posredovanju Jahve-ja, njihovega Boga, rešil iz te dežele in jim pokazal pot v obljubljeno deželo. To je današnja Palestina oziroma Izrael. Rešitev iz Egipta naj bi se zgodila nekako v času faraona Ramzesa II., v 13. stoletju pred Kristusom. Nekateri znanstveniki domnevajo, da morda tudi kasneje, okoli 11. st. pr. Kr. V noči pred odhodom so morali Izraelci žrtvovati jagnje in z njegovo krvjo premazati podboje hiš, jesti nekvašen kruh kot znak naglice, biti v popotni opravi in v pripravljenosti, ko bo Jahve dal znamenje za odhod. Kri na podbojih vrat jih je obvarovala Jahvejeve jeze, ki je to noč pomorila vse egiptovske prvorojence, prizanesla pa Izraelcem. Nesreča je Šla mimo - mimohod.
Resničnosti teh dogodkov glede odhoda iz Egipta nam ne more potrditi nobena arheologija, niti egipčanski spisi. Edini vir je sveto pismo, ki pa v prvi vrsti ni zgodovinska knjiga. Lahko da je bilo tako, kot pravi sveto pismo, lahko pa tudi ne.
Izraelci so kasneje v novi deželi praznovali pasho tako, da so zamesili opresnike (nekvaŠen kruh), darovah jagnje, z njegovo krvjo označili vrata in ga pojedli med svetim obredom. To so povezali s sedemdnevnim praznikom opresnikov po obredu, ki ga je uvedel duhovnik Jošija. Tako delajo še danes. Verjamejo, da gre pri tem za ob-
Pirhi in prti z verzi
Bohinjska Bistrica - Ako žena črno gleda, tudi možu je hudo, rajši v krčmi ti poseda, zato ženska - glej lepo. Tako pravi hudomušni verz na enem od dvajsetih vezenih kuhinjskih prtov, ki so še do konca aprila na ogled v prostorih Lokalne turistične organizacije Bohinj
fLTO). Razstavo starih prtov s slovenskimi pregovori so odprli minulo sredo. Prte so posodile gospodinje iz Stare Fužine, z njo pa so po besedah Klemena Langusa iz LTO želeli obuditi starodavni običaj vezenja prtov s šegavimi verzi in koristnimi nasveti za življenje ter med domačini spodbuditi zamisli za podobne dogodke. Razstavo prtov so v tednu pred veliko noČjo dopolnili še z nenavadnimi, domiselnimi in umetniško izdelanimi velikonočnimi pirhi, ki jih je iz blaga izdelal Iztok Šostarec, v kulturnem programu pa je
v
nastopil nonet Vasovalci iz Žirovnice.
Renata Škrjanc, foto: Samo Vidic
		Mki r ?■: Kfwy
CEME NTN1N ARSTVO		



.»fif'i

navijanje zaveze z Jahvejem. Pasho so obhajali 14. v mesecu nisanu (marec - april), ko so se Judje obiskovali in si zaželeli srečno pasho.
Veliki dnevi
Velika noČ je dobila popolnoma nov pomen s krščanstvom. Kristus je na veliki četrtek med velikonočnim obedom, ki je obsegal pitje vina, večerjo in branje svetih spisov, sebe dal v hrano: "Ta kruh je moje telo ... To vino je moja kri." S tem je povedal, daje on tisto jagnje, ki se daruje za človeštvo, in da se bo odslej velika noč praznovala v njegov spomin. Na veliki četrtek se spominjamo zadnje večerje, ki jo je Kristus obhajal s svojimi učenci. Tam jim je umil noge v znak služenja, z njimi jedel velikonočno jagnje in po obedu postavil temelje krščanske evharistije. "To delajte v moj spomin," so bile njegove besede naročila, ki ga kristjani še danes izpolnjujejo. Vsaka maša je podoživljanje velikonočne skrivnosti in spomin Kristusovega trpljenja in vstajenja. Kristjani verujejo, da se pri vsaki maŠi Kristus znova daruje za človeštvo. Zvečer po večerji je Kristus z učenci odšel v vrt Getsemani. Izmed njih si je izbral tri učence in šel z njimi naprej ter molil. Tam je potil krvavi pot in se pripravljal na trpljenje, ki ga je čakalo. Juda Iškariot, eden izmed dvanajsterih učencev, pa se je odločil ga izdati. Sprejel je podkupnino v
višini tridesetih srebrnikov. S tempeljsko stražo je prišel v vrt Getsemani ter velikim duhovnikom izdal lokacijo in pokazal, kdo je Kristus, tako da ga je poljubil. Kristusa so nato prijeli, ga odvlekli pred velikega duhovnika in proces se je začel. Ponoči so ga zasliševali in ugotovili, da je bogokletnik, kajti izjavil je, da je Božji sin. Za Jude je bilo to bogokletje brez primere in sledila je smrt s kamenjanjem. Težava pa je bila, da je bil za usmrtitve pristojen le rimski upravitelj, ki je bil takrat Poncij Pilat.
V petek (veliki petek) so ga pripeljali k njemu. Ta ni pri njem našel nobene krivde in ga je poslal k Herodu, ki je bil upravitelj Galileje, odkoder je bil Kristus doma. Herod ga je imel za norčka in ga poslal nazaj k Pilatu, ki ga je dal prebičati v upanju, da bo Judom zadostovalo in mu ga ne bo treba ubiti. Vendar pa so veliki duhovniki in ljudstvo zahtevali smrt. Pilat se je distanciral od obsodbe, vendar ga je kljub temu obsodil na smrt s križanjem. Kristusa so križali skupaj z dvema razbojnikoma, od katerih se je eden na križu spreobrnil. Kristus je na križu izdihnil ob tretji uri popoldne. Ob njem so bih še njegova mati Marija, Marija Magdalena in apostol Janez. Ob njegovi smrti je nebo potemnelo, potres je stresel zemljo in pregrinjalo v templju se je pretrgalo na dvoje. Rimski stotnik, ki je bil priča smrti, pa je začel vanj verovati. Proti večeru so ga sneli s križa in
(f\ v -
PEKARNA MAČEK ZORAN MAČEK, s.p.
BRITOF 99, KRANJ,
TEL: PEKARNA, TRGOVINA
NAROČILA: 04 234 14 40, FAX: 04 234 14 41

pokopali v grobnico duhovnika Jožefa iz Arimateje, ki je bil eden redkih judovskih duhovnikov, ki je vanj veroval. Vso soboto je Kristus ležal v grobu. V nedeljo zjutraj pa so se žene, ki so želele truplo še enkrat maziliti, odpravile h grobu in našle grob prazen. Kristus je vstal od mrtvih in se prikazal ženam in kasneje učencem.
Smrt ob treh popoldne
Kronologija po dnevih je verjetno šla nekoliko drugače. Nekateri predlagajo, da je bila zadnja večerja v torek zvečer, kasneje naj bi ga prijeli, v sredo naj bi bil ves dan proces pred judovskim zborom, v četrtek drugo zasedanje zbora in razglasitev razsodbe in prvo zaslišanje pred Pilatom ter zaslišanje pred Herodom, noČ pa naj bi preživel v Pilatovi ječi. V petek zjutraj naj bi bilo drugo zaslišanje pred Pilatom, bičanje, obsodba, pot na Kalvarijo, križanje ob treh in smrt ob devetih po judovskem času. Nekohko manj je verjetno, da bi bila zadnja večerja na torek, kajti to je rimski Marsov dan in Kristus bi težko ta dan izbral za simbol zadnje večerje.
Datum smrti je bil po treh evangelijih na 15. nisana, prvi dan praznika, po Janezu pa 14. nisana, na predpraznični dan. Leta ni mogoče natančno določiti. Kristus je bil rojen okrog 4 do 6 let pr. Kr. (kar se sliši ironično) in najbolj verjeten datum njegove smrti je 7. april leta 30. Umrl je ob.deveti uri, kar je ob treh popoldan po našem času. To je potekalo hkrati, ko so v templju darovali velikonočno jagnje, kar je simbolika, da je Kristus novo velikonočno jagnje.
Dogodki, ki sem jih pravkar opisal, so opisani v svetem pismu. Nanje se praznovanje velike noči tudi nanaša. Na tem mestu pač ne razpravljamo o verodostojnosti Kristusa kot zgodovinske osebnosti ali pa le odraza neke mitologije. Ugotavljamo le vzroke in posledice dejstva velike noči.
Praznovanje velike noči je bilo v prvih letih krščanstva skupaj z datumom judovske pashe. Le da so kristjani začeli s postom, ko so se spominjali križanja, končali pa z večerjo, ko so se spominjali vstajenja. Vsi pa niso bili zadovoljni, da praznika sovpadata. V Rimu so tako že v drugem stoletju praznovali veliko noč teden po judovski pashi. Vstajenje so praznovali v nedeljo zvečer, v petek pa so še vedno imeli post. Post se je iz prvotnih dveh dni (petek in sobota) kasneje raztegnil na 40 dni pred veliko nočjo.
Zvonovi gredo v Rim
Na veliki četrtek cerkveni zvonovi utihnejo za tri dni (pravijo, da gredo zvonovi v Rim), torej do sobote do vigilije, ko se pri slovesni aleluji ponovno razvežejo. Med tem časom se ropota z ragljo. To je lesena priprava, ki ob vrtenju oddaja pokajoče zvoke. Podobno tudi vsi mali zvonci in orgle. Takrat postavijo v cerkvi tudi božji grob, kamor duhovnik spravi najsvetejše.
Veliki petek je dan žalosti in
tudi edini dan v cerkvenem letu, ko ni maše, pač pa le obredi velikega petka, ki so sestavljeni iz branja božje besede, čaščenja križa in obhajila. Na veliki petek velja poleg pepelnične srede tudi strogi post. To pomeni, da se vsak odrasel kristjan lahko do sitega naje le enkrat na dan in ne sme uživati mesa. Popoldne je v cerkvah križev pot v spomin na uro Kristusove smrti.
Velika sobota se začne z blagoslovom velikonočnega ognja in vode zgodaj zjutraj. Ta ogenj raznesejo po hišah, da so nekoč gospodinje lahko na tem ognju pekle velikonočna jedila. Dopoldne se v cerkvah zvrstijo tudi molitvene ure ob božjem grobu. Popoldne pa je že blagoslov velikonočnih jedi, ko ljudje k blagoslovu prinesejo potico, šunko, pirhe in hren. Zvečer je po cerkvah velikonočna vigilija, kar pomeni pravzaprav bedenje do Kristusovega vstajenja. Nekoč so imeli vigilije celo noČ in so se zaključile zjutraj s procesijo. Danes pa vigilija predstavlja bogoslužje, ki jo poleg slovesne maše sestavlja še slavje luči in
NadaUevar\je na 8. strani
m
I




h
VESELE VELIKONOČIvlE PRAZNIKE i ob dobri šunki in pirhih CADEZ
r

ZEUMO VSEM NAŠIM CENJENIM KUPCEM!
vam želi mesarstvo
-j.š*^
Benedikova 7,4000 Kranj tel.: 04 23 11 047, gsm.: 031 604 880
KRÄtiJ: Jezerska cesta 3, Koroška cesta 26, Maistroo trg 3, (IL Ij>izeta Hrooata 4a
JESETTfCE-C Onia raočaga 6; ŠKOFM L Caiüaijev trg J, KAMNlJi D^
GORENJSKI GLAS • 8. STRAN
VELIKA NOC / jnfo@g-glas.si
Petek, 9. aprila 2004
krstno bogoslužje. Takrat so krščeni tudi katehumeni (odrasli spreobrnjenci), ki so nekoč ob tej priložnosti prejeli belo oblačilo in so ga nosili do naslednje (bele) nedelje. Pri vigiliji se razvežejo tudi zvonovi in orgle ponovno zadonijo. Na veliko noč se navsezgodaj iz cerkve vije procesija, sledi pa ji najslovesnejŠa maša v cerkvenem letu.
Postna aleluja
1 kg repnih olupkov, 1 do 1,5 I suhe juhe, 10 zvrhanih žličk moke, ocvirki ali zaseka.
Posušene repne olupke operemo in jih tri dni namakamo. Vsak dan vodo odlijemo in prilijemo drugo. Nato olupke skuhamo v manjši količini suhe juhe (to je juha, v kateri se je kuhalo suho meso). Kuhane odcedimo in sesekljamo. Prilijemo juho, ki jo podmetemo: moko razmešamo z malo mrzle suhe juhe in med mešanjem prilijemo vreli vodi. Če hočemo, jed zabelimo z vročimi ocvirki ali zaseko.
Kranjski žegen in postna aleluja
Velika noč pomeni tudi bogato tradicijo šeg in navad, kije združena z bogato kulinarično simboliko. Poleg imena velika noč, poznamo še izraze vezom, vw-zem, vuzam in vazem. Morda vsi ti nazivi izvirajo iz besede vzeti. Gre za praznik, ko ljudje lahko po dolgem postu spet vzamejo in uživajo jedi, zlasti še meso. Že skoraj pozabljena jed je postna aleluja, ki so jo Še nedavno pripravljali za soboto opoldne ali celo nedeljo zjutraj. To je jed, ki spominja na hudo lakoto, ki je včasih pestila našo deželo. Jeseni so lupili repo in pazili, da so lupili v dolgih trakovih, ki so morali ostati celi. Te so potem posušili in nazadnje zalili z vodo, v kateri so prej kuhali svinjino. Po drugi svetovni vojni je ta jed nekako izginila z velikonočnih jedilnikov.
Vendar nam že Valvasor opisuje "kranjski žegen" iz druge polovice 17. stoletja. To je pre-kajena svinjina, osoljena govedina, kuhana jajca in kolač. Kolač je bil vedno iz bele moke in je imel poseben nadev. Od tistih časov pa do danes se je žegen le malo spremenil.
Pri nas na Gorenjskem imajo jedila svojski pomen, ki ga opisuje F. S. Finžgar: "Vse pomito, vse pometeno. Na javoijevi mizi je pogrnjen bel prt. Na prtu pisan jerbas. Otroci stoje okrog mize. Mati prinaša. Najprej velik kolač. Ves rumen je, kot pšenično polje. Postavi ga prvega v jerbas. - To je spomin Kristusove trnove krone. On - trnovo krono - mi sladko pogačo. Bog, bodi zah-valjen za tvojo sveto krono!' Nato prinese pet pirhov. To so petere bridke rane Jezusove. Pet kapelj njegove svete krvi. Sveta kri, bodi počeščena stotavžen-tkrat!' - Za obod jerbasa zatakne tri korenine hrena. 'Lejte otroci, to so strašni žeblji, s katerimi so
pripeli ZveliČaija na križ. Kadar ste hudobni iji me žalite, z vsakim grehom kakor s kladivom udarite znovič na žebelj, da križate Kristusa!' In nato zadehtita pleče in gnjat. Otroci, ki niso cele tedne okusili mesa, se dvignejo na prste. Tudi meso bo blagoslovljeno, ker pomeni jagenjčka, samega Jezusa, ki je bil za nas zaklan.' Jerbas je napolnjen. Mati ga rahlo zagrne s čipkastim prtičem, ki je ob obodu ves poln Šopoteljnov. Tako stoji jerbas na mizi! Sama lepota in skrivnost ga je. Družina še stoji, ga gleda in molči. Mati - svečenica - je dokončala obred. Njene besede še spokojno plavajo nad jerbasom. Svete so, božje so ..."
V. Kragl pa je opisal tržiški žegen. Tam je pomenil jerbas Jezusov grob, prt, s katerim pokrijejo jerbas je tančica, v katero so povili mrtvo Jezusovo telo. Hleb kruha pomeni telo Kristusovo. Kos mrzle telečje pečenke pomeni Jagnje božje. Kolač pomeni trnovo krono, klobase spominjajo na vrvi, s katerimi so Jezusa zvezali na Oljski gori. Pirhi, rdeče pobarvani, pomenijo Kristusove rane - navadno jih v jerbas položijo pet. Pomaranča pomeni gobo, ki so jo namočili s kisom in jo ponudili umirajočemu Jezusu, hren pa spomin grenke pijače, ki jo je moral poskusiti. Gnjat ali pleče pomeni pripravo, s katero so dajali Jezusu zaušnice.
Pri bohinjskem žegnu pa najdemo pleče, klobase, hren, barvana jajca, kolač z medom in orehi, bela pogača ali vsaj bel štrukeljc. V Poljanski dohni pa nesejo k žegnu kolačnik, to je potica z luknjo v sredi, potice, gnjat, klobase, želodec nadevan z mesom in kašo, jajca, hren in pomaranče. Na prtičku, ki pokriva jerbas je povsod navadno podoba velikonočnega jagnjeta z zastavico ali pa monogram JHS (kar v stari grščini pomeni: Jezus Kristus Odrešenik).
Jajce, simbol groba
Med jedili, ki jih ljudje nesejo k blagoslovu,-povsod srečamo jajca. Niko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev pravi, da jih omenja že Valvasor. Vendar se njihova tradicija vleče že od 14. stoletja, ko nam listina iz nekdanjega samostana domini-kank v Radljah poroča, da so razdelili na veliko soboto jajca vsem redovnicam. Jajce je indoevropski pomladni simbol, v
krščanstvu pa je postalo simbol Kristusovega vstajenja in ga srečujemo med velikonočnimi jedmi vseh narodov s krščanskim izročilom. Jajce je simbol groba, kjer je bil zaprt Kristus. Niko Kuret trdi, da se slovenska velikonočna jajca (pirhi, pisanice, pisanke, remenke,) uvrščajo med najlepše okrašene primerke v Evropi. Različnosti slovenskih pokrajin odsevajo tudi iz pirhov. Za belokranjske pisanice in prekmurske remenke so značilni geometrični in stilizirani liki, na primorskih in gorenjskih pirhih pa prevladuje izrazito naturalistična in po naravi posneta ornamentika, največkrat rastline in cvetovi.
Damjan J. Ovsec opisuje, kako so pisali pisanice z lesenimi pisalkami, ki so imele vdolbino za vosek. Ko so jajca barvali, se barva voščenih mest ni prijela. Včasih so barvali pirhe le z nar-
avnimi barvami: rdečo je dala zavrelica pražiljke, čebula je dala rjavo, rumeno žafran in čeŠminove korenine. Črno pa jelševo in hrastovo lubje. Pobarvano in okrašeno jajce so namazali ponavadi kožo slanine, da se je lepo svetilo.
Poseben fenomen je velikonočni zajec. Ta skoraj povsod po Evropi prinaša pobarvana in pisana jajca. Zajec izvira iz germanskega poganskega sveta in so ga k nam prinesli Nemci. V nekem tevtonskem mitu je zajec tisti, ki znese pomladno (velikonočno) jajce. Zajec je tudi prispodoba žrtvene živali tevton-ske boginje Eastre, Eostre, Ostre ali Ostare. Praznik njej v čast so obhajali vsak april, kar kaže na njeno vlogo boginje plodnosti.
V kasnejši likovni velikonočni ikonografiji so se poleg cvetlic in zelenja pojavili še piščanci, kokoši in petelini, ki se navezu-
jejo na jajce. Poleg njih pa tudi škrati in otroci, še posebej deklice, kot znak nedolžnosti in mladosti. Ti znaki so se še bolj razvili z razvojem tiska in velikonočnih voščilnic. Uporabljali so tako krščanske kot poganske motive.
Ob veliki noči so znane tudi posebne igre s pirhi, ki so se začele na vasi pred cerkvijo že v nedeljo zjutraj, še bolj primeren čas zanje pa je velikonočni ponedeljek. Najbolj pogoste igre
so bile tručanje, valinčanje in sekanje. Poznamo tudi metanje pirhov na polja, kjer so jih tudi zakopali. Vse to naj bi pomagalo, da bi se življenje pomladi spet prebudilo. Posebno moč so imele tudi jajčne luščine, ki so jih potresli okrog hiše, da ne bi vanjo prišli med letom kača,
kuščar, polži in krastača.
«
Dominik Frelih
Bogastvo ljudske ustvarjalnosti
V Jalnovi hiši na Rodinah razstavlja 80 avtorjev - velikonočni pirhi, prekrasni vezeni prti.
Jalnov pranečak Jani Mulej že sedmo leto pripravlja zanimivo razstavo pirhov v Jalnovi hiši na Rodinah.
Rodine - V Jalnovi rojstni hiši na Rodinah je pisateljev pranečak Jani Mulej, ki zgledno skrbi za hišo, poskrbel za novo velikonočno presenečenje. Že sedem let organizira razstavo pirhov, a toliko avtorjev iz vse Slovenije še ni bilo: letos razstavlja kar 80 posameznikov, od akademskih do amaterskih slikarjev, pet vrtcev, razstavlja Srednja biotehniška Šola Kranj, osnovne Šole in varstveni zavodi. Večinoma so razstavili iz-
virne pirhe, ambient, ki je že s staro Jalnovo izbo in kmečko pečjo toplo domač, popestrijo slikarska platna, lesorezi, etnografski predmeti, prekrasni vezeni prti ... Toliko ljudskega bogastva in živahne ustvarjalnosti, da ti jemlje sapo. Ni čudno, da obiskovalci - pričakujejo jih več kot dva tisoč - prihajajo tudi z avtobusi, da si ogledajo razstavo.Vsa Mulejeva družina živi z njo kot ob božiču živi z razstavo jaslic.
Občankam
in občanom
4
\Ie8tne občine Kranj želim prijetne velilionočne praznilce
Mohor Bogataj župan Mestne občine Kranj
Kaj bi dejal hudomušni in navihani Janez Jalen, če bi zdaj tole videl - vprašam njegovega pranečaka. Pa se zasmeji: "Kaj pa si naredil z mojo hišo," bi me malo nahrulil, v srcu pa bi bil najbrž zadovoljen, da se ohranja slovenska dediščina in spodbuja izvirnost. O Janezu Jalnu njegov pranečak zna obiskovalcem imenitno pripovedovati, saj je s pisateljem živel in ga dobro poznal.
Kaj vidimo na razstavi? Pirhi s prekrasnimi narodnimi motivi, pirhi, ki jih je spontano oblikovala otroška roka, posebej lepo urejen velikonočni kotiček Srednje biotehnične šole Kranj, pirhi, posvečeni tisočletnici Bleda, poslikana nojeva jajca, kvačkani blejski labodi in bele kvačkane lupinice, jajca iz gline, plastike.
kovine in drugih materialov, jajca z izpihano lupino in kajpak... najimenitnejši in najdražji primerki, ki jih izdeluje mojster Franc Grom za slovenski protokol in so slovensko protokolarno darilo. V jajčno lupinico izvrta do 18 tisoč luknjic, da dobi originalno idrijsko čipko, na primer. Elegantno malo državniško darilo, primerno za predsednike in vladarje. Jani Mulej skrbi za to, da prihajajo novi in novi razstavljavci. VšeČ mu je, da se velikonočnega izročila tako kot nekdaj ne branijo po šolah in je v vrtcih in po osnovnih šolah vedno več pred-prazniČnega vzdušja in mladostniške ustvarjalnosti.
Razstava v Jalnovi hiši bo odprta do 18. aprila vsak dan med 10. in 19. uro. Darinka Sedej
Bogastvo pirhov v Jalnovi hiši na Rodinah.
mesarija
gostišče
i


Želimo vam vesele velikonočne
praznike!
w
Petek, 9. aprila 2004
VELIKA
GORENJSKI GU\S • 9. STRAN
V delih Janeza Jalna so tudi praznovanja del pripovedi, ki veliko pove o človeku. Njegovo opisovanje praznovanja pa se ne zoži po eni strani samo na zunanje
dogajanje ali po drugi na notranja doživetja, ampak oboje poveže.
Praznovanje velike noči se po svoje začne že na cvetno nedeljo. Že ob tem dnevu so zlasti na vasi navade, ki pokažejo človeka, kakršen je: ali je bogat ali reven, skrben ali površen, bahat ali ponižen. Cvetno nedeljo je Jalen najlepše opisal v svojem po mnenju mnogih najboljšem delu. Ovčarju Marku. Zelo pozorno ob vsem tem opazuje tudi ravnanje sovaščanov glavne 'osebe - seveda biča zlasti nevoščlji-vost, skopost in škodoželjnost.
Jalen je v svojih daljših delih praznovanje velike noči in dogajanje v zvezi z njo vedno vključeval v siceršnje dogajanje. Ne poglablja se v sam potek praznovanja niti ne v osebna doživljanja zaradi samega praznika, pač pa vse skupaj poveže z aktualnim dogajanjem. Tako pride glavna oseba v Ogradi, Pavla Andrejčič, prav na veliko noč za en dan v samico. Zanjo je takrat dan veselja - simbolično, saj je nedolžna v zaporu -dan najhujšega trpljenja. O praznovanju seveda ni mogoče govoriti. Tudi za Petra Hribarja, pastirja bohinjskega tropa brez zvoncev, je praznovanje velike noči precej grenko, saj mora očeta svojega dekleta posvariti, naj ne bo več divji lovec; pove mu tudi, da bo dosledno izpolnjeval svojo poklicno prisego.
V povesti Razpotja Jalen dvakrat opisuje praznovanje velike noči. Prvič je praznovanje veselo. Jeranova družina je srečna, delo ji uspeva, med seboj se dobro razumejo. Pri hiši služi tudi dekla Štefka, ki jo je oče Tonej
šel iskat v loŠke hribe. Toda Štefka ni le dekla, družina jo je sprejela za svojo. To se najlepše pokaže prav pri velikonočnem zajtrku. Kot dekla čaka, kdaj ji bodo dodelili hrane, kolikor ji pripada. Ko to pove, je gospodi-
Pirhi z umetniškim navdihom
V Galeriji Svoboda v Zireh bo do 12. aprila na ogled zanimiva razstava Vziganice in vžgane čipke Matevža Maretiča iz Škofje Loke, ki je oblikoval pisanice v lesu in
na furnirju na posebno umetelen način.
Zin - Zirovski kulturniki so želeli po svoje prispevati k velikonočnemu vzdušju, zato so v Galeriji Svoboda pripravili prav posebno razstavo, ki je že na odprtju v petek, 2. aprila, pritegnila številne domačine. V goste so povabili Matevža Maretiča iz Škofje Loke, kije tudi član Muzejskega društva Žiri. Po izobrazbi je strojni tehnik, z^o-slen pa v podjetju Kladivar Ziri. Čim doma najde čas, se loti svoje "ljubezni" iz šolskih let. To je vžiganje v les in furnir, ki se je z leti razvilo v umetelno mojstrstvo. V zadnji letih je bil njegov umetniški navdih še posebno dejaven, kar je razvidno tudi iz števila razstavljenih eksponatov.
Matevž se nam predstavlja s številnimi lesenimi pirhi, ki pa so narejeni iz lesa in imajo vžgane vzorce. Pravi jim vžiga-nice. "Poslikane" so z vžganimi abstraktnimi, geometričnimi,
predvsem stiliziranimi vzorci, ki so plod brezmejne fantazije. Navdih za pirografiko, to je vžiganje v les z žarečo žico, je dobil že v tretjem razredu osnovne šole pri tehničnem pouku, a šele pred nekaj leti je dolgoletno željo vendarle zaČel uresničevati, ali bolje rečeno vžigati, v les, je na odprtju povedala etnologinja dr. Tadeja Primožič. V petih letih je tako vžgal čez 160 vžiganic, ideje za motive pa se porajajo kar same, pravi Matevž.
Navdušenje nad vžiganjem v les je prenesel tudi na tanek furnir, ki je zahteval dosti več pozornosti in natančnosti, predvsem pa veliko sape, saj so se mu leseni lističi radi hitro vžgali. Prvi ciklus pirografik je posvečen velikonočnemu jajcu, ki kot tanka vžgana čipka različno oblikovanih motivov zaživi v vsej svoji lepoti in finosti na
temnem ozadju. Spomnimo naj, da imajo tudi v Zireh čipke bogato tradicijo. Podobno delujejo tudi pirografike obsežnega ciklusa "Oba", v celoti napravljenega leta 2004, ki je sestavljen
iz številnih vžg'ank pokončnega formata. Ciklus je posvečen dvema nasprotujočima simboloma, ki sta med seboj povezana in tvorita celoto, hkrati pa tudi individualna. Tako kot moški in ženska. Motiva sta stilizirana, v silhuetah prepoznavna ali pa zgolj nakazana.
Podobnih umetelnih mojstrov je v Sloveniji zelo malo, zato je Matevževo oblikovanje izjemen prispevek k slovenskim spretnostim. Zanimivo razstavo, ki bo na ogled do 12. aprila, si lahko ogledate danes, v soboto, nedeljo in na veliki ponedeljek od 9. do 12. in od 15. do 18. ure.
Katja Dolenc
OBČINA RADOVLJICA
Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica (tel, 04 537 23 00, 537 23 13, fax 531 46 84)
DRAGI OBČANI DRAGI BRALCI!
V IMENU OBČINSKIH SVETNIKOV UPRAVE
IN V SVOJEM VAM ŽELIM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE.
Janko S, Stušeh Župan
nja Vida kar huda. Poudari, naj si vzame, kolikor hoče, saj je njihova. Čez nekaj let pa se okoliščine spremenijo. Prav okrog velikonočnih praznikov se je v naših krajih začela druga svetovna vojna. Jalen zunanje dogajanje kot vedno uporabi za to, da pokaže notranjost svojih oseb, njihov odnos do sveta in aktualnega dogajanja. Poglavju je dal naslov Trpka aleluja. Med ljudmi vladata negotovost in strah. Ko pa pisatelj opisuje vigilijo na veliko soboto, pripelje v cerkev tudi tri pripadnike okupatorske vojske: kurata in dva vojaka. Tako duhovniki kot verniki se sprašujejo, ali bo opravljen obred vstajenja ali ne. Duhovniki se odločijo, da bodo obred izpeljali tako, kot je treba. Po koncu obreda pa se zgodi presenečenje: okupatorski kurat stopi do duhovnika, ki je vodil obred, in mu poljubil roko. Tudi vojaka, ki sta ga spremljala, sta se obna-
šala spodobno in dostojanstveno. Metka, skozi katere misel Jalen pripoveduje zgodbo, si je mislila, da morajo biti ti vojaki dobri ljudje. Spraševala se je, kdo ne more živeti brez vojske, in prišla do odgovora, da je to lahko le sam satan.
Veliko bolj duhovni sta kratki pripovedi Bisernik in Nov ogenj. Bisernik je Podrobarjev Janez, ki že šestdeseto leto ob vstajenjski procesiji nosi kipec vstalega Kristusa. Pisatelj se poglobi v doživljanje starčka, ki, potem ko je bil dolgo bolan, naredi vse, da bi še to leto nesel kipec. Začne še, poti same pa ne
zmore. Ko gleda procesijo, se spominja, kako sije želel postati duhovnik, pa mu ta možnost ni bila dana. V pripovedi Nov ogenj, ki je bolj razmišljanje kot opisovanje zunanjega dogajanja, pa je prikazano pravzaprav človekovo spreobrnjenje od stanja po prestani krivici, ko kar hlepi po maščevanju, prek začetnega opuščanja maščevanja na cvetno nedeljo do popolnega odpuščanja ob obredu vstajenja na veliko soboto zvečer. To odpuščanje se kaže v tem, da na človeka, ki mu je storil krivico, z novo ljubeznijo kliče božji blagoslov.
Marjeta Zebovec
Vabilo na barvanje pirhov
Krai\j - V Društvu upokojencev Kranj namenijo praznovanju velike noči posebno pozornost. Tudi letos se bodo na veliko soboto zbrali v društvenih prostorih in barvali pirhe ter izdelovali velikonočne spominke, ki jih bodo predstavili na posebni razstavi, ki si jo bo vredno ogledati.	J. K.
Hiša
šestimi zvezdicami
v
Iva Subelj Kramarje z Budnarjevo muzejsko hišo v Palovčah in Preskarjevim stanom
na Veliki planini sklenila, kot pravi, "krog preprostega človeka."
v
Kamnik - Ze šesto leto je upraviteljica Budnarjeve muzejske hiše v Zgornjih Palovčah Iva Šubelj Kramar, ki je sicer Ljubljančanka, že deset let pa živi v Kamniku, na Perovem. "če si Kamničan, moraš za Kamnik tudi delati, pravi"
Študirala je gradbeništvo, odkar pa živi v Kamniku, svoj smisel in neizmerno voljo za ohranjanje dediščine razvija v ideji o muzeju, ki živi. Z neizmerno idejno in ustvarjalno
• v
energijo, pn čemer ji pomaga tudi mož, je uspela v prepoznavnost Muzejske hiše doma in v tujini vključiti domačine v Palovčah.
Kako vam je to uspelo?
"Ljudje se radi vračamo k naravi. Ko so v hišo v Palovče za-čfeli prihajati izletniki iz raznih krajev, ko sem z izrednim razumevanjem občine uspela oživljati življenje in običaje v njej,
ko je Budnarjeva hiša postala doma v občini in daleč naokrog, zdaj tudi v tujini, prepoznavno ime in vse bolj obiskana, smo vsi skupaj z domačini iz dneva dan vse bolj in bolj živeli v njej in z njo. Danes je to spet naša, muzejska hiša, ki živi."
Letos je Iva Šubelj Kramar dobila tudi prvo nagrado družbe Ford za ohranjanje naravne in kulturne dediščine za leto 2003 za zmagovalni projekt z naslovom Ohranjanje pastirske dediščine na Veliki planini - Preskar-jev stan. Pravi, da je v njem združila svojo dolgoletno idejo, željo in cilj za ohranjanje arhitekturne dediščine in ljudskega izročila, poznavanje stavbne dediščine, etnologije, življenja in duše preprostega slovenskega človeka ter smisel za povezovanje.
"S Preskarjevo ovalno bajto na Veliki planini, v kateri tri mese-
Iva Šubelj Kramar

^ P '
cankam in otrcanom zsum
(JEl ZLE (JE
M.
onocnE
zujian oš-ainE
lazntfZE
^alzLo

(Jan
cStufai
Ol)ćifU N<4klo. Glavna c 24, Nakto

W 01
činsk
v
Z', 'O v,
mca
OL
L
I
yraiiKam in
/v	/ v;	/!	1	i f
občanom občine /Lir
o^TiJca zeiim
L
vesele velikonočne pmzniLe
ce poleti bivajo pastirji, sem želela pokazati bivanje preprostega človeka, ki devet mesecev živi v dolini, v Budnarjevi hiši, tri mesece pa na planini. Njegov krog, krog preprostega človeka, je tako zaključen."
Tudi Iva devet mesecev živi z Budnarjevo muzejsko hišo, v kateri je prva hišna, ime in duša domačije in kraja ter ohranja tiste dragocene prvobitnosti, ki nam bodo jutri v Evropi še kako pomagale in koristile potrebne bodo tudi v osnovni samostojnosti na podlagi očetnjave.
V Budnarjevi hiši se čez leto razvrščajo različne razstave. Zadnja letos je bila marca o cvet-nonedeljskih butaricah in snopih. V napovedi je Iva zapisala, da so bile butarice nekdaj nekakšna kombinacija kruha, peciva in zelenja. Danes so od tega ostale le še pomaranče in jabolka. Snopi so do dvajset metrov velike butare s pušpanom in brš-Ijanom, z barvnimi trakovi na vrhu, manjši pa z oljko. V predstavitvi Budnarjeve hiše Iva poudari, da sta v njej življenje in postrežba s Šestimi zvezdicami. Njeno nadaljevanje pa Iva goji v ideji o kolesarski ali pešpoti v Tuhinjski dolini pod naslovom Od hiše do hiše, od vrat do vrat.
župan
občine
Zh
'ovnica
I
^ranc
Pkfnr
Obćna Žirovnica. Bruznica 3, Žirovnica
od ognjišča do ognjišča." "Popisali bomo deset, petnajst hiš v dolini in jih povezali v verigo etnografskih domačij."
Andrej Žalar
GORENJSKI GLAS • 10. STRAN
VELIKA NOC / info@g-glas.si
Petek, 9. aprila 2004
9
spoved
Odraščal sem na kmetih, kjer smo veliko dali na "ta vel'ke praznike", kot sta božič ali velika noč. Posebej prijetni so spomini na veliko noč. Priprava nanjo je bila že cvetna nedelja, ki je bila za otroke predvsem zaradi nošenja "gubane", kot smo pravili cvetnim butaram v vaseh pod Storžičem, tudi nekaj posebnega in zabavnega. Marsikaj so morale na poti iz cerkve domov pretrpeti "gubance". Zaradi dirjanja in opletanja sta se marsikatero jabolko ali pomaranča, ki je bila v petdesetih le-
tih preteklega stoletja na kmetih še redkost in za otroke prava dobrota, znašla na tleh.
Na veliki teden je do četrtka življenje potekalo običajno. Ko pa so na veliki četrtek "zavezali zvonove", križe prekrili s črnimi prti in v cerkvi uredili božji grob ter otrokom zabičali, da je maša strogo zapovedana dolžnost, je začelo življenje potekati pod vtisom velike noči. Ob urah, ko bi moralo zvoniti, so se
4
Oglasile raglje, ki smo jih otroci radi vrteli v rokah. Na veliki petek je bil strogi post. Čeprav
smo se takrat postili tudi druge petke in nismo uživali mesa ter uporabljali svinjske masti in druge zabele, je bil na veliki petek res pravi post. Jedli smo le ješprenj na mleku ali mlečno kašo. Neverjetno mirni so bili veliki petki. Ljudje so bili več doma. Pospravljali so dvorišča in okolice hiš ter gospodarskih poslopij. Popoldne pa smo šli k božjemu grobu v farni cerkvi.
Na veliko soboto zjutraj so blagoslovili vodo in ogenj, ki ga je potem mežnar nosil po domovih. Običaj je bil, da mu je go-
spodinja podarila dve jajci ali hlebček kruha. Popoldne je bil osrednji dogodek žegen. Pri nas smo ga vedno zložili v jerbas in ga prekrili s prtom, na katerem je bilo izvezeno velikonočno jagnje. Mama (otroci smo jo vikali) so položili v jerbas tri rdeče obarvane pirhe, v okrogli lončeni posodi pečen in dobro povit kolač, suho prekajeno meso in tri hrenove korenine, ki so predstavljale tri žeblje, zabite v Jezusovi roki in nogi. Čeprav nas je mikalo, da bi se takoj po žegnu lotili blagoslovljenih do-
Makslm Gaspari: Družina pri žegnu za mizo
Biodinamika tudi med prazniki
V gostilni Krištof so predstavili prvi bio meni s certifikatom v Sloveniji.
Družina je najmočnejša celica, pravijo "Krištofov!": -Krištof Bolka, Tomaž Rutar, Tomaž Bolka, mama Elica in vinogradnik Aci Urbajs.
Predoslje - Gostilna Krištof
je 25. marca ponovno obrnila nov list v svoji že sedemstoletni zgodovini in tradiciji gostinstva. Sinova Tomaž in Krištof Bolka in mati Elica so zastavili drzen projekt biodinamičnega prehranjevanja in načina življenja, ki je nastajal postopoma. Ker pa se v družini Krištof še posebej močno zavedajo svoje dolge tradicije, so sklenili, da svojo de-
javnost v popolnosti usmerijo k enemu cilju: vrniti se h koreninam sedemstoletne tradicije gostinstva po očetovi in dvestošti-ridesetletni po mamini strani.
Tomaž Bolka, ki se najbolj Čuti poklicanega k uresničitvi tega cilja, je povedal, da se z nedavno prireditvijo Ponovno rojstvo, na kateri so predstavili prvi bio meni s certifikatom v Sloveniji, njihova pot k koreni-

. v * ^
.v

'V' k '
s * C

4 •
A • V
:s
N
. v
JO
N:
.V

can k ■ "
canizam tn ouaanom
v

v
.V
V
C-s
V
I
.v
'ija
v,	^	^
owans
sncux zsum
ijeisLs (js
zu
an
M
jy[i
onocns axazmks
W Občina Senćur. Kranjska c. 11, Šenčur



p
V\'
I > ^
i »>
v.
v,
K-'.'
i g
i §
w}
i
i
nam in naravi pravzaprav Šele dobro začenja: "Začenjamo z enim bio menijem, nadaljujemo s preusmeritvijo celotne gostilne v bio penzion, ki bo tudi naš glavni adut v nastajajoči vasici v Šmartnem pod fcvavcem, končali bomo pa takrat, ko bomo mi in naša okolica živeli v sozvočju z naravo. V ta namen želimo spodbuditi okoliške kmete, da se preusmerijo v biološko dinamično pridelavo in predelavo hrane, ki bi omogočila v prvi vrsti očiščenje zemlje strupov ter zagotovljen odkup pridelkov in izdelkov s strani gostincev, ki jih bo v prihodnosti vedno več in več.
Ekološki projekt so zasnovali tako, da bo vsak družinski član v vasi vodil svoje področje: "Verjamemo, daje družina najmočnejša celica, tradicija pa edina vez, ki vodi v prihodnost," pravi Tomaž, ki meni, da je biodinamika prisotna tudi v času velikonočnih praznikov, vendar v drugačnem pomenu, kot bi pričakovali. Gostilna pri Krištof bo za praznike namreč zaprta in zato tudi niso pripravili kakšnih prazničnih bio menijev: "Biodinamika praznikov vidim v povezavi medsebojnih odnosov, ki povezuje kmete, nas gostince in družino: smer, da se usmeriš tako kot včasih, ko so se družili in pogovarjali. Mi bomo za ta praznik naredili cel(i tako, da bomo gostilno zaprli. Mi moramo biti na jutranjem "fruštku". Vsi. Mama nas mora pošteti. Ne smemo manjkati. Pa tudi ta običaj je takšen, da se pri vsaki hiši po svoje nekaj dogaja, tako. da gostilne takrat, po tem načinu gledanja, odpadejo. So pa bile včasih gostilne, ki so bile odprte. Ciril Zupin iz Gradu pri Cerkljah je bil v tej hiši
leta 1941 gospodar, imel je mizarsko delavnico in vodil gostilno devet let. Ciril pravi, da se v tem času kaj posebnega ni do-
CESTNO
PODJETJE
^■ilt js KHMNW^
^tmmđrn^m---* -	—'---■
JU§nn t9Um Zrn, Kntf

/jj^
J ij
gajalo. "V gostilni se je med temi prazniki točilo vino, pivo in malinovec. Ponedeljek je bil v gostilni tudi še praznik, vendar takrat pa je tudi gostilna oživela. To je bil dan, ko so se posvetili velikonočnim igram: sekali so pirhe, valicali in podirali kozolce," se spominja Ciril.
Katja Dolenc, foto: Gorazd Šinik
brot, je bilo treba potrpeti do velikonočnega jutra, da smo se vrnili od jutranje maše ali "gori vstajenja". Po treh dneh so se znova oglasili zvonovi in s prazničnim pritrkavanjem sporočali, da se je začela velika noč.
Velikonočni zajtrk je bil zame nekaj posebnega. Vsako veliko noč se spomnim, kako smo na velikonočno jutro po vrnitvi z maše najprej zaužili blagoslovljene pirhe, nato pa so mama postavili na sredino mize polno skledo juhe iz suhega mesa oziroma "suhe župe", v katero so stresli na kocke narezan kruh. Vsa družina je jedla iz ene sklede. Potem so prišli na vrsto še potica, meso, hren in "prata".
kot smo rekli pečeni štruci, narejeni iz kruha in jajc. Največja velikonočna zabava je bilo sekanje pirhov, tudi za otroke, če so jim starši ali starejši družinski člani primaknili nekaj kovancev. Doma so za veliko noč vedno pravili, da morajo biti za ta praznik storjene tri stvari: spe-čen mora biti kolač, opravljena mora biti spoved in kupljen nov "gvant". Otroci smo bili najpogosteje, razen za prvo obhajilo in birmo, "novi" za veliko noč. Starejši, posebno tisti, ki so bih že zaposleni in so sami zaslužili, pa so se na novo oblekli in obuli od glave do peta. Velika noč je bila tako res pravi praznik.	Jože Košnjek
Velikonočni prazniki v Besnici
v
Sola in turistično društvo sta pripravila bogato predstavitev velike noči nekdaj in danes.
Besnica - Podružnična Šola Osnovne šole Stražišče v Besnici in Turistično društvo Besnica sta minuli petek v Šoli v Besnici odprla zanimivo razstavo pod naslovom Velikonočni prazniki v Besnici. Razstava je predstavila Besnico v velikonočnih praznikih nekdaj in danes. Drugi razred podružnične šole z učiteljico Olgo Alidžanović pa je predstavil projekt z naslovom Voda v Besnici; od izvira, vodovod, pritoke, žago, mline, rastlinje, živali, onesnaževanje.
Pri projektu Velikonočni prazniki v Besnici, ki ga je vodila razredna učiteljica Milena Sušnik, so najmlajši iz vrtca, učenci prvega razreda devetletke, prvega razreda osemletke, pa pri likovnem in vrtnarskem krožku, skratka vsa šola, raziskovali velikonočne običaje, barvali so pirhe, raziskovali in opisovali peko kruha, potice, prikazali žegen, predstavili igre (valicanje), delali so belokranjske pisanice s flomastri, predstavili tehniko s prtički, oblikovali so s fimo maso, izdelovali ptičke, zajčke in številne druge velikonočne posebnosti.
Turistično društvo, ki je s tokratno razstavo predstavilo običaje, kakšnih 150 prtov, veliko jerbasov, delo in hrano iz črne kuhinje, mentrgo, velikonočni prt, prt za krst in žegen ..., je tokrat obeležilo tudi letošnje praznovanje 50-letnice društva. Društvo s predsednikom Miho Sušnikom pa je povabilo k sodelovanju na razstavi tudi poznane besniške likovnike Mira Sušnika, Marijo Šolar, Franceta Be-štra, Natašo Jan in Karola Ku-
harja. Nataša Jan, mentorica s skupino tečajnikov, se je predstavila s portreti, posebno zanimiva razstava, ki je obogatila celoten projekt, pa je bila predstavitev Marije Šolar z dvanajstimi portreti svetovno znanih skladateljev in s potreti svoje družine.
Razstava Velika noč v Besnici sta odprla predsednik TD Besnica Miha Sušnik in vodja podružnične šole v Besnici Maja Nosan.	Andrej Zalar
1 -

Zanimiva, bogata, celovita ... predstavitevvelike noči v Besnici





f ..

4
» ..
Petek. 9. aprila 2004
OGLASI / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS «H. STRAN
H of er
sporoča
izvleček iz ponudbe

^ ^ - Baguette
\ \ ! [z zeliščnim ali
' česnovim nf^aslom


H of er
KARLSKRONE Maerzen pivo
8 X 0,5 I steklenice

€-,99
••> •»-.VA-• v	-.A—
»I -I»
LOMEE paradižnikov Icecap
pekoč ali sladek, 650 g steklenica

i

KARLSKRONE brezallcoholno
pivo
pločevinka 0,5

KARLSKRONE Maerzen pivo
pločevinka 0,5

SIT
108
€-,45

KARLSKRONE
radler
pločevinka 0,5

«

€6,99
ALPENHOF - ražnjići
pikantni koščki svinjskega mesa in hrenovke, v kombinaciji s čebulo in papriko, marinirani, pripravljeni za žar ali ponev, cena za 1 kg
t
'i
i. •


•«SV.VA ,'<V>V«S	.
t
Specialitete za žar
• mala klobasica Berner
v »IV
•	raznjic s koščki pečenice
•	ražnjič s koščki klobase
250 g
Rebra
sočna, v pikantni marinadi, cena za 1 kg



v •

SIT
1.188
€4,99


ALPENHOF - kar« zrezici
kakovostno roža meso, še posebej primerno za hitro pečenje ali žar, cena za 1 kg

4
5
1.902
e .
€7,99


• (W

"V —

mtn
Kranjska klobasa

S Sirom
340 g

Originalna nuerenberška
pečenica
300g
LANDGUT
sveža puranja prsa
cena za 1 kg

Š

SIT
1.307
€5,49
m

€1,89
Svinjski zrezki
kare ali sočni vratnik v izbrani zeliščni marinadi, cena za 1 kg
, A


«SP
h
^. • »v
v »-.'
m
1.307
€5,49


* 1
- r-
,1*
I €1,79
Klobasica Bemer
izbrano svinjsko meso in topljen sir, ovito v meso/slanino, ki postane ob pečenj u/grilanj u i	zlatorumena In tako še
posebej okusna, 300 g
Meso/slanina za žar
z mesom bogata slanina v posebno začinjeni marinadi, idealna za grilanje in pečenje, cena za 1 kg
1.260
LANDGUT
piščančje meso za žar
Sočna piščančja bedra, rezana na zgornje in spodnje dele, okusne perutničke, na krožniku, nežno začinjeno, cena za 1 kg
^ ~ 784

www. h of e r. at
Hoter KG. A-4642 Sattledt. Hofer Straße 1
snr
s
I
S
mm
€ 5,29
aw—iMi^^ iTift
SIT
€3,29


Izdelki so lahko v različnih embalažah. V vsaki od poslovalnic boste našli le eno vrsto embalaže.
Hofer
Prodaja samo na končne porabnike. Vse cene se nanašajo na izdelke brez dekoracijskega materiala. Na slikah so predlogi za serviranje. Kavcije za steklenice nI. Cene vsebujejo vse davke. Tiskovne napake niso izključene. Cene v SIT so samo informativne in odvisne od valutnih razmerij. Minister za zdravje opozarja: Prekomerno uživanje alkohola škoduje zdravju!




Pi i I oii^ f	ti c)Ovcii\oj\h f(i Avt.i f\.iciivOi".
FordFocusC-MAX
Ustvarjen za življenje Narejen, da traja
Avto Kadivec
Mlakarjeva 81 4208 Šenčur
Telefon: 04 279 00 23
Fax: 04 279 0016
e-mall: prodaja1@avtokadivec-jk.si
PoBDa kombrvan naön vožnie. 4.9 • 7,1 L'100 km Enis^a CO. kombinran naün vožnje 129 -170 g km
r
erme '>)1 i m ia
UGODNO V TERMAH OLIMIA
4-dnevm paket že od 39.120 SIT dalje
(cene veljajo za bivanje med tednom, v terminu do 27.4.2004) .....ter.....
PRVOMAJSKI paket - z odprtjem Termalnega parka Aqualuna
4-dnevni paket že od 44.010 SIT dalje (v terminu 27.4. - 2.5.2004)
Paketi vključujejo:
polpenzion v hotelu Breza****, kopanje in savno, zabavna nočna kopanja, pitje termalne vode, uporabo fitness studia, posvet pri zdravniku, vaje za hrbtenico, vaje za sproščanje
ter pester animacijski program za otroke in odrasle.
NOVOST v Centru zdravja in lepote
PILAI ES vadba: kombinacija vaj iz gimnastike, joge in baleta - za krepitev in
oblikovanje telesa, za vitko postavo, za boljšo telesno držo......
TERME OUMIA, d.d., ZdravUiška cesta 24, SI - 3254 Podčetrtek Telefon: 00386 (0)3 / 829 70 00 info@terme-olimia.com, www.terme-olimia.co:
GORENJSKI GLAS •12. STRAN
KULTURA / kavka@g-glas.si
Petek, 9. aprila 2004
Ta
Pesniški prvenec Mateje Blaznik
magična
moc
besede

Kot je pri kitari lahko dovolj le zvok ene strune ali pa samo dva tona izrazno sredstvo, je tudi pri poeziji lahko izrazno sredstvo le beseda ali stavek."
Radovljica - Pred nedavnim je izšla zbirka pesmi z naslovom Tri stopnice višje, pesniški prvenec Mateje Blaznik, sicer učiteljice kitare na Glasbeni šoli v Radovljici in odlični kitaristki, ki se je najbolj spominjamo iz časov akustične skupine Tantadruj. V zadnjem Času veliko koncertira v duetu z Boštjanom Sokličem, s še enim tantadrujevcem Alešem Hadalinom pa pripravlja samostojni glasbeni projekt. Tokrat nas je presenetila s pesniško zbirko.
Ob vaši glasbeni poti, predvsem mislim na sodelovanje z akustično skupino Tantadruj, v kateri ste pogosto posegali po
poeziji Murna, Shakespeara, Prešerna in drugih, ste kar dolgo čakali na pesniški prvenec...
Le divji mak ostane
Vrtovi jablan, privid odhajanja, rumenkasta mehkoba. Puste so sledi, le divji mak ostane. Prepuščam se; naj tvoja zaupljivost me ogreje.
"Ko smo igrali s Tantadruji, niti razmišljala nisem o tem, da bi kdaj pisala pesmi. Bržkone tudi nisem imela tako poglobljenega pogleda na pesmi, ki smo jih igrali, kot kitaristka sem se orienti-
v
rala predvsem na glasbo. Ze od nekdaj pa me je privlačila moč besede. Pesmi pišem šele zadnjih sedem, osem let in to kar objavljam v moji prvi zbirki je moje pesniško ustvaijanje v tem času."
Kako nastajajo vaše pesmi, ob trenutnem navdihu, ob dolgih sprehodih v naravo, v iskanju pravih besed.,.?
"Včasih je dovolj le beseda. Greš v kino gledat film, prebe-
Nova predstava Frank Teatra
Jam Session ali Nihče ne vpraša jablane
Kamnik - "Zgodba je nastala za dva igralca, ki se znajdeta kdo ve kje: morda na odru, morda v prihodnosti, morda v preiskovalnem zaporu, morda na sprejemnih izpitih, morda edina preživela ob koncu civilizacije, kjer se kratkočasita s preigravanjem različnih gledaliških fraz in rifov, obenem pa ironično osvetljujeta vso pogubnost današnje pohtične manipulacije z določenimi velikimi pojmi ali besedami, kot so demokracija, svoboda, enakost, komunizem, čigar uporabnost mnogi vrli možje v tem svetu jemljejo po potrebi, kot papirnate robčke v samopostrežni," je novo predstavo Frank Teatra na kratko opisal Goran Gluvič, avtor dramskega besedila, ki bo tokrat doživelo svojo praizvedbo. Izziv igranja v brezčasni in brezpros-torski zgodbi sta sprejela igralca Primož Ranik (Nikogaršnja zemlja. Barabe) in Uroš Potočnik (Outsider, Zvenenje v glavi),
gonilni sili Frank Teatra, ki v
slovenskem gledališkem prostoru deluje od konca leta 20(X).
Predstava Jam Session ali Nihče ne vpraša jablane je prvenstveno igralska predstava, saj pozornosti namenja dialogom, besedi in igrivosti. Načela "manj je več" se je pri svojem delu držal tudi scenograf in kostumograf Grega Nartnik, saj na odru ni predmeta, ki ne bi imel svoje funkcije. Za premiemo predstavitev, ki bo nocoj ob 20h, jim je kot soproducent prostore zagotovil Dom kulture Kamnik.
Predstava, ki je s svojo zgodbo v današnjem času globalizacije, terorizma in izkazovanja politične moči nadvse aktualna, bo prav gotovo navdušila poznavalce moderne gledališke umetnosti in tiste, ki si želijo pobliže spoznati t.i. "jam sessinovsko" igranje oz. gledališče igre in improvizacije.
Jasna Paladin
Mateja Blaznik, v Radovljici, 7. marca, 2004
res knjigo, mogoče te spodbudi le droben dogodek, nekatere pesmi pa so nastajale tudi v samoti narave. Nekatere pesmi so se napisale tako rekoč v trenutku, druge, najsi so to le drobne dvovrstičnice, so nastajale mesece. Pomemben je zvok, ritem besed, povezave med njimi znotraj stavka. Mogoče pri tem razmišljam kot glasbenica."
Vzeli ste miz jezika ...
"Poleg lastnih ekspresij, refleksij na okolje, besede iščem na podlagi njihovega zvena. In
če v valovih pesmi beseda steče, potem steče, sicer iščeš naprej."
Nekatere pesmi so povezane s posameznimi dogodki...
"Ja, pa naj bodo ti na prvi pogled Še tako navadni. Kot na primer pesem Ribe molčijo. Danes že pokojna stara mama je ponavadi sedela v velikem naslonjaču, za njo je bil akvarij z ribami. In ko sem bila pri njej se spominjam tudi tistih rib. Kako so zaprte v tisti mali posodi, ki jih utesnjuje, stiska, duši... A vseeno molčijo. To me je spominjalo na ljudi, ki
Melodije tamburic ogrele srca
Reteče - Najboljši tamburaši in mandolisti Slovenije so se v soboto ponovno zbrali v Retečah na že 24. srečanju. Letošnje srečanje prvič za točke, najbolj so navdušili gostje iz Hrvaške.
Preteklo soboto je v Kulturnem domu Reteče že tretje leto potekalo srečanje tamburaških in mandolinskih orkestrov Slovenije, tokrat že 24. po vrsti. V revijalnem delu so se predstavili Tamburaški orkester KUD Dobreč, Tamburaški orkester Vrhpolje in Tamburaši iz Cir-kulan, v tekmovalnem pa Tamburaška skupina ''Kašarji" iz Breznice, Tamburaši Kavkler
v
KUD Janko Zivko Poljčane, domača Študentska skupina Tamburašev Bisernica, Orkester mandolina Ljubljana, Vipavski tamburaši, Tamburaški orkester KD Brezje in
Tamburaški orkester KUD
v
Oton Zupančič Artiče. Izvesti so morali tri skladbe: originalno tamburaško, slovensko ljudsko v izvirni obliki ali obdelavi in skladbo po lastnem izboru. V zadnjem delu sta kot gosta nastopila še Tamburaški ansambel Loče in navdušujoči Mladinski orkester Samobor, ena izmed najboljših hrvaških tamburaških skupin. Tričlanska žirija je podelila zlata priznanja skupinam iz Ljubljane, Vipave in Artič, srebrna pa skupinam iz Poljčan, Žirovnice, Brezij in Re-teč.
Katja Dolenc
so včasih v stiski, brez cilja, ko ostajajo sami znotraj sebe."
Sonce ne izginja; v dlaneh prebiva vsako noČ, Prebiram tudi pesmi kratke, kot nekakšni haikuji...
"Ja, vendar se pri pisanju ne držim nobenih pravil, ravnam se po svojih notranjih pravilih."
S kopico na novo skovanih besed, vetroumje, medpotja, razmreziti...
"Mogoče je to tudi izziv, biti drugačen, originalen. Čeprav so take "nove" besede na prvi pogled nerazumljive, mislim, da jih je v mojih pesmih moč začutiti."
Zbirka pesmi je tudi likovno zelo lična, obogatena s slikami Franceta Berceta... "Dolgo časa sem se pripravljala za izdajo, ČeŠ da je pesmi še premalo, najbrž mi je manjkalo samozavesti ... Potem sem jih nekaj ljudem dala v branje in so mi vlili pogum. Odlične slike je prispeval slikar France Berce, ki je očitno zares začutil mojo po-
ezijo, saj se nekatere slike skoraj stapljajo s pesmimi... Zbirko je založil Miran Dolar v njegovi založbi Medium."
Zbirka se imenuje po eni od pesmi Tri stopnice viŠje?
"Zgodba o ugodju na odru. Igram s skupino Tantadruj v Prešernovem gledališču. Smo na odru, gledam v temo nad množico, na tleh so razpoke, sama sem na odru v soju modre luči, zavese pa kot valovi temno rdečega mahu ... Če je na odru vse lepo, se mogoče v vsakdanjem življenju vedno ne znajdeš najbolje ..."
Pišete naprej?
"Trenutno se bolj ukvarjam z glasbo, saj pripravljam svojo avtorsko ploščo, ki bo imela instrumentalni kitarski in pa vokalni del."
Boste uglasbili tudi svoje pesmi?
"Zagotovo ne. Te pesmi sem napisala za branje."
Igor Kavčič
Kdo bo plačal izkopavanje?
4
Kraiy - Po odmevnih arheoloških najdbah na grobišču na Lajhu, med katerimi so našli tudi predmete velike umetniške vrednosti, primerljive z evropskimi najdbami iz časa preseljevanja ljudstev v 5., 6. in 7. stoletju, so je pred zaključkom izkopavanj pojavil problem, kdo bo izkopavanja plačal. Kot smo omenili, naj bi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj pred praznikom zaključil z delom, cesto pa dal usposobiti za prevoz. Vodja izkopavanj Milan Sagadin je ogorčen povedal, da se podjetje Elektro Gorenjska namreč brani plačati strošek 3 milijonov tolarjev, kolikor naj bi stala izkopavanja, podjetje Elektro pa trdi, da tega zneska ni dolžno plačati. Izkopavanja, ki so kljub slabemu vremenu sredi tedna potekala pod streho šotora, so sedaj postala obrobna stvar. Vsa pozornost je usmerjena na današnji sestanek, na katerem bosta obe strani po pravni poti iskali odgovornega plačnika. Če bo sestanek za Zavod neuspešen, bodo najdbe pred usodno izgubo. Milan Sagadi-na namreč pravi, da bi bil Zavod v tem primeru prisiljen prodati najdbe, da bi lahko plačali stroške. Zaradi njihove velike zgodovinske vrednosti, bi bila to za Slovenijo velika izguba. Katja Dolenc
Za, O /T. 1 v . . 0 Ml*VI t '.H s* ^ I L A.*
Grajski Vitraz
Ciklus glasbenih večerov na loškem gradu
'V/

SAMO SALAMON
SEXTET feat. Dave Binney (USA)
SREDA 14.4. OB 20.30 NA LOŠKEM GRADU

i^VV fr
Piše: Ivan Cimerman
Janez Hiebanja, gorenjska korenina
Od "gamsjega fantiča" s Srednjega Vrha do poslovneža, lastnika treh tovarn v Sao Paulu v Braziliji.
XV. del
A tudi za cela nSselja morebitnih priseljencev našega porekla je ob naši zamirajoči mentaliteti v "raju pod Alpami" še veliko prostora! Saj zijajo v nas prazne, izseljene cele pokrajine, kot sta Go-ričko in Kočevsko in Suha krajina. če se je lahko priselilo v puščavo Izraela milijon ruskih Zidov in delno poselilo ozemlje Palestincev, bi se lahko v zapuščene, rodovitne pokrajine Slovenije z vodo, gozdovi, rekami, cestami priselilo vsaj deset tisoč povratnikov ... Če ... utopijal... če bi jim le omogočili dostojne pogoje za razvoj! Takšne, kot so jih imeli Jenkiji po prerijah Severne Amerike, gauči v pampah Argentine ali rudarji v pustinji Avstralije in drvarji po gozdovih Kanade, bi še vedno imeli, celo mnogo boljše.
Korenine imam tukaj, krošnjo pa v Braziliji
Janez Hlebanja, slovenski izseljenec, je ostal simbol polpretekle dobe, ki je tuji deželi našega skupnega sveta (globalni, univerzalni človek) podaril svoje najboljše moČi, svoja znanja in izkušnje. če bi ostal zaprt v svoji slovenski, Šentflor-janski kletki sedanjega novega bogatenja, pri(h)vatizacije - hvala za h, Drago Jančar - brez trdega, poštenega dela, novega rodu borznih me-
šetarjev, menedzerjev, stečajnikov tovarn (Elan!) -gotovo ne bi dočakal takšnega razmaha svojih talentov in moči, ki so mu prinesli pošteno zasluženo blagostanje. Morda bi ga hotela v tem desetletju "nove demokracije" polipsko posrkati najmogočnejša stranka, močnejša od ostalih treh, podobna tisti, kakršna je bila - edina stranka - njegove mladosti. Ta pa mu je postala pretesna jeČa po
Friderik Hlebanja je z ženo (prva z desne) ustanovi v Sao Paulu zavod za otroke z motnjami v razvoju. V njem ima popolno oskrbo petnajst otrok.
pravem boju (Janez se je leta 1944 tolkel z borci za osvoboditev Primorske in Trsta, v Bazoviški brigadi), ki je zahteval dokazovanje na bojišču, kjer so padale smrtne žrtve. Nikoli se ni boril birokratsko odmaknjen od ljudi svojih tovarn, kjer je nudil kruh 1500 delavcem, in resničnosti, ne po sejah, v medijih, časopisju, po internetu - ob gorah besed verbalnih bojevnikov, vedno v delovni areni, sredi ljudi in na bojišču. In prav današnja agonija zamirajoČega slovenstva v Trstu, kjer šestdeset let po tej zgodovinski "fatamorgani" in na obalnem pasu, kjer je nekoč prevladoval slovenski jezik, govori o prevladujočih silnicah velikih sil, ki igraje prekrojijo človekovo usodo, zlasti usodo malih narodov. Maja 2004 jo bomo začeli krojiti z velikimi vred, z vstopom Slovenije v Evropsko zvezo. Čaka nas boj z drugimi sredstvi, med katerimi so jih za našo rabo že preizkusile generacije slovenskih izseljencev po svetu.
Zato niso dragocene le delovne in poslovne izkušnje, delo in znanja izseljenca Janeza Hlebanje na področju kovinske industrije - ob tisoč drugih, neopaznih "kranjskih Janezih", uveljavljenih v vseh strokah po svetu - pač pa njihova prehojena pot in spoznanja, ki jih lahko vpletemo v naŠ bodoči vsakdan. In prav s takimi, širokimi, svetovljanskimi znanji in vednostmi, ki preraščajo našo majhno "šentflorjansko" slovenskosl, se bo morala oplajati nova Slovenija v skupni novi Evropi. Janez Hlebanja. "kianjski Brazilec", počiva v svoji zemlji. Ni dočakal zlivanja evropskih državnih meja in spajanja narodov, prelivanja kapitala, znanja, jezikov in ljudi - doma - pač pa mnogo prej kot domači v tujini, je okusil in doživel vso to pot,
Plaža v Bahiji ob Atlantiku.
ki nas šele čaka. Kljub vsemu denarnemu blagostanju tovarnarja je ostal preprost in skromen. Ob pogovoru za Časopis Družina je nekoč dejal:
"Tisti, ki živimo tujini, smo po miselnosti drugačni od Slovencev v domovini. Novo okolje nas je pač preoblikovalo, tako da nismo ne tu ne tam: počutiš se Slovenec, rad hi bil Slovenec, pa hkrati ne znaš več hiti Slovenec. Živiš nekako vzporedno z matično domovino, tečeš po površini tako svoje nove domovine kot tudi stare. Nikjer nisi trdno zasidran, vedno pa se vračaš tja, kjer so tvoje korenine, čeprav ti življenje teče drugje. "
Janezovi najhližnji pa vedo povedati, da se je vsako leto s solznimi očmi poslavljal od domačih na Srednjem Vrhu z besedami: "Korenine imam tukaj, kroši^jo pa v Brazilyi!"
Konec

•
i *
Petek, 9. aprila 2004
RADIJSKI SPOREDI / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS '13. STRAN
PETEK, 9. APRILA 2004
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO SORA
RKRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.15 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva-citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Gremo na potep: Bologna 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslu-šejbl tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prh spevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzne informacije - minute za GBD 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15,45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Pometamo po glasbeni sceni + poslušejbi 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek: Pometamo po glasbeni sceni + poslušejbi 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.20 Kultura 20.00 Večer z Natašo in Juretom 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Jutranji razgled s Triglava - ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Planinski nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Aktualno 9.00 Gorenjec, Gorenjka meseca 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.25 Obvestila 10.30
Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: 1001 nasvet 11.25 Napoved oddaj čez dan 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Dr. Petek: Ob svetovnem dnevu zdravja 13.40 Oglasi 14.00 Veterinar na obisku: Pomen vitaminov v živalski prehrani 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Aktualno 15.00 Aktualno 15.25 Napoved oddaj čez dan 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrt-• nice 16.40 Oglasi 16.50 Podjetniški cik-cak OOZ Radovljica 17.00 Pogled v današnji dan 17.05 Poezija v glasbi 17.25 Napoved oddaj 17.30 Včeraj danes jutri 17.40 Oglasi 18.00 Brezplačni mali oglasi po pošti 18.15 Bodica tedna 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Bled 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Pravljica za otroke- Trnje 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 1001 nasvet, ponovitev 22.40 Oglasi
RSORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Nasvet za izlet 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica MATEJA 9.00 Aktualno 9.30 Za kulturni vsakdan - MAGICA LA-TERNA 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.30 Sosedje dober dan 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 13.35 Pregled tiska 14,00 Dober dan. Gorenjska 14.20 Borza 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 16.35 Pregled tiska 17.00 Studio 911 18.00 Planinska oddaja 19.00 Radio jutri 19.30 Zadetek v petek 21.00 Odpoved programa 24.00 SNOP
RRGL
KRIM: 100,2 MHz • SANGE: 99,5 Mhz-LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 7.15 Novice, vreme, ceste 7.20 Nočna kronika 7.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.35 Vreme 7.50 Skriti mikrofon 8.25 RGL danes 8.30 Šport in rekreacija 8.45 Kam danes 9.00
Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko ... 10.00 V Ljubljani 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Rešeto 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Zmajčkov mozaik 14.00 Pasji radio 15.30 Kulturni utrip 16.30 RGL-ova popotovanja 19.20 Vreme 19.30 Znova - Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo {dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Raglja 7.05 Devetdnevnica pred praznikom Božjega usmiljenja 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročita+AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 12.00 Raglja 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Skriti zaklad za zidovi knjižnice 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.30 Kukurni utrinki 15.00 Križev pot 16.00 Informativna oddaja 16.30 Osmrtnice, obvestila 16.50 Pričevalci vere 17.00 Razmišljanje Jeana Vaniera 18.00 Poročila 18.15 Sporočilo Velikega petka 19.00 Prenos obredov velikega petka iz Kranja, po prenosu: Radio Vatikan, Kaj bo jutri na R.O.?, Iz Mohoqeve skrinje 22.00 Klasična glasba
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Mozaik Slovenije 9.40 Glasbene želje 10.20 Sosedje, dober dan: skupna oddaja Radia Sora, Alpski val in Radio Odmev 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 16.35 Snidenja - nagradna uganka s terena 17.00 Regijske novice 17.15 Podobe onkraj 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.20 Nočni program
SOBOTA, 10. APRILA 2004
SNOP • skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO SLOVENSKE GORICE
R KRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Kultura 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.30 Bistre glave vedo odgovore prave 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Bistre glave vedo odgovore prave 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek: Robert in Erni zabavata Kranjčane 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.20 Verska oddaja 19.50 EPP 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program iz studia Radia Sora
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, Vreme in Robert Bohinc 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.25 Napoved oddaj čez dan 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Ekološki nasvet 8.25 Obvestila
8.30 Novice 3.40 Oglasi 8.50 Aktualno 9.00 Triglavski zeleni vrtiček 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Tednik občine Žirovnica 11.25 Napoved oddaj čez dan 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila t?.30 Novice 12.40 Oglasi 12.45 Podarim-dobim 13.00 Aktualno, Beseda mladih 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Motorci 15.25 Napoved oddaj čez dan 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Vreme, ceste 16.05 Popevka tedna 16.15 Zgornja Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan - Austrian airlines 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Moda in čas - ponovitev 18.25 Obvestila 18.30 Tedenski pregled dogajanj na Gorenjskem 18.40 EPP 18.45 Duhovni razgledi 19.00 Črna kronika dneva 19.05 Voščila 19.25 Napoved jutrišnje oddaje 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Pravljica za otroke - Borov storž 20.15 Mozaik Slovenije 20.40 Oglasi 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Made in Italy 22.40 Oglasi 23.00 Veterinar na obisku, ponovitev
RSORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Nasvet za malico MATEJA 9.00 Radijski kviz 9.30 Prgišče pravljic 9.40 Kje tišči zajec? 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Oddaja za male živali 11.00 Vprašanja in pobude, ponovitev 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13,15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 16.25 Kino 16.30 Športna sobota 18.00 Desetnica - lestvica popularne glasbe 20.00 Iz sence na sonce 24.00 SNOP
RRGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz
6.00 Znova: Glasbeni gost 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20.Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 RGL danes 8.30 Pomurski dogodki 9.30 Žulj na jeziku 12.00 BBC novice 13.30 Pasji radio 14.00 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 16.30 Carpe diem 17.30 Notranjsko kraški mozaik 18.00 Iz svetovnih glasbenih lestvic 18.57 Izbranka tedna 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Raglja 7.05 Devetdnevnica pred praznikom Božjega usmiljenja 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Sobotna iskrica 10.30 Poročila 11.00 Za življenje, danes in jutri: Zakonci 12.00 Raglja 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Pričevanja 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 15.50 Pričevalci vere 16.00 Slovene' Slovenca vabi 18.00 Pozitivne novice 18.15 Sporočilo Velike sobote 19.00 Prenos velikonočne vigilije iz Kranja, po prenosu: Radio Vatikan, Kaj bo jutri na R.O.?, Škofov govor pred nedeljo (Alojz Uran), PonoviWe: 22.00 Za življenje 23.00 Obala neznanega 24.00 Slovene' Slovenca vabi 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - kosilo 9.40 Glasbene želje 10.00 Predstavitvena oddaja 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 V ringu 13.00 Glasbeni gost 14.00 Mlin na eter 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Sobotno popoldne: predstavitev delavnic, natečajev in konferenc za mlade Te-leinfos 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program
NEDELJA, 11. APRILA 2004
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj In Sora - RADIO SLOVENSKE GORICE
RKRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Kultura 7.40
Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Novice 9.10 Predstavljamo vam slovenske glasbenike 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Prispevek: Megasr-čkov horoskop 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Po domače na kranjskem radiu 11.40 Snežna plaža 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50
EPP 13.00 Voščila 14.00 Novice 14.10 Prispevek 14.30 Oglašanja s športnih prireditev 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Nedeljsko popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Nedeljsko filmsko popoldne 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Novice 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek Kino kviz 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.50 EPP 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Zdrav način prehranjevanja, ponovitev 6.15 Pravljica za otroke - Izgubljeni prstan 6.25 Obvestila 6.40 Oglasi 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.25 Napoved oddaj čez dan 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Oddaja za otroke: Mirin vrtiljak 8.40 Oglasi 9.25 Napoved oddaj čez dan 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi - O veliki noči 10.00 Aktualno 10.25 Obvestila 10.30 Novice, vreme Robert Bohinc 10.40 Oglasi 11.00 Brezplačni mali oglasi po telefonu 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.40 Oglasi 13.00 Nedeljski gost-Vinko Gole 13.40 Oglasi 14.00 Voš-čila 14.25 Obvestila 14.40 Oglasi 14.45 Bodica tedna, ponovitev 15.00 Dobri ljudje 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Popevka tedna 16.05 Vreme, ceste 16.10 Voščila 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.45 Oglasi 18.00 Glasbeni gost - Marjan Roblek 18.30 Tedenski pregled dogajanj na Gorenjskem 18.25 Obvestila 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi, ponovitev 19.00 Črna kronika dneva 19.05 Minute za prijetno razpoloženje 19.25 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Druga stran + Glasbena gverila - oddaja za mlade 21.30
Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Dr. Petek, ponovitev 22.40 Oglasi
RSORA
7.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport, vreme 7.30 Noč ima svojo moč 8.00 Tema po izboru voditelja 8.10 Smeh za smeh 9.00 Aktualna tema 10.00 Dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 11.00 Škofjeloški tednik 11.40 Radijska izložba 12.00 Nedeljska duhovna mise! 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Kmetijska oddaja 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 Čestitke 14.00 Evropa v enem tednu 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 17.00 Nedeljsko srečanje 19.15 V nedeljo obujamo spomine 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved programa 24.00 SNOP
RRGL
KRIM: 100,2 MHz • ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Znova - Starinarnica 6.50 Horoskop 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 Na današnji dan 8.25 RGL danes 9.30 Izbor iz svetovnih zanimivosti 10.30 Nedeljski gost 12.00 BBC novice 13.30 Želje, čestitke 15.20 Kulturni utrip 18.57 Izbranka tedna 19.30 Ugibamo 19.45 Športni pregled 19.55 Horoskop
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Škofov govor za
nedeljo (ponovitev) 7.00 Zvonjenje, pritr-kovanje 7.05 Devetdnevnica pred praznikom Božjega usmiljenja 7.15 Spominjamo se 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 8.30 Prenos slovesne velikonočne sv. maše (v sodelovanju z Ra SLO) 10.00 Oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje, pritrkovanje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Za otroke 19.45 Duhovni nagovor-škof Alojz Uran 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Obala neznanega - izzivi vere 21.30 Radijski roman; Ponovitve: 22.00 Naš gost 23.00 Graditelji 24.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 00.30 Sobota ob 21.15
R ODMEV
7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.30 Iskanja 7.45 Horoskop 8.15 Vrtimo 113 8.30 Podoknica - oddaja o narodnozabav-ni glasbi 9.30 Povej naprej 10.00 Nedeljska reportaža 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.15 Zaprašenki dneva 11.30 Oglasi, zanimivosti 12.00 Kronika tedna 12.30 Črna kronika 13.15 Voščila, S pesmijo na obisku 14.00 Minute za podjetne: Predstavitev-podjetja Mixi - foto - video 14.30 Športni program 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Nedeljsko popoldne 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program
PONEDELJEK, 12. APRILA 2004
SNOP-skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj In Sora - KOROŠKI RADIO
R KRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Tedenski pregled dogodkov 6.15 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva -citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: gost Tine Hribar 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Cankarjev dom 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Ponedeljkovo športno popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Športno popoldne 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.30 Kaj bom, ko bom velik 19.45 Kultura 19.55 EPP 20.00 Večer zimzelenih melodij 22.00 Glasba 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz In 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo 6,25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno; Jejmo malo, jejmo zdravo - celiakija in neprimerna živila 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.50 Aktualno 9.00 Triglavski zeleni vrtiček 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi
9.50 Aktualno 10.00 Aktualno 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.45 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Gorenjska tedenska črna kronika 12.20 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Športni ponedeljek 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno, prometna varnost na gorenjskih cestah 14.10 Vreme doma in po svetu 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Aktualno 15.25 Napoved oddaj čez dan 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Aktualno 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Jejmo malo, jejmo zdravo, ponovitev 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Glasbena skrinja - Štirje kovači 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 18.55 Tedenska gorenjska črna kronika, ponovitev 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva, ponovitev Tedenske črne kronike 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Moja je lepša kot tvoja - ansambel Unikat 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 22.00 Ponovitev športnega pogovora 22.40 Oglasi 23.00 Motorci, ponovitev 23.20 Glasba do polnoči
RSORA
7.00 Napoved programa 7.30 Noč ima svojo moč 8.00 Tema po izboru voditelja 9.00 Aktualno 9.30 Komentar 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Ponovitev kmetijske oddaje 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan. Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Praznično popoldne 18.00 Šolski radio 19.00 SMS BOX 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP
RRGL
KRIM: 100,2 MHz • ŠANCE: 99,5 Mhz • UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.20 Iz Trzina 10.30 Šport na RGL-u 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva
13.00 Rešeto 13.30 Globus, mednarodni pregled 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.00 Modni bla, bla 19.20 Vreme 19.30 Znova Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.30 Več-emi program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.05 Devetdnevnica pred praznikom Božjega usmiljenja 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Zeleni nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice in Vaša pesem 11.15 Iz založbe TDO 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Glasbena voščila 13.30 Stare, ma lepe 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Pričevalci vere 17.00 O šolstvu 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Glasovanje za Vašo pesem 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji Radia Ognjišče. Ponovitve: 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu in domovini 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ljudje med seboj 9.40 Glasbene želje 10.00 Športni program 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Šport plus (mozaična športna oddaja) 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program
TOREK, 13. APRILA 2004
SNOP • skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - KOROŠKI RADIO
R KRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek: Knjižni kotiček 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Unichem 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prodaja rabljenih vozil 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Turistične informacije 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Izgubljene živali 13.15 Semenarna 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek: borzni komentar 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek 16.55 EPP 17.00 Novice 17.10 Vreme, ceste 17.20 Avtomobilistična oddaja na Radiu Kranj 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Računalniške novice
18.40 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.30 Prispevek 19.45 Kultura 19.55 EPP 20.00 Z Arturjem skozi igre življenja 22.00 Glasba 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.25 Napoved oddaj čez dan 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj -zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno, energetski nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Aktualno 9.00 Austrian airii-nes 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno 10.00 Giblj'ive slike 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.25 Napoved oddaj čez dan 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.25 Napoved oddaj čez dan 13.40 Oglasi 14.00 Iz olimpijskih krogov 14.10 Vreme doma in po svetu 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 No-
vice 14.40 Oglasi 14.50 Aktualno, prosta delovna mesta 15.00 Big bang 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Vreme, ceste 16.05 Popevka tedna 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Aktualno 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno, Kvizkoteka 17.25 Napoved oddaj 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.45 Oglasi 18.00 Ta živalske 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Bohinj 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Radio jutri 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi, Pravljica za otroke 19.45 Lestvica izpod Triglava 20.15 Glasbeni večer po izboru Braca Korena 20.40 Oglasi 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Računalniške novice 23.00 Kulturni utrinek, ponovitev
RSORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Besedovanje o besedah 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Črna kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malice -Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Radovedni vseved 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Pogled v zvezde 10.30 Vrelci zdravja in lepote 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan. Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport
m
GORENJSKI GLAS • 14. STRAN
RADIJSKI, KINO SPOREDI / info@g-glas.si
Petek, 9. aprila 2004
15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 (kuftura) 18.00 Vrtiljak stare glasbe 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP
RRGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko ... 10.00 V Ljubljani 10.30 Gost, tema 11.00 Kamniške novice 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Iz tujega tiska 13.00 Rešeto 13.30 Osir 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 20.00 Horoskop 20.30 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik pro-
grama 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice. Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PROievcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice; obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 17.00 Šport na radiu Ognjišče I. 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Šport na Radiu Ognjišče II. 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik programa za jutri 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 1. Luč v temi, 3. Vstani in hodi, 2. 4. in 5. Juretov večer 21.30 Mozaik dneva 22.00
1. in 3. Sončna pesem, 2. 4. in 5. Svetloba in sence Ponovitve; 23.00 Ponedeljek ob 17.00 24.00 Prijatelji Radia Ognjišče 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašen-ki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ekologija 9.40 Glasbene želje 9.50 Minute s turistično agencijo Relax 10.00 Minute za podjetne: Razpis za predstavitev mladih podjetij na prireditvi Teleinfos 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.15 Kulturna razglednica 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program
SREDA. 14. APRILA 2004
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO TRIGLAV
R KRANJ
5.30 Napoved 5.45 Razmere na cestah 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 Bio vremenska napoved 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Računalniška oddaja 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Ponudba nepremičnin 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek: nagradna igra Merci 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek: Hypo banka - gostje v studiu 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslu-šejbl tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgub-jene živali 18.20 Oddaja za upokojence 18.45 Kultura 18.50 EPP 19.00 Novice 19.05 Izgubljeni predmeti 19.10 Mladi, nadarjeni, obetavni 19.30 Zadetek 20.00 EPP 20.10 Posebna z Igorjem 22.00 Glasba 24.00 Skupni nočni progam
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste 6.05 Vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Dnjga jutranja kronika 7.19 Vreme, ceste 7.20 Popevka tedna 7.25 Napoved oddaj čez dan 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Zdravnikov nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 9.25 Napoved oddaj
čez dan 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Olimpijski kotiček 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Zlata kočija formula ena 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC-novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Glas ljudstva 13.40 Oglasi 13.50 Motorci 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14,30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno 17.25 Napoved oddaj 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.45 Oglasi 18.00 Moda in čas 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Jesenice 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Misli iz Biblije 19.25 Radio jutri 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.41 Minute za prijetno razpoloženje, ponovitev 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 21.45 Zlata kočija formula ena (ponovitev) 22.40 Oglasi 23.00 Misli iz Biblije, ponovitev
RSORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Cvetlice in gredice 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.15 Novice, dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Povej naglas 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.20Zakladi slovenskih spominov 11.00 Župan na obisku-Žiri 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Na planetu glasbe 19.00 Študentska napetost 20.00 Radio jutri 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP
RRGL
KRIM: 100,2 MHz • ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.25 RGL danes 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 RGLov gost 11.30 Vaše mnenje o 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva
13.00 Rešeto 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.00 Šport in rekreacija 17.30 Kinomatik 18.00 Izbranka tedna, glasovaije 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Vedeževanje
R OGNJIŠČE
5,00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratke novice. Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvesti-a 13.00 Zlati zvok 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Spoznanje več - predsodek manj 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska ka-teheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko Ponovitve: 23.00 Šport na Radiu Ognjišče 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Zdravje in lepota 9.40 Glasbene želje 10,00 Aktualna tema 11.00 Regijske novic©; osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Šolska oddaja 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program
GVvetru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar iz Družine 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 1. -3. Dijaška oddaja 2. - 4. Skavtski potep 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva 1 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva H. Ponovitve:
23.00 Pogovor o 24.00 Sveta vera bodi vam luč 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - dom in gospodinjstvo 9.40 Glasbene želje
10.00 Turistika 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi Radia Slovenija 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.15 Vonj po bencinu 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program
Za vas v kinu
Piše: Dominik Frelih
GOTHIKA
grozljivka, misteriozni
Priporočamo ogled nad 16 let. Dolžina: 95 minut
Rezija: Mathieu Kassovitz Producent: L. Levin, Susan Levin, Joel Silver, Robert Zemeckis Scenarij: Sebastian Gutierrez Igrajo: Halle Berry, Robert Downey Jr., Charles Dutton, John Carroll Lynch, Bernard Hill, Penelope Cruz

Dr. Miranda Grey (Halle Berry) je kriminalistična psihologinja in dela na psihiatričnem oddelku kaznilnice Woodward. Njen mož je upravnik kaznilnice in pravzaprav sta srečno poročena. Nekega dne se Miranda vrača zvečer domov in skoraj povozi neko dekle. Kot zakleto se čez tri dni zbudi v lastni bolnišnici v eni od celic kot paciehtka in izve, da je tisto noč ubila svojega moza. Vendar se tega ne spomni. Ves čas pa vidi prikazni dekleta iz tiste noči, ki ji ne da miru. Skrivnostna grozljivka je zaznamovana z izjemno igro Halle Berry. Dejansko vidimo, da sije zaslužila Oskarja in morda še kakšne nagrade. Napeta zgodba, kjer se resničnost prepleta z irealnim in racionalnost z nerazložljivim Je idealni prostor za ženski lik, ki mora slediti instinktom, da pride do
cilja. Berryjeva je prepričljiva tako vizualno kot igralsko. Penelope Cruz v svoji različici pacientke postane ikona trpeče ženske, ki jo posiljuje satan. Gothika naj bi izražala neko srednjeveško miste-rioznost satanističnega kulta, prenesenega v današnji čas, kjer se človek igra boga in želi biti vsemogočen. Film je na trenutke spodobno strašljiv, krvav in utesnjen. Sicer pa svoje ambicije biti kultna stvaritev ni ravno najbolje izpolnil.
ZAPRI GOBEC
komedya, akcyski
Priporočamo ogled nad 10 let. Dolžina: 85 minut
Rezija: Francis Veber Producent: Said Ben Said Scenary: Serge Frydman, Francis Veber Igrajo: Gerard Depardieu, Jean Reno, Andre Dussollier, Jean-Pierre Malo Ruby (Jean Reno) je obseden od misli po maščevanju človeku, ki je umoril njegovo drago. Zato mu ukrade že tako ali tako ukraden denar. To ga pripelje v zapor, kjer pa inšpektor iz njega ne more spraviti niti besedice. Quentin (Gerard Depardieu) pa je butelj v pravem pomenu besede. Ropanje menjalnic ni donosno, v bankah pa nimajo več gotovine. Ko to prepozno ugotovi, je že v zaporu. Tam s svojim nenehnim čvekanjem vznemirja sojetnike, da izgubljajo živce. Neizbežno se srečata z Rubyjem, ki načrtuje pobeg. Nekako postaneta neločljiva.
Komedija 'za crknit'! Smejali se boste od prve minute do zadnje. Gerard Depardieu je tako ali tako strokovnjak za komedije. Prepričal nas je že v Asterixu in kot mušketir. Njegova obrazna mimika je francosko iskriva, komedijantsko naivna in klovnasto idiotska, tako da je vloga butlja zanj pisana na kožo. Jean Reno je "ta resni" od dvojice. Preračunljivi kriminalec, ki mu je edini cilj smrt sovražnika, se mora ukvarjati še z butljem, ki mu nenehno nekaj teži- Posrečena igralska kombinacija je formula za smeh. Igralca sta prvič skupaj v istem filmu in verjetno ne zadnjič. Francoski melos, za katerega je značilna karikaturna upodobitev junakov ima svojstveni smisel za humor. Lepo je, če se narod lahko smeji na lastni račun, kar je značilno za francoske filme. Spet je na udaru neučinkovita policija, ki jo je obdelal že Luis de Fu-nes in nadaljeval Luc Besson v Taksiju. Očitno je to hvaležna tema, ki občinstvo neznansko zabava.
ČETRTEK, 15. APRILA 2004
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO TRIGLAV
R KRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: gost župan občine Tržič 9.^0 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prešernovo gledališče 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Planinsko športni kotiček 14.50 EPP 15.00 Novice 15.10 Borzni komentar 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek: gost Slavko Ivančič 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek: Razvoj šolstva skozi stoletja na slovenskem 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 To so naši 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.25 Oddaja EU 19.30 Prispevek 19.45 Kultura 19.50 EPP 20.00 Kontaktna oddaja s poslušalci 22.00 Glasba 24.00 SNOP
R CORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ces-
te 6.05 Vreme 6.15 Da vas prebudimo, jutranja uganka 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.47 Kaj je novega v porodnišnicah 6.50 Jutranja humoreska 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Zdrav način življenja 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.50 Aktualno 9.00 Aktualno, Zakladi ljudske modrosti 9.15 Aktualno, Druga jutranja uganka 9.25 Napoved oddaj čez dan 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno 10.00 Gibljive slike 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.45 Oglasi 11.00 Mavrica- 11.25 Napoved oddaj čez dan 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno - OKS 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.15 Voščila 15.25 Napoved oddaj čez dan 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.45 Oglasi 18.00 Minute za slovenski jezik 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Radovljica 19.00 Oglasi 19.10 Današnja črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Zimzeleni četrtek 20.40 Oglasi 21.00 Glasba do polnoči 21.15 V jutrišnjem Gorenjskem glasu 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Zdravnikov nasvet, ponovitev 22.40 Oglasi
RSORA
6.00 Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Gospodinjski nasveti 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Kulturni vsakdan - Izza odra 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Komercialna predstavitev 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kliče-
mo London - BBC 12.15 Pesem tedna 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 18.00 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko 20.00 Odpoved programa 21.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP
RRGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz • UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, ceste, vreme 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 RGLova tema 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Rešeto 14.00 Pasji radio 14.30 Borzni komentar 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.30 Dosjeji 17.30 Živalski program 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program •
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 9.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave 11.00 Kratke novice. Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15

Petek. 9. aprila
CENTER anim. druž. film MEDVEDJA BRATA ob 16.30 uri, amer. anim. igrana druž. kom. SCOOBY DOO 2: POŠASTI NA PROSTOSTI ob 18. uri, irsko angl. drama V AMERIKI ob 20. uri, amer. kom. trii. STARA, SPEUI SE ob 22. uri; STORŽIČ amer. druž. pust. dom. film PETER PAN ob 17. uri, amer. grozlj. GOTHIKA ob 19. in 21. uri; RADOVUlCA-LINHARTOVA DVORANA lutkovna predstava JAKA IN SRAKA, Gledališče Unikat ob 17. uri, rom. film UUBEZEN JE LUŠTNA STVAR ob 20. uri; ŠKOF-JA LOKA kom. drama VELIKA RIBA ob 18. uri, vojna drama HLADNI VRH ob 20. uri; ŽELE2AR JESENICE amer. kom. ŠEFOVA HČERKA ob 18. uri, grozlj. TEKSAŠKI POKOL Z MOTORKO ob 20. uri
Sobota. 10. aprila_
CENTER anim. druž. film MEDVEDJA BRATA ob 15.30 uri, amer. anim. igrana druž. kom. SCOOBY DOO 2: POČASTI NA PROSTOSTI ob 17. in 19. uri, amer. kom. trii. STARA, SPEUI SE ob 21. uri; STORŽIČ amer. druž. pust. dom. film PETER PAN ob 16. uri, amer. gozlj. GOTHIKA ob 18. in 22. uri, irsko angl. drama V AMERIKi ob 20. uri; RADOVUlCA - LINHARTOVA DVORANA rom. film UUBEZEN JE LUŠTNA STVAR ob 18. uri, krim. kom. drama ZADET ob 20.15 uri; ŠKOFJA LOKA vojna drama HUDNI VRH ob 18. uri, kom. drama VELIKA RIBA ob 20.30 uri; DOVJE - MOJSTRANA amer. film GOSPODAR PRSTANOV - KRAUEVA VRNITEV ob 20. uri; ŽELEZAR JESENICE amer. kom. ŠEFOVA HČERKA ob 18. uri, grozlj. TEKSAŠKI POKOL Z MOTORKO ob 20. uri
Nedelja. 11. aprila____
16. uri, amer. grozlj. GOTHIKA ob 18. in 20. uri, irsko angl. drama V AMERIKI ob 22. uri; RADOVUlCA - LINHARTOVA DVORANA krim. kom. drama ZADET ob 18. uri, rom. film UUBEZEN JE LUŠTNA STVAR ob 20. uri; ŠKOFJA LOKA kom. drama VEU-KA RIBA ob 18. uri, vojna drama HLADNI VRH ob 20. uri; ŽIRl amer. grozlj. TEKSAŠKI POKOL Z MOTORKO ob 18. uri, amer. akcij, film TORQUE; DIVJI V SEDLU ob 20.30 uri; ŽELEZAR JESENICE amer. kom. ŠEFOVA HČERKA ob 18. uri. grozlj. TEKSAŠKI POKOL Z MOTORKO ob 20. uri •
Ponedeljek. 12. aprila
CENTER amer. anim. igrana druž. kom. SCOOBY DOO 2: POŠASTI NA PROSTOSTI ob 15.30 in 17. uri, amer. kom. trii. STARA, SPEUI SE ob 19. in 21. uri; STORŽIČ anim. druž. film MEDVEDJA BRATA ob 16. uri, amer. druž. pust. dom. film PETER PAN ob 18. uri, amer. grozlj. GOTHIKA ob 20. uri
Torek. 13. aprila
CENTER amer. anim. igrana doiž. kom. SCOOBY DOO 2: POŠASTI NA PROSTOSTI ob 16.30 in 18.30 uri, amer." kom. trii. STARA, SPEUI SE ob 20.30 uri; STORŽIČ anim. druž. film MEDVIDJA BRATA ob 17. uri, amer. grozlj. GOTHIKA ob 19. uri, slov. drama PREDMESTJE ob 21. uri; ŽIRI amer. grozlj. TEKSAŠKI POKOL Z MOTORKO ob 20.30 uri
Sreda. 14. aprila
CENTER amer. anim. igrana druž. kom. SCOOBY DOO 2: POŠASTI NA PROSTOSTI ob 15.30 in 17. uri, amer. kom. trii. STARA, SPEUI SE ob 19. in 21. uri; STORŽIČ anim. druž. film MEDVIDJA BRATA ob
CENTER amer. anim. igrana druž. kom. SCOOBY DOO 2: POŠASTI NA PROSTOSTI ob 16.30 uri, amer. kom. trii. STARA, SPEUI SE ob 18.30 in 20.30 uri; STORŽIČ Danes zaprto!
Četrtek. 15. aprila__
Nismo prejeli sporeda!
v >

Prodajalne Lidl v vaši bližini:
Klagenfurf (4
Rosentalerstraße 83, Ebentalerstraße 164/ Südring, Aug ustja kscfvStraße 48; Villach (2x): MarioOailer-Straße 21, Badstubenweg 89; Spittal/Drau: Koscha Straße 39; St. Veit/Glan: Lastenstraße 9;
(6x): Eggenberger Allee 6, Liebenauer Hauptstraße 164, Karlauerstraße 26, Wiener Straße 196, Kärntner Straße 328, Triester Straße 426; Deutschlandsberg: Frauentalerstraße 73
Feldbach: G Fürstenfeld: Voitsberg:( Uenz: Kärntn
Spittal/Dr
lenz
Voitsberg	Für^enfeld




Feidboch
Lidl Austria GmbH
Josef-Brandstätter-Str. 2B
A-5020 Salzburg
\^Villach(2x)
^utschlan^sberg
Klag^nfurt(4x)
Murska Sobota
Maribor
f
SLO
Kranj
^elje
Ljubljana
Nüvedene jene vkliiidujeio vse davke; pri nokupu v skupnem znesku nad 75,01 EUR ie motno vraflio ODV. Cene v SIT so zgolj informativne in odvisne od menjalnih razmerij; preraiunane so po srednjem teiaju Banke Slovenije
in i nnLlunl	evr, {€)^Dekorac„a ni vrtela v ceno. Izdel i v akciji so lohko razprodani le prvi dan ponudbe, zato vas prosimo za razumevanje. Blago e namenjeno kontnim potrošniki	'
m 16 naprodoi somo v običajnih proda|nih koheinah. Navedeno blogo te lahko tudi v drugaini embalaži. Mogoie so tiskarske napoke, zlasti pri cenah. Ponudba velja do izteka akcije ali razprodaje zalog.
www.lidl.ot wwwJidl.si
Maestra


mi
r
GORENJSKI GLAS »IS. STRAN
NOMINATOR / gorazd.sinik@g-glas.si
Petek, 9. aprila 2004
Gorazd Šinik
88
Že nekaj let je modno "skrajšati" zimo z odhodom v "tople" kraje. Nekaterim je tovrstna oblika dopustovanja, na primer v Aziji ali bližje v Turčiji, postala kar nuja, drugim zabava, tretjim izziv, nekateri vidijo v tovrstnem "potepanju" celo novo poslovno priložnost. In vsaj 50 "pogumnih" iz Kranja in okolice se je pred časom odločilo, da skrajšajo zimo z odhodom na Kubo, z izvrstnim izgovorom, da se Še splača, dokler je Fidel Castro na oblasti. Pogumni zato, ker uspešno prepričajo
bil žur v lokalu Terasa v Kranju. In vseskozi nas je opazoval veliki in večni Ernesto Che Guevara. Da se tovrstne zabave ne sme zamuditi, je vedel tudi "ultra" Športni Jordan Mis-ajlovski, ki je na vrat na nos "uletel" z medaljo okrog vratu. Pravo, športno. V Besnici, v rekreacijskem centru družine Udir, Vogu, se jih je 25 pomerilo na sedmem Vogu turnirju lige v squashu za državno prvenstvo. In Jordan je po težkih devetih dvobojih prepričljivo osvojil turnir. Večerno veselje na Terasi je bilo tako doživeto, da si je vsem na očeh ligaški dres za squash obrnil naokoli, tudi za reklamo, da smo vsi videli prvega igralca squasha v Kranju "pa i šire" in nastala je slika za vedno. Lep večer.
Vse bolj se "prijemlje" nova oblika vabil. Vabilo z vsem potrebnim materialom in še čim "stisnejo" na cd - zgoščenko in če je cd res dobro pripravljen, organizatorjem še lažje uspe prepričati povabljene. Da svoje delo dobro pozna, da je vešča modernega marketinga in iz-
Jordan Misajlovski
svoje najbližnje, da je poslednji komunist Fidel edini razlog. Pred dnevi sta se s potepanja po deželi ruma, cigar in salse, aja, tudi lepih deklin, vrnila dva "modela" in svojim znancem pripravila pravi "cuba party". Zabavo z mochitom - kubansko limonado obogateno s "havana clubom" - belim rumom, in veliko sveže mete ter z ritmom polne latino glasbe. Ernest Hemingway je svoj roman Starec in moije napisal prav na Kubi, v vasi Cohimar, v lokalu La Terasa, in ni naključje, daje
Lidla Pavlin
vrstne komunikacije, nas je Lidia Pavlin že večkrat prepričala. Tudi tokrat, ko so nas pomladno razpoloženi povabili v Emporium, trgovski modni center, skoraj že mesto, da nam predstavijo modne novosti treh londonskih mladinskih blagovnih znamk. Lidia Pavlin, pred nekaj meseci je uspešno magis-tirala in bila za nagrado in za vzgled predstavljena v Oni kot
Maja Oven in Marjeta Kljajič
uspešna poslovna in urejena Štiridesetletnica. Magistra Lidia se je kot Šefinja marketinga v tej vlogi predstavila zadnjič, saj zapušča Magistrat in Emporium. Zdaj že lahko brez poslovne skrivnosti zapišem, daje odŠla v pomoč sestri Marjeti v "družinsko" agencijo Nisha. Lidia, modna v pik polnem krilcu, v zanimivih čeveljcih, se je resnobna poslovila, sestrica Marjeta Kljajič pa se je v družbi Maje Oven, šefinje marketinga in piara v družbi BTC, "žareče" nasmihala. Marjeto čez dobra dva meseca čaka veseli dogodek, rojstvo drugega otroČaja in sestrska pomoč v agenciji ji bo porodniški dopust naredila brezskrben. NiČ kaj brezskrbnega leta pa nima
VRTIMO GLOBUS
Prevarana Victoria
Britanski mediji so se množično razpisali o domnevnem ljubezenskem razmerju Davida Beckhama, da naj bi nogometni zvezdnik imel s svojo nekdanjo osebno tajnico Rebecco Loos. 26-letna Španka in eden najbolj priljubljenih nogometašev na svetu naj bi se zbližala, ko se je Beckham po lanskem prestopu iz angleškega kluba Manchester Uoited v Real Madrid navajal na življenje v Madridu, njegova soproga Victoria, nekdanja članica britanske pop skupine Spice Girls, pa je bila medtem doma v Veliki Britaniji. Slavni nogometaš se je že odzval na poročanje medijev in jih označil kot smešne in nesmiselne ter zatrdil, daje srečno poročen moŠki s čudovito ženo in dvema izjemnima otrokoma. Žena Victoria zatrjuje, da ni bilo nikakršne afere in da je domnevna ljubica Rebecca Loos navadna lažniv-ka, ki Davidu želi uničiti ugled.
dek opisala kot božjo voljo, saj je za igro Kolo sreče namenila le tri dolarje. Jennifer ni bila nikoli navdušena nad mamino strastjo do igralnic, enaka hazarderska nagnjenja je imel tudi njen nekdanji izvoljenec Ben Affleck, kar naj bi bil tudi eden izmed razlogov za njuno ločitev.
Čokolada za vesele otroke
		
mif^		
s Finskega prihaja dobra novica za vse tiste nosečnice, ki rade jedo čokolado. Tamkajšnji * znanstveniki so namreč ugotovili, da lahko uživanje čokolade med nosečnostjo naredi dojenčke srečnejše in živahnejše. Raziskava, v kateri je sodelovalo 300 mamic pred in po porodu, je pokazala, da se otroci žensk, ki so med nosečnostjo redno jedle čokolado, veliko smejijo, so zelo aktivni in bolje reagirajo v novih situacijah. Menijo, da kemikalija v čokoladi, ki dviguje razpoloženje ljudi, lahko prehaja od mamic do otrok v maternici.
Mama Jennifer Lopez milijonarka
• Ameriška
pevka in igralka Jennifer Lopez ne bo več edina milijonarka v družini, saj je njena 58-letna mama Guadelupe, nekdanja vzgojiteljica v vrtcu, v igralnici v Atlantic Cityju priigrala 2,4 milijona ameriških dolarjev. Guadelupe Lopez je dogo-
9
37 otrok je dovolj
Argentinec Cleto Ruiz Diaz se je po rojstvu svojega 37. otroka odločil, da ima dovolj zaploje-vanja otrok in zaprosil za sterilizacijo. Priložnostni delavec v argentinski provinci Corrientes, ki živi s tremi ženami in 37 otroki v dvosobnem stanovanju, meni, da je storil dovolj za nataliteto, zato je lokalne oblasti zaprosil, naj mu omogočijo brezplačno sterilizacijo. Plodni oČe se sedaj zavzema za sprejetje zakona, ki bi v javnih bolnišnicah omogočal brezplačno sterilizacijo.
Mojca Horvat in Helena Draškovič
Maja Oven. Tako in drugače uspešna in velika družba BTC letos praznuje 50 let in v vsem letu bodo s točno 50 različnimi dogodki obeležili polstoletno "obstajanje". Pripraviti, organizirati in . zagotoviti dobro odmevanj e dogodkom pa ni enostavno. Maja Oven, gospa, ki je vedno izvrstno "spede-nana", in je vešča svojega posla, je bila mnenja, da naj bi dobro organizirani lahko delali manj, a ji praznovanja zagotavlja delovno leto.
Da so delavni in da delajo v pravi smeri, dokazujejo v družbi Magistrat že nekaj let. Pravijo, da ima vsak uspešen moški za seboj pravo ženo, celo, da je potrebno za vsako stvar imeti pravo "štango". Družbi Magistrat International, v kateri je tudi Emporium, že nekaj let "poveljuje" ženska roka. Direktorica Helena Draskovic je s svojo ekipo in nastopajočimi pomladno modno revijo pripravila zanimivo in s tem enostavno zagotovila ustrezen medijski odmev. V goste so povabili Mojco Horvat z njeno plesno skupino Mojca. Sestavili so zanimivo koreografijo, zgodbo mladinskega
v pravem času dogovorjeno sponzorstvo so nam predstavili. Zanimivo, kako neagresivno ciljati na mladostnike. Pod svoje okrilje so vzeli ta hip nadpopu-larno dekliško pevsko skupino BBT. Mladenke, 18-letna Brina ter 21-letni Barbara in Tamara so si iz solz in nesreče skovale uspešno zgodbico. Poskusile so se v oddaji Pop Stars na Kanalu A, kjer jih skoraj niso opazili. Vzele so se skupaj in nastala je BBT, seksi trojka, ki že uspešno "kuri" naokoli. Punce s svojo managerko Natko natanko vedo, kako in za kaj gre. Od spletne strani, klepe-talnice, do pravilno izbranih nastopov. Na velikonočno nedeljo se bodo mične tri, pevsko in plesno privlačne, v oddaji Tistega lepega popoldneva predstavile s svojim novim glasbenim spotom z naslovom 5 minut mi daj.
Da bi mu namenila pet minut za pogovor in pozornost, je Črt Kanoni poprosil hrvaško lepotico, letošnjo Miss Universe Marijano Rupčič, ki se nam je predstavila v Emporiumu. Tudi letos sta družbi BTC in Magistrat podprli hrvaško prireditev za izbor najlepše študentke in Marijana se je v spremstvu nosilca licence za tovrstno prireditev na Hrvaškem, ponosna, lepa in modno opravljena še lepša, nasmejala Crtu, glavnemu uredniku in novinarju kranjske Tele TV. In Črt se lahko pohvali, da vam je gledalcem prvi pripravil pogovor z novo mišico. Marijana Rupčič je 18-let-na dijakinja ekonomske srednje
Mojca
življenja v štirih slikah. Zanimivo. Končali so s "hudim žu-rom", bučno trendovsko glasbo in nam vsem vnesli že kar težko pričakovane pomladne energije. Ker brez posla ni plesa in zabave, sta si Helena Draškovič in Mojca Horvat "podali" roki in sklenili poslovno sodelovanje. Plesalke in plesalci so se nam atraktivno predstavili v oblačilih londonskih znamk, vse tja do spodnjega perila in spalnih oblačil, s katerimi so končali žuriranje. Še eno odlično in
šole v Vinkovcih. Pravi, da rada pleše, pohvalila se je, da veliko bere in da premišljuje med izbiro študija psihologije in managementa. Marijana, visoka, postavna, temnolasa z malo temnejšim tenom, v modni roza hlačni obleki, s sandali brez nogavic, je dajala vtis, kot da je pravkar izstopila iz Vouga ali Gq-ja. Pač, Hrvati znajo "šminkirat" in izbirati lepa dekleta. Gospodični gre privoščit uspeh v modnem svetu. Črtu Kanoniju pa še kak podobno
mikaven nasmeh. Nasmejali smo se ob srečanju, ko sem skoraj v "paparazzo" slogu presenetil Meto in Rud^a Tavčar-
Marijana Rupčič in Črt Kanoni
ja, ko sta složno, v enakem koraku, "maširala" skozi mesto, praznikom primerno, vsak s svojo "butarco" na rami. Meta in Rudi sta ponosna starša štirih hčera, zelo krščansko vzgojena in verna. Oba tudi sila uspešna. Meta, včasih Gregore, gimnazijka in pedagoginja, vodi dru-
Miss Marijana
žinsko podjetje, zavod za izobraževanje, raziskovanje in svetovanje, ukvarja se tudi z reflek-soterapijo in reikijem. Pri tem ji pomaga mož Rudi, psiholog in MBA-jevec, ki vodi zdaj že nekaj let združeni podjetji Gralteo, firmo za tržno in javnomnenjsko raziskovanje. Rudi Tavčar se nam vedno po-
BBT - Brina, Barbara in Tamara
Meta in Rudi Tavčar
javi na TV-ju v času volitev in silnih referendumov ter nam sporoči predvidevanja in rezultate vzporednih volitev. V družinskem podjetju Mirabi uspešno svetujeta mladim parom, ki se pripravljajo na zakon in skupno življenje, ali tistim, ki ne zdržijo več skupaj, pa bi si to želeli. Verjamem, da je teh drugih veČ.
Da bi se od velikonočnega petka do velikonočnega ponedeljka imeli lepo. Še posebno v nedeljo, na veliko noč. Privoščim vsem! Dobre potice in okusne šunke. Jutri, v soboto, desetega, bi naj praznovali tudi na Bledu. 1000 let Bleda. Čestitke!
Skratka, lep praznik imejte!
v .'V. *
Petek, 9. aprila 2004
RAZVEDRILO / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 17. STRAN
GLÖSA
Lumpi od zgoraj do dna
Kakšno optimistično vest si vedno hitro načečkam na kakšen kos papirja, ki je ravno pri roki. Tistih groznih in pesimističnih novic so tako ali tako polne strani dnevnega časopisja, zato je prebrati ali slišati kaj vsaj majčkeno spodbudnega pravcato olajšanje.
Hitro zabeleži in ne pozabi - da
je na svetu vendarle še kaj normalnega.
Tako imam za današnjo dnevno rabo in za občutek normalnosti na hitro načečkano naslednje: "Skupaj profesor ne sme delati več kot 50 ur tedensko; dovoljeno mu je honorarno delo, a z vednostjo rektorja, gre pa za kombinacijo porabljenega časa in denarja. Precej komplicirano, vendar je pomembno le to, da limita 50 ur preseči ne sme." Čez vso to
čečkarijo je potegnjena črta, na kateri malo zoprno piŠe: univerza Gradec.
f9
Neki slovenski novinar je namreč imel toliko soli v glavi, da se je ob aferah avtorskih honorarjev Sloveniji primerjalno pozanimal na avstrijskih univerzah. Pri nas je prišlo na dan, da nekateri rektorji in profesorji zasluzijo na milijone poleg svojega rednega dela, da delajo tako rekoč noč in dan -je 40 milijonov tolarjev honorarja letno poleg redne plače dovolj ali premalo? Premalo!
Novinar je dobil, kar je slutil in iskal: na tujem jim seveda na kraj pameti ne pade, da bi po visokih Šolah služili z avtorskimi honorarji, dnevnicami, potnimi stroški; še manj, da bi pri pridobivanju avtorskih honorarjev izkoriščali svoje privile-
HOROSKOP
TANJA in MARICA - 090 43 77
ALEMARS s.p, 252,10 SIT/min

H'
a


Oven (21.3.-21.4.) Brez večjih težav se boste prilagodili novostim na delovnem mestu. Izzivi vas bodo le še bolj motivirali in spravili" na piano vse vaše delovne sposobnosti. Finančne skrbi, ki so pred vami, bodo le trenutne.
Bik (22.4.-20.5.)
Še naprej boste skrivali svoja čustva in se umikali radovednim pogledom. Ko se boste vprašali, ali je to res potrebno in zakaj se pravzaprav sploh umikate, bo prišlo do prijetnih sprememb.
Dvojčka (21.5. -21.6.)
V	skrajnem primeru se boste morali sklicevati na izrečene obljube In tudi sami postaviti drugačno merilo.
V	nobenem primeru se ne boste pustili in do konca boste vztrajali pri svojem.
Rak (22.6. - 22.7.)
Čeprav se boste zavedali, da določene stvari pripadajo e vam in da nI nobene možnosti, da bi bilo kako drugače, vas bo vseeno zmotil občutek ljubosumja. Tako je prav, saj nobena stvar ni samoumevna.
Lev (23.7.-23.8.)
Ni važno, v kakšni družbi boste, povsod vam bo lepo In se boste dobro počutili. Res so trenutki, ko vam lahko že samo drobne malenkosti porušijo ritem, a se tokrat ne boste dali zmotiti.
Devica (24.8.-23.9.)
Ves ted^ boste preživeli v nenehnem pričakovanju in na koncu tedna se vam želje tudi izpolnijo. Sami do sebe ne boste več tako strogi, a zato boste več pričakovali od drugih.
Tehtnica (24.9.-23.10.)
Za svoje finančno stanje boste dobro poskrbeli, saj se vam bo nasvet nekoga obrestoval. Od svojih bližnjih boste pričakovali nekaj, kar niti sami niste sposobni, zato se pripravite na obračun.
Škorpijon (24.10.-22.11.)
Dokončno se boste odločili in končno potegnili poteze, ki so še bolj pomembne od pričakovanega. Prevzeli boste odgovornost nad neko zadevo, čeprav ne boste stoodstotno za Izid, se vam pa zelo obrestuje.
Strelec (23.11.-21.12.)
Zavidali vam bodo marsikaj, pa naj bo to vaša materialna neodvisnost ali pa raznolika ustvarjalnost. Vse to boste vzeli le kot potrditev vaše uspešnosti. Konec tedna bo kar naporno.
Kozorog (22.12.-20.1.)
Svojo redoljubnost in natančnost boste vsiljevali tudi drugim, zato se pripravite na posledice. Kaj hujšega od trenutne slabe volje ne bo. V družbi prijateljev in somišljenikov se boste razvedrili.
Vodnar (21.1. - 19.2.)
V čustvenem razmerju se boste izkazali kot zmagovalec, saj boste končno pokazali navzven tisto, kar vedno skrivate v sebi. Pogovor vas bo spravil v zadrego, presenečenja pa se bodo kar vrstila.
Ribi (20.2.-20.3.)
Kadar si zastavite cilj, ga skušate vsekakor tudi doseči. Tudi tokrat ne bo nič drugače. Malo boste obremenjeni s težavami drugih ljudi, a zato boste le pozabili na svoje.
girane univerzitetne položaje. V Gradcu kot profesor delaš 50 ur na teden in basta. Vse, kar bi bilo čez, je preveč. Saj ne zmoreš, profesura tako ali drugače trpi. Se ne dovoli. Pametnim dovolj.
Natančno v tem je kaos, zmeda, zadrega in ne nazadnje nemoralnost klepanja enorm-nih slovenskih profesorskih honorarjev. Vseh po vrsti. Zaslužijo naj toliko honorarjev, zaslužijo naj še petkrat več, če hočejo, če jim to priznajo - na trgu. Pošteno, i' konkurenci, doma in na tujem. Ne pa v domačih monopolnih logih, tako rekoč v domači kuhinji, na vse načine pohopati kar se da, kolikor se more in kakor visoko se pač komu zazdi. Slovenci imamo pa zdaj že teh tranzicijskih milijonarjev rahlo čez glavo!
Na trg so, denimo, vedno bolj izgnani pisatelji. Ravno pisateljem se mora mešat' v glavi, ko prebirajo te grozne številke! Pisatelji - razen privilegi-rancev med njimi, tako rekoč aboniranih ljubljenčkov vsakršne oblasti - pobirajo za svoja dela tiste skromne denarčke, da komaj pokrijejo stroške svojih knjig. Tisoč izvodov je že
dobro, da jih na tem majcenem slovenskem trgu sploh prodaš! Čeprav bi bili Slovenci bolj mahnjeni na knjige, še vedno bi težko prišel skozi stroške tiska in distribucije. Tudi če si dober pisatelj, bran, odmeven, kakšnih divjih zaslužkov ni pričakovati. Razen kakopak tistih, ki so vedno pri skledi in kot nenadomestljivi zacoprajo vsako oblast, da jim vsako leto podeljuje nagrade in raznorazne druge bonitete. A to je že druga pesem.
Zdaj pa pomislimo, kako vse te tranzicijske milijonarske afere odmevajo pri bližnjih nam zahodnih sosedah? Obup, kakšen sloves! če V to sramotno mineštro, vredno kakšne zaostale balkanske mafijske države, primešamo še dejstvo, da je naša oblast pomagala nekaterim znanim hrvaškim varčevalcem do deviz, potem smo resnično na dnu. Hrvaške varčevalce naj bi reševali v okviru nasledstvenih pogajanj. A je slovenska oblast rekla eno, delala drugo: svojim prijateljem dovolila izplačilo. Lumpi taki in drugačni, lumpi od zgoraj do dna ...
Darinka Sedej
Janja Šubernik Iz Miklavža na Dravskem polju, po horoskopu dvojček, trenira odbojko, smuča, v prostem času se ukvarja z manekenstvom. Foto: Janez Pipan
Na Gorenjskem
pred 100 leti
Andraž Kalamar
Povzetki člankov o Gorenjski in Gorenjcih od 2. do 9. aprila 1904
Ponemčevanje na Gorenjski železnici
Ljubljana, 8, april 1904 - Na zadnji seji občinskega deželnega stalnega sveta Ljubljane je svetnik dr. Karol Triller seznanil kolege o tem, da se je uprava Gorenjske železnice lotila izpodrivanja slovenskega jezika v korist nemščine. Iz vozov na progi med Ljubljano in Trbižem so odstranili vse slovenske napise in jih nadomestili izključno z nemškimi. To je predrznost, zaradi katere mora vsakemu zavednemu Slovencu zavreti kri. Celo postopanje dela nekak vtis, kakor bi se na nasi železnici hotelo napraviti vtis na tujce, ki bi tako lahko mislili, da se vozijo po nemš^ zemlji. Svetnik Triller je predlagal ustrezno resolucijo, ki naroča županu, naj sporoči protest Železniškemu ministrstvu na Dunaj in obratnemu ravnateljstvu državnih železnic v Beljaku. Vsi svetniki so resolucijo soglasno sprejeli, kar kaže na enotnost vseh političnih strank, da je potrebno varovati in spoštovati nas slovenski jezik.
Alkohol ni za otroke!
Nervoznost je postala šiba našega časa in po najnovejših spoznanjih se začenja že v otroški dobi. Vzrok tiči večinoma v tem, ker dajejo starejši otrokom nepremišljeno piti alkoholne pijače, ki dražijo živce. Nevarno pa ni le žganje in vino, temveč tudi pivo ter kava, ki med našimi ljudmi veljata za nedolžno pijačo. Šele nedavno je namreč sloveč učenjak dokazal, da takih pijač nikakor ni dajati otrokom, ki so stari manj kot štirinajst let.
Svet pred sto leti
Ženska lepota in dež sta povezana
London - Neki angleški učenjak, ki je proučeval vzore lepote na različnih koncih sveta, je prišel do zaključka, da je lepota prebivalstva poedine dežele v tesni zvezi s podnebnimi okoliščinami, predvsem z dežjem. Irska, Angleška in Škotska, kjer redno pada dež, so znane radi lepote svojih žensk. Temu nasprotna je Italija, kjer je dežja malo, sonca pa veliko, Italijanke so sicer lepe, toda njihova lepota odcvete kmalu potem, ko prekoračijo dvajseto leto. V Italiji so mladenke zelo lepe, redko pa je najti lepo žensko v poznejših letih. Iz tega izhaja, da je suša največja neprijateljica lepote. Čim vlažnejša je torej dežela, tem lepše so ženske. Idealno življenje za dame, ki želijo ohraniti lepoto, bi torej bilo šest mesečno bivanje na vlažni deželi, kjer se dobi lepo lice, ostalo polovico leta pa v mestu, kjer se pridobiva uglajenost.
'' VIR: Gorei\jec in Slovenski narod (April 1904)
UUBO DOMA. KDOR GA IMA

Tokrat lahko vzamete za svojo malo mešanko Kajo. Stara je leto in pol, je sterilizirana in vajena bivanja v stanovanju. Navajena je majhnih otrok, dobro se razume tudi z drugimi psi. "Ker je ubogljiva, so sprehodi z njo vedno prijetni," so dodali v jeseniškem društvu za zaščito živali. Za več informacij lahko pokličete na telefonski številki 041/585 913 ali 031 229 029. Preko telefonske številke 041/585 913 pa lahko "posvojite" belega samčka ali samičko. Stara sta štiri leta, prijazna in vajena bivanja v pesjaku.	M, R.
ŠTIRI TAČKE
Ana Bester
Rokometaš Vid Kavtičnik in kuža Maki
Med yubitelje psov sodi tudi Vid Kavtičnik, ki ga že skoraj pol življenja spremlja nemški ovčar
Maki.
jezen pa je takrat, ko k hiši pride postaj-. Vsak dan nekaj prinese in vrže v nekakšno Škatlo na vratih, potem se obrne in odide, ne da bi Maki lahko povohal, če diši po kakšni psički. Prav zato ga vsakič glasno oblaja. Drugače je Maki zelo prijazen kuža, ki je še posebej
TANJA ODGOVARJA NA VAŠA VPRAŠANJA V PRILOGI GORENJSKEGA GLASA - MOJA GORENJSKA!
Vid Kavtičnik je zablestel na zadnjem evropskem prvenstvu v rokometu, kjer je bil razglašen za najboljše desno krilo prvenstva. Trenutno poškodovani rokometaš je navdušen tudi nad živalmi. Doma ga vedno zvesto čaka desetletni kuža Maki, ki je mešanec med nemškim ovčarjem in volkom. Vid pravi, da se še vedno spomni prvega trenutka, ko sta se spoznala. Čeprav je tega že zelo dolgo. Danes desetletni Maki, ki je z njim že pol življenja, še vedno živahno teka okrog hiše, ki jo zvesto čuva. Kadar pride kdo na obisk, zalaja in opozori nanj. Najbolj

vesel takrat, ko ga Vid pelje ven. Pred kakšno pomembno tekmo gresta na daljši sprehod, da se Vid umiri in psihično pripravi nanjo. Maki rad je vse, najraje ima surovo meso, ki ga dobi vsake toliko Časa. Vidu in Makiju pa je skupno še nekaj, oba obožujeta žoge. Vid,
_^ ki je svoje življenje posvetil
rokometu, vsak dan po veČ ur trenira z žogo, Makijeva najljubša igrača pa je rdeča žoga, ki jo je dobil že dolgo nazaj in je skoraj nikoli ne spusti izpred oČi. Ker Vid trenutno okreva po poškodbi, za Makija skibijo Vidov oče Jože, mama Jana in sestra Mojca. Zagotovo pa že vsi nestrpno čakajo, da bo Vid pozdravil svoje poškodovano koleno, še posebej Maki, saj bo lahko potem spet hodil z njim na dolge sprehode v gozd.
ru.i.'r
GORENJSKI GLAS • 18. STRAN
ZGODBA / jnfo@g-glas.st
Petek, 9. aprila 2004
Sedem
teklo
na Vasi
Švedski maraton smučarjev tekačev v klasični tehniki Vasaloppet je z 90 kilometri najdaljši, najbolj množičen (letos več kot 15 tisoč udeležencev) in najstarejši
med 14 preizkušnjami, ki štejejo za svetovno medaljo (worldloppet) v smučarskih tekih.
Letošnjega jubilejnega, 80. po vrsti, se je 7. marca udeležilo 18 Slovencev in Slovenka, med njimi sedem Gorenjcev. Kar pet jih je bilo iz radovljiške občine -Jaka Reš, Franc Hribernik, Viktor Vauhnik, Tomaž Novak in Alojz Hvala - Janez Mlinar iz Rateč in Peter Pajk iz Strahinja. Reš, Hribernik in Mlinar pa so letošnjo sezono svetovnih smučarskih maratonov zaključili 20. marca Še z udeležbo na norveškem, 54 kilometrov dolgem teku, imenovanem Birkebeinerrennet.
Za slednjega sta klena Radov-Ijičana na sprejemu pri županu Janku S. Stušku (23. marca) ob zaključku sezone povedala, da je bil njun najtežji. Nekaj zaradi terena s precejšnjimi višinskimi ' razlikami, nekaj zaradi petih različnih vrst snega, ko je bilo težko prav namazati smuči. "Proga je približno taka, kot če bi šel prek Jelovice na primorsko stran," je razložil Jaka Reš.
Prav vsi nasi maratonci so športniki že od mladih nog, vendar so se s tekom na smučeh začeli ukvarjati različno zgodaj. Prava veterana sta nedvomno Reš in Mlinar, ki sta bila tudi člana nekdanjih jugoslovanskih tekaških reprezentanc. Mlinaiju je leta 1968 uspelo priti na olimpijske igre v Grenoblu, kjer seje med 80 tekači uvrstil okoli 30. mesta. Nekateri so se teku na smučeh posvetili šele, ko so bili blizu štiridesetih.
9
Na letošnji tek Vasa so odšli z različnim predznanjem in cilji. Na Švedskem je to narodni praznik, saj ga prirejajo v spomin na zgodovinski tek rešitve Gustava Erikssona - Vase, kasnejšega Švedskega kralja, marca 1520, ki ga je opravil med mestoma Sälen in Mora. Gorenjske maratonce smo povprašali, kaj jih vedno znova žene na smučarske maratone in kako se pripravljajo.
Janez Mlinar (63 let) si je s časom 5.25:50 na Vasi pritekel posebno medaljo, ki jo prejmejo vsi, ki na cilj v Moro pritečejo v polovico daljšem času od zma-
Janez Mlinar
govalca. Prav tako že ima medaljo svetovnih smučarskih tekov (opraviti je potrebno najmanj deset maratonov, od tega enega izven Evrope). "Vsak ima svoje
veselje in cilj. Pred vsako sezono se veliko posvetim pripravam. Poleg teka naredim okoli 6000 kilometrov s kolesom. Treniram vsaj štirikrat na teden in se zapeljem proti Italiji ali Bledu, da naredim okoli 100 kilometrov na trening."
Peter Pajk
Peter Pajk (60 let), z razponom desetih let drugič na Vasi, je prav tako lovil medaljo, vendar je bil za minuto in sedem sekund prepozen. "Maraton ni kar taka odločitev, kot bi šel na Jošt. To je način življenja. Lesene tekaške smuči sem preizkusil pri 33-ih letih in začutil, da je to prava zadeva ter se potem ves čas izpopolnjeval. Pred Vaso sem bil na maratonu v Nemčiji, da sem lahko računal na boljšo startno mesto. Nekaterim je uspeh, da pretečejo 90 kilometrov,
Računate na ugodno rešitev stanovanjskega problema? Preračunajte še enkrat in hitro vam bo kliknilo, da je naš stanovanjski kredit trenutno med najugodnejšimi. Obiščite nas in skupaj bomo prišli do pravilnega rezultata.
\ -
v - ^ I ft

www.volksbank.si stanovanje@volksbank.si

VOLKS BANK
ZAUPANJE NAS POVEZUJE.
Radovljiškim maratonskim tekačem je za vztrajnost in spodbudo drugim čestital župan Janko S. Stušek (levo), sledijo Jaka Reš, Franc Hribernik, Tomaž Novak in Lojze Hvala.
< ^f»
Voiksbank - ljudska banka d.d., OtHiajska 126 a. Ljubljana
sam pa si zastavim cilj, ki ga je moč doseči le z največjim vložkom. Medaljo sem za las zgrešil, vendar sem s tekom zadovoljen. Prihodnje leto se bom najbrž odločil za nov poskus."
Jaka Reš (69 let) na smučeh teče od leta 1955 in izpolnjuje že tretjo knjižico za medaljo svetovnih maratonov. Praviloma dosega zelo dobre čase in se v svoji starostni skupini uvršča v vrh. "Med tekom vedno lahko pride kakšna kriza. Pripraviti se moraš tudi psihično, kajti tekma ni samo v nogah in mišicah ter kondiciji. Preračunati je treba, kako bo šlo, koliko je mraza, kakšen je sneg, kako se obleči, prav namazati smuči in porabljati moči. Pomembni sta rutina in tehnika. Če je to usklajeno, potrebuješ manj truda od onih, ki za tek porabijo 10 in več ur."
Franci Hribernik (63 let) se je za smučarski tek navdušil konec 70. let pri brazdah vzdržljivosti. S prijatelji je ugotovil, da je tek aerobno najboljši. Dela ramenski obroČ, trebušne mišice, pa še cenejša možnost je od alpskega smučanja. Udeleževati se je začel maratonov, tako da si bo tudi on kmalu pritekel medaljo svetovnih tekov. "To je ena velika družina. Vsi organizatorji maratone zelo dobro pripravijo in poskrbijo za cenovno dostopna prenočišča. Skozi udeležbo vidiš kraje, običaje, spoznavaš značaje ljudi, se pogo-vaijaš. Priprava mora biti, sicer
lahko pride do zdravstvenih težav - poškodb, krčev. Skupaj s tekmami na sezono naredimo več kot 1000 kilometrov."
Viktor Vauhnik (55 let) se je tega teka udeležil petič, v letošnji skupini Slovencev največkrat. Medaljo svetovnih tekov si je že pritekel. "Tak tek je dogodek, praznik. Skandinavci imajo smučarski tek v sebi, mi pa moramo najprej razčistiti v glavi. Pripraviti se moraš, vendar je to bolj stvar regeneracije, da tek zdržiš. Domačini se morajo celo izkazati z 800 pretečenimi kilo-
Viktor Vauhnik
metri, da jim dovolijo tekmovati. Sam se pripravljam kampanjsko in premalo - mai atona v Italiji in Nemčiji, malce v Tamar. Vendar čim starejši si, tem bolj si vzdržljiv."
Tomaž Novak (35 let) se je Vase v skupini ekstremovcev Slovenskih novic udeležil prvič. "Imel sem srečo, da so bili okoli mene izkušeni tekmovalci. Tudi nisem imel pogojev, da bi dosegel medaljo. Cilj je, da progo pretečeš in to čim bolje. Na startu me je presenetila gneča, kasneje pa spreminjajoči se snežni pogoji." Intenzivno seje pripravljal mesec in pol pred maratonom, tudi s suhim tekom proti Robleku in Poljški planini
ter Završnici. "Na 25. kilometru
<
sem prvič padel in si potem rekel, da moram zdržati do konca. Do 60. kilometra nisem bil niti utrujen, napaka pa je bila, da sem samo pil."
Lojze Hvala (65 let) teka ni vzel preveč tekmovalno in se je vmes tudi zaustavljal, da je trenutke ujel v fotografski aparat. "Prijava te spodbudi, da se dalj časa pripravljaš. Maraton, posebno suhi, je težek in pomeni pretiravanje. Če pa pripravam posvetiš celo leto, zase narediš veliko koristnega in se pretiravanje izniči. .Tega maratona sem se udeležil trikrat in se bom še, ker gre za doživetje, ko opazuješ organizacijo in obnašanje ljudi. Sicer pa se čez leto ukvarjam z različnimi športi. Veslam, hodim v hribe, kolesarim. Naslednji je tek po poteh okupirane Ljubljane, jeseni s kolesom na Vršič, pa še kakšen manjši maraton."
Mendi Kokot
Piše Miha Naglic
Po ljudeh gor, po ljudeh dol
Podlistek o znamenitih Gorenjcih
Jurij Vega, gorenjski rojak
Ta mesec mine 250 let od rojst\'a JURIJA barona VEGE (1754-1802), slovitega matematika in topničarskega poveljnika. Spomnimo se ga po logaritemskih tablicah, ki smo jih uporabljali i' šoli, le malokdo pa se zaveda, da je tudi gorenjski rojak. Kot takega ga predstavi Lavtizar. ''Jurij Vega je bil doma Zagoricah, i' vasi lupnije Moravče pri Kamniku. Rodil se je 23. aprila 1754 kot sin navadnih kmetskih staršev, toda njegova bistra glava ga je povzdignila visoko nad druge zemljane. Na ljubljanski gimnaziji je kazal tako nadarjenost za računstvo, da so ga občudovali profesorji. Ko je leta 1775 dovršil učenje, je kot izvrsten matematik takoj dobil cesarsko slulbo inienerja v Avstriji. Kmalu pa je stopil v vojaški stan in postal učitelj matematike pri topničarjih. leta 1782 je izdal prvi zvezek svojega uma z naslovom 'Matematična predavanja za topničarst\'oPrvemu zvezku
je sledil drugi, obsegajoč 'Logaritemske trigonometrijske tabeleDa bi bila oba zvezka brez napake, je obljubil en zlat nagrade vsakemu, ki bi našel v zvezkih kako pomoto. "
Vegova rodna Zagorica je sicer bolj pri Dolskem kot pri Kamniku, ampak denimo, da Moravško še sodi na gorenjski vzhod. In da je Vega "naš". Njegov matematični opus pa je last vsega človeštva. "Kolikor mu je ostalo prostega časa, ga je porabil za svojo visoko matematiko. Leta 1794 je izšlo v Lipskem (Leipzig) njegovo veliko delo z naslovom 'Thesaurus logarithmorum completus' (Popolni zaklad logaritem). Knjiga ima folijantovo obliko /velikega formata/ in obsega 713 strani. Tedaj se ga je spomnil še posebej cesar Franc L in ga povzdignil v pripoznanje njegovega izrednega truda v baronski stan. Vega je dobil vsled tega svoj grb, v katerem je bila velika krogla sredi ščita. Vojaško poveljstvo pa ga je povišalo iz majorja v polkovniškega poročnika, saj je slutil nad dvajset let v vojaškem stanu. Toda ne samo v Avstriji, temveč tudi v inozemsh'u je bil Vega na najboljšem glasu. Več znanstvenih zavodov ga je izvolilo za svojega člana."
Poznamo ga kot matematika, a za življenja je bil predvsem vojak, topniški Častnik. "Avstrija je bila takrat zapletena v turško vojno. Cesar Jožef II. je zahteval od Turkov, noj dovolijo avstrijskim lad-
Avstrijski vojaki v popravljalnici topov, Bohinjska Bistrica, 1916.
jam vožnjo po vsej Donavi do Črnega morja. Ko mu Turki tega niso dovolili, jim je i' družbi z rusko cesarico Katarino II. napovedal vojno, ki ji je poveljeval slavni general Lavdon /njegovo ime se je vse do danes ohranilo v ljudski kletvici fiks lavdon/. Vsi so pripoznali, da je Lavdon pravi mož zoper Turke. Vzel jim je kmalu trdnjavi Dubico in Novi, meseca septembra 1789 pa Belgrad, katerem je dobil blizu 500 turških topov in veliko drugega plena. Tudi Vega je bil i' tej vojni in se odlikoval s svojimi topničarji pri obleganju in zavzetju Beograda." Lavtižar domneva, da je spričo Vegovega obstreljevanja nastal tudi ljudski nape v:
"Cesarski bombe mečejo, se Turki z grada vlečejo ... " V letu, ko je tudi zaradi Vegovih novih topov padel Kalemegdan, se je v Parizu začela revolucija. Sledile so vojne s Francozi. Tudi njih se je večkrat izkazal, zlasti pri obrambi Mainza in pri napadu na Mannheim.
Njegova nenadna sfnrt je bila sprva zavita v skrivnost. "Dne 17. septembra 1802 ni prišel Vega zvečer domov. Iskanj in vprašanj na Dunaju brez konca in kraja. Vsi so slutili hudo nesrečo. Njegovo življenje je bilo tako redno, da ni nihče mislil na kakšen samomor. Preiskovanje je bilo težavnej-Še, ker niso mogli najti nobenega sledu o njegovem zadnjem bivanju. Znano je bilo edino to, da je šel na usodni dan 17. septembra popoldne iz kavarne, kamor je vedno zahajal. Bržkone je šel na sprehod. Kam? - tega ni vedel nihče. Dolgo so ga iskali brezuspešno. Šele deveti dan potem, ko je izginil, so ga našli 26. septembra 1802 mrtvega reki Donavi. Z vrvico je bil privezan h kolu ob donavskem nabrežju. Sodili so, da ga je kdo umoril iz zavisti in privezal k bregu. Šele po tridesetih letih je prišlo na dan, da ga je umoril neki mlinar, ga oropal in privezal njegovo truplo h kolu ob Donavi. Vega je bil takrat v najboljši moški dobi ž/v-Ijenja, star 48 let. " Kakšna ironija: človek preživi slavne topniške bitke ob Renu in Donavi, potem pa ga isti reki utopi navaden mlinar!

Petek, 9. aprila 2004
GOSPODARSTVO / stefan.zargi@g-glas.si
GORENJSKI GLAS »19. STRAN
Z novim letom je v Telekomu Slovenije začela veljati nova organiziranost, po kateri ni več dosedanjih regijskih poslovnih enot. Pripravljajo nadgradnjo za širokopasovni
^	a	A ^^^^	■	^	a A	a	&	a a ^^	a	A	A a	k-« A a A
razvoj

Ljublana - V Telekomu Slovence je bilo letos že kar nekaj precejšnjih sprememb: z novim letom so uveljavili novo organiziranost, v marcu pa so dobili tudi novo upravo. Povprašali smo jih, kaj to pomeni, kakšno je stai^je, kaj načrtujejo na Gorenjskem in kako so pripravljeni na skorajšnji vstop Slovenije v Evropsko unyo. Naši sogovorniki so bili kar trije: DuŠan Mitič, član nove uprave, Marjan Volk, direktor Regionalne storitvene enote zahod, poslovnega področja Storitve, in Edbin Skok, direktor Regionalne enote TK omrežja zahod, poslovno območje Omrežje.
V Telekomu Slovenije ste z novim letom u velja v ili tudi novo organiziranost. Kaj je bistvo tega?
Dušan Mitič: "V novi organizaciji Telekoma, ki velja od začetka leta, naša družba deluje na treh področjih: področju podpore, kjer so finančne, podporne, kadrovske, pravne in druge službe. Drugo področje je področje storitev, kjer je najpomembnejši segment prodaja, pri čemer smo regionalno organizirani na dve enoti - vzhod in zahod. Gorenjska seveda spada v zahodno regijo. Tretje področje pa so omrežja, kjer skrbijo za delovanje vseh sistemov Telekoma Slovenije, investicije in razvoj omrežja, preko katerega Telekom Slovenije nudi svoje storitve. Tudi to področje je regionalno organizirano v enaki dve enoti vzhod in zahod. Regionalno storitveno enoto zahod vodi Marjan Volk, Regionalno enoto omrežja zahod pa Edbin Skok. . Naš cilj je povečati zadovoljstvo kupcev, skrajšati reakcijske čase na njihove želje, povečati prisotnost na trgu širokopasovnega dostopa in uveljaviti nove tehnologije - zlasti storitve IP (internetne) telefonije."
Pred reorganizacijo smo poznali manjše regijske poslovne enote. Teh torej ni več?
Dušan Mitič: "Tako je. Nekdanje poslovne enote smo združili v dve večji regijski enoti."
Kaj je to pomenilo za kadre?
Dušan Mitič: "Nič posebnega. Nekoliko se je spremenila hierarhija odločanja, saj je teh centrov manj, ljudje pa nadaljujejo s praktično enakimi deli kot pred tem. Nekoliko centraliziran je tudi nadzor. Pri številu zaposlenih ni bistvenih sprememb."
Vendar je bil prav ob sporočilu o lanskem poslovanju objavljen podatekf da se je število zaposlenih v Telekomu Slovenije v zadnjih štirih letih zmanjšalo za skoraj tisoč ali skoraj za tretjino?
Dušan Mitič: "Večina tega
zmanjšanja gre na račun naravne fluktuacije - upokojitev ali preprosto prostovoljnih odhodov v druge službe. Jasno je, da sta pri tem prisotna dva momenta: poslovni, ko težimo k večji učinkovitosti, torej delo opraviti s čim manj ljudmi, ter socialni, ki je v Telekomu kot velikemu igralcu v Sloveniji zelo pomemben, zato ni nikakršnih ukrepov v smeri nasilnega zmanjševanja zaposlenih. Ob tem kaže omeniti tudi dejstvo, da smo vzdrževanje omrežja izločili v posebno družbo - hčerinsko podjetje GVO (Gradnja in vzdrževanje omrežij), kamor se je preselilo tudi več kot 400 naših delavcev.
Kaj se bo dogajalo s številom zaposlenih, je odvisno tudi od tega, ali bomo ostali le na domačem trgu ali pa bomo svojo dejavnost širili v regiji. V prvem primeru bo tendenca postopnega nadaljnjega zmanjševanja zaposlenih, če pa se bomo Širili, se utegne zgoditi, da bomo dodatno zaposlovali.
Pri vprašanju o gibanju zaposlenih je potrebno omeniti tudi še ostali dve hčerinski družbi: Mobitel in Siol, kjer število zaposlenih izredno hitro narašča. V Skupini Telekom zato ni mogoče govoriti o zmanjševanju števila zaposlenih."
Kaj se spreminja na področju fiksne telefonije? Je digitalizacija ze končana?
Edbin Skok: "Digitalizacija je pri nas že deystvo. Komutacij-ske naprave so že v celoti digitalne. Sedaj gre predvsem za
nadgradnjo za širokopasovni dostop - ADSL. Opazno je, da se povečuje pomen prenosa podatkov in lani je bila dobra tretjina investicij že usmerjena v to."
Doslej je bilo na račun Telekoma veliko očitkov ob dejstvu, da je za ADSL priključek pogoj priključitev ISDN. Nameravate to kaj spremeniti?
Marjan Volk: "To je bila poslovna odločitev Telekoma in ne tehnični pogoj. Pri tem nameravamo vztrajati."
račun ISDN priključkov ter delno selitve v druga mobilna omrežja, pri čemer se ta trend postopoma umirja."
Iz vrst konkurentov Telekoma je veliko pripomb na storitev Cćntreks, ki da nelojalno zmanjšuje možnosti prodaje hišnih central. Kako odgovarjate na te očitke?
Marjan Volk: "Centreks je pač ena naših storitev, ki ima ugodne tržne pogoje in se dobro prodaja. Verjamemo, da konkurenti nad tem niso navdušeni.
višje kot v povprečju EU, medtem ko smo pri cenah minute klasičnega pogovora v fiksnem omrežju drastično pod povprečjem EU. Cene medmrežnega povezovanja smo že začeli zniževati in jih še bomo, medtem ko cene pogovorov ne načrtujemo zviševati, pač pa nameravamo ponuditi nekatere dodatne storitve. Naš predlog dveh paketov na klasičnem fiksnem telefonu imamo pri Agenciji za radiodifuzijo, telekomunikacije in pošto (ARTP) že potrjen, nismo
Naši sogovorniki iz vodstva Telekoma Slovenije (od desne): Dušan Mitič, Edbin Sklok in Marjan Volk.
Kolikšni je ze delež digitalnih priključkov ?
Marjan Volk: "Kot je bilo že povedano, so nase centrale že od leta 2000 v celoti digitalizirane, drugo pa je uvajanje oziroma prodaja ISDN priključkov. Na Gorenjskem se je ta začela v letu 1995 in trenutno je dobrih 24 odstotkov vseh priključkov na ta način že digitaliziranih. To je tudi povprečje v Sloveniji."
Kaj pa se dogaja s številom vseh priključkov? Izreden razmah mobilne telefonije zagotovo vpliva na to?
Marjan Volk: "Skupna vsota vseh priključkov še vedno rahlo narašča, je pa izrazito zmanjševanje števila analognih, tako imenovanih PST priključkov, na
Sava Tires bo v celoti ameriška
Krai^j - iz Save, d.d., smo prejeli obvestilo, da so od korporacije Goodyear prejeli namero za odkup preostalega 20-odstotne-ga deleža, ki ga še ima Sava, d.d., v kranjski družbi za proizvodnjo pnevmatik Sava Tires, d.o.o. Upravičenost do nakupa je bila dogovorjena že v pogodbi o strateškem partnerstvu leta 1997, vodstvo Save, d.d., pa se
je s koncernom Goodyear dogovorilo, da se nakupna možnost, s tem pa tudi prenos lastništvo, izvrši v juniju letos. Vrednost transakcije bo znašala približno 10 milijard tolarjev, delniška družba Sava pa bo kupnino namenila za razvoj novih strateških naložb, krepitev perspektivnih programov, s tem pa za zagotavljanje donosne rasti last-
oftiv«®
ostto

ECO O!U
04 531 77 00
UGODNI PLAČILNI POGOJI
EOC d.o.o. PE LESCE, ROŽNA OOUNA 10. NAROČILA 00 7. 00 18. URE.
VEČ ENERGIJE ZA ISTO CENO.
nih dejavnosti. Družbeniška pogodba iz leta 1997 določa, da Sava, d.d., dobi izplačan poslovni delež povečan za 7-odstotne letne rasti na devizno vrednost kupnine in zmanjšan za vsoto izplačanih udeležb na dobičku v teh letih. Pogodba v tem primeru preneha veljati, razen pogodb, ki se nanašajo na uporabo blagovnih znam, tehnologije ih nekaterih storitev skupnih služb. Prvo polovico svojega 40-odstotnega preostalega deleža v Savi Tires je Sava, d.d., odprodala v letu 2002, letošnjega junija pa bo s to drugo prodajo Sava Tires prešla v popolno lastništvo ameriškega partnerja Goodyear.
Š. Ž.
vendar to je trg, ki omogoča izbiro."
V polnem teku so postopki za vračanje prekomernih vlaganj v telefonsko omrežje. Minister za informacijsko družbo je nedavno ocenil, da v nekaterih delih Telekoma ne omogočate dovolj vpogleda v dokumentacijo. Kaj lahko odgovorite?
Marjan Volk: "Težko bi komentiral posamezne primere. Gre namreč za dokumentacijo iz zelo zgodnjih, časovno zelo odmaknjenih obdobij, zato je kakovost podatkov tudi za 30 let nazaj odvisna od kakovosti arhivov. Lahko pa zagotovim, da ljudem posredujemo tisto, kar imamo. Bojim pa se, da ljudje niso čisto prav razumeli, kdo je zavezanec za povračilo in za kakšne primere. Precej je zahtevkov, ko ljudje niso bili vključeni v sporazume in pogodbe preko lokalnih skupnosti, in ti niso upravičeni do povračila."
Podatki o poslovanju Telekoma Slovenije v lanskem letu kažejo na to, da je bila prodaja storitev približno na ravni leta poprej, bistveno ste zmanjšali stroške, zato se je dobiček podvojil. Kaj pa cene? Lani je bilo tudi pri fiksni telefoniji govora tudi o ponudbi različnih paketov, od dveh podražitev pa je bila lani uresničena le februarska.
Dušan Mitič: "Ker smo pred vstopom v Evropsko unijo, kaže primerjati naše cene s povprečji v EU. Ugotovimo lahko, da so cene medmrežnega povezovanja
pa se še odloČili, kdaj jih bomo dejansko uvedh."
Donedavno vodstvo Telekoma je predlagalo vstop Telekoma na borzo, že kar nekaj let pa je precej govora tudi o njegovi privatizaciji. Kako gledate na to?
Dušan Mitič: "Težko bi komentiral predloge prejšnje uprave, predvsem pa naj o tem odločajo lastniki. Naš večinski lastnik je država, čeprav tudi malih delničarjev ne zanemarjamo. Minister je v zadnjem času razložil nekaj idej in mi čakamo na njihove odločitve."
Znano je, da so bili različni pogledi na razvoj internetne -IP telefonije povod, ali celo vzrok za nedavno zamenjavo uprave Telekoma. Do konca marca je bila obljubljena študija o tem. Kaj ste ugotovili?
Dušan Mitič; "Študija je bila pripravljena in predstavljena nadzornemu svetu, ki je predlog uprave o tem razvoju sprejel. Bistveno pri tem je, da razvoj IP telefonije ne bo povzročil organizacijskih sprememb v Skupini Telekom, torej smo odstopili od združitve Siola s Telekomom. Del infrastrukture bo ostal v Siolu, del, ki je omrežnega značaja in ki ga ponujamo širokemu trgu, pa bo v Telekomu. Ker je Siol v stoodstotni lasti Telekoma, pri tem ne vidimo nobenih problemov."
Kaj pravzaprav IP telefonija prinaša? Za katere uporabnike?
Dušan Mitič: "Trenutno je IP telefonija še v fazi razvoja. V
LANCER SEDAN 1.6 COMFORT
3.S,
O SIT
LANCER KARAVAN 2.0 SPORT 4.324.000 SIT
ŽIVIM, DA VOZIM



MITSUBISHI MOTORS


96 KM, ABS in £B0, 2 zračni blazini, ročna klimatska naprava
V	•
V"
136 KM, ABS in EBO, 4 zračne blazine, klimatska naprava, 16 eolska alu platišča, usnjen volan, športni sedeži
mitsubishi.ackonim.si AC-Kon1m, d.o.o., Ljubljana Baragova ulica 5 tel.: 01/588 33 33
EDIT
začetku se bo uvajala le pri poslovnih uporabnikih in trenutno omogoča le nekatere dodatne storitve pri prenosu podatkov."
Si lahko v letošnjem letu na Gorenjskem na področju fiksne telefonije obetamo kakšne nove investicije?
Edbin Skok: "Investicije načrtujemo centralno v Sektorju za razvoj omrežja, omrežnih storitev in investicije. Po njihovih podatkih so načrtovane nekatere nove optične povezave, kot na primer Križe - Golnik, nove naročniške zmogljivosti: Kokrica, Primskovo, Britof, Drulovka, Brezje, Škofj a Loka; postavljenih pa bo tudi pet novih lokacij za ADSL: Begunje, Zgornje Gorje, Bukovica, Voklo in Kropa, ki bodo dodani k trenutno 32 vozliščem za ADSL na Gorenjskem."
Kakšno je zanimanje za ADSL na Gorenjskem v primerjavi z ostalo Slovenijo? Ali lahko ocenite, za kateri namen: dostop do Interneta, prenos podatkov ali morda za najnovejšo storitev Siola - televizijo preko ADSL?
Marjan Volk: "Zanimanje za ADSL je na Gorenjskem v Sloveniji zagotovo največje. Mi danes pokrivamo že 80 odstotkov populacije, vsa večja naselja, problem so zaradi visokih stroškov ruralna območja."
Dušan Mitič: "Podatkov o tem, zakaj se ljudje odločajo za ADSL, nimamo, osebno pa ocenjujem, da je hitri dostop do in-terneta glavni motiv za prehod na ADSL. Vsebine, ki so danes že na internetu, preprosto že zahtevajo za normalno 'surfanje' tovrstni širokopasovni dostop.
Čez dober mesec Slovenija vstopa v Evropsko unijo. Kako je Telekom Slovenije pripravljen na to? Večkrat se je tudi omenjalo iskanje strateškega partnerja.
Dušan Mitič: "Mi ocenjujemo, da smo na vstop v EU dobro pripravljeni, saj smo razvijali konkurenčno ponudbo storitev. Možno je, da bodo po vstopu v EU na naš trg prišli tudi tuji večji ponudniki, sami ali morda preko konkurenčnih podjetjih, ki so že na našem trgu. Mi smo na to pripravljeni. Kar zadeva partnerje, te neprestano iščemo, zlasti tiste, ki lahko pripomorejo k kvalitetnejšemu prenosu telekomunikacijskih storitev. Zaenkrat pa ne iščemo partnerja, s katerim bi se tudi kapitalsko povezovali. O tem seveda odločajo lastniki."
V preteklih nekaj letih je bilo tudi precej govora o širjenju dejavnosti Telekoma Slovenije na trge držav nekdanje Jugoslavije. Je to še aktualno?
Dušan Mitič: "Odkar sem v
upravi, torej od meseca marca, smo vprašanje trgov na področju nekdanje Jugoslavije vsekakor revitalizirali in se s tem zelo resno ukvarjamo. Ni pa trenutno mogoče reči kaj bolj konkretnega"
Stefan Zargi

. ' Vv

POMLADNI KREDIT
'1
Od IS.marca
JS. mM« MM

Tudi za tfste» ki nimajo odprtega osebnega računa pri SKB banki.
Podrobnejše inlonnacijc in inf Drmali vite i/.računc lahko dobile v vseh |n>slov;ilnicah SKH banke ali nu splcinctu niislovn
Hvm.Khh.Ni

^ -
GORENJSKI GLAS • 20. STRAN
FINANCE, PODJETNIŠTVO / info@g-glas.si
Petek, 9. aprila 2004
Začasni zbiralci starih avtomobilov
Do pnevmatik preko Interneta
Ljubljana - Z Ministrstva za okolje, prostor in energijo so sporočili, da je slovenska vlada pretekli četrtek na predlog ministrstva izdala odločbe o začasnem opravljanju javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili, ki jo mora naša država zagotoviti do vstopa v Evropsko unijo. Javni razpis za podelitev koncesij za ravnanje z izrabljenimi motornimi vozili, ki je bil objavljen aprila lani, ni uspel. Ustavno sodišče, kjer je bil sprožen spor, je konec marca umaknilo sklep o začasnem zadržanju izvrševanja odredbe, ki omogoča, da vlada neposred-
no določi začasne izvajalce. Vlada je za celotno državo določila Štiri izvajalce, za katere je ministrstvo za okolje, prostor in energijo s posebno strokovno komisijo na terenu ugotovilo, da imajo zadovoljive kadrovske in prostorske možnosti in so primerno opremljeni, da imajo potrebna znanja za vključitev v sistem ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili. Izvajalci morajo imeti tudi veljavna dovoljenja za predelavo tovrstnih odpadkov in dovoljenja za de-montažno delavnico motornih vozil. Do 1. maja morajo vzpostaviti mrežo prevzemnih
Mercatorjev center tudi y Domžalah
Domžale - Včeraj so v Domžalah odprli že 14. Mercatorjev nakupovalni center v Sloveniji (poleg tega jih šest posluje tudi zunaj naše države), v katerega je največji slovenski trgovec investiral 2,7 milijarde tolarjev. V centru je 6.285 kvadratnih metrov površin in 23 različnih lokalov, ob centru in v kleti pa preko 360 parkirnih mest. V novem nakupovalnem centru je našlo zaposlitev 125 ljudi, od tega 52 v hipermarketu in 18 v ostalih Mercatorjevih trgovinah (INTERSPORT, parfumerija Beau-tique, Modiana, Santana Coffee Shop). Obratovalni čas centra bo od ponedeljka do petka od 9. do 21. ure, ob sobotah od 8. do 21. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 13. ure. Hkrati v Mercator center Domžale vabi Še vrsta specializiranih lokalov z različnimi prodajnimi programi in osebnimi storitvami.
Novost dodatne ponudbe Mercatorjevih centrov pa je v prvem nadstropju centra sodobna in prostorna knjižnica Domžale s površino 2000 kvadratnih metrov. Dobra izolacija knjižnice bo zagotavljala mirno poslovanje, njeni obiskovalci pa bodo lahko uporabljali tudi Mercatorjevo parkirišče. Knjižnica bo ponujala 120 tisoč knjižničnih gradiv, odprli jo bodo predvidoma prihodnje leto.
Mercator in občina Domžale sta se namreč združila v ideji ponuditi svojim obiskovalcem dodatno storitev - obiskovalcem . knjižnice nakupovanje in druženje v prijetnem Mercatorje-vem okolju, obiskovalcem Mercator centra pa ponuditi knjižnično storitev. Tako sta Domžal-čanom skupaj zagotovila bolj celovito ponudbo ter storitev in se še bolj približala ideji "vse na enem mestu".	Š. Ž.
Evropski davčni postopek
Kraiy - Vlada je na ponedeljkovi seji potrdila predlog zakona o davčnem postopku in predlagala državnemu zboru, da ga obravnava po nujnem postopku. Zakon je uskladila z novostmi drugih davčnih zakonov in z drugimi spremembami v zakonodaji, z odločbami ustavnega sodišča in z evropskimi direktivami. Slovenija mora še pred vstopom v Evropsko unijo dokončno uskladiti davčni postopek z direktivami, ki urejajo obvezno izmenjavo podatkov in medsebojno upravno pomoč med davčnimi organi pri pobiranju davka na dodano vrednost, trošarin, carinskih in kmetijskih dajatev ter neposrednih davkov. Po novem naj bi bil davčni postopek enostavnejši ih učinkovitejši, predlagani zakon pa tudi zaradi vse večjih zahtev po posredovanju davčnih podatkov bolj natančno ureja davčno tajnost.	C.Z.
DRUŠTVO RAČUNOVODSKIH IN FINANČNIH DELAVCEV
Prešernova 11, 4000 Kranj
Tel./fax: 20 22 269, e-mail: drustvorlfd@volja.net
Kranj. 1.4. 2004
OBVESTILO
člane društva RFD obveščamo, da organiziramo enodnevno posvetovanje O NOVOSTIH PRI OBRAČUNAVANJU DAVKA NA DODANO VREDNOST OD 1. MAJA 2004 DAUE,
na katerem bomo-obravnavali:
-	splošne spremembe zakona o DDV, ki veljajo za vse davčne zavezance In
-	posebnosti, ki so povezane s prometom blaga in storitev med državami članicami EU
Posvetovanje bo v četrtek, 15. aprila 2004, ob 9.00 uri v
dvorani 15 Mestne občine Kranj.
Za posvetovanje je pripravljeno gradivo (52 strani - cena z vračunanim DDV 3.500 SIT), ki ga boste lahko kupili pri vhodu v dvorano.
Posvetovanje bo vodila svetovalka Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev gospa Nuša Zalokar, univ. dipl. prav. Za udeležbo nakažite 20.000 SIT (z vračunanim 20-odstotnim DDV) na transakcijski račun št.: 070000000460840 pri GB Kranj. Ob prihodu na posvetovanje izročite pri vhodu v dvorano potrdilo o plačilu. Ker pravne osebe, ki so včlanjene v DRFD Kranj, plačujejo udeležbo članov na posvetovanjih na osnovi polletnih obračunov, jim tega potrdila ni potrebno predložiti. Člane društva in ostale udeležence posvetovanja prosimo, da nam sporočite naslove elektronske pošte (e-mail), da vam bomo v bodoče preko tega medija pošiljali naša obvestila. Vljudno vabljeni!
Predsednik DRFD Vinko Perčič
mest in sicer tako, da tako mesto ne bo oddaljeno več kot 50 kilometrov od kraja zadnjega lastnika na območju za katerega so pooblaščeni. Od 1. maja 2004 dalje zadnji lastnik izrabljenega motornega vozila ne bo več mogel odjaviti iz prometa, ne da bi pristojni službi na upravni enoti ne predložil potrdilo, ki dokazuje, daje vozilo predal v razgradnjo pooblaščenemu predelovalcu. Cena razgradnje bo znašala
21,1 tolarja (brez DDV) na kilogram izrabljenega vozila.
Pooblaščeni izvajalec za Ljubljano in celotno Gorenjsko je podjetje GET INŽENIRING, d.o.o.. Kresnice pri Lityi.
Š. Ž.
Kraiy - Iz Save Tires, podjetja koncema Goodyear Kranj, so sporočili, da so v torek uvedli novo storitev, ki omogoča poslovnim partnerjem v Sloveniji spletno naročanje pnevmatik, kar pomeni, da lahko prodajalci pnevmatik blagovnih znamk Goodyear, Dunlop, Sava, Fulda in Debica le-te naročajo kadarkoli. Prek aplikacije, ki se imenuje TOS - Tire Online Service, se lahko poslovni partnerji z dodeljenim uporabniškim imenom in geslom povežejo z notranjim informacijskim sistemom Save Tires in naročijo kadarkoli, 24 ur na dan vse dni v letu. Poleg tega kupci lahko takoj preverijo, ali je želeni izdelek na zalogi in
imajo vpogled v status posameznih naročil, pregled preteklih naročil in uporabniškega računa.' Spletno aplikacijo TOS so v Savi Tires poskusno uvedli že lanskega decembra. V trimesečnem poskusnem obdobju so aplikacijo dodobra preizkusili in do danes preko spleta prodali desetino svojih pnevmatik. Omenjena nova pridobitev Save Tires je del vseevropskega elektronskega on-line sistema za naročanje pnevmatik koncema Goodyear, ki je na ta način v dobrem letu prodal že preko milijon pnevmatik. Vodilni tovrstni sistem v Evropi združuje več kot
6.000 trgovcev iz 23 držav. V Evropi je v povprečju vsaka deseta pnevmatika ene od blagovnih znamk koncema Goodyear naročena preko on-line sistema, največji delež pa dosegata Turčija (34 odstotkov) in Švedska (19 odstotkov). "Vzpostavili smo hiter in uporabniku prijazen spletni sistem, s čimer bomo poslovnim partnerjem, ki prodajajo naše pnevmatike, olajšali delo in jim omogočili učinkovitejše poslovanje kot konkurenčnimi podjetji," je dejal Richard A. Johnson, predsednik uprave in glavni direktor Save Tires.	S. Z.
Odprli 17. sejem MEGRA
Gorenja Radgona - Iz Pomurskega sejma so sporočili, da so v torek odprli 17. mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov - sejem MEGRA, ki se ponaša s 23-letno tradicijo, združen s prvim regijskim sejmom obrti in podjetništva in 5. državnim prvenstvom mladih klepaijev in krovcev Slovenije. Zato sta s priložnostnimi govori ob otvoritvi nastopila dva govorca: mag. Janez Kopač, minister za okolje, prostor in energijo in predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miroslav Klun. Na sejmu, ki bo odprt do sobote, se predstavlja 500 razstavljavcev iz 21 držav na skoraj 20 tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin, pripravili pa so tudi pester obsejems-ki strokovni program, z eno samo izjemo pa se na sejmu predstavljajo tudi vse slovenske gradbene šole, od poklicnih do univerzitene. Otvoritvi sejma MEGRA je sledila podelitev znakov kakovosti za graditeljstvo za leto 2004 in podelitev priznanj za najboljši sejemski nastop. Znake kakovosti je prejelo devet družb, med njimi tudi škofjeloška lesna industrija Jelovica za okno Jeloterm, pri Čemer je bi pri ocenjevanju pogoj, da so predlagani izdelki zbrali 92 odstotkov vseh možnih točk. Glavno nagrado za najboljši nastop si je prislužilo podjetje Primorje, posebno priznanje pa SCT in DARS za zahteven in dovršen prikaz izgradnje predorov. V okviru regijskega sejma obrti in podjetništva se predstavlja 160 obrtnikov in podjetnikov pomurske regije.	Š. Z.
Razpis za NAJ prodajalne 2004
Ljubljana - Iz Združenja za trgovino pri Gospodarski zbornici Slovenije so sporočili, da so v okviru projekta "Najbolje urejene slovenske prodajalne" objavili razpis za sodelovanje v izboru "NAJ prodajalne 2004". Za ta izbor je med trgovci veliko zanimanja, saj seje v zadnjih treh letih povprečno prijavilo po 350 prodajaln. Koncept sloni na ocenjevanju prodajalne kot celote, s poudarkom na kakovosti storitve in zadovoljstvu kupcev. Ocenjevanje poteka nenapovedano in anonimno, po metodi "skrivnostnega kupca" in po kriterijih, ki poleg ocene vedenja osebja, zajemajo tudi vizualni vtis in oceno založenosti, preglednosti in ostalih elementov, povezanih z visoko kakovostjo storitve, kot jo doživlja kupec. Združenje bo izvedlo izbor NAJ prodajaln 2004 v sodelovanju z eno od strokovnih institucij oziroma agencij na tem področju. V strukturi možnega števila točk bo zunanji izgled predstavljal 30 odstotkov skupne ocene, prodajni prostor 40 odstotkov skupne ocene, ocena osebja (vedenje) pa 30 odstotkov skupne ocene.
Ocenjevanje bo potekalo na območju celotne Slovenije, vanj pa se vključijo trgovci, ki s pisno prijavo potrdijo, da soglašajo z namenom tekmovanja. Za prijavo (prijavnica je objavljena tudi na spletni strani Združenja za trgovino: www. gzs.si/trgovina) imajo trgovci čas do 15. maja 2004, vsaka družba oziroma samostojni podjetnik pa lahko prijavi največ po dve prodajalni v vsaki skupini. Skupine prodajaln so določene glede na velikost prodajalne ter na izbor blaga in jih je skupaj dvanajst. Vsi sodelujoči v tekmovanju ga bodo imeli možnost, da se seznanijo z individualno oceno. Š. Z.
Dobro je imeti delnice Aerodroma
Vrednost delnic Aerodroma Ljubljana je v zadnjem letu porasla za 91 odstotkov, največ med vsemi
delnicami uradnega trga Ljubljanske borze.
Kranj - Za marčno dogajanje na Ljubljanski borzi je bilo značilno živahno trgovanje, na vseh trgih je bilo za 36^ milijarde tolarjev prometa, osem milyard tolarjev več kot februarja in 28 odstotkov več od lanskega mesečnega povprečja.
Družba
Enotni tečaj delnice (v tolarjih) na dan:
Skoraj 55 odstotkov vsega prometa je bilo z delnicami, 28 odstotkov z obveznicami in dobrih 17 odstotkov z delnicami investicijskih skladov. Med delnicami je bilo, upoštevajoč tudi svežnje, največ prometa z delnicami Krke (3,8 milijarde tolarjev), Droge (2,4), Mercatorja
(1.5)	in Maksima holding (1,3). Med obveznicami so bile po vrednosti prometa na prvem mestu obveznice Slovenske odškodninske družbe - 2. izdaje (2 milijardi tolarjev), več kot milijardo tolarjev prometa pa je bilo še z republiškimi obveznicami 54. izdaje (1,8) in 56. izdaje
(1.6).	Med delnicami investicijskih skladov so bile najbolj prometne delnice investicijske družbe Triglav Steber 1 (2,5 milijarde tolarjev) in pooblaš-
čene investicijske družbe Maksima (0,98).
In kako so se gibali borzni indeksi? Indeks delnic borzne kotacije SBI 20 je marca pridobil 6,19 odstotka svoje vrednosti, v zadnjem letu pa je porasel za 37,5 odstotka. Indeks delnic prostega trga IPT je marca porasel za 2,75 odstotka, v zadnjih dvanajstih mesecih pa za dobrih 42 odstotkov. Indeks delnic investicijskih skladov PIX je marca poskočil za dobrih pet odstotkov, v obdobju med lanskim in letošnjim marcem pa domala za 50 odstotkov. Indeks obveznic BIO je prejšnji mesec pridobil na vrednosti za 0,24 odstotka, v zadnjem letu pa 2,5 odstotka.
Od skupno dvaintridesetih delnic v borzni kotaciji se je marca vrednost zvišala dvajsetim, zni-
	6. 1. 2003	30. 12. 2003	5. 4. 2004
Aerodrom Ljubljana	4.031	6.061	8.900
Petro!	39.982	56.208	66.360
Istrabenz	7.658	10.217	11.054
Mercator	24.495	32.662	38.771
Krka	42.373	52.188	65.412
nte reu ropa	5.190	5.384	6.198
Merkur	25.012	24.391	28.071
Sava	28.371	27.655	28.633
Živila Kranj	16.340	13.981	15.560
Integral Jesenice	1.203	2.000	1.900
Svi anit Kamnik	1.100	1.499	1.101
Helios Domžale	104.000	136.316	160.010
RTC Krvavec - im.	2.500	3.000	3.000
Creina Kranj	4.200	4.500	4.501
L P Bled	850	905	1.048
Gozdno gospodarstvo Bled	1.630	1.650	1.650
Color Medvode	2.372	2.400	2.800
A petour potovalna agencija	2.501	2.428	2.860
Gorenjski tisk	4.100	3.900	3.100
Tosama Domžale	16.000	13.998	13.510
Oljarica Kranj	8.989	7.136	5.201
Kompas Hoteli Kr. Gora	6.624	5.000	5.859
Posojila za nova mala podjetja
Kranj - Javni sklad za razvoj malega gospodarstva je objavil javni
razpis, s katerim bo med nova mikro podjetja razdelil za 200 mili-
0
jonov tolarjev dolgoročnih investicijskih posojil. Pogoj je, da podjetja niso registrirana več kot 42 mesecev, imajo do devet zaposlenih in daje vsaj polovica lastnikov zaposlena v podjetju. Na razpis se tudi ne morejo prijaviti odvisna podjetja, podjetja v težavah, tista, ki opravljajo dejavnost na podlagi koncesije, podjetja, ki so v preteklosti že dobila državno pomoč in niso izpolnila obveznosti do sklada, ter podjetja iz nekaterih dejavnosti - kmetijstvo, ribištvo, pridobivanje premoga, pomorski transport, proizvodnja železa, jekla, cevi itd. Najvišja predračunska vrednost naložbe, za katero je možno pridobiti posojilo, je 20 milijonov tolarjev in najvišji znesek posojila 10 milijonov tolarjev, prosilec pa mora za naložbo zagotoviti najmanj 30 odstotkov lastnega denarja. Obrestna mera je 3,5 oz. 4-odstotna, odvisno od tega, ali je podjetje vključeno v podjetniški inkubator in ali je med lastniki več kot polovica žensk. Najdaljša odplačilna doba je (vključno z moratorijem) sedem let. Razpis je odprl do porabe denarja oz. najkasneje do 25. oktobra.	C.Z.
žala pa desetim. Najbolj se je zvišala delnicam Krke (12,3 odstotka), Istrabenza (11,84 odstot-' ka), Aerodroma (11,53 odstotka), Intereurope (10,11 odstotka) in prednostnim delnicam Probanke (10,06 odstotka), največ pa so na vrednosti izgubile delnice Term 3000 (11,46 odstotka). Pivovarne Union (8,97 odstotka) in Droge (5,43 odstotka). Še več kot eno-
mesečno pove enoletno primerjalno obdobje, v katerem se je vrednost zvišala osemindvajsetim delnicam, znižala pa štirim. Največ, več kot 91 odstotkov, so na vrednosti pridobile delnice Aerodroma Ljubljana, največ, dobrih 11 odstotkov, pa izgubile delnice Pivovarne Union.
Cveto Zaplotnik
C.
I)

Sprememba v nadzornem svetu
Krai\jska Gora - Po tem ko je Športni center Pohorje ob koncu lanskega leta postal 75,5-odstotni lastnik družbe RTC Žičnice Kranjska Gora, je bilo pričakovati tudi spremembe v nadzornem svetu. Delničarji družbe so na ponedeljkovi skupščini odloČili, da bodo v štiričlanskem nadzornem svetu naslednja Štiri leta lastnike zastopali Tone Vogrinec, Gorazd Bedrač in Drago Rataj, potrdili pa so tudi vse ostale predlagane sklepe uprave in nadzornega sveta. Najpomembnejša naloga družbe je zgraditi sedežnico Podkoren in v kraju zadržati tekmo svetovnega pokala v alpskem smučanju. C.Z.
s

Petek, 9. aprila 2004
KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 21. STRAN
Mojstri šopkov in nasadov
Tri ekipe kranjske srednje biotehniške šole so dosegle lep uspeh na mednarodnem tekmovanju
mladih cvetličarjev in vrtnarjev.
Strahiry - Na devetem sejmu cvetličarstva, vrtnarstva in krajinske arhitekture v Ce^u je bilo tudi letos tekmovanje dyakov srednjih vrtnarskih in cvetličarskih šol, prvič z mednarodno konkurenco, saj so poleg slovenskih dyakov nastopile tudi ekipe Hrvaške, Slovaške in Finske. Cvetličarji so morali izdelati poročni šopek in aranžirati poročno darilo, vrtnarji pa urediti spomladanski nasad pred vhodom v hišo. Njihove izdelke so ocenjevale strokovne žirije in obiskovalci sejma.
Kranjska srednja biotehniška šola je na tekmovanju nastopila z devetimi ekipami (vsako sta sestavljala tekmovalec in njegov pomočnik) in podobno kot lani dosegla lep uspeh. Dijakinji Mojca Kogovšek in Darja Vol-kar sta bili pod vodstvom mentorice Metke Celar po oceni strokovne žirije najboljši pri aranžiranju poročnega darila, Tatjana Kušar in Tina Primožič (tudi njuna mentorica je bila Metka Celar) sta po oceni občinstva izdelali najlepši poročni šopek. Rok Kocjančič in Jaka Nadižar pa sta pod vodstvom mentorice Ljube Erjavec po oceni občinstva zasedla drugo mesto pri urejanju spomladanskega nasada.
In kaj so po tekmovanju povedale dijakinje in dijaki? Mojca Kogovšek iz Gorenje vasi, sicer dijakinja petega lemika smeri vrtnarski tehnik, je bila prijetno presenečena nad oceno strokov-
ne žirije, zmage ni pričakovala. Po končanem šolanju na biotehniški šoli se bo vpisala na fakulteto, na katero, še ne ve, saj je, kot pravi, v vrtnarstvu in cvetličarstvu bolj malo možnosti za zaposlitev. Daija Volkar iz Pod-studenca pri Kamniku, tudi dijakinja petega letnika smeri vrtnarski tehnik, je prepričana, da sta strokovno žirijo prepričali s tem, ker sta poročno darilo okrasili preprosto in barvno usklajeno. Darja že priložnostno dela v vrtnariji, po končani šoli pa se želi Še izpopolnjevati. In zakaj so Tatjani in Tini (med našim obiskom na šoli je bila zadržana) obiskovalci sejma prisodili najboljšo oceno za poročni šopek? "Verjetno je občinstvu ugajalo, da sva ga oblikovali nekoliko drugače, ne kot čisti bidermajer," je dejala Tatjana Ku-Šar, ki izhaja s kmetije v Notranjih Goricah, kjer se pretežno za lastne potrebe ukvarjajo tudi z
Lovci za lov v parku
Ljubljana - V Lovski zvezi Slovence se ne strii^ajo z določbami predlaganega zakona o Triglavskem narodnem parku, ki območje, na katerem ne bi bUo lova, razširja na 42 tisoč hektarjev. Takšni rešitvi nasprotujejo zato, ker se po desetletni delni prepovedi lova v osredi^em delu parka gamsje garje nevarno širijo na območja sosednjih lovskih družin, kjer so samo lani odkrili 49 okuženih gamsov in tri kozoroge.
Najuspešnejši na tekmovanju: Mojca Kogovšek, Darja Volkar, Tatjana Kušar, Rok Kocjančič in Jaka Nadižar (manjka Tina Primožič).
vrtnarstvom. Po končani biotehniški Šoli bo študirala agronomijo, potihem pa si želi, da bi nekoč imela svojo cvetličarno. In kaj sta povedala sošolca, dijaka četrtega letnika smeri vrtnarski tehnik, ki sta zasedla drugo mesto pri urejanju nasada? Rok Kocjančič iz Zaloga pri Ljubljani ima že precej izkušenj z delom v domači vrtnariji, želi pa' si, da bi po študiju agronomije nadaljeval družinsko tradicijo. Jaka Nadižar iz Ljubljana bo tudi nadaljeval študij, verjetno managementa, morda tudi v po-
Stroški dušijo Jeseniške mesnine
Do 20. aprila letos morajo urediti status, kar pa je povezano z vložkom
Jesenice - Njihova letna proizvodnja je sedaj okoli 300 ton mesa in mesnih izdelkov, lahko pa bi jih dosegli še 100 več. 20. april je zadnji datum, do katerega morajo urediti spremembo statusa. Ali bo ta za neomejeno klanje (kar bi jim omogočalo večjo konkurenčnost in možnost nastopa na tujih trgih) ali regionalni z omejitvijo na 2000 glav živine in 200 ton mesnih izdelkov letno, še ne vedo. Lahko jih doleti tudi precej slabša možnost (če ne bodo uspeli dokončati naložbe), da bodo dnevno smeli zaklati le osem glav živine.
Izgubo 24 milijonov tolarjev za lansko leto bodo pokrili iz kapitala. Izgubo, ki so jo pridelali ob 586 milijonih tolarjev
V posodobitev proizvodnih poti.
prometa, gre po besedah direktorja Jasima Mrkalja pripisati nuji po večjih naložbah v posodobitev proizvodnih prostorov in naprav, visokim cenam za oddajo klavniŠkih odpadkov podjetju Koto in precejšnjim sredstvom za analize veterinarske uprave. "Deloma je na izgubo vplivalo tudi povečano število zaposlenih zaradi novih določil pri sledenju živali in nujno zasedanje delovnih mest na klavni liniji zaradi spremenjene tehnologije klanja," dodaja direktor. Tudi dokapitalizacija podjetja je bila manj uspešna od pričakovanj, saj se nista vključili občini Bled in Tržič, izpadla so sredstva agencije za kmetijske trge. V zadnjih dveh letih so v uredi-
tev črevarne in vamparne, energetiko, čisti del kotlovnice, hladilnice, nove Unije za klanje govedi, dovoz za živino z dezin-fekcijsko zaporo in računalniško opremo za predelavo mesa, vložili okoli 126 milijonov tolarjev. Nujno bi sedaj potrebovali še 10 milijonov tolarjev, da zadostijo pogojem za ureditev spremembe statusa. Zato si prizadevajo prodati opuščeni obrat na Titovi cesti na Jesenicah, za nakup pa se zanima gradbenik, ki bi tam gradil stanovanja, vendar mora pred prodajo doseči spremembo namembnosti. Pri tem pričakujejo pomoč občine, na kar je direktor opozoril tudi jeseniške svetnike na marčni seji.
Mendi Kokot

• 1


U
Z ekološkim mesom proti obolelosti za rakom
V okviru ekološkega kmetystva se živinoreja srečuje s številnimi zahtevami in težavami. K sledi^jim sod^o še večja začetna vlaganja ter možno mai^jše število vzrejene živine. Vendar lahko količinski upad navidezno uravnovesi ter celo preseže povecaiye kakovost, hranilne vrednosti in zdravja proizvodov. Zlasti sledi\je v obdobju bolezni norih krav in piščančje gripe je pomembno.
V	ekološki živinoreji gre predvsem za nov način obravnavanja živali, na kar kaže med drugim prepoved amputacije živali, razen če tega ne predpiše veterinar. Poskrbljeno je tudi, da imajo živali med seboj družabni slik, torej da se vidijo.
V	strokovnem pogledu se največ pozornosti namenja ustrezni ureditvi bivalnega prostora (hleva), kjer žival preživi največji del svojega življenja. Za kakovost hlevov so določeni standardi višji, tako glede velikosti prostora za vsako žival, osvetljenosti, prezračenosti in čistoče. Velika veČina krme mora biti ekološko pridelane in z lastne kmetije. Prav zato se meso goveda pašenega na pašnikih, kjer se uporabljajo topna mineralna gnojila ali herbicidi, ne more
ponuditi kot ekološko. Število živine je prilagojeno lastni pridelavi krme na kmetiji, žival pa mora biti v prosti paši najmanj 180 dni v letu. Kot v celotnem ekološkem kmetijstvu genetsko spremenjeni organizmi tu nimajo mesta.
Za obdobje, ko so bolezni, kot so BSE, t.i. bolezen norih krav, omajale naše zaupanje v uživanje mesa, je zlasti pomembno, da je v ekološki živinoreji prepovedano krmljenje s krvno in kostno moko ter drugo moko živalskega izvora. Prepovedana je tudi uporaba hormonov za pospeševanje rasli, preventivna zdravljenje z antibiotiki in drugimi kemoterapevtiki.
Kakovostna krma ob ustreznih bivanjskih pogojih, prilagojenih potrebam živali, tako pripomo-
rejo k dobremu počutju in zdravju živali in s tem h kakovostni prireji mesa, mleka in jajc. Raziskave so slednjo domnevo potrdile. Meso in mleko "eko-živine'' so še zlasti bogate s konjugirano linolno kislino, ki se ji pripisuje potencial zaviranja raka in arterioskleroze. Mleko pašene živine vsebuje trikrat toliko linolne kisline kot s silažo pitana živina. Meso goveda in ovac v ekološki vzreji s pašo ima tudi večjo količino več nenasičenih maščobnih kislin in lecitina. Tako se mašČobne kisline omega 3 v mesu takega goveda poveča za štirikrat.
Tu se torej skriva argument za nakup mesa, mleka, jajc, ki so zaradi zahtevnejše pridelave nekaj dražji. Tudi v Sloveniji je na voljo vse več ekološko vzrejene živine in mesa. Kot prva je "ekološki certifikat" Oddelka za kontrolo ekološkega kmetijstva Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor pred tremi leti dobila pohorska govedina.
Uroš Brankovič
vezavi z vrtnarstvom. Nasad, kot sta ga uredila na tekmovanju, sta si zamislila skupaj z mentorico, na obiskovalce sejma pa je po njunem mnenju najbolj vplival naravni izgled - narcise, trobentice, lubje ...
Cveto Zaplotnik
Lovska zveza se zavzema za ohranitev lova tudi v parku, zato predlaga zakonodajalcu, da v osrednjem delu parka omeji lov na največ 20 tisoč hektarjev in tudi na tej površini dopusti odstrel okužene divjadi, da za gojitev in gospodarenje z divjadjo v parku imenuje posebni strokovni organ in da naj gojitvene ukrepe določijo v dolgoročnih lovsko gojitvenih načrtih lovsko upravljavskega območja. "Prepoved lova v parku je najbolj konzervativna pasivna in preživela oblika varstva divjadi," je na nedavni novinarski konferenci, na katerih so predstavili pripombe lovske zveze do predlaganega zakona, dejal Dušan Jug, predsednik komisije za veliko divjad in zveri, in dodal: "Ne želimo si parka, ki bi bil vir kužnih in zajedavskih bolezni, temveč park z vitalno in zdravo populacijo divjadi, ki bo
Bohinjske kmetice so zborovale
Ukane - Sto dvajset kmečkih žena iz Bohinja se je ob koncu marca zbralo v hotelu Zlatorog v Ukancu na rednem občnem zboru "svojega" društva. Na zboru so soglasno potrdili še en mandat upravnemu odboru društva in prizadevni predsednici UrŠki Odar, bla-gajniČarko Milko Smukavec pa so pohvalili za dober finančni rezultat. Obe so nagradili s priložnostnim darilom, s šopkom so razveselili tri kmetice, dolgoletne članice društva, zahvalili pa so se tudi Občini Bohinj, ki društvu občasno finančno pomaga, ter gostoljubnim gostiteljem iz hotela Zlatorog. Kmetijska svetovalka Majda Loncnar je navzoče seznanila z novimi zahtevami pri uveljavljanju letošnjih subvencij v kmetijstvu in z blagovno znamko geografskega porekla za sir mohant, opozorila pa jih je tudi na možnost prodaje ekoloških pridelkov in izdelkov v hotelu Zlatorog. Občni zbor so popestrili še s kulturnim programom.	C.Z.
Sloveniji v ponos." Zakaj je treba prepovedati lov na določeno na vrsto divjadi, ki ni ne maloštevilna in ne ogrožena, se je spraševal tudi prof. dr. Andrej Bidovec, predstojnik Inštituta za zdravstveno varstvo in gojitev divjadi pri Veterinarski fakulteti v Ljubljani in strokovni sodelavec lovske zveze, in ugotavljal, da se gamsje gaije pojavijo zaradi porušenega naravnega ravnotežja v okolju oz. tedaj, ko se vrsta preveč namnoži. Naravni prirast gamsa je od 25 do 28 odstotkov na leto, tropi niso stabilni, živah se znotraj tropov hitro menjavajo, bolezen pa se zato hitreje širi. "Res je, da na videz ne dela škode v okolju, tako številčna in bolna pa lahko povzroči veliko biološko in gospodarsko škodo," še meni dr. Bidovec. "Gaije pri gamsih so zadnja leta resda v porastu, vendar ni razlike, pojavljajo se tam, kjer je lov dovoljen, in tam, kjer ga ni. hi prepričan sem, da se bo porast tudi sam zaustavil, tako kot se je pred leti, in to z lovom ali brez njega," je že pred časom v pogovoru za Gorenjski glas dejal Janez Bizjak, direktor zavoda TNP, in dodal, da gre pri tem za nasprotje med dvema usmeritvama: del lovcev za-govaija rešitev, po kateri je zaradi preprečevanja garij treba omejevati številčnost gamsov in streljati tudi zdrave živali, mednarodni koncept narodnih parkov pa predvideva poseganje v živalski svet le ob pojavu bolezni.
Cveto Zaplotnik
prinaša sIl n ilna i)l)tl.n()vanj;i
v letošnjem letu je Mercator dopolnil 55 let svojegn obstoja. Ob tej priložnosti smo pripravili številne dogodke, popuste, nagrade in presenečenja, o katerih vas bomo tekoče obveščali tako v našem prodajnem katalogu, reviji Mesec, na prodajnih mestih, spletni strani www.mercator.si kot tudi v splošnih tiskanih in elektronskih medijih. Priporočamo vam. da pazljivo sledite našim aktivnostim, kajti splača se praznovati z Mercatorjem. Prvi popusti vas že pričakujejo!
^	} J It I V ^ruiitffnjftnth ljuJt
Mercator
GORENJSKI GLAS • 22. STRAN
GORENJSKA / info@g-glas.si
Petek, 9. aprila 2004
Tržiški župan je pozval občane k državljanski nepokorščini. Zamrznil je plačevanje občinske takse za odpadne vode.
Tržič - Prav je, da je bila ta dajatev ukiiyena, saj ni v skladu s predpisi, komentirajo odločitev župana na ministrstvu za okolje, prostor in energijo. Pojasnjujejo tudi, da se Občina Tržič ni pr^avila na državne razpise, ker še nima projektov za izgradnjo centralne čistilne naprave.
Uvedba kanalščine v občini Tržič je povzročila precej slabe volje med prebivalci. Precej pritožb sta dobila Komunalno podjetje Tržič in občina kot večinski lastnik zlasti po letošnji podražitvi občinske takse, ki Je bila vezana na plačevanje kanalščine. Kot so pojasnjevali v občinski upravi, je Šlo za napako, ki so jo nameravali popraviti s spremembo odloka. Po njej naj bi takso plačevali le tisti, ki so že priključeni na kanalizacijsko omrežje, ali pa imajo možnost za to. Na marčni seji občinskega sveta je zadevo rešil po svoje župan Pavel Rupar. Večina svetnikov je sprejela njegov predlog, naj do nadaljnjega zamrznejo plačevanje takse za vse občane. Proti so bili le svetniki Liberalne demokracije in Združene liste, ki so poudarili potrebo po hitri izgradnji čistilne naprave. Tržiški župan je izrazil obžalovanje zaradi njihovega
nesodelovanja pri glasovanju o odloku tudi v pismu plačnikom računov Komunalnega podjetja Tržič. V njem je pojasnil razloge za svojo odločitev in pozive k "državljanski nepokorščini". Med drugim je zapisal, da so čistilne naprave še zadnja naloga, ki jo je država ukazala izpolniti občinam. V Tržiču naj bi jih to stalo več kot 2 milijardi tolarjev, nihče pa ni povedal, kako do denarja. Zato zahteva od vladnih strank, naj tudi Tržiču priskrbijo denar za realizacijo državnih projektov.
Odgovori ministra
"Ni res, da je država občinam prepustila in ukazala graditi čistilne naprave. Obvezna javna služba odvajanja in čiščenja odpadnih voda je v Sloveniji in drugod po Evropi vedno bila ena od osnovnih nalog občine," je ugotovil Janez Kopač v po-
Voda iz pip je kalna
Kranjskogorci začudeno ugotavljajo, da je voda
iz pip kalna.
Kranjska Gora - V teh dneh Kranjskogorci začudeno ugotavljajo, daje voda, ki priteče iz pip, kalna. V gospodinjstvih, kjer imajo majhne otroke, jo prekuhavajo, saj se bojijo, da je oporečna. Komunala Kranjska Gora, ki skrbi za vodovodno omrežje, je takoj ukrepala in zahtevala analize, ki pa so pokazale, da je voda bakteriološko in kemijsko ustrezna.
Kalna voda priteka iz sistema Jurež, ki napaja naselja Podkoren, Kranjsko Goro, Srednji vrh in Gozd Martuljek. Zajetje vsako leto dograjujejo in opremljajo. Zajetje pa je precej površinsko, zato je lahko gojišče bakterij, ki ob vsakem večjem nalivu prodrejo v drenaže in po ceveh potujejo v dolino. Zato je Ko-
munala morala zgraditi ustrezne objekte, ki omogočajo čiščenje oziroma kloriranje. Tudi transportni vod se čisti bolj pogosto kot ostali.
Miro Kosmač, tehnični vodja Kranjskogorske Koinunale pravi, da je do kalnosti vode prišlo zaradi tega, ker je v višinah precej snega, ki se je zaradi višjih temperatur začel topiti. Voda bo verjetno kalna še teden dni. Jurež je količinsko izdaten vir, nanj suša komajda kaj vpliva, voda je dobra in zato je ta vir zelo dragocen. Kljub vsemu bodo v prihodnje Še naprej iskali druge vodne vire. Ob Jurežu pa bo v prihodnje vendarle treba postaviti čistilno napravo za pitno vodo.
D.S.
IZBERIMO S POPUSTOM od 5. do 30. aprila 2004
Naj naše kopalnice zvenijo kar najprijetneje, saj se v njih srečuje cela družina in prav vsak jo želi doživeti kot Intimen, prijeten, predvsem estetski in čist prostor. Izberite in uglasite prav! Obiščite oddelke s kopalniškimi ambientl, kjer boste našli sanitarno keramiko, ki bo prostoru dala pravo barvo in pridih tistega o čemer sanjate. Z izbrano kadjo bodo sanje popolne.
Ob nakupu sanitarne keramike in kopalnih kadi izbranih blagovnih znamk vam od 5. do BO. aprila priznamo 10 odstotni popusti Popust ne velja za izdelke, ki so vključeni v druge Merkurjeve akcije.
Možnost nakupa na 12 obrokov!
Pridite v Merkurjeve trgovske centre:
MERKUR, C. Staneta Žagarja 67, Kranj - Pnmskovo, tel.: 04 201 79 00; MERKUR, Sp. Plavž 3b, jesenice, tel.: 04 583 43 00; MERKURDOM, Gorenjska c. 41, Radovljica, tel.: 04 537 13 00; MERKUR, Kapucinski trg 12, Škofja Loka, tel.: 04 511 13 82.
MERKUR, d d.. Cesta na Ohro9lo 7. 4202 Naklo
MERKUR
Ustvarjamo zadovoljstvo
jasnilu Ministrstva za okolje, prostor in energijo RS. Razložil je, da občine dobijo za izpolnjevanje teh nalog velik del dohodnine svojih občanov, uvajajo svoje dajatve in imajo možnost sofinanciranja iz državnega proračuna. Od leta 1997 plačujejo porabniki vode tudi takso na neočiščene odpadne vode. Le-ta ostane na razpolago občini, če ima projekte kanalizacije in čiščenja odpadnih voda. Samo lani se je v občini Tržič nabralo približno 90 milijonov tolaijev teh sredstev. Občina Tržič se ni prijavila vsaj na zadnja dva razpisa za črpanje sredstev iz državnega proračuna, ker nima projektov.
Minister Kopač je med drugim zanikal navedbe župana o ceni čistilne naprave. Za dokončno ureditev kanalizacije in izgradnjo čistilne naprave za 33.000 enot bi do leta 2010 potrebovali le dobro polovico omenjene vsote, to je 5,2 milijona EUR. Okrog 65 odstotkov te vsote lahko občina pridobi iz državne takse, približno 360 milijonov SIT pa bi morala zbrati iz drugih sredstev. Ministrstvo je uvrstilo izgradnjo ČN Tržič med prioritete v vladnem programu in programu ISPA. Glede priprave dokumentacije in črpanja sredstev so se dogovarjali na več sestankih, a občina ni izdelala
dokumentacije za prijavo. Odločila se je za iskanje koncesio-narja, ki bi bil pripravljen vložiti denar v ta projekt, kar ji tudi ni uspelo. Zato so se prejšnji mesec skupaj pogovarjali o možnosti izkoriščanja sredstev iz tako imenovanega Kohezij-skega sklada za čistilno napravo s 17.000 enotami. Projekt bo možno uresničiti po fazah in vanj vključiti še kanalizacijo in oskrbo z vodo, seveda. Če bo občina pripravila načrte.
"Uvedba kanalščine v občini Tržič je sporna, saj občinski odlok sili k plačilu javne službe v obliki kanalščine tudi ljudi, ki storitev te službe sploh ne more-
jo uporabljati. Še toliko bolj nesprejemljiva je bila taksa, dodana na tej osnovi," so ocenili v ministrstvu in pojasnili: "Občina s posebnim odlokom sicer res lahko predpiše takso, vendar le za onesnaževanje okolja, ki zadeva samo prebivalce te lokalne skupnosti. Onesnaževanje voda vsekakor ni take vrste onesnaževanje. Zato je seveda prav, da je bila taka dajatev ukinjena. Ne bi pa bilo treba županu za lastne zgrešene projekte oziroma pomanjkljivo delo iskati opravičilo v povsem neutemeljeni kritiki države," je končal svoje pojasnilo minister Kopač.
Stoj an Saje
Krožna pot rešitev problema
Vsako jutro od sedme do pol osme ure in ob 14. uri pred Osnovno šolo dr. Ivana Tavčarja v Gorenji vasi nastane
prometni zamašek.
Gorenja vas - Valentin Kokalj, ravnateU s skoraj četrtstoletnim stažem, se s tem problemom ukvarja že od nastopa te funkcije. "Predvsem v zadnjih sedmih letih, ko smo odprli vrtec^ zjutraj nastane neznosna gneča, ogroženi pa so predvsem otroci, ki v šolo prihajajo peš," je problem razložil ravnate^.
Šolski okoliš gorenjevaŠke šole je zelo Širok, zato veliko staršev svoje najmlajše pripelje z osebnim vozilom v šolo ali vrtec (sestavni del šole). Ob našem obisku pred dnevi smo lahko opazili, da nekateri vozniki pridrvijo na ozko dovozno pot, drugi šolarje in malčke pripeljejo vse do vhoda v šolo oziroma vrtec. Nato z vzvratno vožnjo ali obračanjem zaustavijo promet! Tu so Še učenci, ki pridejo v šolo peš. Ti so najbolj ogroženi in so že bili žrtve nezgod.
v
"Ze vrsto let se svet šole, vodstvo šole in svet staršev zavzema za ureditev krožnega prometa, kjer vozniki ne bi obračali
niti ne bi vozili vzvratno," nam je rešitev predstavil ravnatelj Kokalj. Cesta bi lahko potekala okoli igrišča, ob njej pa bi pridobili tudi prepotrebna dodatna parkirišča, v šoli pa opozarjajo tudi na ureditev pločnikov od Šole proti vasi.
Kakšne so možnosti za ureditev krožne poti, smo vprašali ustanovitelja šole - občino. Zupan Jože Bogataj nam je povedal, daje občina do sedaj ža potrebe ureditve krožne ceste odkupila 700 kvadratnih metrov zemljišča, v postopku je odkup dodatnih 200 metrov od župniš-ča, problem pa je nastal pri zadnjem odkupu. "Potrebujemo
Tramvaj do Kamnika
Mengeš - I\idi mengeška občina je kot ena zadnjih v ljubljanski urbani regiji (LUR) sprejela skupni razvojni program osrednje slovenske statistične regye. V okviru omei\jenega programa računajo predvsem na izvedbo okoljskih infrastrukturnih projektov, veliko težavo pa tako kot v vsej regyi predstavna tudi neučinkovit javni promet.
"Mengeš je razvita občina, ki se ukvarja predvsem s storitvenim sektorjem," ugotavlja direktorica regionalne razvojne agencije LUR Lji^ana Resino-vič. Kot prednostne naloge v skupnem razvojnem programu so si zastavili sodelovanje v regiji, vzpostavitev prijaznega javnega potniškega prometa ter ekološke in kulturne mreže. Pripravili so tudi razrez sredstev, ki naj bi jih za to namenila posamezna občina. Največ denarja naj bi po tem razrezu občina Mengeš prispevala za izgradnjo kolesarskih poti, kar 15 milijonov tolarjev. "Formalnega dogovora o projektih v naši občini Še ni bilo, zato smo zaenkrat pripravili zgolj predloge, ki jih bomo Še sproti potrjevali skozi proračun," je ob tem opozoril župan Tomaž Štebe. Med najbolj pereče probleme v občini je župan uvrstil nekatere okoljske naložbe, kot so izgradnja kolek-torja, obnova vodovoda in sanacija porečja Pšate, poskrbeti bi morali tudi za učinkovit javni prevoz. S potrditvijo skupnega razvojnega programa bodo lahko, je pojasnil, kandidirali za
nepovratna sredstva države in evropskih skladov.
Po mnenju svetnika Janeza Pera (SLS) je ves program nekoliko neresen. "še obvoznici smo se morali odpovedati zaradi pomanjkanja denarja, v programu pa je tramvaj od Kamnika do Dolgega mosta." Ljiljana Re-sinovič ga je zavrnila, da je tramvaj še kako resna zadeva, za katero so že dobili tudi podporo Evropske unije. "Podpisali smo tudi pismo o nameri za ustanovitev skupnega podjetja med Alpetourjem, Kam busom in Ljubljanskim potniškim prometom." Bredo Jamšek (LDS) pa je zanimalo, v katerih konkretnih projektih namerava sodelovati mengeška občina in koliko jo bo to stalo. Ljiljana Resinovič je pojasnila, da zaenkrat sprejemajo Šele vizijo in strategijo, drugo bo stvar pogajanj med njihovo agencijo in občino. "Pripravili smo zgolj ocene projektov, strošek za občino pa nastane le, če k projektu tudi pristopite." Župan je obljubil, da bodo k pripravi predlogov za projekte povabili vso zainteresirano javnost. Mateja Rant
Jutranja gneča pred začetkom pouka v osnovni šoli v Gorenji vasi Krožni promet bi takšne zamaške preprečil.
manj kot 100 kvadratnih metrov zemljišča za z^ljuček ceste, za katerega pa lastnik zahteva štiri do petkrat večje enakovredno zemljišče," nam je povedal župan, ki je s problemom sezna-
njen že več let. Pravi, da so problem želeli rešiti že pred leti, saj bi veliko prispevali k večji varnosti otrok, in upa, da bo zmagal zdrav razum.
Boštjan Bogataj
Končno na javni vodovod
Prebivalci Stiske vasi pijejo vodo iz vaškega vodovoda,
za katero je inšpekcija že leta 1996 ugotovila, da je oporečna. Letos jih bodo le priključili na javni vodovod.
Cerklje - V občini Cerklje bodo letos v dograditev in obnovo javnega vodovoda vložili dobrih 122 milijonov tolarjev. Daleč največja investicya bo v Stiski vasi in Škrjančevem, saj bodo naseli končno preklopili na javno vodovodno omrežje na Ambrožu pod Krvavcem. Vaški vodovod v Stiski vasi na-'
mreč že dolgo ne zadostuje potrebam, vode že ob malo večji suši primanjkuje, nai\j zaradi tega ne morejo pri-klap^ati novih porabnikov, za nameček pa že od leta 1996 vedo, da je voda oporečna.
Vrednost te investicije je ocenjena na dobrih 66 milijonov tolarjev, v kar je všteta obnova obstoječega vodohrama v vasi, izgradnja vodovodnega omrežja na Škrjančevem, izgradnja vodovoda od ŠkrjanČeva do počitniških hiš nad StiŠko vasjo ter od tam do Stiške vasi, kjer bodo obnovili še obstoječe omrežje, zgradili pa bodo tudi vodovod Viženčar - Škrjančevo.
"Dolgo smo čakali, da nas priključijo na javni vodovod, zato
smo bili prebivalci Stiške vasi že zelo nestrpni. Sedaj moramo poiskati le soglasja od lastnikov zemljišč in upam, da s tem ne bo težav," pravi predsednik vaške skupnosti Stiška vas Franc Močnik.
Ostale investicije v oskrbo z vodo bodo še na Ambrožu pod Krvavcem, na Šenturški Gori, v Praprotni Polici in v Lahovčah. Na Ambrožu bodo dokončali lani začeto delo in dokončno povezali vodno vrtino z vodo-hramom, investicija pa bo stala šest milijonov tolarjev. Na javnem vodovodu Ambrož bodo namenili še dva milijona tolarjev v dograditev telemetrijskega sistema za prenos podatkov.
Na Šenturški Gori bodo vložili 13,3 milijona tolarjev v izgradnjo vodnega zbiralnika (sto kubičnih metrov), ki bo služil za napajanje Raven in Apen. Za gradnjo vodovodnega omrežja v Praprotni Polici bodo namenili 16,8 milijona tolarjev, v Lahovčah pa 18 milijonov tolarjev.
Simon Šubic
si. V " »C, ^ - •
Petek, 9. aprila 2004
OGLASI / info@g-glas.si
GORENJSKI GL^S • 23. STRAN
HOTEL
R E
R E
y
D
y
L A
POROCI
V času prihajajoče pomladi smo se v Hotelu Creino odločili organizirati promocijsko poroko, za katero bomo izbrali in brezplačno poročili najbolj simpatičen par na Gorenjskem.
Ce imate v bližnji prihodnosti namen skočiti v zakonski stan, je to ugodna priložnost za Vas.
Kai morate storiti?
Prijava za izbor najbolj simpatičnega para Gorenjske e možna do 26.04.2004.
KAKO?
Tako, do izpolnite kupon in ga skupaj s sliko
pošljete na naslov (s pripisom Poroka 2004):
HOTEL CREINA, D.O.O., KOROŠKA CESTA 5, 4000 KRANJ
Kuponi se nahajajo v časopisu Gorenjski glas, v Kranjčanki, na recepciji Hotela Creina in na internet strani www.hotel-creina.si.
Zmagovalni por bo dobil:
Poročno pogostitev za 100 oseb, cvetlični aranžma, vabila, zahvalnice, fotografa, snemanje poroke, pripravo pričesko in make up-a in še ... Spoznavni večer parov bo 30.04.2004 v Hotelu Creina, kjer se bomo seznanili z žirijo in Vas bo, za lažji izbor, preizkusila v različnih življenjskih situacijah. Na koncu bo izbrala najbolj simpatičen par.
Zmagovalni par se bo civilno poročil na matičnem uradu v Kranju in sicer v soboto, 15. maja 2004. Nadaljnje dogajanje bo
opotekalo v prostorih Hotela Creina, kjer bomo postregli z večerjo in nato praznovali do jutranjih ur.
HOTEL CREINA, D.O.O., KOROŠKA CESTA 5, 4000 KRANJ
V nagradni igri lahko sodelujete tako, da izpolnite kupon in ga skupaj s sliko pošljete na naslov: Hotel Creina, d.o.o., Koroška c. 5, 4000 Kranj s pripisom "Poroka 2004".
Ime in priimek
o « « « •
Naslov/pošta:
Telefon: ...................Davčna številka:
Podpis:
Na spoznavnem večeru sodelujejo pari, ki so pravilno Izpolnili kupon, oddan do 26.04.2004 (velja datum poštnega žiga). Nagrad ni mogoče zamenjati ali izplačati v gotovini. Finalisti za spoznavni večer bodo obveščeni po pošti. Finalisti bodo objavljeni na internetni strani www.hotel-creina.si. Vsi sodelujoči soglašajo z uporabo svojih podatkov. V igri ne smejo sodelovati zaposleni v Hotelu Creina in njihovi ožji družinski člani.
Vaša naloga je torej samo prijava, za celotno dogajanje in pripravo pa poskrbimo ml
Dovolite nam, da Vam pomagamo začeti Vašo skupno življenjsko pot!
Pridružite s^
Rodio Tfigloy
®
Prvi glo/ OoronJ/ke^ Prri glo/ek GorenJ/ke
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta čufarja 4,4270 Jesenice
STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA
89,8 - Jesenice, 101,5-Kranjska Gora, 101,1-Bohinj
OZG OE ZDRAVSTVENI DOM SKOPJA LOKA
Stara cesta 10, 4220 ŠKOFJA LOKA, tel.: 04 502 00 00,
teL/fax: 04502 00 57
Objavljamo prosto delovno mesto
FIZIOTERAPEVTA ali DIPL FIZIOTERAPEVTA
-	nastop dela TAKOJ Zatitevani pogoji;
-	končana visoka zdravstvena šola - smer tizioterapija
-	opravljen strokovni Izpit
-	znanje slovenskega jezika
-	potrdilo o slovenskem državljanstvu
Z izbranim kandidatom bomo delovno razmerje sklenili za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas s poskusnim delom 3 mesece. Rok prijave je 8 dni od objave te objave.
Prijave z ustreznimi dokazili pošljite na naslov: Zdravstveni dom Škofja Loka. Stara cesta 10, 4220 Škofja Loka.
GORENJSKA
Gorenjska oblačila, d.d., Bleiweisova cesta 30, Kranj vabijo k sodelovanju
KONSTRUKTORJA ZA PODROČJE ŽENSKE KONFEKCIJE
Pogoji:
-	inženir tekstilne tehnologije s 4 leti delovnih izkušenj
-	tekstilno-konfekcijski tehnik s 5 leti delovnih izkušenj
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Vaše vloge pričakujemo v roku 8 dni po objavi v kadrovski službi Gorenjskih oblačil, d.d., Bleiweisova cesta 30 v Kranju.
S E AWAY
group
Navtično podjetje zaposli osebe na delovnih mestih
1.	TEHNIČNI RISAR
Razpisni pogoji: delovne izkušnje s programom AvtoCAD.
2.	RAČUNALNIŠKI OBLIKOVALEC POVRŠIN
Razpisni pogoji: delovne izkušnje s programi Rhinoceros in Alias Studio Tools, AutoCAD, Unigraphics NX.
3.	VODJA NAKUPNEGA ODDELKA
Razpisni pogoji: izobrazba tehnične smeri VII. stopnja, zaželjena tudi ekonomska znanja. Nekaj let delovnih izkušenj na področju načrtovanja in vodenja nakupa v mednarodnem okolju. Dobro poznavanje dela z računalnikom, (MS Office). Odločnost, motiviranost,, samoiniciativnost, učinkovitost. I
; 4. KONSTRUKTOR - inženir za načrtovanje plovil
I I
I Razpisni pogoji: delovne izkušnje s | programom AutoCAD, zaželjeno tudi; i poznavanje programa Rhinoceros in Alias studio Tools.
I
5. MONTAŽNE DELAVCE | za montažo plovil
Razpisni pogoji: dokončana OŠ, zaželjene delovne izkušnje pri sestavi plovil.
Za razpisana mesta je pogoj aktivno znanje angleškega jezika, zaželjeno
je tudi znanje drugih tujih jezikov.
t
Ponudbe pošljite najkasneje do
16.4.2004 pO pošti na naslov: Seaway Group d.o.o.. Pot na Lisice 2. 4260 Bled
ali po e-pošti: polona.krmek@seaway.si
OČANKA
www.gorenj skiglas. si




izhePLSi
Vseslovenski portal malih oglasov
Vseslovenski portal vam ponuja oglase, ki so sicer objavljeni v sedmih različnih tiskanih časopisih po Sloveniji, široka ponudba, lažja izbira.
Na spletnem naslovu vmw.lzberl.si pa imajo mali oglasi tudi več vsebine: dodatne podatke, opisna besedila ter
fotografije. Tu lahko prebrskaš rumene strani, najnovejše kadrovske oglase, arhiv svojih in drugih zanimivih objav, lahko pa oddaš tudi mali oglas za objavo v vseh sedmih časopisih ter na spletu.
Brskanje po malih oglasih še nikoli ni blio tako udobno.
DELO
Novice
VESTNIK



GORENJSKI GLAS • 24. STRAN
GORENJSKA, PISMA / info@g-glas.si
Petek, 9. aprila 2004
Veselje v obnovljeni šoli
Gorice - Šola je podružnica matične Jenkove devetletke iz Kranja in je že dolga leta klicala po obnovi. Delavci Gradbinca GIP, ki jih je mestna občina izbrala na javnem razpisu, so se je lotili avgusta lani. Čeprav je -uradno še niso odprli, so se učenci z učiteljicami že po zimskih počitnicah vrnili v obnov^eno šolo v Goričah.
Šolo so obnovili na podoben način kot staro šolo v Stražišču. Pomeni, daje od prvotne zgradbe ostala praktično samo lupina, vse drugo pa so naredili na novo. Prenovljeni kuhinji, zbornici in štirim učilnicam se je pridružila še peta, učilnica, nova sta tudi dva kabineta, knjižnica in jedilnica. V lepo šolo seveda sodi tudi nova oprema. Obnova je stala 125 milijonov tolarjev. VeČino denarja je iz proračuna prispevala mestna občina Kranj, medtem koje ministrstvo za šolstvo, znanost in šport k stroškom gradbeno obrtniških del primaknilo le desetino, to je 9,6 milijona tolarjev. V "novi" šoli je užitek delati, pravijo učiteljice, otroci pa dodajajo, da se je tudi pri-jetneje učiti. Za ureditev okolice šola še čaka lepega vremena. Obnoviti bo treba asfalt, položiti tlakovce, izdelati vetrolov nad vhodnimi vrati, postaviti ograjo in nasaditi grmovnice. Otroci, učiteljice
pa tudi odrasli krajani Gone in okoliških vasi pa nestrpno čakajo tudi na novo šolsko telovadnico, ki bi bila središče športnega, kulturnega in družabnega življenja kraja. Za zdaj je še težko reči, kdaj jo bodo dobili.	H. J., foto: Tina Doki
Čistili so po vsej občini
Preddvor - Prvo aprilsko soboto so v občini Preddvor pripravili čistilno akcijo, ki je potekala hkrati s kosovnim odvozom materiala pod okriljem Komunale Kranj. Udeležencev je bilo letos sicer manj kot lani ali predlani, ko je Preddvor in okoliške vasi čistilo več kot sto ljudi iz posameznih krajevnih skupnosti in petih društev, vendar je bilo 70 udeležencev kljub temu učinkovitih. Največ odpadkov se je nabralo ob izhodiščih planinskih poti (Jakob, KaUŠče), ob jezeru Črnava, proti Možjanci, ob cesti v TupaliČah, divjih odlagališčih in v okolici igrišč v BaŠlju, ob reki Kokri in ob regionalni cesti. Težaven dostop do nekaterih divjih odlagališč pa je onemogočil, da bi lahko Še temeljiteje očistili okolje. Posebej svoje čistilne akcije organizirajo tudi lovci in ribiči.	Danica Zavrl Zlebir
Po tuj O č a
Preddvoru
Ta teden so v Preddvoru potekale delavnice "potujoče e-šole", kjer so se z računalniško pismenostjo sreča!! zlasti
ljudje, ki doslej niso imeli izkušenj z računalnikom.
Preddvor - Delavnice so regijski projekt BSC Poslovno podpornega centra Kranj, nosilne organizacije razvojne agencije Gorenjske, za katerega je na razpisu programa Phare (preko-mejnega sodelovanja Slovenije in Avstrije) na temo Prekomejna digitalna regija pridobila 114 tisoč evrov. V okviru projekta bo z računalniško opremo in usposobljenimi trenerji od aprila do decembra letos obiskala 23 vasi v vseh gorenjskih občinah. Prva delavnica je ta teden potekala v Preddvoru, naslednja bo v Kranjski Gori, zatem bodo sčasoma na vrsti tudi drugi kraji. Prva dva dneva sta bila namenjena zlasti ljudem, ki se prvikrat srečujejo z računalnikom, njihovemu spoznavanju z računal-
V Preddvoru je za delavnice potujoče e-šole vladalo veliko zanimanje
niško abecedo, uporabi računalnika, Interneta, elektronske poŠte ... Že prvega dne se je delavnice
udeležilo 22 občanov, še enkrat toliko, kot je bilo na voljo računalnikov za učenje. Njihovo izo-
braževalno vnemo sta na začetku spodbudila župan mag. Franc Ekar in Helena Cvenkel iz BSC centra. Druga dva dneva pa so k usposabljanju povabili zlasti podjetnike, ki že uporabljajo računalnik, da se naučijo elektronskega poslovanja in ga prilagodijo potrebam svojega delovanja. Spoznali so pomen uporabe informacijske tehnologije in elektronskega poslovanja v podjetju, uporabne veščine pri oblikovanju besedil, izdelavi računalniških preglednic, predstavitvi izdelkov ali storitev posameznih podjetij s programskimi orodji, možnosti varovanja elektronskih podatkov in njihove zaščite, uporabnost e-poslovanja med podjetji, trženje na internetu.
Danica Zavrl Zlebir
Kokra ne želi zapreti vrat razvoju
Na nedeljskem zboru krajanov v Kokri se je izkazalo, da domačini ne nasprotujejo trasi žičnice na Krvavec,
vključeni v nov prostorski dokument občine Preddvor.
Kokra - Slednji vključuje nekatera poselitvena območja v vasi Kokra, kjer domačini doslej niso imeli prav veliko možnosti za gradijo, vanj pa so zarisali tudi traso žičnice, ki bi iz Kokre vodila na Krvavec. Ta je razburila nekatere domačine, češ ali spodnja postaja žičnice ne bi ogrozila celovitosti starega vaškega jedra s cerkvyo in pokopališčem ter okrnila naravo v dolini.
Zamisel o dostopu na Krvavec iz doline Kokre je stara že več kot tri desetletja, zato so jo dobronamerno vključili v planski dokument, seveda pa bo občina ob tem upoštevala voljo domačinov, je zatrdil župan Franc Ekar. Opozoril je tudi na dejstvo, da država tem krajem namenja vse manj denarja, v boju za preživetje pa je vsak projekt lahko dobrodošel. Predlog trase, kakršnega so prvega zarisali v dokument, krajanom zaradi izhodiščne lokacije ni bil všeč, zato so predlagatelji predlagali še tri možne inačice. Stane Bergant je na zboru razmišljal o
prednostih in slabostih, ki bi jih prinesla izgradnja žičnice: prednosti so zlasti v promociji Kokre, razmahu nastanitvenih (družinskih) zmogljivosti in novih delovnih mestih, slabosti pa v dejstvu, da narava ne bi bila več, kakršna je sedaj. Tako je, denimo, Mateja Perko povedala, da sta se z možem priselila v Kokro zaradi miru, ki bi ga z izgradnjo žičnice izgubili. Slišati je bilo še nekaj pomislekov, predlagatelji pa^ so zavrnili razmišljanja, da so v ozadju idej o žičnici znani ali neznani investitorji. Gre preprosto za to, da se v planskem dokumentu dolgoročno predvidi možnost izgradnje žičnice, s čimer ni storjenega še nič usodnega ali dokončnega, kakor je dejal Primož Bergant, paČ pa to vključuje možnost nadaljnjih razprav. Jože Resman in Viktor Lesjak sta menila, da zamisli o žičnici ne gre kar zavrniti, in posvarila pred zapiranjem Kokre razvoju. Takšnega mnenja je bila naposled večina na zboru občanov navzočih
Kokrjanov, Borut Ulčar pa je v imenu predlagateljev zagotovil, da bo dostop na Krvavec vpisan v odlok, vendar s pripombo, da je treba pred kakršnim koli posegom v prostor pripravid študije, ki bodo raziskale tako vplive na okolje kot ekonomski učinek takšnega projekta, odprta pa ostaja tudi možnost za dokončno odločitev krajanov. Prebivalci Kokre, ki s prostorskim dokumentom dobivajo tudi zazidljivo območje za več stanovanjskih hiš in s tem možnost, da mladi ne bi več zapuščali domačega kraja, so opozorili še na nekaj razvojnih problemov svojega kraja. Za razvoj turizma bodo potrebovali boljše ceste, ne bi smeli pozabiti tudi na kolesarske poti, pobude krajanov za gradnjo na Polani pa so se z 10 stanovanjskimi objekti povečale na 30. Žičnični povezavi iz Ko^e na Krvavec pa ne bodo nasprotovali pod pogojem, da projekt ne poseže v vaško jedro in ostale zaselke.
Danica Zavrl Žlebir
PREJELI SMO
Ta ubogi "revež"!
v Gorenjskem glasu, z dne 2. aprila, sem na zadnji strani, prebral prispevek t naslovom "Naj bom revež, če veliko delam?" Gre za profesorja dr. Jožeta Florjančiča, dekana na fakulteti za organizacijske vede v Kranju. Mož naj bi v enem samem letu zaslužil kar 22 milijonov, dodatno pa je "pobasal" še lep kupček honorarjev! "Revež" veliko dela, kol je dejal sam. Postavil je tudi vprašanje, komu je napoti ta ustanova? Če se prav spominjam, so tej fakulteti v prejšnjem režjmu, pravili "kavbojska" univerza! Toda, to niti ni pomembno. Gospod je dejal, da je deloholik, torej zasvojen z delom. Ni res! Je samo skrajno požrt na denar in mu ni nikoli dovolj! če je res dovolj dela, bi bilo pošteno in prav, da bi ga nekaj pustil tudi drugim. Prepričan sem, da imamo pri nas še dosti ljudi, ki bi ga vsaj na nekaterih področjih zlahka zamenjali. Tako bi tudi on lahko Šel smučat na Krvavec ali pa na kakšen družinski izlet. Nedopustno je, da imajo pri nas nekateri toliko plače, da bi si s tem denarjem v enem samem letu zgradili hišo! Pred dnevi pa sem v Nedeljskem dnevniku prebral pismo nekega delavca, ki ima 76 tisočakov plače na mesec. Ko je prišel v banko, da bi vzel minimalno posojilo za pralni stroj, so mu povedali, da ima premajhno
plačo, zato ni kreditno sposoben. Živela Slovenija, deželica na sončni strani Alp!
Pa poglejmo, od kod takim in podobnim ustanovam toliko denarja? Ker to niso proizvodne organizacije, mora denar zanje zagotoviti država. So, milo rečeno, državni balast. Milijone tolarjev v ta namen moramo plačevati obubožani državljani, v obliki DDV-ja, dohodnine in davkov. če pa le preveč za-škriplje, pa država najame kredit pri tujih bankah. Nobena skrivnost ni, da je sedanja-država Slovenija, že danes zadolžena bolj, kot je bila nekoč SFRJ! Ta dolg, seveda z visokimi obrestmi, bodo plačevali še naši pravnuki! Naših vladnih gospodov to seveda ne skrbi, saj bodo do takrat že vsi pod "rušo". Zato je nedopustno, da imajo nekateri v prosveti, kamor sodi tudi omenjena fakulteta, tako visoke plače. Tudi učitelji v osnovnih šolah in profesorji na gimnazijah vestno in strokovno opravljajo svoje delo, pa so njihove plače, v primerjavi z gospodom Florjan-čičem, milo rečeno miloščina. Plača zgolj za preživetje. Sicer pa ne vem, kako lahko pri nas nekdo dela toliko ur, saj zakon točno določa, koliko ur znaša delovni teden.
Kaj pa naš, slovenski delavec, ki dela na tri izmene, včasih celo 12 ur na dan, če to zahteva narava dela? Delati mora v zdravju škodljivem okolju (plin.
kemikalije, prah, vročina) in bo zato v desetih, dvajsetih letih postal delovni invalid. Mnogi od teh bodo zato, na veliko veselje ZPIZ-a, odšli že nekaj let po upokojitvi pod "rušo". Naš delavec dela danes za mizerno plačo 80 do največ 100 tisočakov na mesec. Vsota vsakome-sečnih položnic je najmanj dve tretjini tega zaslužka. Kaj porečete na to, gospod Florjančič? Če pa takemu delavcu ni kaj prav, pa lahko Še isti dan dobi delovno knjižico, saj je delovne sile pri nas na pretek in to skoraj zastonj! Koliko je v naši državi oderuških delodajalcev, ki delavca enostavno ne plačajo in se mu, če se sklicuje na svoje pravice, smejijo v brk! Z vstopom Slovenije v EU se bo pa to stanje Še poslabšalo.
Za konec le še tole. Razlike v dohodku morajo biti, vendar v razumnih mejah. Tudi tisti z dna družbene lestvice bi moral pri nas zaslužiti toliko, da bi lahko živel človeka vredno življenje, ne pa životaril. To pa je ob sedanji draginji in skromnih plačah nemogoče. Ker pa bo v naši državi vse veČ nezaposlenih, revnih in tudi že lačnih, bo nekega dne prišlo do revolucije! O tem niti malo ne dvomim. Kajti, lačen Človek je prav tako nevaren kot lačna zver. Takrat bodo tudi milijoni denarja samo navaden papir brez vredno.sii.
Janko Fon, Cesta maršala Tita 2,
Jesenice
Naročeno o spravi v Domžalah
Gorenjski glas je v Domžalah organiziral Glasovo prejo z zakoncema Hribar. Zadnje desetletje omenjena zakonca s spravo na Slovenskem nista imela kaj dosti skupnega, razen kadar ju je potreboval režim.
Vladajoči slovenski režim je v zadnjem letu ugotovil, da bi moral pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo (maja 2004)
spraviti z dnevnega reda povojna nečastna dejanja takratnih slovenskih in jugoslovanskih oblasti. Da bi se mogel tak cilj doseči, je seveda treba izpeljati nekaj postopkov. Najbolj prikladen postopek je organizacija nekakšne javne tribune, na kateri se javno prede o zadevi, nato pa nekdo ali neka ustanova, ki jo medtem režim "naie-di" kompetentno, odloči, da je zadeva urejena. Tako na primer, kot je poizkušal opravičili gnusna povojna dejanja (morije) nekdanji slovenski predsednik Kučan z neresno izjavo mednarodni javnosti, češ da so bili povojni zločinski dogodki storjeni v duhu Potsdama.
Očitno bo v ta namen kot javna tribuna služila domžalska Glasova preja, zakonca Hribar pa osebi, ki sta slovenskemu ljudstvu povedala "vso resnico" o povojnih morijah in o spravi, ki daje že bila dosežena 8. julija 1990 v Kočevskem Rogu. Razumeti naj bi ju bilo, da je pravzaprav že vse urejeno z budističnim valjem vred, le
neke malenkosti bi naj bilo potrebno še popraviti in dodati. Na primer predrugačiti napise na pomnikih in postaviti nekakšen obelisk.
Dr. Tine si je s svojim priložnostim razglabljanjem o spravi in napisih ob koncu lanskega leta od režimskega časopisa nemudoma prislužil naziv človek leta, verjetno nekaj podobnega v prihodnje pričakuje tudi dr. Spominka.
A zadeva ni tako enostavna. Oblast bo morala spoštovati starodavno civilizacijsko načelo, daje treba ljudi pokopati, da je treba zločine obžalovati in priznati in ne prikrivati (kar je kaznivo dejanje sostorilstva), da napise na nagrobnih spomenikih pišejo svojci in ostali prizadeti, ne pa oblast kot v času nacizma in fašizma in da je civilizacijska nuja doseči resnično narodno spravo.
Seveda bi bilo tudi prav, da bi vsi priznali spravna prizadevanja vsem, ki so se za to trudili in se Še trudijo. Poraja se vprašanje delovanja pokojnega Vinka Levstika, ki se je za spravo nesebično trudil pravzaprav vse svoje življenje in bi mu zato mirne duše lahko rekli "vojak sprave". Vsi, ki smo se s spravo kakorkoli ukvarjali, smo to prav dobro vedeli, pa se najde general Kranjc in začne kot nekaj novega trditi, kar pravzaprav že vseskozi vemo, namreč, da je pokojni Vinko Levstik začetnik slovenske sprave in pri dokazovanju uporablja dokumentacijo UDBE,
ki da se nehaja v njegovem osebnem arhivu. Ob tem se pojavijo naslednja vprašanja:
-	Kako more imeti neki oficir dokumentacijo UDBE o drugih osebah v svojem zasebnem arhivu? Da ni morda arhiv UDBE izginil po takih poteh?
-če je vseskozi vedel za Levstikovo spravno delovanje, zakaj je molčal, ko je režim Levstika s skonstruiranimi procesi preganjal skoraj do smrti?
-	Da ni morda general svoja razmišljanja o Levstiku objavil sedaj na tak način zato, da bi ga med ljudstvom kompromitiral, kot morebitnega sodelavca UDBE? Podobne metode je UDBA v preteklosti vedno uporabljala, če je želela nekoga kompromitirati.
Takih in podobnih vprašanj bi bilo možno in verjetno potrebno postaviti še precej. Predvsem pa raznim režimskim razlagalcem spravnih prizadevanj, kar zakonca Hribar vsekakor sta, pa tudi omenjeni general, manjka objektivnost in mnogim celo intelektualne poštenosti. Marsikaj so vedeli, a so molčali. Če nič drugega, vseskozi so zamolčevali ali omalovaževali spravna prizadevanja Združenih pri Lipi sprave in duše tega neformalnega gibanja, odvetnika Stanislava Klepa.
Vsekakor pa dr. Spominka Hribar ni slovenska Antigona, ker Slovenci nočemo biti njeni Polinejki.
Vitomir (iros
Petek, 9. aprila 2004
KRONIKA / helena.jelovcan@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 25. STRAN
Nepričakovan sneg je v sredo presenetil cestarje in voznike
Kot v posmeh jutranjim prometnim zadregam je popoldne posijalo sonce in stalilo sneg, kar ga je še ostalo na cestah. Smrtna prometna nesreča na podvinskem klancu.
Kranj - V štirinajstih avtomobilskih trkih, kolikor so jih v sredo obravnavali gorenjski policisti, je en voznik umrl, pet ljudi se je lažje ranilo, kolikšna je bila gmotna škoda, pa bi težko ocenili. l\idi zato, ker so številne trk« in zdrse dogovorno rešili kar vozniki sami. Kakor so se cestarji v letošrji pozni, a dolgi zimi dobro obnesli, pa za sredino jutro tega ne moremo reči. Podobno velja tudi za Številne voznike avtomobilov, ki so po 15. marcu zimske pnevmatike že zamenjali z letnimi.
Da je bil reakcijski čas tokrat zaradi nenapovedanega in nepričakovano hitrega oziroma izdatnega sneženja res daljši, je priznal tudi direktor Cestnega podjetja Kranj Janez Gradišar. "Dežurno zimsko službo smo razpustili 15. marca, tovornjake in voznike pa preusmerili na gradbišča; Ko je v sredo, nekako od šestih naprej, na hitro zapadlo precej snega po vsej Gorenjski, smo jih poklicali nazaj, opremili s plugi in posipnim materialom ter poslali na ceste. Podvinski klanec na glavni cesti
v
Crnivec-Radovljica, kjer se je zgodila smrtna prometna nes-
reča, zaradi katere je bil promet zaprt od sedmih zjutraj do pol enih popoldne, je zlasti za tovornjake v zimskih voznih razmerah vedno problematičen. Zaradi obnove ceste na Dobro polje tudi obvoz ni bil mogoč in razumem slabo voljo voznikov, ki so, ujeti v dolgih kolonah na obeh straneh, nestrpno čakali, da promet spet steče."
"Cestno podjetje bi prezeblim voznikom v koloni lahko postreglo vsaj s čajem," je sredi dopoldneva predlagala Ana Tomšič, katere hči je na poti z Jesenic v službo v Medvode ob sedmih zjutraj obtičala pred Podvinom.


-■"h '


tea	- ^^

V.

-C
'p

• «s


J^i.
Trčenje je bilo usodno za voznika tovornjaka Živil.
V kolono ujeti vozniki so čakali pet ur In po
Takih prizorov v sredo zjutraj na gorenjskih cestah ni manjkalo, precej je bilo tudi zdrsov s ceste. Takole se je v zveriženo pločevino spremenil sprednji del dragocenega BMW-jaX5, kije na Polici pri Naklem trčil v tovornjak. Foto: Matjaž Gregorič
Predlog, o katerem bi v prihodnjih podobnih primerih cestarji lahko vsaj razmisliU.
Prometno nesrečo v podvinskem klancu, katere posledica je bila smrt voznika in lažji poškodbi drugih dveh, je po ugotovitvah prometnih policistov zakrivil 25-letni voznik R clia z Brezij, ki je glede na vozne razmere na cesti prehitro peljal od Črnivca proti Radovljici. Med vožnjo po podvinskem klancu navzdol ga je na zasneženi in spolzki cesti zaneslo na nasprotno smerno vozišče. Takrat je po klancu navzgor s prikoličarjem pravilno pripeljal nasproti 54-letni Jože D. iz Tupalič. Da bi preprečil trčenje, je zavil v levo, obvozil clia in s tem Brezjanu zanesljivo rešil življenje, nato pa se vrnil na svoje smerno vozišče. 58-letni Jakob Jagodic iz Podbrezij je s tovornjakom Živil vozil za chom. Ko je opazil njegovo zanašanje in manevriranje nasproti vozečega prikoličarja, je začel zavirati, pri tem pa
Polletni tehnični pregledi še letos
Kranj - V ministrstvu za notranje zadeve ugotavljajo, da so se v javnosti pojavile napačne informacije o ukinitvi polletnih tehničnih pregledov za vozila, starejša od dvanajst let. Polletni pregledi so še obvezni, poudarjajo, ukinil jih bo šele novelirani zakon o varnosti cestnega prometa, ki je v parlamentarni obravnavi, uveljavljen pa bo predvidoma s 1. januarjem prihodnje leto.
Prav v zvezi s tehničnimi pregledi predlog zakona prinaša pomembno novost; za večino novih vozil bo potrebno opraviti prvi tehnični pregled tri leta po prvi registraciji, drugi in tretji tehnični pregled pa nato v dveletnih razmikih - prvi torej po treh letih, drugi po petih in tretji po sedmih letih. Takšno ureditev narekujejo tehnološko čedalje bolj izpopolnjena vozila, ki prevladujejo na slovenskih cestah.
H. J.
Šolar umri v kombiju
Krai\j - 26-letni voznik tovornega vozila Domen J. iz Škofje Loke je v ponedeljek, 5. aprila, nekaj minut po peti uri popoldne peljal po lokalni cesti od Brega ob Savi proti Zabnici. V križišču s prednostno ljubljansko regionalko je očitno spregledal kombi osnovne šole iz Vipave, ki gaje vozil 36-letnik iz Ajdovščine. S kombijem seje po končani košarkarski tekmi v Kranju vračalo domov sedem šolarjev, medtem ko so se Štirje peljali v avtomobilih s starši. Tovornjak je trčil v levi bok kombija. V nesreči je umrl enajstletni šolar iz Gradišča pri Vipavi, ki je sedel na zadnjem levem sedežu kombija, tri njegove huje ranjene vrstnike pa so kranjski reševalci odpeljali v Klinični center. Voznika tovornjaka bodo policisti kazensko ovadili. V tem križišču seje zgodilo že veliko hudih prometnih nesreč.
H. J., foto: Tina Doki
KRIMINAL
Bo gradil?
Zgori\je Bitnje - Iz stanovanjske hiše, ki še ni do konca zgrajena, je neznanec ukradel petnajst radiatorjev, izolacijski material in različno orodje. Škode je za okrog 600.000 tolarjev.
Hrastje - Tudi vlomilec, ki je v torek "obiskal" hišo v Hrastjah, se je podviga lotil kar dopoldne. Ukradel je denarnico in nekaj zlatnine, škodo cenijo na okrog 100.000 tolarjev.
Zlatnina in denar
Radovljica - 5. aprila je nekdo pri belem dnevu vlomil v stanovanjsko hišo v Radovljici. V eni od sob je našel škatlo z zlatnino, vredno približno sto tisočakov. Odnesel jo je s seboj.
Hrana in cigareti
Jesenice - Neznanec je med 5. in 6. aprilom vlomil v trgovino Živil v pritličju stanovanjskega bloka v Ulici Franca Benedičiča. Iz hladilnice je ukradel nekaj mesnih in mlečnih izdelkov, iz pisarne pa več zavojčkov cigaret različnih znamk.	H. J.
izgubil oblast nad krmilom. Zaneslo ga je na nasprotno smerno vozišče, kjer je najprej oplazil levi bok kabine priklopnika, nato pa čelno trčil v prikolico. Prikoličar je poškodoval tudi osebni avto Tržičana, ki je peljal za Jagodicem.
Jakob Jagodic je kljub hitri pomoči blejske reševalne ekipe umrl na kraju nesreče. Iz stisnjene kabine tovornjaka so ga rešili kranjski poklicni gasilci. ''Več kot to nismo mogli storiti,
sanirali smo tudi razlite tekočine na cesti," je povedal vodja izmene Matej Kejžar. Pomagali so tudi jeseniški poklicni gasilci. Prikoličar se je med nesrečo razdelil; tovornjak je zaneslo po bregu pod cesto proti farmi nojev, prikolica pa je ostala na cesti. Tako prikolica kot tovornjak Živil sta bila polna blaga, težka in razbita. Odpravljanje posledic nesreče je trajalo kar debelih pet ur. Tudi zato, ker na Gorenjski ni tako močnega
dvigala, da bi lahko dvignil tovornjak in so zato morali poklicati na pomoč ljubljanskega. Preložiti je bilo treba tudi blago iz obeh tovornjakov ter seveda natančno ugotoviti vzrok, krivca in sam potek nesreče. Policisti bodo kazensko ovadili 25-letne-ga voznika clia.
Letos so na gorenjskih cestah umrli štirje ljudje, eden manj kot lani v enakem času.
Helena Jelovčan, foto: Tina Doki
Kaj z nalepko SLO po 1. maju
Za vozila s sedanjimi registrskimi tablicami bo v državah EU nalepka še obvezna, z novimi "evropskimi" tablicami pa ne več oziroma samo še v "tretjih" državah.
Kranj - Vprašanj, povezanih z najrazličnejšimi dokumenti, ki jih državljani pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo naslavljajo na ministrstvo za notranje zadeve, je veliko. Med drugim povzroča dvome tudi nalepka SLO, ki jo morajo imeti pri nas registrirana motorna vozila in priklopniki za vožnjo v mednarodnem cestnem prometu. Bo po 1. maju še potrebna?
V ministrstvu pojasnjujejo, da v državah Evropske unije ne, vendar le, če bodo na motornih in priklopnih vozilih nameščene nove, "evropske" registrske tablice, usklajene z uredbo sveta Evropske unije. Te tablice vsebujejo znak EU -dvanajst zvezdic, znak države članice - črkovno oznako za Slovenijo SLO v modrem polju in registrske oznake, sestavljene iz registracijskega ob-
močja, grba in največ šestih Črk in Številk. To pa ne velja za vožnje zunaj držav Evropske unije. Nalepka SLO pa bo še naprej obvezna tudi v državah Evropske unije za vsa motorna in priklopna vozila, ki bodo tudi po I. maju označena s trenutno veljavnimi tablicami, ki niso usklajene z uredbo sveta Evropske unije.
Nove "evropske" registrske tablice bomo v Sloveniji začeh uporabljati 1. maja letos, torej z vstopom v Evropsko unijo. Vendar pa bodo tudi sedanje tablice Še ostale v veljavi. Zamenjava tablic bo postopna, praviloma ob spremembi lastništva vozila oziroma na posebno zahtevo lastnika.
Cena nove tablice bo enaka sedanji, to je okvirno 4100 oziroma 4300 tolarjev, odvisno od vrste in števila tablic.	H. J.
Zagorelo pod pisalno mizo
Kranj - V torek, 6. aprila, nekaj po sedmi uri zvečer je zagorelo v prostorih podjetja Europea v Cankarjevi ulici. Goreti je začelo pod pisalno mizo, domnevno zaradi kratkega stika v električni napeljavi, ogenj pa je nato zajel preprogo, prenosni računalnik in mizo, na kateri je bil prav tako računalnik ter druga pisarniška oprema. Lastnica podjetja je ogenj sicer pogasila - do konca so delo opravili kranjski poklicni gasilci, kljub temu pa je škode za približno poldrugi milijon tolarjev.	H. J.
Najboljšemu ponudniku oddamo (prodamo) poslovni prostor (stanovanje), 42 m2, center Kranja. Ponudbe sprejema Kompas Kranj, Tavčarjeva 22, tel. 201 42 80.
KoTDpas d d , Pražakova 4, 1000 Ljubliana
m»
C
•S. .o*
•JT-in
CO


/
S


t,.

20% gotovinski popust pri nakupu novih pnevmatik Continental in Gislaved
>

v

i
A
15% gotovinski popust pri montaži in centriranju pnevmatik

DRŽITE SE C^STE Z VSEMI ŠTIRIMI.
AUTOCOMM€AC€
dd
fK KONIM
AC-Konim doo, Kofoöta c. 530. Kraij iel TI i)0, www^onimsi
Skupina Continental
GORENJSKI GLAS • 26. STRAN
ŠPORT / Vilma.stanovnik@g-glas.si
Petek, 9. aprila 2004
Vse
so
NOGOME
Tako pred začetkom svetovnega prvenstva Divizije I v hokeju na ledu na Poljskem razmišlja trener Matjaž Kopitar, ki si skupaj reprezentanti in navijači želi povratek slovenske reprezentance v elitno skupino svetovnega hokeja.
Jesenice - Jutri bo z zaključnih priprav na Finskem naša hokejska reprezentanca odpotovala na prizorišče letošnjega svetovnega prvenstva Divizije L, skupine B, v poljski Gdansk, kjer jo od ponedeljka naprej čaka težka naloga - premagati vse tekmece in se znova uvrstiti med najboljše hokejske reprezentance sveta. Pred odhodoma na prvenstvo sva se o možnostih za uresničitev tega cilja pogovarjala s trenerjem Matjažem Kopitarjem.
Kako ocenjujete zadnje priprave ekipe?
"Priprave na Jesenicah so bile dobre, pa tudi v Tivoliju, ko so se nam pridružili še preostali manjkajoči reprezentantje, na koncu tudi kapetan Tomaž Vnuk in Ivo Jan, so uspele. Res je bil Ivo prvi dan malce utrujen, saj je prišel domov naravnost s tekem v Avstriji, kjer je veliko igral, vendar pa je dobro pripravljen in me zanj ne skrbi. Pomembno zame je, da so fantje zdravi, da so dobro razpol-
Trener Matjaž Kopitar optimistično pričakuje začetek svetovnega prvenstva na Poljskem.
oženi, držijo skupaj, med seboj so prijatelji in zaupajo nam trenerjem. Le tako bodo lahko uresničili naš moto, ki je, da na svetovnem prvenstvu na Poljskem zmagamo na vseh tekmah in si zagotovimo povratek v elitno skupino."
ENIS
V Portorožu tudi Gorenjci
Kranj - V Portorožu bo konec tedna dvoboj prvega kroga druge evro-afriŠke skupine Davisovega pokala. Slovenski reprezentantje se bodo pomerili z ekipo Poljske, ki v tem dvoboju velja za favorita. Varovanci selektorja Borisa Breskvarja so kljub temu optimistični, kajti prav v ekipnih srečanjih so na papirju slabše reprezentance uspele pripravljati presenečenja. Reprezentanca je letos okrepljena, tako s pomočnikom kapetana. Markom Porom, kot tudi mladimi igralci Rokom Jarcem, Gregorjem Zemljo, Nejcem Podkraj-škom (vsi člani kranjskega Triglava) ter Anžetom Kapunom. Skupaj z izbranci selektorja (Marko Tkalec, Luka Gregore, Boštjan Ošabnik, Andrej Kračman) so se teden dni pripravljali na zunanjih peščenih igriščih in tako pridobivali dragocene izkušnje.
Poljaki so prišli z najmočnejšo zasedbo. Mariusz Fyrstenberg (458.) in Marcin Matkowski (838.) sestavljata močno dvojico, ki je na lestvici ATP uvrščena med prvih 50 na svetu. Poleg njiju so v ekipi še Kubot Lukasz, 289. na lestvici ATP, Filip Urban (538.) in Bartlomiej Dabrowski (614.). Naš najvišje uvrščeni je Marko Tkalec, 479. uvrščeni na lestvici ATP.
Dvoboj v Portorožu bo zelo pomemben, saj bo praktično odločal že o obstanku v skupini. V primeru zmage bi bili naši naslednji nasprotniki Alžirci, ki so dvoboj z Dansko dobili brez boja. Če Slovenija torej premaga Poljsko, bo julija igrala doma z Alžirijo, če pa izgubi, jo znova doma čaka tekma z Dansko za obstanek v 2. evroaf-riški skupini. Z Danci seje Slovenija pomerila že lani poleti in gladko izgubila z 1:4. Danes in v nedeljo se bo prvi dvoboj začel ob 11. uri, juzri bodo dvojice Štartale ob 14. uri, vse tri dni pa bo vstop na tribune prost.
Barbara Mulej
Župan Igor Draksier čestital novim prvoligašem - Škofjeloški odbojkarji so letos izpoinill zastavljeni cilj, to pa je uvrstitev med najboljše slovenske moške odbojkarske ekipe. Za ta "podvig" je igralcem in vodstvu ekipe Termo Lubnika minulo sredo čestital domači župan Igor Draksier, ki je odbojkarjem obljubil, da jim bo pomagal reševati predvsem zadrege z reševanjem prostih ur za treninge in tekme v dvorani na Podnu, prav tako pa jim je predstavil načrte za gradnjo nove športne dvorane na Trati. Odbojkarji, na čelu s predsednikom kluba Romanom Šturmom, športnim direktorjem Sebastijanom Ruparjem in trenerjem Mitjem Torkarjem, pa so županu obljubili, da se bodo potrudili, da bodo v naslednjih sezonah ostali v prvoligaški druščini.
Vilma Stanovnik, feto: Tina Doki
Lani so reprezentance s svetovnega prvenstva^ ko so izpadli iz elitne skupine, domov vrnili slabe volje in razočarani nad vzdušjem v ekipi. Letos zagotavljate, da je vzdušje dobro?
"Mislim, da je stvari za nazaj nesmiselno "pogrevati", za to se ne čutim niti odgovornega, slišalo pa se je marsikaj. Vendar so mi govorice "od ust do ust" tuje, tega ne maram. Želim, da mi vsak naravnost pove, kar ga teži. Že ko sva z glavnim trenerjem Karijem Savolainenom pred novo sezono prevzela reprezentanco, je bilo vse, kot je treba, k čemur mislim, da je veliko pripomogla "karizma" trenerja Sa-volainena, ki smo ga poznali Še iz časov, ko je bil trener na Bledu. Reprezentanci sta se znova priključila Nik in Dejan in vzdušje je res takšno, kot mora biti."
Pred odhodom na lansko svetovno prvenstvo je bilo jasno, da bo tako rekoč odločila tekma z ekipo Avstrije, Letos naj bi bili najtežji tekmi z ekipo
Poljske oziroma Italije, Imate Zja ti dve ekipi pripravljeno posebno taktiko?
"Ne, mislim, da so za nas enako pomembne vse tekme. Če bomo vsako začeli z željo po zmagi in na koncu tudi zmagali, bomo dosegli svoj cilj. Ne želim si določenih tekem Še posebej izpostavljati, saj bi s tem igralcem naložil zgolj dodatno breme, s katerim je težje igrati. Začnemo pač v ponedeljek s tekmo proti Koreji, končamo prihodnjo nedeljo s tekmo proti Poljski, vmes pa se bomo pomerili še z ekipami Italije, Romunije in Estonije. Naš cilj je zmagati vse tekme, čeprav bodo najbrž najbolj neugodni Poljaki, ki so na prvenstvu pač domačini. Sicer pa bomo taktiko določili pred vsako tekmo posebej, ko bomo ekipe opazovali na prvenstvu."
Vilma Stanovnik, foto: Gorazd Kavčič
Jeseničani niso vzdržali
Maribor, Krai\j - Minulo sredo so nogometaši odigrali polHnal-ni tekmi pokala NZS. Tretjeligaško moštvo Jesenic, ki je veliko presenečenje pripravilo že z uvrstitvijo v polfinale, je gostovalo pri ekipi državnih prvakov Mariboru Pivovarni Laško v Ljudskem vrtu, kjer pa so iztržili zgolj poraz 4:0 (0:0). Jeseničani so se dobro upirali v prvem delu tekme, nato pa so favoriti povedli in si na koncu zagotovili visoko zmago. V drugi polfmalni tekmi je ekipa Ljubljane z 2:1 (1:0) premagala Dravograd. Povratni tekmi bosta 21. aprila na Jesenicah in v Dravogradu.
Danes in jutri pa se bodo nadaljevali ligaški obračuni v vseh slovenskih nogometnih ligah. V ligi Si.mobil Vodafone za obstanek bo ekipa Domžal jutri gostila ekipo Ljubljane, v 2. SNL pa se bo ekipa Supernove Triglava ob 16.30 uri na štadionu v Kranju pomerila z ekipo vodilnega Rudarja. Že danes ob 19. uri bosta v 3. SNL
-	zahod igrali ekipi Avtodebevca Dob in Jezera Medvode, ob 20. uri pa ekipi Šenčur Protecta GL in Kalcer Vodoterma Radomlje. Ostale tekme bodo jutri ob 16. uri, pari pa so: Jesenice - Slovan, Factor
-	Zarica Rondo Nautilus, Alpina Žiri - Kamnik in Velesovo - Britof, ekipa Bleda Slaščičarne Šmon pa bo ob 16.30 uri gostovala pri Radiu Krka. V 1. slovenski kadetski in mladinski ligi bosta ekipi Goodyear EP Triglava jutri, v soboto, gostili ekipi Olimpije. Tekma kadetov se bo začela ob 10. uri, mladinci pa bodo igrali ob 12. uri.
Minuli konec tedna pa so 15. krog odigrali tudi nogometaši v 1. gorenjski ligi. Rezultati: Bohinj - Preddvor 3:0, Ločan - Hrastje 3:1, Bitnje - Železniki 1:4, Visoko - Lesce 4:0, Naklo - Polet 1:2. Na lestvici vodi ekipa Bohinja s 37 točkami, sledijo pa Polet (28), Železniki (27), Hrastje (22), Visoko (19), Lesce (18), Ločan (17), Preddvor (16), Bitnje (13) in Naklo (9). Ekipi Bohinja in Visokega imata tekmo manj. Pari jutrišnjega 16. kroga: Preddvor - Bitnje, Železniki - Visoko, Lesce - Ločan, Hrastje - Naklo in Polet - Bohinj. Tekme se bodo začele ob 17. uri. Rezultati 12. kroga v 2. ligi gorei\jski ligi: Kranjska Gora - Trboje 3:0, Podbrezje - Podgoije 4:0, Kondor -Sava (preloženo). Pari 12. kroga: Trboje - Podgorje, Sava - Podbrezje, Kranjska Gora - Kondor. Tekme se bodo jutri začelo ob 17. uri.
Iz Nogometnega kluba Naklo pa sporočajo, da v svoje vrste vabijo mlade fante, rojene leta 1992 in mlajše, ki bi radi igrali nogomet. Na igrišče ob poslovni stavbi Merkurja v Naklem lahko pridete ob torkih in četrtkih ob 16. uri.	V.S.
ODBOJKA
Kamničani v finalu
Kamnik - Odbojkarji Calcita so v tretji tekmi polfinala minulo sredo, pred domačo publiko, uspeli Še drugič premagati Svit iz Slovenske Bistrice in se z zmago uvrstiti v letošnji finale državnega prvenstva. Tekma je bila vseskozi zelo izenačena, tako da nobena od ekip ni prav zlahka osvajala točke. Odbojkarji Calcita so vseskozi pritiskali na goste z začetnimi udarci in ko se je v drugem nizu razigral še Turk, ki je bil s 23 točkami ponovno najučinkovitejši igralec na tekmi, se je tehtnica nagnila na stran domače ekipe: Calcit Kamnik - Svit 3:1 (-21, 22,17, 21).
Odbojkarji Calcita se bodo v finalu za naslov prvaka pomerili s Šoštanj Topolšico. Naslov bo osvojilo moštvo, ki bo trikrat zmagalo, prva tekma pa bo v sredo, 14. aprila, v Kamniku. V boju za tretje mesto (na dve zmagi) se bosta pomerila Salonit Anhovo in Svit. B.M.
Ločanke so šolske rokometne
podprvakinje
v v
os Skofja Loka - mesto je bila organizatorica finala državnega prvenstva v rokometu za učenke, zmagovalni pokal pa je selektorica naše ženske reprezentance Marta Bon
izročila učenkam OŠ Polje iz Ljubljane - Gostiteljicam srebrne kolajne.
Škofja Loka - V škofjeloški dvorani na Podnu se je s slavnostno podelitvijo pokalov in nagrad najboljšim slovenskim ekipam in posameznicam minuli torek popoldne končalo letošnje državno prvenstvo v rokometu za učenke. V finalnem tekmovanju so gostiteljice, učenke O
S Škofj a Loka - mesto najprej z 10:4 (6:1) premagale ekipo OŠ Toneta Okrogarja iz Zagorja, nato pa je bila ekipa OŠ Žalec z 10:15 (8:8) slabša od deklet iz OŠ Polje. V tekmi med
v
učenkami iz Zagoija in Zalčan-kami je bil rezultat izenačen 8:8 (3:3), domače šolarke pa so z 9:11 (3:5) izgubile z ekipo OŠ Polje. Ljubljanske šolarke iz OŠ Polje so bile nato z 9:12 (6:6) boljše Še od učenk iz Zagorja, zadnja tekma med ekipama OŠ Škofja Loka - mesto in OŠ Ža-
Gostiteljice iz OŠ Škofja Loka - mesto so morale premoč na finalnem turnirju priznati le učenkam iz OŠ Polje.
- KOLESARSTVO
Uroš Šilar drugi v Avstriji
Krai\j - Kolesarji Save so dosegli prvi letošnji odmevni mednarodni rezultat, saj so se dobro odrezali na drugi letošnji dirki za pokal Chibo v sosednji Avstriji. Najboljši med njimi je bil povratnik v ekipo Uroš Šilar, ki je osvojil drugo mesto za avstrijskim kolesarjem Wernerjem Riebenbauerjem, prav tako pa seje s šestim mestom izkazal Janez Rožman. Odlično so nastopili tudi ostali Savčani, ki so v cilj prikolesarili v glavnini, še posebej pa David Rožman, ki je
lec pa se je končala z neodločenim izidom 9:9 (4:3).
Tako je selektorica slovenske ženske reprezentance Marta Bon v družbi ravnatelja oš Škofja Loka - mesto Marka Primožiča največji pokal za zmago izročila Lini Krhlikar, kapetanki oš Polje, ki je bila
tudi najboljša igralka in strelka
tekmovanja. Pokala za najboljšo vratarko pa se je veselila Neja Šoberl, članica domače ekipe. OŠ Škofja Loka - mesto. Domače rokometašice so dobile tudi pokal za drugo mesto in srebrne kolajne, tretje mesto pa so osvojile učenke OŠ Žalec,
Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki
KOŠARKA
na letečih ciljih osvojil drugo mesto.
V.S.


-^-^W-i.
■t



Za slovo zmaga Triglava
Krai\j - Minulo sredo so se košarkarji kranjskega Triglava z vnaprej odigrano tekmo 27. kroga proti ekipi Kopra, poslovili od letošnjega tekmovanja v 1. SKL. Triglavani so Primorce premagali z 90:68 (71:45, 48:34, 29:22). Vodilni Helios se bo jutri pomeril z ekipo Pivke Perutninarstva.
Jutri pa bo na sporedu tudi 24. krog v l.B SKL. Zadnjeuvrščena ekipa Radov^ice bo ob 19.30 uri gostila vodilni Maribor Branik, ekipa Loka kave TCG pa se bo ob 20. uri v dvorani na Podnu pomerila z ekipo Ajdovščine. Ob 18. uri bo v dvorani na Podnu tekma v L ligi za ženske, domača Odeja pa bo gostila Ježico. Vstop je prost.
Za uvrstitev v l.B SKL pa se dobro borijo tudi košarkarji Šenčurja, ki so konec tedna v Ilirski Bistrici z rezultatom 80:77 premagali ekipo Plama Pur. Do konca tekmovanja jih čakata še dve tekmi, prva v sredo, 21. aprila, ko se bodo za Bežigradom pomerili z Ilirijo.	V.S.

NAVTIKON
mi
HA^ntHO ctNTtn
tečaj za voditelja
čolna
V KRANJU 13. 4. 2004
Info: 031 320 532
NAVTIKON,Capt.N.Bjelovučić, s.p. Stritarjeva 4, 3250 Rogaška Slatina
Petek, 9. aprila 2004
OGLASI / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 27. STRAN







-rV

i v-
IYPO


'i


11
A-

m

NEPREMIČNINE
Cesta maršala Tita 86, 4270 Jesenice Tel.: 04 586 33 12 GSM; 041 673 048









• .. V
'.J " V 6' k -V- 5 a
•m



<^ «i. *
Si





-v
V
i •
PRODAMO:

- Zvirče.pri Tržiču naselje družinskih hiš: ► možnost ugodnega financiranja pri Hypo banki
• prevzem': pomlad 2004
Informacije na tel.: 01 4205 327, 041 618 300
Hypo AfpB^Adna-ConeultantB d.o.o,, Žohzna c. 16,1000 LJubijsnč
Na območju Jesenic - Slovenski Javornik, gradimo 12-stanovanJskl objekt.
Na voljo so:
4 X dvosobno stanovanje s kletjo (faktor), 45,50 m2. Cena: 11.000.000,00 SIT
4 X dvosobno stanovanje s kletjo (faktor), 55,50 m^. , Cena: 13.600.000,00 SIT	j
4 X trisobno stanovanje s kletjo (faktor), 70,00 m^. Cena: 17.400.000,00 SIT
Zaključek gradnje in prevzem stanovanj je predviden konec meseca avgusta 2004.

plast
d .0.0.
Podjetje Technoplast, d.o.o., Za potokom 7b, 4260 Bled razpisuje prosti delovni mesti za:
-	Vodjo službe kakovosti po VDI 6.1
Pogoji: VII. stopnja izobrazbe tehnične smeri, aktivno znanje nemškega jezika, poznavanje standardov ISO 9001 VDI
-	Pomočnika tehničnega direktorja
Pogoji: VII. stopnja izobrazbe tehnične smeri, aktivno znanje nemškega jezika
Prošnje pošljite na naslov: Technoplast, d.o.o., obrat 4273 Blejska Dobrava 124, do 19. 4. 2004. K vlogi, prosimo, priložite tudi zaključna spričevala.

Qhitrajia hkakovosineiša proizvodnja II
KAKOVOST
o
i»RODAJA in VG K A ON J A
-	vrini kamini
-	ograje, cevi, robniki
-	travne in prane plošče
-	korita za rože... •
O
-	vse vrste tlokovcev
-	stebri xa operni zid
-	koritnice za obrežino » vodnjaki
MOSTE 93, 1316 Komenda, tolt 01 834 30 85, 834 10 82, faks: 01 834 30 80 o-maiit info@|uhont*€om, http ://www* juha nt* com
JTižB; .,

TUKOVCI PODLESNIK
1 * ^jđiLr^Mštk
Maribor, Dupieška 316, tel.: 02/461 47 95, faks: 02/450 38 70 SEDAJ TUDI V LJUBLJANI - Industrijska cona Stegne
VS IZDELin so ™ n.^np, ifnut l^DEUt SO
a PRANEGA reSKA ^ RAZUv^H IZDELKOV! ATESTIRA«!
V-
• - . T « j •
DELA so SE ZAČELA
Betonski me^lnik, LlUOLESA, mi 130 NG
Sekundama streina kritina.
TAY^ON
f 229 SIT/m'
NAINIZjA CENA.
Kamena volna, TERVOLTP
Debelina 5 cm.
Tlakovec, OBLAK COMMERCE
Rntlkal Mta 01
^ 1.990 siW 1
- NAJNIŽJA CENA
819 SIT/m' 1
NAJNIŽJA CENA
ni
^
•y
«-V

V
•»t» •
Več kot 150 izdelkov po zanesljivo najnižji ceni! Ponudba velja do SO. aprila 2004 oz. do prodaje zalog. Obiščite Merkurjeve trgovske centre!
iVIERKUR
Ustvarjamo zadovoljstvo
I	,
%
Prihodnost je z nami
M' ''
Velikonočni obratovalni časi
SLOVENICA se razvija v najsodobnejšo evropsko zavarovalniško hišo z najboljšo izbiro življenjskih in premoženjskih zavarovanj. Na področju življenjskih zavarovanj smo vodilni na trgu pri razvoju novih produktov in konkurenca nas pri tem zasleduje. To potrjujejo tudi rezultati prodaje naših produktov življenjskih zavarovanj, kjer smo v lanskem letu zbrali za
54 odstotkov višjo premijo kot leta 2002, FONDPOLICA
pa predstavlja 90 odstotkov med novo prodanimi
v
produkti. Želimo ponuditi odlične zavarovalne produkte, naši zavarovanci pa hkrati dobijo najboljše dodatne storitve in svetovanje.
fondpolica 1
fondgarant
OdloČite se tudi vi, postanite naš svetovalec za zavarovanja.
Ponujamo varnost in zaupanje, od vas pričakujemo dinamičnost in vztrajnost. Ker želimo okrepiti ekipo, vabimo k sodelovanju:
zavarovalne zastopnike
za področje Kranja, Šenčurja, Cerkelj in Jesenic z okolico.
Od kandidatov pričakujemo, da bodo poleg zakonskih pogojev izpolnjevali še:
•	V. stopnja izobrazbe,
• vozniški izpit kategorije B, • komunikativnost in urejenost, • da niso obsojeni zaradi kaznivih dejanj v gospodarstvu.
Ponujamo vam:
• zaposlitev za določen čas 3 mesecev s polnim delovnim časom
z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas,
•	stimulativno plačo,
• zanimivo delo v urejenem in prijetnem delovnem okolju,
• možnost strokovnega usposabljanja.
Pisne vloge z življenjepisom pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: SLOVENICA, zavarovalniška hiša, d.d.. Celovška cesta 206, 1000 Ljubljana s pripisom »za razpis«.
SLOVENICA
/i)Vfirovalni<k«i hišd d.d.
	prodajalna	nedelja,	ponedeljek,
		11. april 2004	12. april 2004
CERKLJE	HIPERMARKET Cerklje, Slovenska cesta 10	*	8. do 12. ure
TRŽČ	HIPERMARKET Tržič, Cesta Ste Marie aux Mines 4	-	8. do 13. ure
KRANJ	SUPERMARKET Kokrica, Cesta na Brdo 5	-	8. do 12. ure
	SUPERMARKET Drulovka, Drulovka 57	-	8. do 12. ure
	MARKET Na Klancu, LIkozarjeva ulica 16	-	8. do 12. ure
	MARKET Pri Nebotičniku, Bleiweisova cesta 7 a	0. do 24. ure	0. do 24. ure
	MARKET Trg Rivoli, Ulica Janka Pucja 7	8. do 15. ure	8. do 21. ure
	MARKET Planina center. Ulica Gorenjskega odreda 12	-	8. do 12. ure
	MARKET Člrče, Smledniška cesta 138	•	8. do 12. ure
	MARKET Maistrov trg, Maistrov trg 11	-	7. do 11. ure
	MARKET Begunjska, Begunjska ulica 4	-	7. do 12. ure
	MARKET Planina, Planina 65	-	8. do 12. ure
	MARKET Vodovodni stolp, Zoisova ulica 12	-	8. do 12. ure
	MARKET Zlato poje, Kidričeva cesta 12	-	8. do 12. ure
BESNICA	MARKET Besnica, V Čepuljah 19	-	8. do 12. ure
BTNJE	MARKET Bitnje, Zgornje Bitnje 265	-	8. do 12. ure
BRITOF	MARKET Britof, Britof 313	•	8. do 12. ure
BRNIK	MARKET Brnik. Zgornji Brnik 114	-	8. do 12. ure
GOLNIK i	i MARKET Golnik, Golnik 56	-	8. do 12. ure
NAKLO	MARKET Naklo, Glavna cesta 32	-	8. do 12. ure
PREDDVOR	MARKET Preddvor, Dvorski trg 3	-	730. do 11. ure
ŠENČUR	SUPERMARKET Šenčur. Kranjska cesta 3	-	8. do 12. ure
ŠKOFJA LOKA	MARKET Škofja Loka, Stara cesta 2	-	8. do 12. ure
	MARKET Pod Plevno, Pod Plevno 42	m	8. do 12. ure
TRSTENIK	MARKET Trstenik, Trstenik 8	•	8. do 12. ure
KROPA	MARKET Kropa, Kropa 3 a	-	8. do 12. ure
RADOVLJ CA	SUPERMARKET Radovljica. Cesta Staneta Žagarja 1	-	8. do 12. ure
	MARKET Predtrg, Ljubljanska cesta 39	•	8. do 12. ure
BLED	SP Center 1. Ljubljanska cesta 13 a	7. do 12, ure	7. do 12. ure
	MARKET Mlino, Mlinska cesta 1	-	8. do 12. ure
JESENICE	SUPERMARKET Koroška Bela, Cesta Viktorja Svetina 8 a	-	8. do 12. ure
%	MARKET Center. Cesta Maršala Tita 63	-	8. do 11. ure
KRANJSKA GORA	MARKET Budinek, Borovška cesta 74	8. do 13. ure	8. do 12. ure
	MARKET Vitranc, Borovška cesta 92	8. do 13. ure	8. do 13. ure
	SUPERMARKET Kranjska Gora, Naselje Slavka Černeta 33	-	8. do 12. ure
MOJSTRANA	SUPERMARKET Mojstrana, Triglavska cesta 28	-	8. do 11. ure
ŽIVILA KRANJ, d. d., Cesta na Okroglo 3, Naklo

r
GORENJSKI GLAS • 28. STRAN
PREHRANA, MODA / info@g-glas.si
Petek, 9. aprila 2004
KAJ BOMO KUHALI TA TEDEN
Za vas izbira Danica Dolenc
Velikonočni prazniki so tu

mfi-
^ ^	. t ^ 5
Na velikonočni mizi ne sme ničesar manjkati
Za veliko noč je treba pomiti okna, oprati zavese, pospraviti okoli hiše, napeČi dobrot, pobarvati pirhe ... Taka je pač navada na Slovenskem, predvsem pa je
treba res kaj dobrega ponuditi družini. O budlu sem se nekoč že razpisala; gostilniČarka iz Tr-boj, Bohinčeva mami, mi je takrat zaupala recept. Nanj sem se
Tedenski jedilnik
Nedelja - Kosilo: goveja juha z rezanci, prata ali budi, pražen krompir, hren v muslinasti omaki, motovileč v solati, orehova potica; Večerja: regrat s krompirjem in z ocvirki, kuhan suh svinjski vrat, kruhov cmok.
Ponedeljek - Kosilo: goveja juha z vlivanci, šunka v testu, smetanov hren, domač kruh, skutna torta; Večerja: cesarski praženec, slivov kompot.
Torek - Kosilo: paradižnikova kremna juha, lososovi zrezki s širokimi rezanci in z zeliščnim maslom, zelena solata; Večerja: rižev narastek z breskvami, kompot.
Sreda - Kosilo: krompirjeva juha z gobami, palačinke s skuto in smetano, popečene v pečici; Večerja: regrat s krompirjem, hrenovke, kruh.
v
Četrtek - Kosilo: zelenjavna juha, goveje srce v omaki, pire krompir, radič s fižolom; Večerja: jajčno cvrtje s šunko, kruh, jogurt.
Petek - Kosilo: postrvi v alu foliji, krompir v koscih s peteršiljem, zelena solata z motovilcem, sadje; Večerja: jabolčni kolač, sadni
v •
caj.
Sobota - Kosilo: fižolova juha s cmočki, pečen piščanec, motovileč s krompirjem, jabolčne rezine; Večerja: kranjska klobasa z gorčico, zrnat kruh, regrat z jajci.
Freizeit - Sejem za
prosti čas v Celovcu
Od 15. do 18. aprila 2004 se bo na sejemskem prostoru v Celovcu predstavilo preko 400 razstavljalcev
Tudi na letošnjem sejmu za prosti čas bp na ogled veliko zanimivosti. Poleg velikega avtomobilskega salona, bo
pozomost namenjena tudi potovanju in kampiranju. Presenetljivo pestra bo tudi
razstava jadrnic in čolnov. Poleg tega bodo predstavljeni tudi številni modeli motornih koles. Zanimive novosti bodo zastopane tudi s področja vrtnarstva. Prvič pa so na sejmu zastopane tudi panoge modelarstva in golfa.
AHnr^A-	Cene vstopnic:
waprio.	odrasli € 6,00 (i.430srT)
10.00 - 19.00 otroci € 2,00 oz. € 3,00 (480,720 811)
spomnila oni dan, ko sem v Cerkljah pred neko kmetijsko trgovino ugledala v nekakšne dolge balone napihnjena suha goveja čreva, obešena na drevo, ki so plapolaje v vetru nadvse zgovorno vabila kupce in obetala nebeško dobroto iz veliko jajc, belega kruha, narezanega suhega mesa, glavine in cele vrste začimb. Včasih so gospodinje kar tekmovale, katera bo imela v budlu več jajc. "Budlan" pomeni v gorenjskem narečju nadevan. Seveda ne pozabite na hren; zraven šunke in budla bo dobrodošel v kakršni koli obliki. Tudi potica mora biti, morda pa boste pripravili lažjo sladico, kot je na primer skutna torta, marmorni ali rozinov kolač. Kakorkoli že, le miza naj bo polna.
polno, ker masa pri peki še naraste in bi bila jed pregosta, in damo v pečico. Pečemo počasi, daje enakomerno zapečena. Ponudimo toplo kot glavno jed, zraven veliko solate ali dušeno kislo zelje. Za manj mastno pra-to vzamemo pusto meso ali raj-željc, ki ga obarimo, zrežemo in na debelo zmeljemo.
Hren v muslinasti omaki
400 do 500 g majoneze, 1 korenina hrena, mala zajemalka mesne juhe.
Majonezi primešamo nastrgan hren, prilijemo malo juhe in premešamo.
Gorenjska velikonočna prata ali budi
4
1 kg prekajene sviiyske glave ali telečjega rajželjca, pol kg suhega svii\jskega mesa (šunke, vratovine), 1 do 1,5 kg starega belega kruha, pol litra mleka, 1 do 2 čebuli, 5 strokov strtega česna, 3 do 4 žlice sesekljanega zelenega peteršilja, 10 do 15 jajc, sol, poper, črevo za budi.
Vsaj en dan star kruh narežemo na kocke in ga navlažimo z mlekom. Prekajeno svinjsko glavo skuhamo, ohladimo, meso ločimo od kosti in zrežemo na kocke. Posebej skuhamo šunko ali vratovino in jo tudi narežemo na koščke. Čebulo sesekljamo in jo svetlo opražimo na maščobi. Meso in kruh stresamo skupaj in narahlo premešamo, dodamo opraženo čebulo, strt česen, sesekljan peteršilj, razžvrkljana jajca, sol in poper. Kruh ne sme biti preveč moker, zato ga malo ožmemo, preden ga zamešamo v jed. Pripravljeno zmes damo v črevo (ali v svinjsko mrežico, ki jo oblikujemo v štruco); naj ne bo preveč
Hren z jajci
2 korenini hrena, 2 rumei\ja-ka, 1 dl o^a, sol, 3 trdo kuhana jajca, aromatični (jabolčni) kis.
Nariban hren pokapljamo s kisom, da ne potemni. Rumenjaka zmešamo z oljem, ki ga dodajamo po kapljah. Ko se zgosti v majonezo, solimo, dodamo pre-tlačene trdo kuhane rumenjake, sesekljane beljake, hren in kis po okusu. Lahko dodamo malo gorčice in sladkorja.
Fina skutna torta
10 dag surovega masla, 10 dag sladkorja, 1 zavitek vani-lin sladkorja, 6 jajc, 14 dag pretlačene skute, 10 dag zmletih mand^ev, 1 zvrhana žlica moke, 1 zavitek pecilnega praška.
Maslo, sladkor, vanilin in rumenjake penasto umešamo. Primešamo skuto, mandlje, moko s pecilnim praškom in sneg iz beljakov. Maso stresemo v namaš-čen tortni model. Pečemo 30 minut pri srednje vroči pečici (170 stopinj C). Pečeno torto potresemo s sladkorno moko. Zraven lahko ponudimo stepeno smetano, kompot ali kakšno boljše suho (sladko) vino.
Pred žegnom aleluja
Še do nedavnega so pri nas ljudje jedli v soboto dopoldan ali celo v nedeljo zjutraj pred znamenitim žegnom posebno postno jed, ki so ji splošno
rekli aleluja.
To je jed iz repnih olupkov, ki sojo gospodinje pripravljale kot velikonočni spomin na čase hude lakote. V ta namen so jeseni, ko so lupili repo, pazili, da so jo lupili v dolgih trakovih, ki so morali ostati celi. Pripravljali so jih različno. V Poljanski dolini, kjer so aleluji rekli makova postelja, so jih zakuhali z belo moko in zabelili z maslom, drugje so jih skuhali v kaši, ajdovi moki ali mesni juhi. Kako jo pripravimo?
vedno iz bele moke in je imel poseben nadev. Zvit v krog je tehtal nad deset, lahko pa tudi skoraj do sedemnajst kilogramov. Priskrbeli so si celo jagnje, ki so ga nesli k žegnu tudi najrevnejši. Naredili so tudi prato. Do danes se je žegen le malo spremenil.
Katja Dolenc
A, E in C za prožno kožo
Na pomlad se začne vse obnavljati. Tudi številne ženske se lotijo olepšave svojega videza, saj je potrebnega kar nekaj časa in vztrajnosti, da se pokažejo rezultati njihovega truda. Tako je tudi pri negi kože.
Pomembni so vitamini.
Stari rek pravi, da lepota prihaja od znotraj. Pri tem je mišljeno na lepoto duše in mil značaj, a na kozmetičnem področju je jasno, daje s tem mišljeno tisto, kar vnašamo v telo: kar ješ, to si. Za zunanjo lepoto je torej potrebno poskrbeti tudi s prehrano. Če je hrana polna hranilnih snovi, zdrava in domača, potem imamo več možnosti, da izgledamo bolje, kot pa s hitro pridelano hrano, kije največkrat prazna. Posebno vlogo imajo vitamini in rudnine, in Če gre za vprašanje kože, so glavni akterji vitamini A, E in C, ki pomagajo koži, da ostane dalj časa prožna in mladostna.
Vitamin A ohranja kožo napeto in zdravo. Ker soustvarja ko-lagen, ureja delovanje znoj nie in tako zagotavlja pravilno vlažnost kože. Vitamin C je naravni antioksidant, podpira kolagen, ohranja kožo mladostno in upo-časnjuje nastajanje gub. Krepi kapilare in ima čistilno vlogo v krvi. Vitamin E pa pomaga koži vzpostaviti mejo, čez katero težje uhaja kolagen iz povrhnjice. Spodbuja metabolizem celic in s tem dihanje, cirkulacijo krvi in rast celic.
Za zdravo kožo je priporoČ-yivo, da dan začnemo z bogatim vitaminskim napitkom iz sadja in zelenjave. Korenje, paradižnik in zelena solata imajo veliko vitamina A, tudi
Naša koža potrebuje predvsem vitamine A, C in E.
jajca, mleko in jetra. Vitamin C se nahaja v agrumih, jagodah, brstičnem ohrovtu in krompirju, največ pa ga dobimo v ožetih grenivkah, pomarančah in limonah. Špinača in o^e pšeničnih kalčkov pa vsebujeta največ vitamina E. Za čisto kožo je pomembno tudi, da pijemo veliko vode, vsaj liter in pol na dan, še bolje pa do tri litre. Voda sproti čisti kri in zara-di tega je tudi koža čistejša in lepša. Ob pestrem izboru vita-minčkov pa je potrebno poskrbeti tudi za gibanje na svežem zraku, za zadostno količino spanca in neko sproŠčujočo dejavnostjo, ki umiri in radosti.
Katja Dolenc
Najbolj hranljivo živilo
Kokošje jajce je menda najbolj hranljivo živilo. Vsebuje maščobe in proteinske beljakovine, ki so po zgradbi najbližje človeškim. Organizem jih zato izkoristi najbolje od vseh beljakovin nasploh. Vemo, da so beljakovine nujno potrebne za življenje. Skrbijo za vzdrževaiye in obnavyanje vseh celic telesa, ki se morajo nenehno obnavljati in jih je zato potrebno nadomeščati. Zanimivo je, da ima beljak manj beljakovin kot rumenjak. Beljakovine so tudi vir zdravih hormonov. Jajca imajo tudi veliko kalya, kalcjja in fosforja, brez katerih človeško telo ne more delovati, ter vitamine A, BI, B2 in E. Za ljudi, ki imajo v krvi preveč maščob, ni priporočljivo uživati veliko jajc, ker imajo veliko holestrina. V času velikonočnih praznikov bodite torej previdni. Bela in rjava jajca naj bi si bila po vsebini hranilnih snovi enakovredna. Kaj pa barvna? Ker so obdelana z našo pozornostjo in požegnana, vsebujejo tudi ljubezen.	K. D.
Aleluja
Potrebujemo 1 kg repnih olupkov, 1 do 1,5 I suhe juhe, 10 zvrhanih žličk moke, ocvirke ali zaseko. Posušene repne olupke operemo in jih tri dni namakamo. Vsak dan vodo odlije-mo in prilijemo drugo. Nato olupke skuhamo v manjši količini suhe juhe, v kateri seje kuhalo suho meso. Kuhane odce-dimo .in sesekljamo. Stresemo jih v juho, ki jo podmetemo: moko razmešamo z malo mrzle suhe juhe in med mešanjem prilijemo vreli juhi. Če želimo, jed zabelimo z vročimi ocvirki ali z zaseko.
Po takšnem "postnem" kosilu je bil po večini slovenskih krajev blagoslov velikonočnega žegna. Kot je Valvasor opisal v svoji Slavi vojvodine Kranjske, je bil kranjski žegen iz sredine 17. stoletja sestavljen iz prekajene svinjine, osoljene govedine, kuhanih jajc in kolača, ki je bil
Za doma predvsem udobno
Pogostokrat mislimo, da se nam zato, ker smo doma, ni potrebno urediti in da za štirimi stenami lahko do konca ponosimo oblačila, ki jih sicer ne bi nosili zunaj. A vemo, da obleka vpliva na samopodobo človeka in njegovo počutje, zato se je zase vredno potruditi. Oblecimo se preprosto in udobno, predvsem pa tako, da gremo lahko tudi ven med ljudi. Nekaj idej: široko rebrasto pletene hlače v slogu pižame z elastiko v pasu, cevaste ali kratke hlače bolj temnih barv. Spodaj majica ali body, čez bombažna ali volnena jopica, ali pa širok pulover, srajca. Za po stanovanju si lahko omislimo prijetne in udobne čevelj-ce ali copate, za ven pa raje obujmo čevlje brez pet, kot so balerinke, teniske, superge. Lahko si omislimo tudi dodatek, kot je baretka. Oblecimo se torej sproščeno, ne pa zapuščeno. Tudi če se malo naličimo, ne bo Škodovalo, čeprav ''samo" zase.
K. D.
Petek, 9. aprila 2004
HALO - HALO, KAŽIPOT, OGLASI / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 29. STRAN
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p., Lancovo 91, Radovljica tel.: 04/53-15-249
Trst 27.4.; Madžarske toplice 29.4. do 2.5.; od 18.5. do 21.5. Banovci - Ljutomer: od 23.4. do 26.4.; Lenti 8.5.; Pelješac ekskluziv od 10.6. do 17.6.; Šenčur: 251-18-87
nedeljek, 12. aprila, ob 15. uri v gasilskem domu na Gorjušah, na kateri bodo sodelovali pevci Gor-janski fantje, dramska skupina KD Gorje in lovski rogisti Bohinj. Prisluhnili boste lahko tudi predavanju o razvojnih ukrepih za podeželje In si ogledali diapozitive.
GLASOV KAŽIPOT
diplomske naloge Jožeta Štukla z naslovom Arheološke raziskave srednjeveške Škofje Loke.
Prireditve
Litanije in pirhanje
Bistrica pri Tržiču - V nedeljo ob 11. uri se bo v podružnični cerkvi sv. Jurija v Bistrici začelo petje li-tanij in velikonočno pirhanje.
mina UDIN BORST 2004, z četkom ob 8. uri. Po pohodu bo ob 12. uri svečana proslava, posvečena dnevu upora proti okupatorju, z bogatim kulturnim programom. Ob zvokih domače glasbe in brezplačni malici bo sledilo še družabno srečanje. Štartnine ni.
Ure pravljic
Škofja Loka - V škofjeloški knjižnici se bo ura pravljic začela v torek ob 17. uri. Otroci bodo lahko prisluhnili pravljici, Kuža laja Mi-jau, mijau, mijau.
Slovenske povedke
ŠkofJa Loka - V okviru sredinih večerov se bo v sredo. 14. aprila, v Kašči na Spodnjem trgu začela predstavitev knjige Marije Stano-nik Slovenske povedke iz 20. stoletja.
Udin Boršt 2004
Kokrica - ŠD Interšport Kokrica organizira 27. aprila tradicionalni, že 11. pohod prijateljstva in spo-
Srednjeveška Škofja Loka
Škofja Loka - V Knjižnici Ivana Tavčarja se bo v sredo, 21. aprila, ob 19. uri začela predstavitev
Pozdrav pomladi
Gorjuše - Kulturno društvo Gorje v sodelovanju s Kulturnim društvom Gorjuše in Triglavskim narodnim parkom organizira prireditev Pozdrav pomladi, ki bo v po-
Prlreditve na Bledu
Bled - Jutri, v soboto, se bo ob 11. in ob 17. uri na blejskem gradu odvijala prireditev z naslovom Dan na Blejskem gradu, kajti točno pred 1000 leti je bila podpisana prva darilna listina, kjer je bi Bled prvič omenjen. Ob 16. uri bo v Trgovskem centru koncert Policijske godbe na pihala. V
Pomlad 2004
Vel. 31-38
Barve:
Ve 1.36-41
Barve: €€€3
Stiefelkönig d.o.o., Šentiljska 49. Maribor. Ponudba velja do razprodaje zalog.
www.turboschuh.com
[Ii£l!l JESENICE Fužinska cesta 8 (pri Spar centru) NOVO MESTO nasproti BTC, Ljubljanska cesta 32 MURSKA SOBOTA Mercator-Center, Plese 1
LJUBLJANA Nakupovalni center Citypark, Šmartinska 152 g
Center Interspar-ViC, Jamova 105 CELJE Center Interspar, Mariborska cesta 100
HOČE PRI MARIBORU	PC Ml-Lesnina, Miklavška 63
MARIBOR	Tržaška c. 4 (pri McDonald's - u)
KOPER	PC Ml-Lesnina. Ljubljanska 5 A
KRANJ	SUPERNOVA. Stara cesta 25
VELENJE KRŠKO
Nakupovalni center Velenje, Kidričeva 2/B TABU Center Krško. Cesta Krških žrtev 141
stivalnl dvorani si lahko ob 20. uri ogledate gledališko igro Na kmetih. V nedeljo, 11. aprila, ob 16. uri bo v Trgovskem centru velikonočni koncert Godbe Gorje. V ponedeljek, 12. aprila, ob 20.30 uri pa bo v cerkvi sv. Martina velikonočni koncert, na katerem bosta nastopila Andreja Briec - sopran in Milko Bizjak - orgle.
Sekanje pirhov
Kokrica - TD Kokrica in Mercator - Živila vabita na tradicionalno odprto prvenstvo Kokrice v sekanju pirhov. Prireditev bo na parkirišču pred supermarketom na Kokrici na velikonočni ponedeljek, 12. aprila, med 9 Jn 12. uro. Najboljši tekmovalci bodo prejeli lepe nagrade. Vabijo tudi najmlajše, da se preizkusijo v poslikavanju pirhov.
Velikonočni semenj
Kranj - Turistično društvo Kranj prireja jutri, v soboto, velikonočni semenj. Prireditev bo potekala v starem delu mesta Kranja, na Glavnem trgu pri vodnjaku od 8. do 13. ure. Na stojnicah bodo postregli z izdelki domače in umetne obrti ter s pridelki s podeželja.
Letni zbor
Slovenski Javornik - DPD Svoboda France Mencinger Javornik
- Koroška Bela vabi na letni zbor
»
članic in članov, ki bo danes, v petek, 9. aprila, ob 18.30 uri v mali dvorani Kulturnega doma na Slovenskem Javorniku.
Izleti
V Pulo, Fažano in na Brione
Žirovnica, Lesce - Društvo upokojencev Žirovnica in Lesce organizirata v soboto, 17. aprila, turistični izlet s posebnim vlakom v Pulo, Fažano in na Brione. Ker imajo še nekaj prostih mest, vabijo upokojence z območja Žirovnice in občine Radovljica, da se prijavijo na izlet in pokličejo po tel.: 031 570 441 ali 031 366 877.
Na Smledniški grad
Škofja Loka - Društvo invalidov Škofja Loka, sekcija za pohodni-štvo organizira pohod na Smledniški grad, in sicer v četrtek, 22. aprila. Zbirno mesto bo na avtobusni postaji v Škofji Loki ob 9. uri, na železniški postaji pa ob 9.15 uri.
Turni smuk s Sonnblicka
Kranj - PD Iskra Kranj vabi svoje člane in vse ljubitelje turne smuke na turni smuk s Sonnblicka (3003 m, Avstrija), ki bo v nedeljo, 18. aprila. Odhod bo ob 2.00 - z osebnimi vozili ali s kombijem izpred hotela Greina. Prijavite se lahko pri vodniku Marjanu Ručigaju (tel.: 041 350 204, ali na rucigajm@volja.net) ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center Planina 3, Kranj.
Po kraškem robu
Jesenice - Planinsko društvo Jesenice bo v nedeljo, 18. aprila, organiziralo planinski izlet po delu kraškega roba Podgorje -Kojnik - Jampršnik - Podpeč -Hrastovlje. Nezahtevne hoje bo 4 do 5 ur. Zaključek pohoda bo v "osmici" v Kubedu. Odhod avtobusa bo ob 6. uri z zgornje avtobusne postaje na Hrušici. Prijave z vplačili bodo sprejemali na upravi društva do četrtka, 14. aprila, do 12. ure.
Kolesarski izlet
Kranj - Kolesarska sekcija Društva upokojencev Kranj vabi na 2. kolesarski izlet v letu 2004 in sicer na relaciji Kranj - Tupaliče -Preddvor - Sv. Jakob - Bela -Kranj. Izlet bo v torek, 13. aprila, z odhodom ob 8. uri izpred društva na Tomšičevi 4. Proga je srednje zahtevna, ker pa je izlet
kolesarsko-pohodniški, priporočajo primerno obutev in pohodni-ške palice.
Makekova Kočna - slap Čedca
Kranj - Pohodniki Društva upokojencev Kranj vabijo na pohod na relaciji Makekova Kočna - slap Čedca. Hoje bo za okrog 4 ure. Izlet bo v četrtek, 22. aprila, z odhodom avtobusa ob 8. uri izpred hotela Greina.
V Snovik
Trata - Krajevna organizacija Rdečega križa Trata vabi krajane Trate in druge na kratek izlet - kopanje v termah Snovik in sicer v torek, 13. aprila. Odhod s posebnim avtobusom bo ob 8.30 s Trate v Škofji Loki. Prijave sprejemajo po tel.: 513 49 59.
KRCNE ZILE
Df med. Jan Zimmermann. Na Griču 11, lzo<a
Na kopanje v Prekmurje
Jesenice - Medobčinsko društvo invalidov Jesenice vabi člane društva in simpatizerje na 1-dnevni kopalni izlet v Prekmurje (mlin na Muri in Tenne Banovci), izlet bo v četrtek, 15. aprila, z odhodom avtobusa ob 6. uri izpred zadnje postaje na Hrušici. Prijave sprejemajo v pisarni društva v času uradnih ur, v torek od 16. do 18. ure in v petek od 10. do 12. ure, po telefonu 04 583 28 73 ali 04 580 18 90, ga. Fani Vene.
Na Boč
Kranj - Planinska sekcija SAVA vabi v soboto, 17. aprila, na 978 metrov visok Boč. Skupne hoje bo približno za 4 ure. Odhod bo ob 6. uri izpred glavnega vhoda tovarne Sava. Prijave sprejemajo po tel. 206-5439 in 041 290-094 (Silva Štern).
Na Nanos
Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi svoje člane v soboto, 17. aprila, na planinski izlet na Nanos. Tura ni zahtevna in je primerna kot priprava za spomladanske pohode v gore. Odhod na izlet je s posebnim avtobusom ob 7. uri izpred hotela Greina. Skupno bo 6 do 7 ur zmerne hoje. Prijavite se v društveni pisarni na Koroški 27, do četrtka, 15. aprila, oziroma do zasedenosti avtobusa.
V Rož na Koroškem
Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira za svoje člane enodnevni izlet v Rož na Koroškem in sicer v torek, 13. aprila, z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred hotela Greina. Prijavite se v pisarni društva.
V Dolenjske Toplice
Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira za svoje člane 21. aprila kopalni Izlet v Dolenjske Toplice. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Greina v Kranju. Prijavite se na sedežu društva.
Sv. Lovrenc - Veliko Kozje
Kranj - Planinci Društva upokojencev Kranj vabijo 15. aprila na pohod Sv. Lovrenc - Veliko Kozje. Hoje bo za 5 do 6 ur. Prijave z vplačili sprejemajo do srede, 14. aprila, na sedežu dnjštva. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Greina.
V Terme Zreče
Kranj - Društvo bolnikov z osteo-porozo Kranj obvešča svoje člane, da je še nekaj prostih mest za dvodnevni terapevtski izlet v Terme Zreče, 19. in 20. aprila. V program je vključena tudi meritev kostne mase z denzitometrom. Za prijave in dodatne informacije pokličite po tel.: 041-382-270 Milena Zupin.
www. g oren j ski g I as. si

GORENJSKI GLAS • 30. STRAN
KAŽIPOT, OGLASI / info@g-glas.si
Petek, 9. aprila 2004
GLASOV KAŽIPOT
V Paklenico
Žirovnica - Planinsko društvo Žirovnica vabi na dvodnevni Izlet v Paklenico od nedelje, 25., do torka, 27. aprila. Prijave z vplačilom akontacije sprejemajo še danes, v petek, oz. do zasedbe prostih mest v avtobusu. Informacije in prijave Boris Madon, tel. 040 241 737 ali 04 580 30 91 - zvečer.
Veliki in Mali Vinji hrib
Žabnica - Pohodna sekcija Društva upokojencev Žabnica vabi v sredo, 14. aprila, na izlet čez vinorodne dolenjske griče od Šmarjeških Toplic čez Veliki In Mali Vinji vfh do Škocjana. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri iz Virmaš in bo ustavljal na vseh postajališčih do Globusa v Kranju. Nezahtevne hoje bo za dobre 3 ure. Prijave z obveznimi vplačili sprejemajo po tel.: 23 12 288 še danes, v petek, 9. aprila.
Ob slovenski obali
Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na avtobusni izlet ob slovenski obali. Izlet bo v četrtek, 15. aprila, odhod z Bele ob 5.45 uri, iz Preddvora ob 6. uri (ogled nove cerkve v Kopru, vožnja z ladjo s prozornim dnom, soline, Socerb). Prijave zbirajo poverjeniki.
V toplice na Madžarskem
Kranj - Društvo psoriatikov Slovenije, Podružnica Gorenjska, organizira od 15. do 18. aprila strokovno zdravstveno ekskurzijo v toplice na Madžarskem - mesti Zalakaros in Helvis, ki so še posebej primerne za kožne bolezni, majo še nekaj prostih mest, zato se lahko prijavijo vsi zainteresirani, ne le člani društva. Prijave sprejemajo po tel.: 041 - 428 -
4
974 - predsednik gorenjske podružnice Ivo Marič.
Obvestila
Podarimo knjigo
Škofja Loka - Občina Škofja Loka in Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka organizirata v tednu od 19. do 23. aprila dobrodelno akcijo Podarimo knjigo Kulturnemu društvu Ivan Trinke v Čedadu. Ohranjene starejše ali novejše knjige, avdio ali videokasete in druga didaktična gradiva lahko oddate v Knjižnici Ivana Tavčarja Škofja Loka in v krajevnih knjižnicah v Frankovem naselju-, Gorenji vasi, Poljanah, Železnikih in ŽIreh ter izposojevalnih enotah v domu
oskrbovancev v Stari Loki, Rete-čah, Sorici in na Sovodnju ter v sprejemni pisarni Občine Škofja Loka.
Drugi koraki plezanja
Kranj - Vse, ki vas mika plezanje v skali ali ste že naredili "prve korake plezanja". Planinsko društvo Iskra Kranj vabi na usposabljanje "Drugi koraki plezanja" v organizaciji Planinskega društva Iskra Kranj. Usposabljanje bo v soboto, 17. aprila, v plezališču pod hotelom Bellevue v Bohinju. Prijave: SMS po telefonu 041 350 204 ali na E mail: rucigajm@volja.net ali v sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, do vključno srede, 14. aprila.
Zastave držav EU
Žiri - V žirovski knjižnici se bo v torek, 13. aprila, ob 16. uri zače-a delavnica za spretne prste z naslovom Takšne so države Evropske unije. Delavnica, ki jo bo vodila Majda Treven, je namenjena otrokom, starim od 7 do 10 let.
Občni zbor
Kranj - Društvo diabetikov Kranj vabi tako člane kot nečlane na občni zbor, ki bo 16. aprila ob 17. uri v sejni dvorani št. 14 Mestne občine Kranj (vhod s parkirnega prostora).
Izdelovanje pfrhov
Bitnje - Otroci, stari od 4 do 15 let! Danes, v petek, 9. aprila, ob 18. uri bo v Gasilskem domu Bitnje v prostoru KS Bitnje potekala ustvarjalna delavnica za otroke, zdelovali boste velikonočne pir-he. Delavnico bo vodila Danaja Oblak.
Vabljeni ljubitelji likovnega ustvarjanja
Cerklje - Društvo likovnikov Cerklje vabi vse, ki svoj prosti čas zapolnite z risanjem, slikanjem, ki-parjenjem in drugimi oblikami likovnega ustvarjanja, da se jim pridružite in postanete član društva. Srečanja so vsak ponedeljek ob 19. uri v likovni učilnici OŠ Davorina Jenka Cerklje.
Svetovanje potrošnikom
Kranj - Združenje potrošnikov Gorenjske, Bertoncljeva 23, Kranj, obvešča, da brezplačno daje nasvete in svetuje potrošnikom zlasti pri zlorabi njihovih pravic, in sicer v ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek od 8. do 16. ure, ko je telefonsko doseg-
jiv njihov pravnik. Tel.: 04 2 362 540, fax: 04 2 363 031, e-mail: info@potrosnik-zdruzenjegor. si.
Koncerti
Predavanja
Tehnika Transcendentalne meditacije
Kranj - Uvodno predavanje o tehniki TM, bo potekalo danes, v petek, ob 18. uri v prostorih Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj, Tomšičeva 7. Predavanje bo vodil učitelj tehnike TM, g. Rajko Jerama. Uvodnemu predavanju bo sledil petdnevni tečaj praktičnega učenja meditacije.
Osupljive najdbe
Kranj - V nizu avdiovizualnih predvajanj osupljive najdbe, ki potekajo v banketni dvorani Hote-a Creina, bo jutri, v soboto, ob 10. uri Skupinsko preučevanje Svetega pisma ter predavanje Spokorite in spreobrnite se!" - kaj to pomeni in kako to doseči? Predaval bo pastor Janez Börse.
Koconoge kure
Radovljica - O pticah, med katere sodijo tudi gozdni jereb, belka, ruševec in divji petelin (vse jih lahko vidimo tudi na Gorenjskem), bo v Knjižnici A. T. Linharta v torek, 13. aprila, ob 19.30 uri predaval Tomaž Mihelič.
Svet dragih in okrasnih kamnov
Jesenice - V Kosovi graščini se bo v četrtek, 15. aprila, ob 18. uri začel muzejski večer z naslovom Svet dragih in okrasnih kamnov. Član Muzejskega dnjštva Jesenice Borut Razinger bo predstavil svojo knjigo, predstavitev pa bo popestril z diapozitivi in zanimivim komentarjem. Po predavanju mu boste lahko dali v presojo svoj nakit.
Po Skandinaviji
Kranj - Sekcija za kulturo pri Društvu upokojencev Kranj vabi na predavanje o potovanju po Skandinaviji. Predavala bo profesorica geografije Marjana Vebra. Predavanje bo v petek, 16. aprila, ob 17. uri v dvorani društva upokojencev na Tomšičevi 4.
Moje poti v gore
Tržič - V Galeriji Ferda Mayeria -Paviljonu NOB se bo v torek, 12. aprila, ob 19. uri začelo predavanje z diapozitivi z naslovom Moje poti v gore (od Košute do Mont Bianca). Predaval bo Vili Vogelnik.
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 67. letu starosti zapustila naša draga žena, mama, babica in sestra
VALENTINA JANZEVEC
roj. GRIL
Od nje se bomo poslovili jutri, v soboto, 10. aprila 2004, ob 17. uri izpred mrliške vežice na Ovsišah. Žara bo v vežici v petek od 15. ure dalje. Ohranili jo bomo v lepem spominu.
v
Žalujoči: mož Franc, sin Darko z družino, sestra Minka in brat Jože z družinama
ter drugo sorodstvo
OSMRTNICA
V 79. letu starosti je umrla
PEREGRINA KRIVEC
roj. Traven, stanujoča Visoko 94
Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, 12. aprila, ob 13. uri s pokopališča v Šenčurju.
ara bo na istem pokopališču v nedeljo, 11. aprila, od 10. ure dalje.
Žalujoči sin Miro z družino in sin Franc
Grajski vitraž
Škofja Loka - V sredo, 14. apri-a, se bo ob 20.30 uri v galeriji Škofjeloškega gradu začel tretji koncert pete sezone iz cikla Grajski vitraž. Tokrat bo nastopila mednarodna zasedba pod vodstvom kitarista Sama Salamona.
Koncert policijske godbe
Bled - V Trgovskem centai se bo jutri, v soboto, ob 17. uri začel koncert Policijske godbe na pihala.
Velikonočni koncerti
Bled - V Trgovskem centru se bo v nedeljo, 11. aprila, ob 16. uri začel velikonočni koncert Godbe Gorje. Bled - V ponedeljek, 12. aprila, se bo velikonočni koncert ob 20.30 uri začel v cerkvi sv. Martina. Na orgle bo igral Milko Bizjak, pela pa bo Andreja Brleč.
Razstave
Moja drevesa
Škofja Loka - V Mali razstavni galeriji Občine Škofja lok bodo v sredo, 14. aprila, ob 18. uri odprli razstavo barvnih fotografij avtorja Boštjana Pleska z naslovom Moja drevesa.
aprila v "hiši" Kurnikove hiše ogledajo razstavo predmetov, besedil in fotografij o ragljanju v Tržiču. Razstava bo na ogled vsak dan med 17. in 19. uro, razen v nedeljo, 11. aprila.
Erotične pokrajine
Kranj - Mestna občina Kranj v sodelovanju z Likovnim društvom Kranj vabi na odprtje razstave Nejča Slaparja Erotične pokrajine, ki bo v torek, 13. aprila, ob 13. uri v galeriji Mestne občine Kranj -1. nadstropje.
Razstava pirhov
Kranj - Društvo upokojencev Kranj tradicionalno organizira razstavo doma izdelanih pirhov. Zbirali jih bodo na velikonočno soboto od 15. ure dalje v gostinskih prostorih društva na Tomšičevi 4. Razstava bo na ogled 3 dni, od sobote, 10., do ponedeljka, 12. marca. Za najlepša pirha so pripravili tudi nagrade.
Slike Lojzeta Dežmana
Kokrica pri Kranju - V počastitev državnima praznikoma, 27. aprilu in 1. maju, ter vstopu Slovenije v EU bo v galeriji Gostišča Dežman na Kokrici pri Kranju 27. aprila ob 15. uri, otvoritev razstave novejših del slikarja Lojzeta Dežmana.
v Kranju na odrskih deskah Prešernovega gledališča nastopili varovanci VDC Kranj - odrasle osebe z motnjo v duševnem in te-esnem razvoju, s šaljivo igro Družinski doživljaji. Vstopnice so na voljo predprodaji v Prešernovem gledališču.
Predstave
Ragljanje v Tržiču
Tržič - Tržiški muzej vabi obiskovalce, da si v času od 9, do 21.
Družinski doživljaji
Kranj - Danes, v petek, ob 17. uri bodo kot igralski ansambel prvič
Ta veseli dan ali Cefizelj se ženi
Kranj - Skupina Oder mladih Primskovo bo danes, v petek, ob 19.30 uri v dvorani Doma krajanov v Preddvoru uprizorila komedijo Ervina Fritza Ta veseli dan ali Cefizelj se ženi. V petek, 16. aprila, bodo ob 19.30 uri gostovali v Kulturnem domu v Svetem Duhu, v soboto, 17. aprila, ob 19.30 uri v Ribnem pri Bledu in v nedeljo, 18. aprila, ob 18. uri na Brezjah.
Na kmetih
Bled - Jutri, v soboto, 10. aprila, se bo ob 20. uri v Festivalni dvorani na Bledu začela komedija Vinka Möderndorferja Na kmetih, ki je bila na Dnevih komedije v Celju 2004 po izboru občinstva izbrana za najboljšo komedijo.
Godni za poroko
Breznica - V veliki dvorani Kulturnega doma na Breznici se bo v ponedeljek, 12. aprila, ob 20. uri začela krstna predstava komedije avtorja Francija Tušarja Godni za poroko. Vstopnice lahko rezervi-
rate po te 749 134.
• (
5866 151 ali 041
v v
v SLASCICARSKI DELAVNICI KRANJSKI KOLAČEK V KRANJU
zaposlimo
v^ v
SLASCICARJA
NA GORENJSKEM IN V UUBUANl
zaposlimo
PRODAJALCA SPECIALISTA
(prodaja svežega mesa; poklic: kuhar ali mesar)
y
Pisne ponudbe pošljite v roku 8 dni na naš naslov: ŽIVILA KRANJ, d. d., Cesta na Okroglo 3,
4202 Naklo in z veseljem vas bomo povabili na razgovor
S kolesom od Kranjske Gore do Bleda
Da, po daljinski kolesarski poti, vendar ne prej kot ob koncu desetletja. Svoj del je zaenkrat uredila kranjskogorska občina. Na Jesenicah že drugo leto vodijo postopek za pripravo prostorskega akta, ki bo podlaga za izdelavo lokacijskega načrta.
Jesenice - Na vprašanje jeseniški občini, kako daleč je projekt daljinske kolesarske poti skozi občino in koliko so po mestu urejene kolesarske steze, nas je navedlo geslo "Prometna varnost ni naključje" ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja. K večji varnosti kolesarjev sicer pripomore primerna oprema z varnostno čelado, vendar so prav tako pomembne tudi urejene kolesarski poti in steze.
Ureditev daljinske kolesarske poti skozi jeseniško občino je del regionalnega razvojnega programa z vključevanjem v turistično ponudbo zgornje Gorenjske. Trenutno tečejo precej dolgotrajni postopki pridobiva-
nja množice različnih'soglasij, ki so potrebna za izdelavo lokacijskega načrta. če ne bo večjih zastojev, naj bi bil izdelan do konca leta. Ker bo pol štela med prometnice državnega pomena, je potrebno sodelovanje z okolj-skim in prometnim ministrstvom. "Potem pride še finančni del projekta in urejanje premoženjsko pravnih zadev pri zemljiščih," opozarjata Stanislava Zupan, vodja okoljskega oddelka na jeseniški občini, in strokovna sodelavka Špela Kelih.
Daljinska kolesarska pot se sedaj konča na meji med jeseniško in kranjskogorsko občino. Predvidoma se bo nadaljevala pod Mežaklo s prečkanjem Save do
Lipe in Blejske Dobrave, kjer sta možni dve izvedbi - proti
v
Vintgarju in na Bled ali proti Žirovnici. Morebiti pa oboje, o čemer bosta najbrž odločila prometno ministrstvo in direkcija za ceste. Ob koncu desetletja se bomo morda res lahko po njej zapeljali iz Kranjske Gore na Bled.
Zamišljeno je, da bi se na daljinsko kolesarsko pot navezovale kolesarske steze iz mesta. Trenutno so urejene skozi center Jesenic (od podvoza Podmeža-kla do gimnazije), v krožišČu in delček ob trgovskem centru v poslovni coni. Nastajale bodo postopoma ob obnovi mestnih cest.	M. K.
Med čistilci predvsem ribiči
Kamnik - Tudi letos v začetku pomladi so v Kamniku organizirali tradicionalno Čistilno akcijo. Kljub slabemu vremenu konec marca, se je tokrat zbralo v akciji veČ kot 80 občanov in med njimi je bilo kar okrog 50 ribičev. Mihaela Veternik iz občinske uprave je tolikšno udeležbo ocenila kot presenetljivo, saj je bila zaradi vremena njena izvedba zelo negotova.
"Vendar tokrat zaradi visoke vode niso čistili struge Kamniške Bistrice. Ribiči so sklenili, da bodo večje odpadke počistili med ribolovom. Spravili jih bodo iz vode na breg, oddelek za okolje in prostor pa bo poskrbel za odvoz."
V tokratni akciji je čiščenje brežin Nevljice potekalo od Ma-mutovega mostu do izliva v Kamniško Bistrico, čiščenje bre-
žin Kamniške Bistrice pa od Ki-kovega jezu v Stranjah do Titana na Perovem. Zbrali so prek poldrugo tono predvsem manjših odpadkov. Zbrane odpadke je Publicus odpeljal v Center za ravnanje z odpadki Suhadole. Vreče, rokavice in malico, slednjo so za udeležence akcije pripravili po končani akciji na Glavnem trgu v Kamniku, so prispevali sponzorji. Andrej Žalar

Petek, 9. aprila 2004
MALI OGLASI / info@g-glds.sj
GORENJSKI GLAS • 31. STRAN
MALI OGLASI
201-42-47 201-42-49
fax: 201-42-13
Mali ogiasi se sprejemajo za objavo v petek - v sredo do 14. ure in za objavo v torek, v ponedollek do 8. yret
DELOVNI ČAS,
in sicer; od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. -15.00 ore.
APARTMA-PRIKOLICE
ČATEŠKE TOPLICE obnovljeno in opremljeno BRUNARICO s klimo in TV na zelo lepi lokaciji prodam za 3 mio SIT. V 041/504-414	4171
TERME ČATEŽ vrstno zidano POČITNIŠKO HIŠO vrhunsko opremljeno, s KTV zemljiško vknjiženo, prodam za 7 mio SIT. Đ 031/436-795	4172
LOŠINJ - NEREZINE POČITNIŠKI APARTMA 55 m2, opremljen, v borovem gozdičku, blizu morja prodam za 10 mio
SIT. -ff 051/245-764	4174
«
PAG - METAJNA, oddam apartmaje in sobe. -ff 00385-98/445-107 in .00385-53/667-222	4217
Na Pagu v bližini Novalje oddam 3-sobni apartma, ff 51-50-701	4293
Na Krku oddam apartma. BT 041/390-
422, 25-11-808	4364
APARATI STROJI
Mreža za ograditev pašnikov in kruh za živino ugodno prodam. 0 031/618-351 3783
Prodam MULTIKOLTIVATOR GORENC z ježem, širina 2,4 m, tribrazdni plug in varnostni lok za traktor Univerzal. ff 041/756-76 0	4300
Mizarski ČEPILNI STROJ, samostojni, vrtalni, horizontalni stroj Blitz, posoda 380 I, dve glavi, prodam, "ff 031/302-216 4312
Prodam SKRINJO in HLADILNIK ter police za trgovino. ® 041/765-212 4315
Prodam SADILEC za krompir in koruzo ter cisterno za gnojevko Creina in pajek SIP. ® 041/865-675_^
Prodam SEKULAR za žaganje drv. 'S 031/483-817	4361
PAJEK SIP na dve vreteni, gibljiva kolesa, prodam. « 041/970-782	4369
Ugodno prodam HLADILNIK, ZAMRZOVALNO OMARO in OTROŠKI SEDEŽ za kolo. 040/389-518	4381
Prodam malo rabljen ŠTEDILNIK 3 plin, 1 elektrika s plinsko jeklenko in gobelin Flora, a 256-16-70	4384
PRALNI STROJ Gorenje, starejši, brezhiben, prodam, ff 041/878-494 4388
Prodam traktorski KULTIVATOR z ježem in rabljeno, betonsko, strešno OPEKO - špi-čak. C 031/577-700	4394
Prodam stroj za izdelovanje betonske opeke. 041/607-050	4402
Prodam dobro ohranjeno SAMONAKLA-DALKO SIP 16 m3 in slamoreznico s puhal-nikom. W 57-43-294	4406
Prodam industrijski ŠIVALNI STROJ Dur-kop z avtomatičnim odrezom niti. O 041/782-862	4407
Prodam DVIGALA, PREŠO TLAŠEN-CUG", stojalo, razno orodje, traktorje, tovornjake. tP 513-17-98, 040/778-666
4431
Prodam OBRAČALNIK in KOSILNICO za motokultivator Gorenje Muta. tr 58-74-054
4440
Za simbolično ceno prodam plinski štedilnik ter pomivalni stroj. ® 531-23-74 4452
GR. MATERIAL
Prodam GRADBENE ELEMENTA, banki-ne in punte za šolanje ter prizme deb. 10 cm (cca 10 m3). ® 051/317-945 4317
Prodam STREŠNO KRITINO 1500 kom. O 041/384-016	4321
Prodam nova vhodna VRATA s podbojem 30 % ceneje. 'S 23-10-020	4359
Ugodno prodam ŠPIROVCE in lege ter elektromotor moči 9KW. 'S 041 /686-713
4366
HIŠE PRODAMO
HIŠO energetsko varčno za 15.950.000 SIT, 120 m2, možnost kredita. Dodatne inf. 'S 01 /428-93-99 ali 041/617-707 3994
V Britofu prodamo HIŠO z gospodarskim poslopjem. TT 040/537-387	4427
BLED, Zasip; 170 m2. čudovit razgled, sončno, obnovljena 1997, ob potoku, urejen vrt, garaža, tel.. KATV, CK. takoj vselji-vo, vikend lokacija. CENA: 36.5 mio SIT. SVETREd.o.o.. Ljubljana, Enota Kranj. tel. 04/28 n 000.
NAKLO; 260 m2, stara 23 let, mirna lokacija, parcela 724 m2, dvostanovanjska. CENA: 38,7 mio SIT. SVET RE d.0.0.. Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000.
PREDDVOR - Zg, Bela; 160 m2, enodružinska. stara 28 let, na parceli 700 m2, ob zelenem pasu, mirna lokacija, takoj vseljiva, CENA: 36 mio SIT SVET RE d.o.o.. Ljub-Ijana, Enota Kranj tel. 04/28 11 000.
VISOKO; 200 m2. enostanovanjska, stara dve leti, parcela meri 430 m2, mirna lokacija, izdelana do konca. CENA: 55 mio SIT, SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000.
ŠENČUR - Sajevčevo naselje; 260 m2, I. 1985, blejski jurček, ohranjeno, funkcionalno, mirna lokacija, novejše naselje, vsi priključki, parcela 510 m2, lahko dvodružin-ska. ugodno. CENA: 40 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj. tel. 04/28 11 000._
KRANJ - Stražišče; 280 m2, 3. gradbena faza, parcela 731 m2, sončna. CENA: 29 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj. tel. 04/28 11 000.
ZBILJE; 36^m2,1. 94, razgled na jezero, novejša, kvalitetna, lahko dvodružinska, parcela 804 m2, sončna, mirna lega. CENA: 69 mio SIT SVET RE d.o.o.. Ljubljana, Enota Kranj tel. 04/28 11 000..
SP. BRNIK; 150 m2. nova hiša dvojček, parcela 260 m2, v notranjosti manjkajo zaključna dela, okolica je urejena. Primerna za eno družino. CENA: 25 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj tel. 04/28 11 000.
BLED: hiša, 5km izven, 190m2, 600m2 zemljišče, 1.73, cena 33 mio SIT Frast, d.o.o.. PE Šuceva 27. 04/ 23 44 080 041/ 734 198
VODICE: prodamo hišo, 12x10m, K+P+M, I. 1995, parcela 500m2, cena 53 mio FRAST, d.o.o., PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 734 198
VISOKO: prodamo atrijsko hišo, I. 1987, 400m2 biv. površine, dvodružinska, pod-kletena, parcela 510m2, cena 60 mio. FRAST d.o.o., PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 734 198
STRAŽIŠČE: prodamo vrstno hišo, 90 m2, parcela ca. 200 m2, I. 64, cena 28 mio. FRAST d.o.o., PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/366 896
TRŽIČ: prodamo kvalitetno dvodružinsko hišo. I. 1980, sončna parcela 1300 m2, 52 mio. FRAST d.o.o., PE Šuceva 27, 041/ 626 581
KRANJ: prodamo hišo z delavnico in skladiščem, 1.1980, parcela 1800m2, izredna poslovna lokacija, cena 69 mio. FRAST, d.o.o., PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 626 581 www.frast.si
KRANJ: prodamo poslovnostanovanjsko hišo. parcela 1140 m2, enkratna lokacija, cena 75 mio. FRAST, d.o.o., PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041 / 626 581
KRANJ: prodamo VILO, I. 1940, fantastična parcela 700m2, cena 55 mio. FRAST, d.o.o., PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 734 198
ŽELEZNIKI, prodamo starejšo hišo, ki stoji na 5346 m2 zemljišča, 200 m2 bivalne površine, stara 100 let, podkletena, visoko pritličje, 1. etaža ter neizdelana podstreha, vseljiva takoj. CENA: 13.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360. agentkranj.nepremičnine, net
PODBREZJE, na 1000 m2 zemljišča prodamo nedokončano dvodružinsko hišo, ki ima stanovanjske površine 600 m2, stara 7 et. 1 /2 hiše je podkletena v pritličju pa se nahaja gostinski lokal, v 1. etaži je novo izdelano stanovanje v izmeri 200 m2 ter neizdelana mansarda. balkon, CK-olje, tel.priključek, vseljivo po dogovoru. CENA: 50.000.000.00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj. tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
LESCE • okolica; takoj prodamo polovico starejše hiše, 100 m2 (trisobno stanovanje), s posebnim vhodom, potrebno obnove. Vašo nepremičnino lahko vzamemo v račwn. Kupec ne plača provizije. Cfna
10	mio SIT. SVET RE, d.o.o„ LJublJasa, enota Kranj, Nazoijsva ol. 12, tel. 04/28
11	000; 041 744 709.
KRANJ - CENTER, prodamo poslovno stanovanjsko hišo na Tavčarjevi ul,, 130 m2 zemljišča, 100 m2 stanovanjske površine, v pritličju poslovni prostor, v zg. etaži trisobno stanovanje, neizdelana podstreha, tel. priključek, prevzem možen takoj. CENA: 22.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj. tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
ŠENČUR, prodamo novo dvodružinsko hišo na 1200 m2 zemljišča, stanovanjske površine 520 m2, v celoti podkletena, v pritličju se nahajajo bivalni in spalni deli s kopalnico, v 1. etaži se nahajajo spalni deli s kopalnico, balkoni, terase, kritina je glazirani bobrovec, CK-olje, vsi priključki, možnost poslovnih prostorov (avto salon, zobna ordinacija....) ter možnost nakupa 4000 m2 zemljišča, ki se nahaja neposredno ob hiši, prevzem po dogovoru. CENA: 140.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22. Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net
PREDDVOR - BAŠELJ, prodamo manjšo enodružinsko hišo, ki stoji na 306 m2 zemljišča, stanovanjske površine 125 m2, v celoti podkletena. pritličje, 1. etaža. CK-olje, hiša je na robu vasi. urejena okolica, vseljiva po dogovoru. CENA: 32.130,000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel, 04-23-65-360. agentkranj.nepremičnine.net
KRANJ - OKOLICA, kupimo hiše različnih velikosti, za nam že znane stranke, CENA: med 30.000.000,00 SIT in 40.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj. tel. 04-23-65-360. agentkranj.nepremicntne.net
8H
ATRU stanmntslu zadresa, lo.o.
ZE Ljubljana, Vojkova 63, Ljubljana
Tel.: 01/530 92 90. 01/530 92 92.041/329 179
PROMET Z NEPREMIČNINAMI
NAKUP, PRODAJA. NAJEM, CENITVE
MOJSTRANA okolica prodamo lepo ravno sončno zazidljivo parcelo 2014 m2 ob asfaltirani cesti (stara hiša na parceli) - interesantno za investitorje. Cena 5236 SlT/m2.
KRANJ - okolica kupimo več manjših hiš za znane stranke.
vabljeni na: www.sz-atrij.si
LJUBNO - Prodamo nadstandardno stanovanjsko hišo 250 m2 na parceli 560 m2. Garaža, nadstrešek. Ck-olje, talno ogrevanje. Cena: 59,7 mio/SIT ASGARD Nepremičnine, d.o.o., C. m. Tita 86. Jesenice, 586 33 12,041/673 048
SLOVENSKI JAVORNIK - Prodamo polovico hiše - zgornje stanovanje 100 m2, obnovljeno. Terasa, CK-olje. ločene instalacije, svoj vhod, vrt 150 m2 - kamin, garaža. Cena: 15 mio/SIT ASGARD Nepremičnine, d.o.o., C. m. Tita 86, Jesenice, 586 33 12. 041/673 048

nepremičninska družba
loman d.o.o.. Mladinska ulica 2.. Zevnikova 11.
4000 Kranj, tel.: 04 236 28 90, 04 236 28 9/, gsm: 041 347 323 e-mall: loman@volia.net
KOROŠKA BELA - Prodamo tristanovanj-sko hišo 260 m2 na parceli 500 m2. CK -plin, garaža, KTV. Cena: 27 mio/SIT ASGARD Nepremičnine, d.o.o.. C. m. Tita 86, Jesenice, 586 33 12, 041/673 048
ŽIROVNICA - Na lepi, mirni lokaciji - parcela 580 m2. prodamo dvostanovanjsko hišo v treh etažah cca 220 m2. CK-olje, CATV, samostojna garaža. Cena: 42,9 mio/SIT ASGARD Nepremičnine, d.o.o., C. m. Tita 86, Jesenice, 586 33 12, 041/673 048
RADOVUlCA: Na sončni parceli. 700 m2, prodamo do lil. faze izdelano hišo. 200 m2, zanimiv razpored, kvalitetna gradnja. CENA: 31.000.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., Begunjska c. 2, Lesce, tel:
041 /436-544, wvwv.kr-nepremicnine.si
n'

cestsT Kn^
k mike-co.si
172
BLED: Prodamo 49 let staro lepo ohranjeno hišo, 210 m2, mirna lokacija, ravna in sončna parcela v izmeri 960 m2. bližina centra, možnost postavitve še ene hiše. CENA: ugodno 46.000.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o,. Begunjska c. 2, Lesce, tel: 041/436-544, wvw.kr-nepremicnine.si
JESENICE: V vrstni hiši prodamo dvoinpolsobno stanovanje v pritličju, 107 m2, pred 5 leti prenovljeno (inštalacije, lastna CK, podi...) + neizdelana mansarda 107 m2. Manjši vrt, parkirišče. CENA: ugodno 14.700.000 SIT K,R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o.. Begunjska c. 2, Lesce, tel: 041 /436-544, wvw.kr-nepremicnine.si
BLED: V bližini centra prodamo hišo, 130 m2, sončna parcela 680 m2, starost 40 let. Lahko dvodružinska. CENA: 45,000,000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o.. Begunjska c. 2, Lesce, tel: 041/436-544, www.kr-nepremicnine.si
Kranj - Primskovo, dvojček, 120 m2 stanovanjske površine, parcela 200 m2, novogradnja, lil. podaljšana gr. faza. Nakup brez provizije in stroškov. Cena 35.700.000 SIT Tel. 01/510 74 30, 031 308 563. Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj., wvw.sta-novanje.net, www.novogradnje.com
KOKRICA - stan, hiša stara 25 let na parceli 1.033 m2, klet, pritličje, nadstropje in podstrešje, ločena garaža, lepo urejen in zagra-jen vrt, dostop s ceste, cena = 60,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel, 202 13 53, 051 320 700, 051 320 700
UPNICA pri RADOVUlCI: stan. hišo letnik 65, vel. 9 X 10 m, parcela 1.600 m2, 21,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
www, loka sp.si
a v m
nepremičnine
pfOiTifif ? wpesmiCnfiistni
Fajfar Janez s.p.
Kapucinski trg 13, (nad avtobusno postajo) Škofja Loka. tel.: 04/50-60-300. 041/647-547
KRANJ - Britof: stan. hiša v III. gradbeni fazi na parceli 281 m2, sta, površine 224 m2 v treh etažah, cena = 19,0 mio SIT, primerna za poslovno dejavnost, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 202 13 53, 051 320 700_
KRANJ, Vodovodni stolp - na odlični lokaciji poslovno-stan. hiša (klet, pritličje, nadstropje in izdelana mansarda), vel. 9 x 10 m. parcela 730 m2, stara 50 let, obnovljena pred 10 leti, cena = 61,2 mio SIT. K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
KRANJ, Šoriijevo naselje: zelo lepa vrstna hiša, klet (135 m2), pritličje (135 m2 + zimski vrt) in mansarda (80 m2), parcela 500 m2, popolnoma obnovljena leta 1997, cena - 56,8 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700_
LJUBNO -Prodamo nadstandardno stanovanjsko hišo 250 m2 na parceli 560 m2. Garaža, nadstrešek. Ck - olje, talno ogrevanje. Cena: 59,7 mio/SITASGARD Nepremičnine, d.o.o., C. m. Tita 86, Jesenice, 586 33 12, 041/673 048
SLOVENSKI JAVORNIK- Prodamo polovico hiše - zgornje stanovanje 100 m2. obnovljeno. Terasa, CK - olje. ločene instalacije. svoj vhod. vrt 150 m2 - kamin, garaža. Cena: 15 mio/SITASGARD Nepremičnine, d.o.o.. C. m. Tita 86. Jesenice, 586 33 12. 041/673 048
KOROŠKA BELA- Prodamo tristanovanj-sko hišo 260 m2 na parceli 500 m2. CK-plin. garaža. KTV. Cena: 27 mio/SITASGARD Nepremičnine, d.o.o., C. m. Tita 86, Jesenice, 586 33 12, 041/673 048
ŽIROVNICA - Na lepi, mirni lokaciji - parcela 580 m2, prodamo dvostanovanjsko hišo v treh etažah pribl. 220 m2. CK - olje, CATV, samostojna garaža. Cena: 42.9 mio/SIT.ASGARD Nepremičnine, d.o.o., C, m. Tita 86. Jesenice. 586 33 12, 041/673 048
HIŠE KUPIMO
Kranj z okolico: kupimo vseljivo hišo do 58 mio za mlado družino. FRAST, d.o.o, PE Šuceva 27, Kranj 041/ 73 41 98
IZOBRAŽEVANJE
MATEMATIKA, FIZIKA, svetovanje, po-moč, priprave nudi profesor. ENAČBA - IZOBRAŽEVANJE, Resnik, s.p.. Milje 67. 4212 Visoko ® 04/253-11-45, 041/564-991	3592
NEMŠČINA, FRANCOŠČINA, ANGLEŠČINA, ŠPANŠČINA, SLOVENŠČINA-tečaji (tudi za podjetja), poletni tečaji, individualne ure, KAKOVOSTNO. UGODNO! Švicarska šola, Pot v Bitnje 16, Kranj, 04/23-
12-5 2 0	4294
KOLESA
KOLO fantovsko 20 col, 6 prestav, nov v garanciji, cena 22.000 SIT. 'S 031/291-
76 7	4225
Dekliško OTROŠKO KOLO. 20 col, lepo ohranjeno, cena po' dogovoru. 031 /731 -247, 596-36-36	4336
Prodam OTROŠKO KOLO "KENTON" 18 prestav, in ROG 18 prestav, oba kolesa sta zelo lepo ohranjena. ® 031/570-995 4341
KUPIM
Odkupujemo vse vrste hlodovine, les prevzamemo tudi na panju. ® 041/721-637, 53-06-555	3379
Do 15.4. odkupujemo hlodovino: bor, bukev, javor, jesen, brest, hrast, kostanj, ma-klen, češnja, oreh. hruška, sliva, lipa, jelša, breza, topol, vrba, akacija. Hlodovino smreke in macesna pa celo leto. Žaga Švelc, Ko-krica 'S 031/833-833	3847
BAKER, ALUMINIJ, ROSTFREI, ALU in BAKRENI PROFILI ter KABLI, odkupujemo in odpeljemo, plačilo takoj, ff 031/711-
24 8	4226
Kupim ŠROTAR, lahko tudi v kombinaciji s cirkulanem. 'S 51-33-149, 041/775-626
4288
Kupim MOLZNI STROJ ALFA LAVAL ali WEST FALIA. g 57-23-129_^
Kupim LES za ostrešje-špirovce, lege. TS 23-24-538	4344
Kupim VRTNO KLOP lahko tudi rabljeno. 'S 204-14-31	4357
BIKCA simentalca do 400 kg, vrtavkasto brano in BCS kosilnico, kupim. Đ 031/604-918	4365
HLODOVINO, bor in smreka, lahko tudi sušice, kupim. PLAČILO TAKOJ! ®
041/875-091	4380
Kupim rotacijsko KOSILNICO 135 cm za traktor IMT 35. 'S 031 /759-272 4383
FREZO za zemljo, traktorsko, lahko tudi za TV., kupim. Đ 041/539-637	44i8
LOKAL ODDAM
AVTO-MOTO DRUŠTVO Kranj, Koroška C. 53 D, odda v najem delavniške prostore v izmeri 48 m2, in 40 m2 zaprtega pokritega prostora za skladiščenje. Inf. na sedežu društva ali na 'S 04/23-80-240 od 8, do 18. ure, razen sobote in nedelje 4078

ALBIS, d.o.o.
Savska cesta 34, Kranj
Poslovanje in upravljanje z nepremičninami
PRODAJA IN ODDAJA POSLOVNIH PROSTOROV VINDUSTRUSKO OBRTNI CONI KRANJ. MOŽNA GRADNJA NOVIH POSLOVNIH PROSTOROV
Podrobne informacije o prostih prostorih po tel. 041/426 898
Kranj okolica, gostilna picerija, krušna peč oddamo v najem najboljšemu ponudniku. 'S 530-61-49, 041/711-530 4289
Oddam TRGOVSKI LOKAL s skladiščem, poleg supermarketa - trgovska cona Primskovo. 'S 031/612-289	4443
ODDAMO poslovni prostor v KRANJU, Vrečkova 3, Planina, zgrajen 1977, površine 50 m2 in kleti površine 114 m2, cena najema pritličja: 8 EUR/m2 (1.904.80 SIT), cena najema kleti: 3 EUR/m2 (714.30 SIT) Gorenjska banka, d.d.. Kranj. Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77.
ODDAMO poslovni prostor v ŠKOFJI LOKI, Kapucinski trg 7, zgrajen 1977, v I. nadstropju poslovnega objekta 27 m2. cena
najema: 6 EUR/m2 (1.428,60 SIT), Goren}-
ska banka, d.d.. Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77.
ODDAMO poslovne prostore v RADOVLJICI, Gorenjska cesta 16, prenovljene 1982, v 2. nadstropju 259,06 m2, v tretjem nadstropju 95,92 m2, cena najema: 6 EUR/m2 {1.428,60 SIT), Gorenjska banka, d.d., Kranj, Bleiweisova cesta 1. 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77,
ODDAMO poslovni prostor - lokal v KRANJSKI GORI, Borovška cesta 95. prenovljen 2003, v izmeri 26,30 m2, cena najema: 7 EUR/m2 (1.666,70 SIT). Gorenjska banka, d.d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77.
LOKALE PRODAMO
RADOVUlCA: 23,52 m2. I. 1990, pritličje, primerno za trgovino ali mimo storitveno dejavnost. Cena: 8,200.000,00 SIT ALP-DOM d.d. Radovljica. Cankarjeva 1. 04 537 45 16, www.alpdom.si
Član NZ
NEPREMIČNINE
^ sedaj tudi na interneiu
Planina 3, Kranj ^''SM; 041-331-886
tel.: 235 1000,041/331 886
e-mail:info@ida-nepremicnine.si
www.ida-nepremicnine.si
FAKULTETA ZA MANAGEMENT V KOPRU
Visokošolski strokovni študijski program
1
ljudska l'ni\erz;i 5>kofja I.oka
1'odluhnik la 422» ^koQa Loka
tel.: 04/506 13 00 fa\: 04/512 08 88 HHH.Iu-skofj;il<>ka.si
MANAGEMENT
(visoka strokovna izobrazba)
Diplomanti pridobijo strokovni naslov diplomirani ekonomist / diplomirana ekonomistka.
Fakulteta za management razpisuje 1., 2. in 3.
v
letnik izrednega študija v Skofji Loki. Vpisni pogoji: za vpis v 1. letnik končana štiriletna srednja šola, za vpis v 2. letnik končana višja strokovna šola (programi Poslovni sekretar, Komercialist, Gostinstvo in Turizem) s povprečno oceno najmanj 8, za vpis V 3. letnik končana višja šola (po programu,
sprejetem pred 1. 1. 1994).
INFORMATIVNI DAN
bo V torek, 20. 4. 2004, ob 17. uri v prostorih Ljudske univerze, Partizanska 1, Škofja Loka (bivša vojašnica)
Informacije: 04/506-13-70
www.lu-skofjaloka.si
JESENICE - center - V poslovno trgovskem centru prodamo poslovne prostore 420 m2. Cena: celota - 128.000,00 SIT/m2, po delih- 135,000,00 SIT/m2. ASGARD Nepremičnine, d.o.o., C. m. Tita 86, Jesenice, 586 33 12, 041/673 048
JESENICE - Prodamo proizvodno-skladiščno halo cca 400 m2 in 150 m2 zemljišča. Pisarna, mostni žeriav-8t. Objekt ima uporabno dovoljenje. Cena 20 mio/SIT. ASGARD Nepremičnine, d.o.o., C. m. Trta 86, Jesenice, 586 33 12. 041/673 048
MAKLER
BLED cLo-ol
PRODAJA NEFREMiĆNIN
/
1-260 bled, Ljubljmi"^kć\ cesta '5,
tel: 5767-600, 041/647-974
LESCE; V centru prodamo ca. 60 let star, delno obnovljen poslovni objekt s ca. 200 m2 up. površine. Odlična lokacija s pripadajočim večjim parkiriščem (250 m2). CENA: 59,000.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o.. Begunjska c. 2," Lesce, tel: 041/436-544, www.kr-nepremic-nine.si
KRANJ - Primskovo več poslovnih prostorov v 1. nadstropju objekta, v izmeri od 31 - 69 m2, staro 4 leta, cena = 142.800,00 SIT/m2, 42,7 mio SIT K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
družba za gradbeništvo, inženiring, trgovino
Stara cesta 2, 4220 Škofja Loka
ATELJE ŠKOFJA LOKA, LOKAL GORENJA VAS, STANOVANJA ŠENČUR, STANOVANJA ČRNUČE ^ 04/51 12 600 stanovanja@sgp-tehnik.si www.sgp-tehnik.si
KRANJ: poslovna stavba na parceli 1.914 m2, površine 353 m2, ni kleti, cena " 50,00 mio SIT K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel, 202 13 53, 051 320 700
KRANJ: oddamo 50 m2 v pritličju v mestnem jedru za 100.000,00 SIT, obnova pred 4 leti, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53. 051 320 700
JESENICE - center - V poslovno trgovskem centru prodamo poslovne prostore 420 m2. Cena: celota - 128.000,00 SlT/m2, po delih - 135.000,00 SIT/m2.
JESENICE - Prodamo proizvodno-skladiščno halo cca 400 m2 in 150 m2 zemljišča. Pisarna, mostni žerjav - 8t. Objekt ima uporabno dovoljenje. Cena 20 mio/SIT.
PRODAMO poslovni objekt v KRANJU, Prešernova ulica 6, prenovljen 1990, v izmeri 1462,49 m2, na 1184 m2 velikem zemljišču, prodajna cena: 975.448,60 EUR (232.254.311,70 SIT), Gorenjska banka, d.d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77.
PRODAMO Kočo dr. Janeza Mencingerja na KOBLI, prenovljena 1989, v izmeri 349,88 m2 na 3299 m2 velikem zemljišču, prodajna cena: 215.220,60 EUR (51.244.024,90 SIT), Gorenjska banka, d.d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77.
PRODAMO poslovni objekt v ŠKOFJI LOKI, Šolska ulica 6, zgrajen 1959. v izmeri 610,79 m2, brez zemljišča, z najemnikom, prodajna cena: 395.010,00 EUR (94.051.881,00 Sm, pripadajoče zemljišče veliko 2153 m2. prodajna cena: 173.618,00 EUR (41.338.445,80 Sm, Gorenjska banka, d.d., Kranj. Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77,
PRODAMO počitniški objekt v TERMAH ČATEŽ, zgrajen 1990. v izmeri 46.9 m2 in 45 m2 dvorišča, prodajna cena: 42.911,50 EUR (10.217,228,20 SIT), Gorenjska banka, d.d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77.
PRODAMO ALI ODDAMO poslovni lokal v HRUŠICI, Hrušica 71/f, Jesenice, zgrajen 1986, skupne izmere 63,97 m2, prodajna cena: 45.146,90 EUR (10.749.476,90 SIT), cena najema: 7 EUR/m2 (1.660,70 SlT/m2), Gorenjska banka, d.d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77.
PRODAMO ALI ODDAMO triplex garažo na JESENICAH, Titova cesta 68, zgrajeno 1971. v izmeri 11,76 m2, prodajna cena: 4.229,50 EUR (1.007.044,00 SIT), cena najema: 4 EUR/m2 (952,40 SIT), Gorenjska banka, d.d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77.
OBLAČILA
OBHAJILNE in POROČNE OBLEKE dobi-te v poročnem salonu VERITAS v centru Kranja, Maistrov trg 11. tt 202-41-58 4385
Zelo ugodno prodam OBLEKO in HLAČE za nosečnico, št. 40 - 42, 'S 25-11-961
4430
OTR. OPREMA
V komisijsko trgovino v Radovljici sprejmemo posteljice, previjalne mizice, avtosede-že in vozičke. 'S 041 /989-393 3373
Prodam OTROŠKO POSTEUlCO 120x60 z jogijem in dekliško kolo 20 col. ff 23-42-480	4327
OSTALO
Strokovno obrezujem sadno drevje. TP 255-18-25, 040/651-319	4351
Prikaz cepljenja sadnega drevja bo 13.
aprila popoldan na Studenem. 3514-66-41
4453
PRIDELKI
JABOLKA in JABOLČNI SOK lahko dobi-te pri Markuti, Čadovlje 3, Golnik. 'S 256-00-48	4062
Kvalitetne sadike Iglavcev za žive meje -TISA in THUJA, SMARGD (cipresa), domača pridelava (ni uvoz), dobite v drevesnici Tušek, Vodice na Ljubljano, ir 01/832-41-
86	4237
^tilSMšh
iro
Na skali 4. 4000 Kraf^
iMi « Cfu B r-.
Tel : 04 23 63 388 GSM: 041 860 938
www.tfidanepremicnine-ij.si
Prodam SENO in kupim vilice za travne bale. 'S 533-12-86	4285
Prodam lansko, kvalitetno, balirano SENO. Pot na Zali rovt 6	4297
Prodam eno nakladalko nebaliranega SENA, Poljanska dolina ® 031 /811 -931
4320
Prodam SENO za domačo krmo. ® 51-88-542_4329
Prodam KROMPIR za krmo. » 25-01-254	4339
Prodam beli kalinford in desire KROMPIR primeren za sajenje ter S1U\ŽN0 KORUZO.. g 252-17-39, Lahovče_4367
Prodam SENO. 'S 041/326-565 4368
Prodam JABOLKA in SENC brezje 218, tt 031/311-417
4373
Prodam TELEČJE MESO, 'S 041/515-867	4377
DOM
• N/
nepremičnine
()4/2()2-33-()(), 041/333-222
l>.tin|.in;i ki.iuü-'rv M p . Sliil.nKuril
www.doni-ncprcniicninc.com
GORENJSKI GLAS • 32. STRAN
MALI OGLASI / info@g-glas.si
Petek, 9. aprila 2004
Prodam SENO v balah, ff 041/906-004
4387
Prodam nekaj voz uležanega, hlevskega GNOJA. Đ 25-22-569	4395
Prodam neškropijena JABOLKA jonatan in krompir kifelčar semenski, tr 57-43-294
4405
Prodam KROMPIR za krmo cca 300 kg. V 252-70-55	4408
Prodam KROMPIR desire in sante za sajenje ter dva ČB BIKCA, n 031 /808-218
4411
Prodam dobro ŽGANJE, cena 1.000 SIT. ® 57-25-060, Gorje	4415
DIVJI KROMPIR - TOPIN AMBUR, kvalitetni za sajenje, primeren za divjad in sladkorne bolnike, cca 300 kg. ff 531-83-40
44T9
Kupim SILAZNE BALE in prodam KROMPIR za sajenje fjano, desire. Podbrezje 158
® 041/712-027	4421
Prodam kvalitetno OTAVO in SENO iz su-šilnice. g 25-61-675_^
Prodam ŽGANJE sadjevec. IT 07/30-73-209, 041/859-393	4423
Prodam stekleničena in točena štajerska vina beli pino in polsladki rumeni muškat, ff 204-23-97_4435
Prodam beli in rdeči jedilni KROMPIR. ® 25-22-803	4456
Prodam KROMPIR kondor primeren za sajenje, tt 041/819-251	4457
PODARIM
domplan
družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem in energetiko, d.d. kranj, bleiweisova 14
tel.; 041/647-433
STANOVANJE PRODAMO
•Stražišče pri Kranju v 75 let stari hiši, obnovljeno manjše 2S, pritličje, izmere 45,2 m2, 12,9 mio SIT;
•Kranj, Planina I; 3S; VII. nadstr.; izmere 83,8 m2; starost 25 let; cena 20 mio. SIT; •dvosobno - Planina 11!.. VII. nadstr., Izmere 62;5 m2, starost 17 let, cena 16,5 mio SIT; STANOVANJE ODDAMO V NAJEM •Kranj, Planina I., 2 S + 2 K, H. nadstropje, 88,60 m2, starost 27 let, najemnina 75.000 SIT/me-sečno;
HIŠE-PRODAMO
•Šenčur, starejša kmečka hiša, tlorisa 163 m2 in gospodarsko poslopje 198 m2, na parceli 822 m2, starost 200 let. cena 24,5 mio SIT; •Šenčur - visokopritlična, tlorisa 132 m2 + prizidek 35 m2, na parceli 390 m2, starost 10 let, cena 54 ,5 mio. SIT;	'
•bližina Cerkelj na Gorenjskem, pritlična, tlorisa 12x11 m2, na parceli 572 m2, staro 12 let, 39 mio SIT;
•	Kranj, center mesta, na lepi lokaciji starejša, potrebno obnove, z vso lokacijsko dokumentacijo, ki omogoča nov poslovno-stanovanjski objekt, staro 40 let. 28 mio SIT;
•Brezje nad Tržičem - vas Lese • starejša kmečka, na parceli 80 m2. staro 50 let, 7 mio SIT; •bližina Preddvora, visokopritlična, tlorisa 13x9 m2. na parceli 685 m2, stara 9 let, 74,6 mio SIT;
•bližina Šenčurja, energijsko varčna hiša, tlorisa 2 X 70 m2, na parceli 360 m2, novogradnja, cena 43 mio SIT;
•Golnik, IV. gradbena faza, tlorisa 3 x 100 m2,
na parceli 700 m2, starost 8 let, cena 29 mio
SIT; ^
HIŠE - ODDAMO V NAJEM:
•Trboje - dvonadstropna. I. nadstropje v celoti.
160 m2, starost 24 let, za skupino do 10 ljudi,
cena 120.000 SIT/mesec;
TURISTIČNO REKREATIVNI KOMPLEKS - PRODAMO
•	Poljanska dolina, 1 km od Gorenje vasi - gostišče s kuhinjo, apartmaji, bazeni, igrišča, na parceli velikosti 10.847 m2; (v celoti zazidljiva, možnost dodatne izgradnje), starost izgradnje od leta 1975 dalje postopoma, cena 87 mio. SIT;,
POČITNIŠKI OBJEKT - PRODAMO
•v Bohinjski Bistriči; 1 nadstropni s 27 ležišči, svojo kuhinjo; tlorisa 129 m2; na parceli velikosti 1478 m2; starost objekta 35 let, obnovljen leta 1993; oddaljen 500 m od smučišča Kotila; cena 54 mio SIT.
POSLOVNI PROSTOR - PRODAMO
•	Kranj. Planina III., v trgovskem centru Spar, I. nadstropje. 147.30 m2 (lastna novogradnja), starost 3 leta, cena 29.8 mio SIT;
•Kranj, blizu avtobusne postaje za gostinstvo ali trgovino, izmere 214 m2, terasa 297 m2, starost 38 let, cena 63 mio SIT; •Kranjska Gora. IV. gradb. faza, pritličje, izmere 136 m2, star 13 let. 26 mio SIT; •Kranj, Planina I. prodamo ali oddamo v najem, izmere 44,80 m2, star 24 let, adaptiran leta 1990, cena 9 mio SIT ali najemnina 83.600 SIT mesečno;
POSLOVNI OBJEKT - PRODAMO:
•Primskovo v Kranju, dve poslovni stavbi različnih velikosti, na parceli vettkosti cca 1000 m2; enonadstropni objekt, leto izgradnje 1980, marv sarda izdelana v letu 1995,116,5 mio SIT in pritlični objekt, leto izgradnje 1947, 23 mio SIT; •Kranj ob prometni cesti, izmere 1120 m2, na parceli 1010 m2, leto prenove 1962.120 mio SIT.
POSLOVNI PROSTOR! -ODDAMO V NAJEM
•Kranj, Zlato polje, za avtomehanično delavnico opremljeno, v izmeri 48 m2 in 20 m2 skladišča, starost 40 let. cena 140.000 SIT/meseČno; •Čirče pri Kranju, pisarniški prostori, izmere 80 m2, stare 22 let. 112.000 SIT mesečno in skladišče 50 m2. cena 35.000.00 SIT/mesečno; •Kranju. Cesta Staneta Žagarja, izmere cca 40 m2.116.500 SIT mesečno; •v bližini ceste Kranj • Škofja Loka, 2 poslovna prostora, velikosti 150 in 60 m2, starost 3 leta, za pisarne ali trgovino, cena za pisarno 1.430 SIT/m2, za trgovino 1.900 SlT/m2 + stroški;
•	Kranj. Planina L. oddamo ali prodamo, izmere 44,8 m2, starost 24 let. adaptirano 1990. najem 84.000 SIT mesečno, za prodajo 9 mio SIT;
PARCELA - PRODAMO
Kranjska Gora - Podkoren, v izmeri 2500 m2, cena 14.500 SIT/m2;
Hraslje. za poslovni objekt, 846 m2, komunalno opremljena, cena 22,5 mio SIT; PRODAJA LASTNIH STANOVANJ V NOVOGRADNJI NA PLANINI - podrobne informacije o še prostih stanovanjih po tel. 041 647 433 - možnost ogleda na Internetu; dompian.si
ODGOVORNOST IN STROKOVNOST ZAQOTAVUATA ZANESLJIVOST IN USPEH.
Podarim KAVČ - TROSED. tf 202-64-67
4371
POSESTI
BELCA - Prodamo parcelo 2014 m2 od tega 300 m2 zazidljivega zemljišča, voda na parceli. Cena: 5.900,00 SIT/m2. ASGARD Nepremičnine, d.o.o., C. m. Tita 86, Jesenice. 586 33 12, 041/673 048
V	Kranju prodam 2 ha veliko NJIVO in 2 ha
GOZDA. ® 051 /302-006	3597
_• _
Kranj z okolico, kupim ZAZIDUIVO PARCELO. Takojšnje plačilo, v 040/413-281
V	najem vzamem TRAVNIK za košnjo v Poljanski dolini (od Poljan do Žirov). ® 031/547-948	4348
PODBREZJE - 1,5 ha iglastega GOZDA, prodam, ff 040/810-910	4393
Prodam dve ZAZIDUlVI PARCEU na Volči v Poljanski dolini. « 031/617-802 4398
KOKRICA; 484 m2, sončna, komunalno opremljena parcela. CENA: 10,5 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000.
d. o.«. Kratki
M'PRKMICMNSK.X HIŠA
C H, Kt«4
KRANJ - Strahinj; 750 alt več m2, ravna parcela, sončna lega, ob gozdu. CENA: 20.000,00 SIT/m2. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000.
BRITOF - Voge; 483 m2, skupni zazidalni načrt, ravna; končna, pravokotne oblike, sončna lega. CENA: 11,9 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000.
TRŽIČ; 5500 m2, vzhodna lega, v hribu, ob gozdu. Cena: 3.540,00 SIT/m2. SVE RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, te 04/28 11 000._
Ambrož pod Krvavcem - stavbna parcela za počitniško hišico 375 m2, cena » 4,4 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700
GORICE - LETENCE, prodamo vikend parcelo, 869 m2, prepis možen takoj. CENA: 12.980,00 SIT/m2. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - HRASTJE IND.CONA. prodamo 628 m2 zazidljive parcele, namenjena za gradnjo poslovnega objekta, lepa in ravna, vsi priključki na robu parcele, prevzem po dogovoru. CENA: 17.700.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine,net
RADOVUlCA - CENTER, prodamo 2110 m2 zazidljive parcele, namenjena za gradnjo večjih stanovanjskih objektov, vsi priključki na parceli. CENA: 37.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net
MLAKA PRI KRANJU, prodamo 672 m2 zazidljive parcele, komunalno urejena, prevzem po dogovoru. CENA: 13.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net
KRANJ - VELESOVO, prodamo 4000 m2 zazidljive parcele, izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo poslovno stanovanjske hiše, na robu vasi, prevzem možen takoj. CENA:90.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22. Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
PREDDVOR, prodamo 1208 m2 kmetijskega zemljišča, na katerem stoji lesena brunarica, nahaja se na robu stavbnega zemljišča, elektrika in voda sta v bližini. CENA: 13.090,00 SlT/m2 AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
ŠKOFJA LOKA - KAMNITNIK, prodamo 1192 m2 zazidljive parcele, ki se nahaja nad OMV-jem v Sk. Loki, predviden zazidalni načrt, sončna, ravna, prevzem možen takoj. CENA: 24.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
BITNJE, prodamo 461 m2 zazidljive parcele, prevzem po dogovoru. CENA: 14.160.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
BELCA - Prodamo parcelo 2014 m2 od tega 300 m2 zazidljivega zemljišča, voda na parceli. Cena: 5.900,00 SIT/m2 ASGARD Nepremičnine, d.o.o., C. m. Tita 86, Jesenice, 586 33 12,041 673 048
POSLOVNI STIKI
Kratkoročni krediti od 100.000 SIT v eni uri. n 531-48-39. 070/302-014, Gorfin, d.o.o.. Kranjska cesta 4. Radovljica 3434
FESST d.0.0., PE Strttarieva 5, Krard
Nudimo vse vrste posojil, ugodne obresti.
04/236-73-73
FiSST d.0.0., PoDreča 74. MavOj«
POZNANSTVA
POMLADNI VETER - vabimo Gorenjke. mlajše in starejše, ki želijo spoznati novega moškega za resno vezo ali občasna srečanja, da pokličete tr 031/612-541 ali 041/899-442 od 9. ure dalje, tudi ponoči, ali pišete SMS. Veselimo se sodelovanja z vami! 4ji3
POMLADNI VETER - 35-letna in 48-letna, obe Gorenjki. želita spoznati primernega moškega. Gospodje prosimo pokličite IT 090/54-24 ali 090/54-25 (I86sit/min). od 9. ure dalje tudi ponoči. Vabljeni, veseli vas bomo!	4314
Ženitna posredovalnica Zaupanje ureja izključno resne in poštene zveze za vse starostne skupine na področju celotne Slovenije. H 031/505-495	4354
RAZNO PRODAM
Prodam 50 m3 suhih bukovih DRV in 12 m3 bukev hrast. S 53-75-136 4316
Prodam TEHTNICO übela 20 kg 20.000, HARMONIKO 48 bas. 25.000, BLAGAJNO 25.000. ® 040/328-740	4325
Prodam GUMIV02 16 col na traktorski priključek. ugodno, v dobrem stanju, v 25-91-452	4343
Prodam motorno ŽAGO Alpina P 650, malo rabljeno ter mešana drva. TT 031/228-046	4360
Prodam lesne BRIKETE za kurjavo. IT 53-
31-648,040/88-74-25	4370
Montažno leseno - kovinsko še stoječo garažo 7x6x2,4 m, s trojnimi drsečimi vrati na ključ, kmečko vago - 200 kg z utežmi, masivno delovno mizo 100x130cm s cevni, primežem, čeljust 140 mm, dve veliki jeklenki za kisik, 12 kom bakrene pločevine d.l mm, cirkular 5 KV\/z vidja klino, črni varilni lok fi od 30 do 50 mm 80 kom, dvodelna kovinska vrata 2x2 m (rabljena), rostfrei enojno pomivalno korito levi odcejalnik (rabljen), cena po dogovoru. ® 233-16-59
4403
Prodam KMEČI VOZ za konjsko vprego, dobro ohranjen po ugodni ceni. ff 01/834-18-81	4414
Prodam ZAJKLO z mladiči in zamrzovalno skrinjo. « 041/597-933	4428
Prodam 5 m suhih rezanih, hrastovih DRV. ® 041/920-699	4436
VRTNO GARNITURO iz masivnega lesa prodam. W 031/291-500	4450
RAČUNALNIŠTVO
Prodam rabljen barvni TISKALNIK EPSON STYLUS/COLOR 640, zraven priložim še originalno zapakirane barvne barve, vse skupaj za 10.000 SIT. ff 041/33-55-39
4282
STANOVANJA ODDAMO
GARSONJERO opremljeno v centru Bleda, oddam za daljši čas. tt 041/850-406
4372
Za 6 mesecev oddam dvoposteljno sobo, tuš WC, kuhinja, TV, parkirišče. 'S 531-05-
27	4391
RADOVLJICA, Prešernova c., enosobno stan. z balkonom v I. nadstr. oddamo. Najemnina 52 000,00 SIT/mesec, predplačilo 6 mesecev. Vseljivo takoj. J&T NEPREMIČNINE. Šiftar J., s.p., Radovljica, 04-531 44 24, 041-703 839, 041-738 454.
STANOVANJA KUPIMO
Kupim stanovanje ali hišo v Kranju ali v bližnji okolici. 'S 041 /681 -510	3805
ŠORLIJEVO NASELJE: za gospo kupimo garsonjero, nudi gotovino. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 04/ 23 44 080 041/ 73 41 98
Torninčeva 2, 4000 Kranj - Stražišče »1.; 04/2315-600. <ax' 04/2315-601
041/774-101
Kranj z okolico: kupimo ENOSOBNO in TRISOBNO STANOVANJE, tudi v slabem stanju, FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 04/ 23 44 080 041/ 73 41 98
KRANJ - OKOLICA, KUPIMO VEČ STANOVANJ RAZLIČNIH VELIKOSTI, ZA NAM ŽE ZNANE STRANKE, AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj. tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - ZLATO POUE, NUJNO KUPIMO 2S.S. + 1 ALI MANJŠE 3S.S., NUJNO KUPIMO, LAHKKO TUDI GRADBINČEVA JAMA. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj. tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net
dclatik«
NEPREMIČNINSKO POSLOVANJE
KRANJ - ŠORUJEVO NASEUE, NUJNO KUPIMO 2S.S. + 1, ALI 3S.S., BIVALNE POVRŠINE 60 m2 ALI VEČ, VSI PRI-KUUČKI, VSEUlVO PO DOGOVORU, ZA NAM ŽE ZNANEGA KUPCA. KUPIMO!! AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net
V	NEPOSREDNI BLIŽINI KRANJ KUPIMO DO 2000 m2 PARCELO. RAVNO. SONČNO, NE V BUŽINI VEČJIH INDUSTRIJSKIH OBJEKTOV. ZA GRADNJO INDIVIDUALNE HIŠE. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22. Kranj, tel. 04-23-65-360. agentkranj.nepremičnine.net
V	Škofja Loki z okolico za znanega kupca, nujno kupimo enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje. Nudimo gotovino. Tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi građen d.o.o.. Celovška 291. Lj.. www.stanovanje.net, WW/W. novogradnje. com
TESG
d.o.o
m
NEPREMIČNINE
tr5745-444. ULM) PHi:ši:in()\ \.)()
STANOVANJA NAJAMEMO
NAJAMEM GARSONJERO ALI SOBO S SOUPORABO KOPALNICE V KRANJSKI GORI ZA DAUŠI ČAS - REDNI PLAČNIK, •ff 041/626-154	3051
Študentka najame manjše (eno in pol do dvosobno) STANOVANJE v Kranju ali okolici. 031/304-091	4232
V Kranju najamem 2,5 - 3-sobno STANOVANJE za sprotno plačilo, ff 040/583-
02	7	4386
KRANJ - oddamo 4 SS 87 m2 v hiši. v 8. nad., cena = 83.300,00 SIT/mes, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
KRANJ - oddamo 1 GG 31 m2 na Planini, v 2. nad., cena = 52.400,00 SIT/mes, 2-mesečna varščina, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320
700
KRANJ - oddamo 4 SS 115 m2 v hiši, v 2. nad. (mansarda),obnova I. 91, cena = 95.200,00 SIT/mes, 2. mesečna varščina, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53,051 320 700
STAN- OPREMA
Novo KUHINJO prodam. IP 031/50-46-
4 2	3904
Prodam SEDEŽNO GARNITURO, 25.000 SIT. -S 25-77-450	4323
Prodam masivno OMARO, okroglo mizo in
3	stole, n 031 /855-568	4326
Ugodno prodam usnjeno SEDEŽNO GARNITURO, ff 255-11-02	4454
SPORT
Prodam OTROŠKO KOLO znamke SCI-ROCCO Trendy, modro vijolične barve, 12 prestav Shimano, kolesa 20-colska, rabljeno 1 leto in otroške ROLERJE EOCES št. 30-35 modre barve, rabljene 1 sezono. ® 041 /689-636	4298
STORITVE
GRADBENIK REXHO d.n.o., Adergas 13, Cerklje, IZVAJA OD TEMEUEV DO STREHE, OMETI FASAD IN NOTRANJI OMETI, KAMNITE ŠKARPE, UREJANJE IN TLAKOVANJE DVORIŠČA. 'S 041/589-996 329
HITRI PREVOZI, SELITVE, MONTAŽA POHIŠTVA, PRENOSI KLAVIRJEV, BLAGAJN, ODVOZ POHIŠTVA IN ODPADNEGA MATERIALA. HITRO IN UGODNO! Tadej 041/737 245, Matej 041/35 80 55, Brce Tadej, s.p., C. Jaka Platiše 11, Kranj
1300
TLAKOVANJE DVORIŠČ, dovoznih poti in parkirišč. Izkopi in nasipi, utrditev terena, izdelava vseh vrst škarp, strojni izkopi za priključek na mestni kanalizacijski sistem. ® 202 57 69, 041/711 842, Milutin Bijelič s,p., Struževo 28, Kranj	1494
CELOSTNO RAČUNOVODSTVO, DAVČNE NAPOVEDI, USTANOVITEV IN PRERE-GISTRACIJA DRUŽB, ADMINISTRACIJA, KOMERCIALA, SVETOVANJE. Pokličite, pridemo k vam. B' 041/661 369, ARMS, d.o.o., Ukova 12 C, Jesenice	2173
Bytyqi in ostali, gradbeništvo d.n.o., Glavni trg 14 Kranj, izvaja vsa gradbena dela, vse vrst fasad, notranje omete; novogradnje, adaptacije z vašim ali našim materialom. B 202-70-031, 041/760-614 3315
STROJNI OMETI notranjih sten in stropov! Hitro in po ugodni ceni. 'S 041/642-097, Urmar d.o.o., Zakal 15, Stahovica 3475
ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE, polaganje pralnih plošč in robnikov, strojni izkopi in odvoz, izdelava betonskih in kamnitih škarp in fasade. 'S 01/83-17-285, 031/803-144, Gradbeni inženiring, d.o.o.. Trg talcev 8, Kamnik	3613
d.o.o.
• ^
a«6 mmnm
>- ft mumm^:
Britof 152, 4000 Kranj, tel.: 04/23 41 660
DELAMO ZA QROBO IN FINO:
www.taber.si
PREVZAMEMO VSA ZIDARSKA DELA OD TEMEUEV DO STREHE. TUDI ADAPTACIJE. NOTRANJE OMETE, ŠKARPE. FASADE. TLAKOVANJE DVORIŠ, KANALIZACIJE - DELAMO HITRO IN POCENI. 'S 051/354-039, 041/593-492. Bytyqi oče in sin d.n.o., Cegelnica 48b, Naklo
3665
Prevzamem vsa gradbena dela z materialom ali brez. 'S 031/442-779, Kolgeci Nuha, s.p.. Struževo 3a, Kranj	3696
OBREZUJEMO OKRASNO IN SADNO DREVNINO, ŽIVE MEJE. OBLIKUJEMO, POSADIMO IN VZDRŽUJEMO OKRASNE IN SADNE VRTOVE. MAKLEN ZUPANČIČ k.d., C. KOKRŠKEGA ODREDA 40, KRANJ tr 041 /378-705	3723
Izdelava podstrešnih stanovanj in predelnih sten po sistemu knauf, montaža strešnih oken welux in polaganje laminatov, izdelujemo tudi brunarice in nadstreške, tr 51-86-055. 041/765-842. Mesec Damjan s.p., Jazbine 3, Poljane	3737
STROJNO IZDELOVANJE
estrihov
Klemene, Fokopališka 10, Naklo
tel.: 04/25 718-13 041/632-047
Klvmvlu: Vluilitnir s./k
MISO,
C. St Žagarja 44, Kranj 04/232-66-12, GSM 041/681-510 wvm.info@miso^p.com
■ MONTAŽA IN SERVIS SENČIL: • ROLETE • ŽALUZUE' LAMELNE ZAVESE ■ MONTAŽA • TALNIH * STENSKJH In • STROPNIH OBLOG
■ suhomontažna prenova oken in vrat
-	polaganje vseh vrst iaminatov, Itisonov In toplih podov
-	polaganje, brušenje In lakiranje vseh vrst parketov
• montaža In servis novega 02. obstoječega pohištva
Podjetje Bellani in Bellani d.n.o., Ljubljanska c.la, Kranj nudi vsa ZIDARSKA, FASA-DERSKA IN SLIKOPLESKARSKA DELA, kvalitetno in po zmerni ceni. It 040/971-
610 •	3882
ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč. Izdelava vseh vrst škarp, izkopi, nasipi ter odvoz materiala na deponijo, tt 01/839-46-14, 041/680-751, Adrovič & comp., Jelovška 10, Kamnik	3945
KROVSKO - KLEPARSKA dela izvajamo iz različnih kritin in materialov po Sloveniji. Brežnjak Zvonko s.p., ŠinkovTurn 39, Vodice, 'S 040/75-42-86	3988
Zaključna dela v gradbeništvu (knauf, fa-saderstvo, slikopleskarstvo, adaptacija stanovanj) - MAVRICA, Maja Zupane s.p.. Vrtna pot 9, Šenčur, ff 041/350-161 Gorazd, 031/678-706 Darko	398o
STRIPTIZ na vaši zabavi, deklišni ali rojstnem dnevu vam odpleše živahni Striptizer Miki do konca. Ženskam je med plesom dovoljeno čisto vse in bo zelo vroče, da vas premami v skušnjavo. Društvo za ples in animacijo HOT MIKI, Partizanska pot 1, Radovljica, ® 031/361-174, vww.hotmiki.tk
Projektiranje in montaža objektov po sistemu TRIMO - garaže, delavnice, poslovni prostori, prekrivanje streh.
VSA SLIKOPLESKARSKA DELA,
ba rvanj e napuščev, kovinski h konstrukcij, barvanje fasad. Izdelava Damit fasad (Jub, Baumit).
TeL: 031/567-374, KO.REJA. IMEX, d.o.o.. Stegne 25^ Ljubljana
Imamo zidarsko in fasadersko skupino. Delamo hitro in kvalitetno. IT 041/288-473, Gradbeništvo Gashi in ostali d.n.o., Struževo 3a. Kranj	404i
SPLOŠNA GRADBENA DELA - kamnite škarpe, notranji ometi, fasade, tlakovanje dvorišč, zidarska in fasaderska dela z vsem potrebnim materialom za izdelavo. 'S 051/415-043, 031/334-374, Gradbenik Qarri in ostali d.n.o., T.Dežmana 10, Kranj
ZIDARSKA IN FASADERSKA DELA od temeljev do strehe, notranji ometi, adaptacije, ometi fasad, predelne stene, urejanje in tlakovanje, z našim ali vašim materialom. Delamo hitro in poceni. Đ 041/561-838, Bytyqi - Bene in ostali d.n.o., Struževo 3a, Kranj
4290
Rozman Peter, s.p.
Senično 7, Križe, tel.: 595 51 70, 041/733 709
• markize, žaluzije, rolete lamelno zavese, plise zavese
• roloji, izdelovanje, svetovanje, montaža, servis
ELEKTROINSTALACIJE Janez Valter s.p.. Nova vas 15 a, Preddvor - gradite hišo, adaptirate staro, obnavljate stanovanje?! Nudimo vse vrste ELEKTROINSTALCIJ-
SKIH DEL. 'S 041/760-616	4305
Kompletne adaptacije stanovanj in kopalnic, vsa keramična dela, slikopleskarstvo, polaganje laminatov in ostalih oblog. 'S 23-81-900, 031/379-256, Benjamin Jagodic s.p.. Zlato polje 3 c, Kranj	4328
T
NEPREMIČNINE
Šiftar Jure s p
Hotel Grajski dvor. Kranjska c. 2. 4240 Radovljica. leL: 04/531-44-24.
041/703-839
SLO - DOM zaključna dela. montaža sten in stropov Knauf, Armstrong, izdelava podstrešji in adaptacija stanovanj, laminati, okna, vrata, strešna okna Velux. Pleskanje in druga vzdrževalna dela. Markotič Slavko s.p., Suška cesta 28, Škofja Loka, tf 513-40-63, 041/806-751	4460
STANOVANJA PRODAMO
BLED CENTER prodam stanovanje 43 m2 in 9 m2 balkona, pogled na grad, cena 16.000.000 SIT. -S 041 /661 -873 4040
GARSONJERA Podlubnik Škofja Loka. prodam. « 041 /866-885	4i90
ZASIP: 2 km od Bleda, novogradnja, prosto le še: 91,04 m2 v podpritličju s teraso (281.680 StT/m2) in 45,45 v pritličju (331.980 SlT/m2), vsi priključki, prijeten vaški ambient, vselitev julij 2004, več info na www.alpdom.si ALPDOM d.d. Radovljica. Cankarjeva 1, 04 537 45 15, www.alp-dom.si
ZG. GORJE: 45,9 m2, večje Issv 2. nadstropju, popolnoma obnovljeno pred 7 leti. mirna okolica, etažna CK, drvarnica. Cena: 10.600.000,00 SIT ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, www.alpdom.si
ZAPUŽE: 46 m2, 2ss v 2. nadstropju, 1999, zastekljen balkon, klet, vsi priključki, individualno ogrevanje, takoj vseljivo, nova oprema. Cena: 17.000.000,00 SIT ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, vww.alpdom.si
fhorr^l 7.
Trg Svobode 6, 42Ö0 Tržič, Slovenija
teL: 5964-550, 5924-300
priinm.tf2ic9Biot.net, http://3genciia-prlmo.6i
ZG. GORJE: 55,85 m2, večje Iss v 2. nadstropju, I. 1935, etažna CK, klet, drvarnica. Cena: 9.500.000,00 SIT ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, wv/w.alpdom.si
RADOVUlCA: 79,25 m2, večje 2,5 ss, novogradnja, pritličje, dnevna soba, spalnica, kabinet, kuhinja z jedilnico, kopalnica, wc, atrij in terasa, klet, vsi priključki, dvigalo, vselitev: november '04, cena v apri-Iu/m2: 361.585,00 SIT, yec info na vww.alpdom.si ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1. 04 537 45 15, www.alp-dom.si
ZAPUŽE: 84,96 m2, večje 3 ss v 1. nadstropju, mirna okolica, I. 1999, balkon, klet, individualno ogrevanje, delno opremljeno (predsoba, spalnica, kuhinja, kopalnica). Cena stanovanja:'24.700.000,00 SIT, oprema po dogovoru. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, vww.aIpdom.si
RADOVLJICA: novogradnja, pritličje, 84,96 m2, dnevni prostor, kuhinja z jedilnico, 3 spalnice, kopalnica, wc, atrij, terasa z zelenico, vsi priključki, vselitev: november '04, cena v aprilu/m2: 361,585 SIT. več info na w//w.alpdom.si ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, www.alpdom.si
BLED: center, 90 m2, 4ssv 1. nadstropju, obnovljeno 1987. balkon s pogledom na grad. klet, drvarnica, garaža, vrt, etažna CK, vsa oprema, takoj vseljivo. Cena: 20.000.000,00 SIT - znižano ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1. 04 537 45 16, www.alpdom.si
RADOVUlCA: Prešernova, 105,36 m2, 3. nadstropje/mansarda, duplex, dnevna soba, kuhinja, jedilnica, spalnica, kabinet, kopalnica, wc, galerija, balkon, klet, vsi priključki, dvigalo, novogradnja, vselitev: november'04, cenavaprilu/m2: 361.585,00 SIT, več Info na wvw.alpdom.si ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, www.alpdom.si
nepremičnine, d.o.o.
Pod Plev» 42, Sk. lok ^el.: 51]-04'20,041 /42S-38Ö
KRANJ - Planina II; 89 m2, trisobno, 7. nadstropje, dva balkona, lep razgled, dober razpored, blok star 23 let. CENA: 18,5 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - Planina I; 88 m2, 2+2-sobno stanovanje, 5. nadstropje, staro 26 let, po sobah parketi, dva balkona, takoj vseljivo. CENA: 18.5 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - Planina III; 88,10 m2. nizek blok, kompletno obnovljeno, luksuzno 3 sobno stanovanje z garderobno sobo, 4. nadstropje, staro 16 let, takoj vseljivo, luksuzna oprema v ceni. CENA: 22,5 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000._
PLANINA 3: PRODAMO TAKOJ VSEUlVO ENOSOBNO STANOVANJE, 47 m2, 2. nad 1.1986, cena 13,5 mio. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041 / 73 41
98
ŠKOFJA LOKA: prodamo GARSONJERO, 18 m2, I. 1974, cena 6,7 mio. FRAST, d.o.o., PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041 / 366 896_
Škofja Loka - Frankovo naselje prodamo 2-sobno stanovanje 62m2 z dvema balkonoma zgrajeno leta 1983 2. nadstr. nizek blok, lepo ohranjeno vsi priključki s pokritim parkirnim mestom za avto. Cena 17 Mio Sit. Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p. tel. 50-60-300.
Škofja Loka - Grohanevo naselje, prodamo 3-sobno stanovanje 69m2 4. nadstr. stolpiča zgrajeno leta 1965, stanovanje je obnovljeno lep razgled vzhodna stran z vsemi priključki. Cena 19,5 mto sit. Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p. tel.50-60-300
AGENT KRANJ d.o.o. Vam ponuja novogradnjo v Britofu pri Kranju. 15 novih stanovanj s števci za hladno in toplo vodo, kalorimetri, vsa stanovanja imajo balkon. Na razpolago še nekaj stanovanj od 25.73 m2 do 57,26 m2, ki bodo vseljiva 30.04.2005. Cena za m2 znaša 1.302 EUR/m2 x prodajni tečaj BS + obvezen nakup enega parkirnega prostora 4.000 EUR * prodajni tečaj BS. Cene že vključujejo D.D.V(8.5%). AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360,agentkranj.nepremičnine, net


Petek, 9. aprila 2004
OGLASI. ZAHVALE
GORENJSKI GLAS • 33. STRAN
STRAŽIŠČE, prodamo garsonjero s pripadajočim vrtom in parkiriščem, 33,38 m2, stara 40 let, pritličje, ogrevanje - eiel<trika, vsi priključki, brez balkona, kuhinja, vseljiva po dogovoru. CENA: 9.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarieva ul. 22, Kranj, 04-23^5-360, agentkranj.nepremicnine.net
"KRANJ - OKOUCA, NUJNO KUPIMO VEČ GARSONJER RAZLIČNIH VEUKOSTl, ZA NAM ŽE ZNANE STRANKE, NUJNO!! AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22. Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - PLANINA III, prodamo enosobno stanovanje 43.70 m2, 2. nadstrople/7, staro 18 let, JV-lega, kuhinja z belo teh., balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovonj. CENA: 13.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22. Kranj tel.04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KERN
NEPREMIČNINE
TeL2021-353
M(ji.s//or irg 12 4iKH) Kranj
KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo enosobno stanovanje. 37,10 m2, PR/4, staro 25 let, balkon, vsi priključki, kuhinja z belo teh., vseljivo po dogovoru. CENA: 12.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj tel.04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - PLANINA I, prodamo prazno in zelo lepo enosobno stanovanje s kabinetom, 54,10 m2, staro 29 let. 11. nad., balkon, CK, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 14.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22. Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - OKOUCA, KUPIMO več dvosobnih stanovanj različnih velikosti, za nam že znane stranke. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agent-kranj.nepremicnine.net
ŽELEZNIKI - NA PLAVŽU, v staro meščanski hiši prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom. delno adaptirano, 56,98 m2, 1. nadstropje/1., balkon, CK- lastna - olje, SATV, TEL., vseljivo po dogovoru. CENA: 9.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj. tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - PLANINA III, prodamo lepo dvosobno stanovanje, predelano v dvosobno stanovanje s kabinetom, staro 18 let, 58,52m2, 2/7, CK, balkon, vsi priključki, prevzem možen po dogovoru. CENA: 16.200.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tet. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - PLANINA t, prodamo dvosobno stanovanje, 63 m2, 3. nadstropje/12., staro 30 let, balkon, CK. vsi priključki, vseljivo po dogovonj, CENA: 15.500.000,00 SIT, AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net
KRANJ - PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 96,60 m2, pritličje, 2 x atrij, vsi priključki, staro 22 let, vseljivo po dogovoru. CENA: 20.000.000,00 SIT AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
MLAKA, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom v dveh etažah. 85.70 m2, staro 4 leta, mansarda, vsi priključki, stanovanje je prazno in vseljivo takoj. CENA: 23.200.000.00 SIT AGENT KRANJ. Tav-čaneva uL 22, Kranj. tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - PLANINA III, prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom.75,40 m2, 6. nadstropje/8, staro 22 let. balkon, vsi priključki, vseljivo junij 2004. CENA: 19.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
POTOKI - Prodamo večje stanovanje 105 m2 v stanovanjski hiši, adaptirano. Svoj vhod. vrt, CK. Cena: 12,6 mio/SIT AS-GARD Nepremičnine, d.o.o., C. m. Tita86, Jesenice. 586 33 12, 041/673 048
JESENICE - V stanovanjski hiši prodajamo dvosobno stanovanje 61 m2. CK- olje. Cena: 7.9 mio/SIT ASGARD Nepremičnine, d.o.o., C. m. Tita 86, Jesenice, 586 33 12, 041/673 048
JESENICE - Titova - Prodamo obnovljeno trisobno stanovanje 65,58 m2 v IX. nadstropju, CK, vsi priključki, zastekljen balkon. Cena: 12,5 mio/SIT ASGARD Nepremičnine. d.o.o., C. m. Tita 86. Jesenice, 586 33 12, 041/673 048
JESENICE - Prodamo dvosobno stanovanje 52,85 m2, CK. zastekljen balkon, vsi priključki. Cena: 10 mio/SIT ASGARD Nepremičnine. d.o.o., C. m. Tita 86, Jesenice, 586 33 12.041/673 048
ZAPUŽE: Prodamo zelo urejeno dvosobno stanovanje v izmeri 46 m2, II. nadst.. zastekljen balkon, kvalitetno v celoti opremljeno. starost 4 leta. mirna lokacija. CENA: 16.500.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE. Lesce d.o.o.. Begunjska c. 2. Lesce, tel: 041/436-544. /wvi/.kr-nepremicnine.si
NEPREMIČNINE REAL ESTATE
$VET RE d.o.o. emota k«« mi
NA^najcv« ulit'4 12
4000 Kwuüj Ttt.: 04/2011-000
kaAMj(^t tvcTHnipRdticMitii.si www.» Vt T-*! I pm M iCi< < N l. si
RADOVLJICA: Prodamo triinpolsobno stanovanje v izmeri 80.17 m2,1. nadst, starost 15 let. CENA: 21.900.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE. Lesce d.o.o., Begunjska c. 2, Lesce, tel* 041/436-544, vww.kr-nepremicnine.si
ZG. GORJE, štirisobno stanovanje, 77,7 m2. obn. L. 1935, I. nadstr., klet, drvarnica, klas. Kurjava, cena 12 mio. SIT, J&T NEPREMIČNINE. Šiftar J., s.p., Radovljica. 04-531 44 24, 041-703 839, 041-738 454.
Kranj, Zlato polje, 30 m2, IS. pk, letnik 1975. svetlo, kompletno prenovljeno, S/J ega. Cena: 10.500.000 SIT tel. 01/510 74 30. 041 739 786. Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj.. vAww.stanovanje.net, www. novogradnje. com
ITD+nepremičnine
Sfovensfci trg 8.4000 Kranj"
tel/fax:236M70,236M77
GSM:041/755-296 £-MAlL'itd.nepfBmicnine@ sloüier
PRI NAS SE MAKSIMALNO POTRUDIMO ZA VAS DEIAMO ZANESUIVO, HITRO IN UGODNO.
Kranj, Janeza Puhatja, 33,40 m2. IS, 7. nadstropje, letnik 1979, lepo vzdrževano, delno adaptirano. Cena: 13.500.000 SIT tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o.. Celovška 291, Lj.. vww.stano-vanje.net. www.novogradnje.com
Kranj. Orehek, 45,82 m2, 2S z balkonom, novogradnja, izdelano na ključ, garažni box in shramba. Nakup brez provizije. Vseljivo takoj, cena: 19.380.000 SIT tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o., Celovška 291. Lj., www.stanovanje.net, www.novogradnje.com
Šenčur, 97,55 m2, 3S, novogradnja, izdelano na ključ, možnost nakupa garaž. boxa. Nakup brez provizije. Vseljivo takoj, cena: 26.809.000 SIT Tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj., vww.stanovanje.net, wviw.novo-gradnje.com
Škofja Loka, Trata, vrstna hiša, 171 m2 stanovanjske površine, novogradnja, III. podaljšana gr. faza. Nakup brez provizije. Cena 28.719.350 SIT Tel. 01/510 74 30. 041 739 786. Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj., vww.stanovanje.net, www.novo-gradnje.com
KRANJ. Planina I - 3 SS 77,8 m2 v 1. nad., letnik 1975, vselitev po dogovoru. cena= 16,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 202 13 53. 051 320 700._
KRANJ. Planina H - 3 SS 88,7 m2 v 7. nad., I. 82. vseljivo po dogovoru, cena = 18,9 mio SIT,
K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
KRANJ: 3 SS 72.5 m2 v 4. nad.(mansar-da). obnovljeno 1989 za 17,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700_
TRŽIČ - 3 SS + K 74,00 m2 v 4. nad., I. 73, cena - 16,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53. 051 320 700
POTOKI - Prodamo večje stanovanje 105 m2 v stanovanjski hiši, adaptirano. Svoj vhod. vrt. CK. Cena: 12,6 mio/SIT. ASGARD Nepremičnine, d.o.o., C. m. Tita 86.
Jesenice, 586 33 12, 041/673 048
JESENICE - V stanovanjski hiši prodajamo dvosobno stanovanje 61 m2. CK - olje. Cena: 7.9 mio/SIT ASGARD Nepremičnine, d.o.o., C. m. Tita86, Jesenice. 586 33 12,041/673 048_
JESENICE - Titova - Prodamo obnovljeno trisobno stanovanje 65.58 m2 v IX. nadstropju, CK, vsi priključki, zastekljen balkon. Cena: 12.5 mio/SIT. ASGARD Nepremičnine. d.o.o., C. m. Tita 86. Jesenice, 586 33 12. 041/673 048
JESENICE - Prodamo dvosobno stanovanje 52.85 m2, CK, zastekljen balkon, vsi priključki. Cena: 10 mio/SITASGARD Nepremičnine, d.o.o., C. m. Tita 86. Jesenice, 586 33 12, 041/673 048
TURISTIČNE STORITVE
Hotelske in apartmaiske nastanitve na Hrvaškem in v termah Čatež v maju po zelo ugodnih cenah, tr 040/65-13-01, www.unika-pocitnice.net	3827
VOZILA DELI
Prodam GUME letne 175/65/ R14 z platišči za Renault 4 kom. ir 031/570-995
4340
Prodam AVTO PRIKOLICO PONGRATZ 750 kg, malo rabljeno, tt 58-01-915 4389
CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov. iT 50-50-
500	4396
Prodam 4 letne avtoplašče GOODYEAR GT-3, 185/60 R14. tr 041/745-061 4439
VOZILO KUPIM
AVTO od 1.96 dalje odkupimo takoj z gotovino. Rondo trade, d.o.o., ff 041/942-
912	2907
OSEBNI AVTO OD L.94 DAUE, LAHKO POŠKODOVAN, V OKVARI OZ. V KAKRŠNEM KOU STANJU, GOTOVINA TAKOJ. IT
031/343-965	3050
Najugodnejši odkup karambol i ranih vozil od i. 95 dalje, tr 01 /42-61-315, 041 /614-
013	3474
AVTO - KARAMBOURAN, tudi totalka, kupim in nudim največ, tr 031/770-833 4319
Kupim ŠKODO OCTAVIJO TDi od 1. lastnik. tr 031/587-032	4458
VOZILA
ODKUP - PRODAJA rabljenih vozil, gotovinsko plačilo, uredimo prepis. Mepax d.o.o.. 23-23-298, 041/773-772 3097
ODKUP RABUENIH VOZIL od I. 94 dalje. Plačilo v GOTOVINI. Uredimo prenos lastništva. Adria avto, d.o.o., Partizanska 1, Škofja Loka, (bivša vojašnica), tr 51-34-148. 041 /632-577, adria.avto siol.net, www.raz-iskovalec.com/adriavto	4119
ODKUP, PRODAJA, PREPIS RABUENIH VOZIL, GOTOVINSKO PLAČILO, tr 20-11-413, 041/707-145, 031/231-358, AVTO KRANJ, d.o.o.. Savska c. 34, Kranj 4i88
Prodam VW PASSAT TDi. 115 KM, karavan, metal zelene barve, reg. 9/04, lepo ohranjen, tr 041/709-744	4287
Prodam PUNTO 55 SOLE, I. 99. rdeče barve, 3 vrata, prevoženih 41.000 km, servisna knjižica, registriran, tt 041/518-219
4302_
SEAT IBIZA, I. 93, prodam. IT 031/868-
152	4304
Prodam RENAULT CLIO, 1.93, 1,4 RT oprema. 180.500 km. metalno zelene barve, dobro ohranjen. Cena po dogovoru. Tel.: 04 25 72 689 ali MOBI: 031 579 916
MITSUBISHI LANCER 1.5, starejši letnik, odlično ohranjen, registriran, prodam, tt 20-21-097, 040/396-034	4308
Prodam karamboliran RENAULT 19,1.96. tr 202-65-28, 051/305-353_
Prodam TV\/INGO, I. 97. tr 041 /979-476, 041 /667-358	4330
ŠKODA FAVORIT. I. 91, 2. lastnik, dobro ohranjena, 67.000 km, neregistrirana, ugodno prodam, tr 031/459-644 4334
Prodam ŠKODO FAVORIT I. 90. dobro ohranjen, reg. do konca junija 04. tt 204-24-75	4335
Prodam R CUO 1.2,1. 95, lepo ohranjen, prevoženih 110.000 km, cena po dogovonj. tr 531-42-04, 031/514-089 4338
Prodam GOLF diesel 1. 90, reg. do 11/04, 5 vrat. tr 041/260-060 4342
RENAULT 5 FIVE, I. 95, rdeč. 5 vrat, dobro ohranjen, tr 031 /307-057 4346
RENAULT 19 1.4 RT, I. 94, cena po dogovoru. tr 53-15-779	4347
Prodam OPEL ASTRO 1.4 1.92, in CITROEN AX 1.1 1.94. IT 031/392-742 4355
üralov Prapratnik lU. 4202 Nakio rel/T.ix: 04,757 G0i2
PRODAJA IN
MONTAŽA IZPUŠNIH . SISTEMOV TER	-r'^
AVTOMOBILSKIH ^^ BLAŽILCEV -STil/^UOi^c:
fMONROE?
Ugodno prodamo R 5 CAMPUS 3VI. 91, CUO 1.2 3V I. 00. LAGUNA BREAK 2.0 RXE1. 96, LAGUNA 1.6 16 V RXEI. 98. LAGUNA 1.9 DC! EXP I. 03, DAEWOO TICO SX 5V I. 96. ŠKODA FELICIA GLX 1.61. 97. SEAD CORDOBA 1.8 GLX 1. 96. LANTRA
1.8	GLS 4V I. 97, GOLF 1.4 TREND LINE I. 00. POLO CASSIC 1.4 1. 99. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. Inf. na« 281-57-11 ali 281-57-12 RENAULT PREŠA, d.o.o., Cerklje 4363
GOLF diesel 1.88, metalno siv in SEAT INCA
1.9	D, I. 97. prodam, tr 041/320-701 4382
VW JETA zelo lepo ohranjen. 1. lastnik, prodam, tr 204-22-77	4397
FIAT BRAVO 1.6 SX 16V, 1. 97. 1. reg. 98. el. paket, 2x air bag, cena po dogovoru, tr 041/811-763	4399
Prodam GOLF IV. SDI. 1. 99, rdeče barve. 3 vrata. 1. lastnik. 78.000 km, servisna knjiga, tr 031 /557-495	4400
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša sodelavka
JOŽICA BAKOVNIK
Od nje se bomo poslovili v ponedeljek, 12. aprila 2004, ob 14. uri na pokopališču v Šenčurju. Žara bo v tamkajšnji mrliški vežici v nedeljo od 10. ure dalje.
Ohranili jo bomo v trajnem spominu.
Sodelavci Upravne enote Krai\j
Prodam OPEL VEKTRO 1.6. GL, I. 97, prevoženih 80.000 km, 1. lastnik, garaži-ran. zelo dobro ohranjen, tr 041/746-511
4401
SUZUKI VITARA 5 vrat, I. 95. tr 58-01-663 Košir	4417
Prodam FIAT PUNTO 55 S, 1.7/98. CZ, ES. zimske gume, cena 730.000 SIT. tr 040/867-948	4424
Prodam FIAT DÜNA 60. I. 91. delno karamboliran zadnji del, vozen, tr 031/60-
50-20	4426
OPEL ASTRA karavan 2.0 DTI, 1. 98. 103.000 km, 4x air bag, servo volan, ABS, elek. strešno okno. DCZ. tr 070/644-184
4429
Prodam OPEL ASTRO 1.6 i sport. I. 95. reg. celo leto. klima. SV, CZ, cena 530.000 SIT. tr 031 /265-242 4432
GOLF III, I. 93 1.8IGL, črne barve, dodatna oprema, lepo ohranjen, tr 041/537-170	4433
Prodam R5 diesel. OPEL VECTRA 1.92. tr 031/716-629	4437
GOLF 1.9 D, t. 96 5V. 1.090.000 SIT. možen kredit - menjava. W 041/773-772
4441
FIAT PUNTO 1.2, model 96. 5V. z opre-mo. 470.000 SIT, g 041/350-166 4442
R CUO 1.2.1. 97. prvi lastnik, prodam, tr 041 /645-743	4447
Prodam FORD FIESTA 1.1,1. 94, prevoženih po števcu, reg. do konca leta, 330.000 SIT tr 040/858-034	4448
ŠKODO FAVORIT LX I. 93, 100.000 km, reg. do 4/05. tr 041 /265-682 4451
GOLF IV. SDI 1.9, I. 02. 45.000 km, 1. lastnik, prodam, ff 031/643-670 4466
CITROEN AX SPOT 1.0, L. 97, rdeče barve. cena 430.000 sit. Avtohiša Kavčič. Milje 45. 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93
PEUGEOT 307 XS 2.0 Hdi, 90 KM, L. 01, 85.000 km, 1. lastnik, avtomatska klimatska naprava, cena 2.910.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45. 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93
RENAULT 5 FIVE, L. 95. modre barve, cena 310.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45. 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93
HONDA CMC 1.5 LSI, L. 95, cena 690.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tet. 04/275-93-93
Volksv^^agen POLO 60 SERVO, L. 96, cena 780.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45. 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93
SUBARU JUSTY 1.3 GX 4WD. L. 97, cena 900.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-
93-93
CITROEN XSARA 1.4i, L 00 klima, cena 1.680.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45. 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93
SUZUKI BALENO WAGON 1.6, L 99, bele barve, cena 1.250.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93
DAEV\/00 NUBIRA WAGON 1.6, L 98. cena 860.000 sit. Avtohiša Kavčič. Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93
PEUGEOT 306 XR 1.4. L. 95, CENA 540.000. Tel.: 041/256-910. Avtohiša Kavčič. Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93
ZAPOSLIM
Redno zaposlimo dekle za pomoč v strežbi in kuharja, tr 031/325-442, Pavlin Dare s.p.. Okrepčevalnica Kozolec, Sp. Bitnje 2, Žabnica	3703
V redno delovno razmerje sprejmemo
MESARJA - SEKAČA S PRAKSO
za pripravo in prodajo mesa in mesnih izdelkovv mesnici.
Od kandidata se pričakuje, daje pošten, vesten in komunikativen. Vse informacije po tel: 041/23-11-11
Mesarija KaUn, KaUrt Ff3ncs.p.,^bl(a 7, Kranj
Zaposlim ELEKTROINŠTALATERJA in delavca brez izobrazbe, tr 041 /742-887. Če-bašek Janez s.p.. Prebačevo 62, Kranj
4036
Redno zaposlimo zidarja in tesarja, tr 041/634-660, Forum, d.o.o.. Suha 56, Kranj	4096
Redno ali honorarno zaposlitev nudimo či-stilki, kuhinjski pomočnici, kuharju in natakarici. tr 031/348-968, Gostilna Lakner, C. na Brdo 33, Kranj	4i84
Zaposlimo mlajšega upokojenca-ko za občasno delo v trgovini, tr 041/621-420, Venera shop, d.o.o., Zg. Jezersko 82. 4218
Podjetje GABROVŠEK TRANSPORT, d.o.o.. Mala ulica 10, Horjul takoj zaposli voznika C, E kategorije za prevoz blaga v mednarodnem transportu - EU. Informacije na tr 01/541-96-00, ali 041/788-678
4227
VOZNIKA C ali C in E kategorije v mednarodnem transportu redno zaposlimo, tr 041/614-722, Vrba. d.o.o.. Struževo 4, Kranj	4229
SCON
dof}.
v novem poslovnem objektu v I Šenčurju ob glavni cesti oddam v ^najem poslovni prostor za pisarniško I ali storitveno dejavnost. I Informacije na gsm: 041 644 566
Iščemo ŠOFERJA vlačilca za vožnje po Sloveniji. H 040/795-007, Kimovec Anton. s.p., Zg. Brnik 109. Cerklje 4233
Zaposlimo delavca za upravljanje tračne žage. Prednost imajo kandidati z izkušnjami na takem ali podobnem delovnem mestu, tr 041/624-962. Habjan & Habjan. d.n.o.. Lenart 20. Selca	424o
Iščem izvajalca del - zamenjava lesene strešne konstrukcije, tr 041/845-792
Iščem mlajšega moškega brez obveznosti za pomoč na kmetiji, alkoholiki izključeni. ® 031/575-472.	4270
Prodajalko zaposlimo v Mari^etu Golica & TUŠ na Jesenicah. Zaželena praksa pri prodaji živil. Vloge pošljite na: Politex, d.o.o.. Cesta borcev 1, 1235 Radomlje 4274
Zaposlimo nove sodelavce: ste resni in komunikativni ter vam napredovanje in zaslužek ni tuje. tr 04/23-82-898, 041/805-037, N &M, Nina Pečnik k.d., Kidričeva ul. 12, Kranj	4291
Honorarno zaposlim FRIZERKO za moško striženje z 2-letno prakso. Jakše Simon, s.p.. Koroška c. 16, Kranj	4292
Iščemo dekle za delo v dnevnem baru, starost do 35 let. tr 041/347-481, Bar promil, Podreča 55 a. Mavčiče_4295
Delo nudimo izkušenemu fasaderju. tr 041/421-820, 041/570-957, Megamatrix, d.o.o., Staretova ul. 39, Kranj	4296
Picerija zaposli kuharja - picopeka, zaželene izkušnje, možno tudi honorarno delo. tr 041/624-994, Gostinstvo Dante. Riklije-vac. 13, Bled	4299
Zaposlimo več deklet v strežbi v Ljubljani, prevoz je organiziran s strani delodajalca, tr 01/566-30-97, Gostinstvo Andrej Sumi, s.p.. Alpska 52, Lesce	4303
Delo dobi simpatično dekle za delo v dnevnem baru, dobro plačilo. 9 040/651-605, Igor Šavs, s.p., Zg. Bela 8, Preddvor
Zaposlim dekle, kuharja in picopeka za delo v dnevnem lokalu, redno ali honorarno. « 041/570-937, Bojan Brišnik, s.p.. Klanec 38, Komenda	4310
Zaposlimo simpatično dekle za pomoč v strežbi, tt 041/632-486, Zima d.o.o., Žirovnica 59, Žirovnica	4332
Iščemo žensko brez obveznosti, nekadilko, staro 45 do 60 let, za gospodinjstvo in pomoč starejši osebi v okolici Ljubljane -smer Gorenjska. Hrana in stanovanje zagotovljeno, ostalo po dogovoru. Samo resne in poštene osebe! tr 041/785-499 4333
Agrarna skupnost Smokuč - Rodine išče pastirja za pašo živine, tr 041 /603-199
iščem zanesljivo žensko za varstvo otrok in vodenje gospodinjstva v popoldanskem času. tr 041/520-161, zvečer 4350
Zaposlimo več samostojnih monterjev knauf in slikopleskarjev. tr 041/649-256, Albreht Roman, s.p., Zg. otok lOa, Radov-
jiCa_4352
Zaposlim KV MIZARJA, tr 25-31-007, Beli gaber, d.o.o.. Visoko 93, Visoko 4353
EURO GLOBTRADE. D.O.O., VOKLO, VOKLO 49, 4208 ŠENČUR razpisuje prosto delovno mesto samostojne poslovne sekretarke s polnim delovnim časom za določen čas, zaradi nadomeščanja začasno odsotne delavke z dvomesečnim poskusnim delom. Zahtevani pogoji: najmanj V. stopnja ekonomske smeri, najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, znanje enega tujega jezika. Prijave z dokazili in z opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite na zgornji naslov v osmih dneh od objave razpisa.	4362
Kava bar "DA" zaposli dekle za delo v šanku. starost od 20 do 35 let, redno ali honorarno, plačilo po dogovoru, tr 040/22-90-33. Slijepčevič Ljubomirs.p., Kidričeva 62, Škofla Loka	4375
G©REN|SKA
www.gorenjskiglas.si
Zaposlimo VOZNIKA C in E kategorije za prevoze v zahodno Evropo, tr 041/629-854, 01/833-20-78, Jerman Jernej s.p.. Zapoge 40, Vodice	4379
Zaposlim izkušeno zastopnico za prodajo (lahko tudi mlajšo upokojenko), možnost dobrega zaslužka, tr 031 /330-586, 031/334-776, Monika Avguštin s.p.. Selo 18, Žirovnica	4410
Uspešno podjetje z dolgoletno tradicijo.
ki se ukvarja z vstopanjem in posredovanjem whunskih izdelkov takoj zaposli
Tm SODRUIVCK. Pisne ponudil pošljrte; MiCNM, is^ ^54,4294KffiŽL
Iščem delavca z znanjem v suhomontazi. V 041/571-029, Pogačar Andrej, s.p.. Čopova 25, Lesce	4446
Zaposlim ŠOFERJA B kategorije, pogoj trgovec. tr 20-16-600, Mesarija Gregore, Golniška 102, Kranj	4459
Iščem čistilko. Katrašnik Peter, Ljubljanska 6. Kranj. Tel.: 031/399 255
ZAPOSLITEV IŠČE
Iščem zaposlitev - inženir inštruira matematiko, fiziko, priprave na maturo, pridem na dom. » 202-65-32	4356
Iščem zaposlitev - na svojem domu varujem vaše malčke stare od 1 do 5 let. tr 041/532-826	4358
ŽIVALI
Nesnice rjave, grahaste, črne, tik pred ne-snostjo, možnost brezplačne dostave na dom. tr 02/582-14-01	3788
RJAVE JARKICE in bele piščance za pitanje prodam. Stanonik, Log 9, Škofja Loka, tr 51-85-546_^
Prodam OVCE, ovna in jagneta. IT
041 /42-99-68 po 15 uri	4286
Prodam TEUCO simentalko, brejo 7 mesecev. tt 031 /788-285	4309
Prodam BIKCA križanca starega en teden in teličko simentalko staro dva tedna, tt
250-10-87	4322
. _______ _ _ . _____
Prodam ČB BIKCE, tr 040/296-348
4337
Prodam PSE mladiče bemski planšar, čistokrvni, brez rodovnika, skoteni 7. marca 04. tr 041/782-030	4374
Prodam KRAVO simentalko s teletom. 4. telitev. tr 57-21-172	4378
Prodam visoko brejo KRANO, OVCE in JAGNETA. tr 041/516-803	4390
Ugodno prodam holandske (belo kape) KOKOŠI, tr 20-42-284, 20-46-561 4392
Prodam 14 dni starega TELIČKA - bikca simentalca. tt 25-11-612	4404
Prodam BIKCA starega 14 dni, križanec ČB/limuzin. tr 041/369-157_^
KOBILO staro 8 let prodam, tr 041/214-
584	4416
Prodam mlado OVCO z 2 meseca staro ovčko, tr 533-00-29	4420
Prodam TEUČKO staro 3 tedne, cena po dogovoru, tr 57-21-759	4425
Prodam 10 dni staro TEUČKO simentalko. tr 041/970-257	4434
Prodam BIKCA simentalca starega 4 tedne IN TEUCO SIMENTALKO STARO 15 MESECEV, tr 202-46-44_^
PRAŠIČE različno težke prodam in pripe-Ijem nadom, tr 041/724-144_4445
Prodam male PETEUNE. » 041/265-
68 2	4449
ŽIVALI KUPIM
ODKUPUJEMO MLADO PITANO GOVE-DO KRAVE, TELETA, tr 041/650-975
3313
Kupim do 10 dni starega BIKCA simentalca. tr 51-32-943	4301
Kupim BIKCA simentalca starega do 14 dni. tr 031/307-195	43i8
Kupim več BIKCEV simentalcev, težkih od 200 do 300 kg. tr 041/923-878, 53-36-
61 3	4331
Kupim BIKCE simentalce ali druge mesne pasme težke od 200 do 400 kg. tr 041/534-852	4376
KRAVO simentalko in teličko mlečne pasme kupim, tr 518-26-43	4409
Kupim TELIČKO simentalko, v račun dam silokombajn ali balirko. tr 041/503-776
Kupim BIKCA simentalca težkega od 100 do 150 kg. tr 031/676-457	4444
Opravičilo
Pri zahvali za pokojno MARIJO ŠAVS je prišlo do neljube napake. Pravilno se glasi: Posebna zahvala gre g. dr. Damjanu Erženu ... Za napako se opravičujemol
SPOROČILO O SMRTI
Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec iz Savatech - Plant inženiring
FRANC HACE
rojen 1924
Od njega so se v družinskem krogu poslovili v torek, 6. aprila 2004, ob 12. uri na pokopališču
v Kranju. Ohranili ga bomo v lepem spominu.
KOLEKTIV SAVA

/
GORENJSKI GLAS • 34. STRAN
KRIŽANKA / info@g-glas.si
Petek, 9. aprila 2004

r •» - —v
MLINOTEST PEKS d.o.o.
Kidričeva cesta 53, 4220 Škofja Loka tel.: 04/511 08 70, faks: 04/511 08 55 e-pošta: info@peks.si www.peks.si
h

/ / !, i' n t f
• ■ ■ ■ J i) ■ I I • ! r •
Pripravljen je po starem, daljšem postopku s kvasnim nastavkom iz pšenične polbele in ržene moke, ovsenih in ječmenovih kosmičev in dodatka semen. Kruh in njegov okus smo obogatili z bučnimi in sončničnimi semeni ter sezamom in lanom.
T
/\ ' r-. { H t
I
i
i »t-» \
I.
• I*"
s v , ■
Iz mešanice pšenične polbele in ržene moke ga pripravimo po daljšem postopku. S tem dosežemo daljšo trajnost in svežino kruha. Pečemo ga v posebni parni peči, kar mu daje odličen okus in hrustljavo skorio. Rjavo barvo daje kruhu podaljšana peka. Ob tem se razvijeta tudi prefinjena aroma in specifičen, rahio kiselkast okus rženega kruha.
.'•	- ■ -v i
' •- •< •• , , »
'H If m hi iih
Pripravili smo ga iz koruzne moke, ki smo ji dodali manjšo količino pšenične bele moke. Uporabili smo posebno koruzno moko in jo predhodno namakali. Z namakanjem se škrob razgradi in omogoči, da speče-mo rahel kruh, ki dolgotrajno ohranja svežino.

i»
OQtaa^::
•p*
i-*
- r!
MLINOTEST
Mlinotest, d.d.. Tovarniška cesta 14, 5270 Ajdovščina, Slovenija, Telefon: 05 36 44 500, faks: 05 36 44 618, e-pošta: marketing@mlinotest.si
» .
*	^	J,	«	«	.
f \ J	- • .
•	v ,
Peksovi izdelki v vrednosti 10.000 sit Peksovi izdelki v vrednosti 6.000 sit Peksovi izdelki v vrednosti 4.000 sit
\
Tri lepe nagrade tudi tokrat prispeva Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke, ter VAŠO DAVČNO ŠTEVILKO) pošljite na dopisnicah do srede, 21. aprila 2004, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj, p.p. 124. Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi 1.
Kruhi, narejeni iz skrbno izbranih sestavin, vsebujejo vse, kar je sonce v zrnje vgradilo od setve do žetve. Marljive roke mojstrov pekov moko oblikujejo v testo po dolgem postopku. Vse, kar je v kruhih, je prvobitno in naravno, svežina in trajnost sta rezultat počivanja in dolgega vzhajanja testa. Tak kruh je lahek, nežen, mehke teksture, s skoraj nič maščobami ter z veliko vitamini, minerali in prehranskimi vlakninami. Prav to potrebuje naše telo v vsakdanji tekmi s časom. In takšni so Kosovelovi kruhi, ki sodijo v sam kulinarični vrh. Narejeni so z vso ljubeznijo in posluhom za utrip časa pred sto teti. S Kosovelovimi kruhi smo se želeli približati okusom kruhov, ki so ji pekli včasih, ter jim dati novo sodobno obliko. Prepričani smo, da so to kruhi, ob katerih bodo uživale tudi sodobne generacije.
Zelirno vam veseli
'ft M


Rezultati žrebanja n agradne križanke IVIARIJE PRAVST, s.p., ki je bila objavljena v Gorenjskem glasu 26. marca 2004:
1.	nagrada -
torta drevesno deblo: MARKO STUPNIŠEK,
Partizanska 47, Škofja Loka
2.	nagrada -
narezek za 5 oseb: ANA MIHELČIČ,
Ul. 1. avgusta 3, Kranj
3.	nagrada -
kosilo za 2 osebi: MARIJA BRVAR,
Podbrezje 97, Naklo
Tri nagrade Gorenjskega glasa prejmejo MARINKA KOSEC, apajnetova 9, Cerklje;
SAŠA SUHADOLNIK,
Šuceva 15, Kranj in ELA LESKSOVAR, erenska ul. 5, Jesenice.
F
I fi-
pra

Nagrajencem čestitamo!
gorenjski glas
geslo
grški mitološki konj
otroška gusta, askaris
angleški igralec (charles)
uli novy
ameriški filmski komik carrey
časopisni oglas
ime pevke jackson
sestavil: f. kalan
STRA^ obdi^v-ni meji
majhen, lahkoten skok
7
nacispčna nemška tajna poucua
evgen ogrinc
ozka gozdna pot

vrhovni kozaški poveunik
izdelki iz lesa
prva stopnja glasb. lestvice
~~Mi§iČA~ obračalka
bivša manekenka senčar
okno v kozolcu (narečno)
15
vas pri rogatcu
stropna opeka
8
letni gozdni posek
geslo
oliver reed
1
11
12
10
zemeuska površina, ki je ne pokriva morje
evin partner
ŽLAHTNI PLIN (Ne)
2
naročilna listina
presta-vitev
14
izredna lepota
svojina
ime mode-
ratorke
korošec
13
ivo zorman
pesnica
;kerl
snov, ki se izceja iz dreves
štefka kučan
ime humoristke putrih
1
debelejša deska
rudar
začimbna rastuna
sukar mavec
8
13
16
17
18
14
15
19
zid, ki preprečuje zdrs zemue
humanist rotterdamski
naš skla-dateu (k. p.)
5
kruh, pottca, sušćice, torte
naš minister (qusan)
slaba juha
glasbenik dovžan
robert lee
alenka bikar
češki pisateu (jarosuv)
nicol£ KIPWAN
geslo
gorenjski gus
spajka
pega, maroga
11
16
mesto v italui
temeuni zakon države
cent
spona. vez

MLINOTEST

kraj pri opatu!
vrstnik
peks
pripad.
nice avarov
3
17
18
lovec na kače
rudniški jašek
nekdanji
vojaški
pratež
REKAV FRANCUl
obžalovanje
9
vrh v polho. grajskem hribovju
pevka vrćkovnik
robert redford
poškodba zaradi pritiska, 0t1ščanec
VRANIČNI PRISAD
hribovje v sv srbul
tv vodi-
teuk:a
longyka
geslo
12
krttika, presoja
4
rano-celnik
6
ivano edauni
podstavek za sveče
emil nolde
kožno vnetje
klavdu tutta
pisateu fleming
19
podoba golega telesa

petek, 9. aprila 2004
ZAHVALE / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 35. STRAN
ZAHVALA
Umrl je mozl - Ne, ni umrl!
Oči le časne je zaprl, da se po trudu in po boju
oddahne v blaženem pokoju.
Ne, ni umrl!
Še duh njegov živi med nami, na delo nas budi in drami.	(S. Gregorčič)
*
I
Na poti, sredi Dunaja, je za vedno zaspal naš dragi
FERDO MEZEK
1962 - 2004
Ob prerani, boleči izgubi izrekamo globoko hvaležnost za nesebično pomoč pri iskanju in za izkazano mu spoštovanje gospe Ivanki Zupančič Gaber, gospodu Zupančiču, gospodu Miranu Zlobcu, veleposlaništvu RS na Dunaju, Policijski upravi Kranj, njegovim zadnjim potnicam in potnikom, gospodu Sreču Obedu iz Komunalnega-pogrebnega podjetja Kranj in vsem, ki ste kakor koli sodelovali pri iskanju in prevozu nazaj v domovino. Posebej se zahvaljujemo Sonji, Kiwi, Sabini, Irmi, Karmen in Dejani, ki so nam stale ob strani v teh težkih trenutkih. Zahvaljujemo se vsem prijateljem, sorodnikom, sodelavcem Alpetourja Potovalne agencije. Zavarovalnice Triglav OE Kranj, NK Britof, Žanovim, Špelinim in Matejevim sošolcem, sošolkam in učiteljem, sosedom znancem za izrečena sožalja, podarjeno pomoč, sveče in cvetje. Hvala gospodu župniku, ZSAM, trobentaču Janezu, pevcem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala.
ŽALUJOČI NJEGOVI
ZAHVALA
Imeli smo čas,
da smo skupaj živeli, skrbeli, se veselili.
To je večno in bo ostalo
in v tihi hvaležnosti dalje živelo.
V četrtek, 8. aprila 2004, smo se na tržiškem pokopališču poslovili od našega ata
VINKA TOMAZINA
11.7.1920 - 6.4.2004
Zahvaljujemo se vsem, ki so čutili z nami in nam stali ob strani.
Žena Milka, otroci Viktor, Emi, Boris, Janja in Brigita z družinami
•«
r
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi sina, brata in strica
TOMAŽA INGLICA
po domače Barbarčevega Tomaža iz Gorenje vasi
izrekamo zahvalo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in Tomaža v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala pa gre sosedu Milanu Brencetu in njegovi družim za njihovo takojšnjo in nesebično pomoč.
Vsi njegovi Gorenja vas, Škofja Loka, 9. aprila 2004
ZAHVALA
Osamljenost, izraža bolečino, če je človek sam. Samota, izraža veselje, če je človek sam.
V 83. letu je umrla naša draga mama
MARIJA BAJT
/
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečena ustna in pisna sožalja, podaijeno cvetje in sveče. Hvala tudi vsem, ki so pripomogli k pogrebnemu obredu.
Žalujoči vsi njeni. Zg. Biti\je, 5. aprila 2004
..A Če vse odeva spanje, srce moje še bedi, njega ne blaže mi sanje, duh otožni moj ne spi...
(Simon Gregorčič)
V SPOMIN

Minili sta dve leti, odkar nas je zapustil
BOJAN SCHAUER
Hvala vsem, ki kdaj svoj trenutek podarite njegovemu spominu
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Tiho se je poslovila od nas naša draga teta
FRANČIŠKA LEBER
roj. Prestor
Zahvaljujemo se sorodnikom/sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, za podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala tudi osebju Centra starejših občanov Medvode, Društvu upokojencev Kranj, pogrebni službi Navček, Komunali Kranj, pevcem iz Predoselj in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
v
Žalujoči nečaki in nečakinje z družinami
Kranj, 27. marca 2004
OSMRTNICA
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je v 53. letu starosti za vedno zapustila naŠa draga
VANDA FERLAN
roj. Šku^, bivša uslužbenka Donita Medvode iz Stražišča, Delavska cesta 16.
Pogreb drage pokojnice bo danes, v petek, 9. aprila 2004, ob 15. uri na kranjskem pokopališču. Žara bo v na dan pogreba od 8. ure dalje v mrliški vežici na tamkajšnjem pokopališču. Ohranili jo bomo v trajnem spominu
VSI NJENI Stražišče, 7. aprila 2004
ZAHVALA
Prazen je naš dom, dvorišče, oko naše zaman te išče.
Povsod sledi t\'ojih pridnih rok in kruto spoznanje, da te več med nami ni...
Ob nenadni tragični smrti dragega moža in očeta
EDA ŠUŠTARJA
1957
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, nam izrekli sožalje, nam pomagali. Še
posebej hvala vsem dobrim sosedom, podjetju ETP, vsem njegovim sodelavcem. Ga.Pavlinu hvala za lep govor, podjetju Iskraemeco vsem sodelavkam in sodelavcem, prijateljem, sošolcem
in sošolkam. Islaena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Bojana, hči Sabina z Matevžem, sin Maks z Ai\jo
Spomin na va^ je živ, živi, čeprav že leto vas med nami ni. Praznina v naših srcih tli, da nekdaj se srečamo spet vsi.
V SPOMIN
Danes, 9. aprila, mineva leto dni, ko je od nas odšla naša mami
FRANCKA DEBALJAK
iz Volake 20
Hvala vsem, ki se je spominjate in prižigate lučko na njenem grobu.
Žalujoči: hčerke Majda, Jožica, Olga, Francka ter zet Jože z družinami
Volaka, Skofja Loka, Ljublana, Koper
Še dosti, dosti bi povedal, a besede v prsih mro.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi naše drage mame
IVANKE LIPAR
roj. 1939
se iskreno zahvaljujemo, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter pomoč v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi g. župniku, pevcem in pogrebniku. Hvala vsem, ki ste jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti.
VSI NJENI Grad, 3. aprila 2004
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo
ion


PETEK
1
od 2 °C do 7
SOBOTA

Od 2 °C do 5
NEDEUA


^^ s

od3°C do 5°G

Danes, v petek, bo oblačno, občasno bo rahlo deževalo. Padavine se bodo proti večeru nekoliko okrepile. Meja sneženja bo na nadmorski višini okoli 800 metrov. Jutri, v soboto, nedeljo in ponedeljek bo prevladovalo oblačno vreme. Občasno bo deževalo, meja sneženja bo med 700 in 1000 metrov.
Stara kostanja grozita hiši in prometu na cesti, a že skoraj leto dni nihče ne ukrepa.
Mojstrana - Nasproti nekdanje železniške postaje v Mojstrani, kije obnovljena, v njej pa prebiva družina Dizdarevič, ob cesti stojita dva visoka stara kostanja. Verjetno so ju posadili tedaj, ko so gradili železniško postajo, saj ob vseh starih železniških postajah opažamo kostanjeve drevorede. Nekatere so požagali, nekateri samotarji še kljubujejo.
Že na očitno suhem deblu se vidi, da se mojstranškima kostanjema izteka življenjska doba. Eden od njiju je lani julija pošteno prestrašil družino, saj je odvrgel 27 metrov dolgo in 80 centimetrov debelo vejo, ki je poškodovala streho hiše družine Dizdarevič. Prišla je policija, vse je bilo dokumentirano in poslikano, škode je bilo za okoli 250 tisoč tolarjev. Merama Dizdarevič pravi, daje to doslej tudi vse - čeprav so sledili ogle-
-	•-•-•'Sv''•• ......
•»
C

• •• 's
>>
Dva kostanja ob cesti se bosta ob kakšnem hudem neurju kar sama podrla ...
di inšpektorjev, izmere, posvetovanja o tem, čigavo je zemljišče, na katerem stojita kostanja, sodni zahtevek za odškodnino, se prav nič ne premakne.
Stanovalce je iz dneva v dan bolj strah, kajti bolna in stara visoka kostanja sta resna grožnja, še posebej, ker sta lani že poslala boleče svarilo. A kakor kaže, se bosta bržkone res podrla kar sama od sebe. Kaj, če se ne bosta le na hišo, ampak na avtobus, ki vozi mimo, na avtomobile, ki niso redki, kaj če ... Kaj če se tudi komu drugemu, ki pride mimo, kaj hudega zgodi? Da bi pomagali preprečiti morebitno hudo nesrečo, smo klicali vse po vrsti: kranjskogorsko občino, Cestno podjetje Kranj, Direkcijo republike za ceste. Nihče ni odgovoren ...
Kdo je lastnik zemlje, kjer stojita umirajoča kostanja? Ne, zanesljivo ni soseda bližnjega
Vrtičkarjem nagaja vreme
Nekateri pravijo, da je vreme letos presenetilo. Drugi menijo, da sneg aprila ni nič novega. Kdor ima vrt, pa ve, da se je začel Čas spomladanskih opravil in marsikdo je ob sneženju pred nekaj dnevi hodil okoli vrta s "polivinilom" ter reševal oziroma pokrival minuli teden posajeno zelenjavo.
Neva Lotric, Zg. Besnica:
"Pri nas še nismo vrtnarili. Prihajam iz Zgornje Besni-ce, vrt je v senčni legi. Zelenjave ne kupujemo veliko, pravzaprav je pridelamo toliko, kolikor je potrebujemo. S sajenjem pa bom verjetno začela čez 14 dni. Prej ne."
Dragica Ga-ličič, Primsko-vo: "Na tržnico me včasih zanese, zelenjava se mi zdi kar
draga. V glavnem kupujem zelenjavo v trgovini, kjer sem s ponudbo zelo zadovoljna. Doma imamo nekaj
vrta, a se s soprogom bolj ukvarjava s sadjem. Glede na to, da je ravno snežilo, margolana pa je že cvetela, bomo videli. Redkvice in rože pa smo pokrili še pravi čas."
Katja Biček, Hotemaže:
"Vrtičkarji? Ja, veš, da včasih jih pa res gledamo. (smeh) Aja, če kaj vrt-narim!? Ja seveda. Veliko zelenjave sicer prispeva fantova babica, vendar nekaj malega vrta
imamo.
9»
jena."
r
poi IA4 f>OAi4AH0
fm/nm/ Ki^AS^in
RADIO KRANJ, d.o.o
Slovenski trg 1, KRANJ
TELEFON:
FAX:
E-pošta:
(04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM
(04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE
radiokranj@radio-kranj.si
Spletna stran: http://www.radio-kranj.si
NAJBOU POSLUSÄNA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM
Poškodbe še popisujejo
Kranj - Čeprav letošnja zima gorenjskim cestam ni tako škodo vala kot prejšrye, je vseeno kar nekaj cestnih odsekov, ki so nuj no potrebni sanacije. Se posebej tisti, ki so že jeseni kazali kla vrno podobo, spomladi pa so še dodatno "zacveteli".
"Najbolj kritični cestni odseki na Gorenjskem so cesta od Škofje Loke v Selško dolino, cesta na vrhu Pokljuke, na Po-droštu, še posebej cesta do Sori-
najboljši pregled nad stanjem. V Direkciji za ceste RS, s katero ima cestno podjetje podpisano pogodbo o vzdrževanju državnih cest, tako že pregledujejo

Adolf Pod-gornik, Planina: "Včasih sem imel vrt, sedaj ne več. V Kranju na tržnici je s kupovanjem zelenjave bolj slabo, ker je tržnica majhna. Tako grem raje v trgovine. Ponudba je zadevo-' Ijiva. Letos jo je vreme res malce zagodlo, vendar če bi še imel vrt, potem bi bila solata že vsa-
Alenka Brun, foto: Tina Doki

Stari asfalt hitreje podleže zimskim razmeram.
ce, pa v zgornjem delu bohinjske doline, nekateri odseki regi-
v
onalne ceste Trebija - Ziri, precej poškodb se je pokazalo tudi proti Jezerskemu. Za Vršič še ne vemo, ker Še ni prevozen," je pojasnil Gojko Bogataj iz Cestnega podjetja Kranj. Precej je tudi manjših lokalnih poškodb, ki so se pojavile predvsem na starem asfaltu.
Cestno podjetje Kranj vzdržuje več kot polovico cest na Gorenjskem - 545 kilometrov državnih cest in okoli tristo občinskih (polovico), zalo ima tudi
stanje in evidentirajo nastalo i^kodo. Zaradi omejenih sredstev, ki jih ima direkcija na voljo za redno "krpanje", je še vprašanje, koliko cest bodo tudi v resnici sanirali. Podobno lahko pričakujete tudi z občinskimi cestami.
"če se direkcija ali občine odloČijo za celovito sanacijo ceste, objavijo javni razpis za izvedbo del, sicer pa jih pokrpamo v sklopu rednega vzdrževanja," je še pojasnil Bogataj.
Simon Šubic, foto: Gorazd Kavčič
travnika in hiše, ni železnica, ki je bila prvotno lastnica vsega, s tem Cestno podjetje nima nič, saj je le izvajalec. Direkcija za ceste pa je tudi rekla, da je pri nas lastnina sveta. Vrteli smo se v začaranem krogu lastništva tistega koščka zemlje ob cesti (eden trdi tako, drugi drugače), in ko smo ugotovili, da celo cesta, ki vodi mimo inje iz leta 1953, menda sploh ni vri-
sana v zemljiško knjigo, smo odnehali.
Kdorkoli že je odgovoren, naj hitro ukrepa. Mineva skoraj leto dni od inšpekcijskih ogledov in izmer, stanovalci so obupani in vsak dan bolj prepričani, da je pri nas že tako, da nikogar ni blizu vse dotlej, dokler se kaj ne zgodi...
Darinka Sedej


m.5i
Vsttslownskf portal maffh ogtesov
Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.lzberi.si, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasi!
Brsicanje po maiih ogiasih še nilcoii ni biio tako udobno.
or O
Knjiga o prvi slovenski pomladi



Naročilnica
Naročite knjigo Ceneta Matičiča "Vpet v pomlad sedemdesetih let", ki vam jo bomo za 2.500 tolarjev postali po pošti.
20-odstotni
I •
bomo poslali za 2.000 tolarjev.
□ ime in priimek
□ nasov
Naročilnico pošljite na naslov: Gorenjski glas. d.o.o., Zoisova 1, 4000 Kranj
Knjigo lahko naročite po telefonu številka

i
04/201 42 41
m
ti
f .