Na začetku leta Stopili smo v novo leto. Gotovo je umestno vpraša-nje, kaj nameravamo sto-riti nn kaj zahteva družba, da bi v tern letu storili. Tezko je biti prerok. LaZje je iz izkušemj preteklih let opozoriti na uspehe in ne-uspehe. In tahšnih uspe-hov, ki TML8 bodrijo, im, ne-uspehov, ki vzbujajo neza-upanje, je precej. Osnovno vprašanje, ki velja že dvlgo, pa tudi v novem letu je, da študija na univerzi ne smemo ra-zuineti kot sredstvo za do-sego diplome, ampak kot način za pridobitev znanja, ki ga bomo rabili kot stro-kovnjaki različnih strok. Važn-o je predvs&m, da štu-dentje ne samo končamo študij, ampak da pravo-časno končamo. Tukaj pa moramo poklicati na pomoč številike, kajti ravno te nam pomagajo, da ugoto-vimo vzroke za razne nena-vadne pojave, kakor so n. pr. preveiiko število ab-solventov, no nekaterih fa-kultetah ali oddelkih. Za preaojanje učnih uspehvv v.a iiniverzi zado-stuje pregled izdavih di-plom. Tako je v zadnjem letu diplomiralo na univer-zi 683 slušatebjev. Nafveč jih je diplomiralo na teh-niški fakulteU 271, na pri-rodoslovno-matemat ično-ji-lozofski jakulteti 156, na pravno^ekonomski 101, na medicinski 101 in na agro-riomska -gozdarsko- veteri-narski 54 slušateljev. Iz pregledov, ki so nam dostopni, vidimo, da preko-rači povprečni študent, pre-den dovrši fakulteto, v znatni meri svojo redno študijsko dobo. čeprav se da o pravilnosti sklepov iz takega pregleda razpravlja-ti, je v tem pogledu v naj-boljšem položaju fakulteta ?a agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo, kjer okrog 60% študentov ne konča šUidija v rednem rokn. Okoliščino, da se študijska doba na nekaterih jakulte-tah tako zavleče, je treba pripisati tudi prekinitvi sudija, med katerim gredo slušatelji večkrat kar v redno službo in se zato na-videz znatno podaljša nji-hova študijska doba. Kljub temu bi bilo potrebno na vseh fakultetah razčisttti to vprašanfe in proučiti ukrepe, da bl se trajanje študija znatno sk~aj$alo. Prav gotovo učni uspeh ni odvisen samo ad Uu-derttou, temvei od vrste vzrokov, fci vplira.io na nji-hovo študijsko delo. In vse te negativne vzroke mora-mo v novem letit bolj ra-dikalno odpravljatl. LIST ŠTUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE leto vn LJUBLJANA, 16. JANUARJA 1957 Stev. 1 LETNA SKUPŠČINA LJUBLJANSKE UNIVERZE Podlaga za razpravo je bilo iKrčpno rektorjevo poročilo o delu naše najvišje znanstvene ustanove v minulem študij-skem letu. V svojem poročilu je rektor obširno razpravljal o organizacijski ureditvi uni-verze in fakultet; znanstve-nem in p«dagoškem delu, o univerzitetnih organih in ustanovah, o upokojitvah in asistentskem vprašanju, o štu-dijskih uspehih in materialnih vprašanjih študentov, o stikih z domačimi in tujimi univer-zami ter končno o gospodar-skih vprašanjih univerze. Delo pri izdelavi republi-škega zakona o univerzi je v prvi polovici preteklega leta skoraj popolnoma zaostalo. Po končani meduniverziftelni konferenci na Bledu pa so ¦/. delom nadaljevali in lahko pričakujemo, da bo osnutek kmalu gotov. Kakor pravi rektor v sv«»-jem poročilu, vprašanjc strukture fakultet še ni reše-no, zato bo imel osnutek vo^ inačič, ki bodo upoštevalo razne možnosti. Za ' doscdanjo strukturo gotovo govori nekaj 29. DECEMBRA je bila v dvorani kinematografa »Vič« tretja redna letna skupščina Ijubljanske uni-verze. Skupščine so se poleg univerzitetnih učiteljev in študentov udeležili tudi člani republiškega izvršne-ga sveta Milko Goršič, predsednik univerzitetnega sveta Ijubljanske univerze dr. France Hočevar, pred-sednik okrajnega Ijudskega odbora Ljubljana dr. Marijan Dermastia in člani univerzitetnega ter fakul-tetnih svetov. razlogov, pojavili pa so se tu-di številni pomisleki. Pri kon-čnem odločanju bo treba do-bro pretehtati vse prednosti in pomanjkljivosti in se nato odločiti za najboljšo rešilev. Med očitki, ki se pojavljajo proti sedanji ureditvi so nc-kateri, ki bi jih morali prouči-ti in razčleniti, deloma tudi v sodelovanju % drugimi univer-zami. Delo pri sestavljanju fakul-tetnih statutov je ponekod ze-lo napredovalo, nekatere fa-kultete pa niso mogle pjeko prvih osnutkov. UREDITEV ZNANSTVENO RAZISKOVALNEGA DELA Glede na enotno ureditev znanstvenega raziskovanja j« bil izdelan prvi osnutek zako- 1 na o znanstvenih organizaci-jah. Univerzitetni organi so obširno obravnavali to vpra-šanje in so prišti do sklepa, da naj se za iiste raziskoval-ne zavodt:, ki iinajo samostoj-no finansiranje in so pod okriljem fakultet, vpelje po-sebno družbeno upravljanje. Za vse druge inštitute pa naj družbeno upravljanje izvaja-jo družbeni organi univerze in fakultet. Načrt zakona o znanstvenih organizacijah i>odaja ogrodje za celotno organizacijo znan-Rtvenega dela. Nastal je kot rezultat obširnih razpravljanj, ki so jih razne organizacije in ustanove imele v dveh le-tih, vendar pa more biti po mnenju uprave ljubljanske uni-verz« pri nekaterih poglavjih samo osnova za nadaljnje de-lo in bo treba nekatere stva-ri korenito spremeniti Naj-bolj važna pozitivna stran na-črta je, da predvideva pose-ben zvezni svet za znanstveno delo. Posebno kritično pa je v načrtu stališče do univerz in fakultet, ki se nikjer ne ome-njajo kot znanstvene organi-zacije. Ta zamiscl nasprotuje — po mnenju rektorja - v svo-jem bistvu tako sedanjemu stanju, kakor tudi razvoju univerz in se da tudi tcžko spraviti v sklad s tem, kar zahteva splošni zakon o uni-verzah od akademskih učite-ljev. Ti se morajo namreč po tem zakonu že pred izvolitvi-jo izkazati z znanstvenim de-lom. Kljub temu, da ima.io (Nadaljevanje na 2. strani) NA AGRONOMIJI: S PRODUKCIJF, AIl : Prizor iz Molierovega SGANARELLA (glej članek na 4. strani!) SKUPŠČINA PR1ROD0SLOVNO-MATEMAT1CN0-F1L0Z0F-SKE FAKULTETE V novi stavbi dve fakulteti V (\et.rtek, 27. decembra je bila skupščina prirodoslovno-matemat>5no - filozofske fakul-tete. Poročilo je podal prode- Študij brez konca in kraja Studij na etgronomsskem od-delku v Ljubljsni je v primetri z dirugimi jugoslovansktmi agronom^kimj fakultetami naj- Na letni skupščini študentov agronomr.je. ki so se je ude-1-ežali tudi ,pr.o!fesorj'«, so največ razpravljali o študijskih pro-blemih. Pod-aga je bil referat o študijskih problemih. v ka-terern, j« bilo dobro analizirano sedanje stanje dn nakazane ne-katere r#SMA7e. PRED IZPITI... Cltalnlca pravne fakultete v IJubljaai je vedno polna PRAVNIKl SO SE ZBRALI V SKOPLJU Koristno sodelovanje Pird Ju-goslovanskih pravn% jfaku/tetah »o letne medfakul-tetrve konferenc« študentov pn-šle že v navado in je bila ie-tošnja v Skoplju že peta. G-lav-toL predmet irazpravliainj je bMio druabeno upravl.ianje na prav-tiih fakultetah. Z zadovoljstvom 6o ugiotovili, da je dalo druž-b-eno upriavlja>nj« v prvih dveh letib zadovolj ov« rezultate, k.jua nekateriTn pamanjkljivostrm, ki ^a bodo počasl prav goi)o\'0 izglinile. Slabo i« bik> sodelo-vanje študentor n« letnih ^a-kuiltetrnih skupšč?ndh. T«ga J« krdvo slabo obveiščanj« štud«n-tcv o skupščinah. nezaintei«tei-tanost študetrtjov in tudi oma-liovaževanj-e skupščin 8 stram profesorjev in jsti. V zve-zi s tem J« b^l aanimiv predlog. naj bi študentski listi uvedli eta^mo rubriko »I2kušnje druž-benega tnpravljanja«, kjer bi Študente searoanjali s problemr.. ki sepojavljajo pri dmžbenem upr.avl.1a.nj-u univierze. Nato so razpravljali o nslo-gah študen'1-ke orgamiizacLie na pra\Tiih fakultetah. Ugo-tov^i čo, da neikatera združenJa ne posvečajo dovolj poizornosti Ideolo-ško-političnemai delu. Kot primer b* navedel beograjskn fakiulteto. kj&r so naiš.i d!obre obliik-e id.©CNl'Oškega dela. Tam ocnganiziraio debatne klube. predavanja in javne trfbune. Javne trtbune so predavan.ia. na katera povabijo h p-pakse majv.*dnejše strokovnjake 'za nek idoločen p-olHdčen ali gosp«odar-sk[ problie-m. Nek študent iTrnn o niem krajše p.redavanje, o^ta-Ji študentje pa že pf«j dob° semBvn literature. da -se lahko pripnavijo na Tazp^avo. Teh J-avnih tribu« s« redno udele-fuje 200 do 300 šttidentiov. Pra- vijo, da so dlihkusije vedno ze-Lo živahne. Pri obravnavanju študijske problematike so poudarj-ali v^o-go zdiruženj prl izdelavi fakul-tetnih statutov, Studijskih na- 6rtov in prograrmov. Razprav-Ijali pa so tudd še o vprašanj-iih kulturnega ki zabavnega živ-ljenja študentov ter mednaro-dnega \n medfakultetnega sode-lovanja. IS. M. daljš!. Bden valnih vz^rckov 3« v tem, da je Ijubljanska fakul-teta še mltada usta«iova, kl si i>šČ8 najprimernejših obLik za vzgojo agronotraov. Z namenom, da bi čim bolje spo^nali. kakš-nega stro.kovnjaka prak&a želi in kašnim zahtevam mora ustre. izati, so v juniju 1956 organiz*-raji anketo in posvetcv/anje profesorjev, pred.stavnik.ov l^ prakse in štud-entov. UgotovMi ^o, da pri nas rabimo agrono- ma s sploSnim 'znanjem, po po-trebi pa se naj specializira po koničanem študiju. Vzgoja stro-ktovnjaka splošniega tipa pa Ja »eveda težavnejš.a. Vzroki doleega žtudiija so v tem, da po sedanjem ^tudijskem načrtu ,in izpHnem režimu nr m-ogciče študirati sproti. sa] tega n« zrnorojo niti n glede izpitov. To vprašanje bodo m-šili skupno s fakultetno upr*vo, kj je že dala nek^j predlogov iza dokončno Teiitev. Na skup§č»ni so sprejeli več prcdlo-gov, ki ,na.j pomagajo pri f'eš^vani-u vseh teh problemov. V letošnjem študij&kem letu bodo sestanki z vs-akim profe-eorjem oolsebej in bodo tako posameiztto reševali vprašanje &tudija in izdaje u6ni>h pripo-močkov. RazsLrjena študijslca kamis^ja je ž-e navezaila tesnej-še stike s predstojnikom agro-nomskega odde-lka ^n predsed-nikom študLjsk« komisij« agro-nomskega oddelka. Rečj mora-mo. da so na.eteli na polno rarUTnevan.1e. To je pokazala tudi skupščirna združenja. Našli •s-o načelno rešitev skirajšanja študiia. Studentje flgronomrj« pa bodo še naprej tesno sode-lovali s svojimi profesorji 1n jih podpLrali pri njihovih na-porih. da bi dali fakurt«t» tisto mesto, krl ji po njenem pomenu gre. Franc Stinčl« ) Smu&arji - planlnci! Planlnsko društv« »Vnlvensa« ©bveSCa vse Hiteresenfte la smn-čarsfee tečaje na Kofcah, da je prfžetek I. tečaja v ponedeljek. dne 4. febroarja t. 1. Pri.favi se pravočann© v društveni oisarni Mikloilčeva 5 a, kjer dobiš p«-fretone lnformacije! Odbor PDU IZ SPOMINOV NA ČLOVEKA Ta mož z osivelo košato brado, ki je zapustil ta-ko sveže vtise pri Ijudeh, ni več živ, ker se je ustavilo srce in strdvla njegova krl. In pravijo, da je človek tista stvaritev, ki živi in ustvarja, ki raste in se stara, ki dela. Ce je življenje delo in ustvarjanje, potem Plečnik ni umrl in bo po tistem, kar je ustvaril ?i el že desetletja. PRAZNA PREDAVALNICA TODA KLJUB temu je ne-kje na Grabnu, v hiši, kjer se je t« dni vila črna zastava, ostala risalnica brez svojega učitelja. In učence ta januar-ski mraz in megla tako duši, da molčijo in rišejo brez be-sed. Kajti nekega januarske-ga jutra je osem Plečnikovih učencev zgubilo svojega moj-stra m 9 tem končalo šolanje v njegovi slavni šoli. Učite-ljeva roka je dva dni pred tem potegnila na papirjia v postelji zadnje črte. Takšna kot je bila njegova arhitektu-ra, zamisli in dosežki, lirična m pesniška izrazna moč, tak-šen je bil tudi Plečnik kot človek. Osem njegovih učen-cev, ki so ostali brez krmarja, je doživelo z nj)m nešteto ne-pozabnih srečanj, vtisov in pogovorov. In o tem tukaj v risalnicL ki jo na stenah kra-sijo dela Plečnikove šole, učenci s spoštovanjem pripo-vedujejo. PLECNIK JE v očeh svojih učencev genij in ustvai^jalec izredne moči. Nikoli v življe-nju mu ni zmanjkalo novih idej in zarnisli. Tudi v globo-ki starosti je ostal kot ustvar-jalec mlad iivizviren. Pri njem se ni ponavljala nobena črta. Ko se je y odmaknjeni staro-sti vzpenjal po stopnicah v svojo risalnico, je žvižgal. Včasih je v risalnici zažvižgal ka-kšno operno arijo, kajti vedno je govoril, da je arhi-lektura del glasbe. V risalni-cah so ob diplomah napravili slušatel.ii priietne družabne večere, katerih se je rad ude-leževal. Vedno je z rosniroi očmi in v posebnem razpolo-ženju poslušal petje svojih fantov. V ARHITEKTURI je obli-koval vsakega svoj-ega učenca posebej. Risalnico je obisko-val vsak dan, dvakrat do tri-krat. Nikoli ni do svojih učen-cev pokazal nezadovoljstva. Vedno jih je bodril in vzpod-bujal. Bil je pedagog in člo-vek, ki ni delal razlik in s-po-štaval je tujo misel kot svojo. Nasprotoval je tistemu, kar je bilo slabo, obdržal pa dobre strani. NEKOČ JE eden izmed nje-govih številnih učencev, (saj je Plečnik vzgojil dve genera-cije), dobil za nalogo izdelati dvorano. Učenec je v dvorani predvidel prostor za napis. Po razmišljanju je ta prostor iz-polnil z Gregorčičevimi bese-dami »Za vse je svet dovolj bogat...« Takrat mu je n.je-gov učitelj dejal, da kaj bolj-šega ni mogel izbrati. Bil je zadovoljen in srečen. PLECNIK JE po pripovedo-vanju njegovih učencev imel tudi svoje navade. Ni maral lepotičenja. Vrednota, ki jo je svojim učencem vcepl^al in cenil, je bilo delo. Samo delo je tisto, ki bogati človeka. Vse drugo, kar ne izvira iz dela je nepotrebno zlo. Preko dela je iskal stik s študenti. In v tem delu s študenti je našel vir pobud. Zamislil se je ob vsa-kem načrtu i-n za vsako delo svojih učencev je imel svojo zamisel, ki pa je ni vsiljeval. Pustil je, da &o uveljavljali in bogatili svoje izvirne misli, ki jih je pomagal oblikovati in vzgajati, IMEL JE poseben dar, da je prodrl v človeka, spoznal nje-gove misli in poglede. Iz njih je razbral človeka in pri tem je spoznal življenjske razmere svojih učencev. Večkrat je kot dobrotnik s-krivaj odložil na risalno desko svojega učenca ovitek z denarjem. V DELO svojih učencev se je poglabljal. O vsakem na-črtu in zamisli je razmišljal tudi doma in imel je pregled nad delom vsakega svojega učenca. Včasih je preko nede-lje našel rešitve in jih v po-nedeljek presenetil z novimi idejami. Ponavljal je geslo, da arhitektura zahteva celega človeka. DELO JE bilo za njega važ-nejše kot zrak. Če ni delal, ni bil zadovoljen. Pregovor, da kdor ne dela naj tudi ne je, je imel vedno na ustnicah. Običajno je vzel list papirja in na njem s prosto roko na-risal kakšno svojo zamisel. Ko so jo nato slušatelji s šešti-Iom primerjali, so bile pro-porcije točne. Imel je nenava-den občutek za mero. KADAR JE bilo slabo vre-me, poledica ali dež, so ga učenci obiskovali na domu. Ponavljal jiim je, da naj brez sramu prihajajo, čeprav tudi nimajo ničesa-r pokaz.ati, kajti pogovor jim bo pravtako ko-ristil. KLJUB VISOKI starosti se je živo zanimal za življenje. Dobro je poznal vs-e dogodke in dogajanja. Ko so nekoč nje- vl. Takrat je običajno dejal, da človek dvema ženskama ne mora služiti. Eoia od teh je bi-la arhitektura. kan prof. dr. Š:kerlj in navedej mn-ogo problemov, ki tarej0 fa^. kulteto. Eno gl-avn^h vprašanj j« združitev dosedanje prirodo« slovno-matemiatično - filozof.?kg fakultet« v dve samosto.jni fa-» ku.teti. PMFF je edina fakul* t^ta. na kateri g,o združftne tako različnn stroke kot .«<> teoretič-no-pr^-od&slovne in družbeno-* humanistične. Zato sta mate* matično-prirodoslovna in filo-* z-ofska fakulteta lctf-eni po vsenj svetu in tudi v Jugoslaviji. ra-zen v Sarajevu. Dru?o pet-eče vprar-anje sd pro?tori. Fakultet.a sJedaj go-stuje na 6 krajih, im-a pa4-krat več študentov 'n 2-krat veS profesorjev kot pred vojno. GM'avni projekt za n^vo po-slop* je fakultete je koncno že dow v-ršen in čaka 1p še odobritv« revizjjske komUij«. V razpravi so i-e dotakmli/ tudj pomanjkljive jzobrazba novincev, pr' katerih je najbolj pereč^ --.nezado5t.no znan.ifi iezi-«-kov, ki so 'pri študiju liz tuj* sliterature neobhodno potrebnl, pa;ebn.o pa še pri študriju na fi.oloških skupinah. Delo fakultete zelo ov^ra r*o«i rnanjkanje asistentov, še Jdtoa pa ^e bo zaostrdl problem pe-* dagoških in zn-anstvenih delav^* cev, ker bo mnogo profes-orje^ upokoienih, nara&čajia pa ni. . Udeležbs Študentov je bilat precei .slaba v razpravo pa sal m;.so vmešali kljub tem.u. da h& se obrav-navali prcblemi. ki j'h zadevajo v živo. FlLOZOFl PRl PROF. ZIHERLO Proti koncu decerahra «ta imela prof. Ziherl in tov. Bola s««tan«k g sekrfttariatom ln se« kretarji po«ame«nih aktivov osnovn« orga/iiracije ZK na t'l* lozof»k«m oddelku. Pogovarja* li «k» se o polHičul »ltuaciji n$ oddelkn. Vgotovlll gn. da sfl n^ oddelJcu vse premalo stori zft idftjno-poHtičnn v^golo štHden-fcov. Komunisti si ne prizadeva^ jo dovolj, da bi razšlrili svoj vpHv. V bodoče bodo morall komunisti izrabiti rsa sredistTa, Tu s» mišljene predvsem deba-t« v ma.njgih skupinah študen-tov ln tudi tna seminarjib, &$ bodo re« postali tisti, ki boaa vtodili življenje oddelka. Arhitektonska ureditev Križank je bilo eno zadnjih večjih del arh. Jožeta Plecnika govi učenci prišli po nedelji zopet v risalnico, jih je po-hvalil, da so se na nedeljskih smučarskih tekmah dobro od-rezali. Srecaval jih je na ulici in z dekleti. Ponoči in podne- KAKOR JE sam neprestano delal in ustvarjal, tako je isto zahteval od svojih učencev. Če si je kdo privoščil ne^ako-nite počitnice, ga nekaj dni v risalnici ni »opazil«. Dokler a delom ni popravil svoje na-pake. TAKSEN JE PleCnik v očefc svojih učencev. In lakšen b^ ostal v n.iihovem soo-minu. Prostori, učni programi, profesori... in PMFF NAŠI PROBLEMI Letna skupščina univerze (Nadaljevanje s 1. strani) univerza in fakultete tudi po-niembne pedagoške naloge, se da pri sedanjem stanju znano-sti pač z vso upravičenostjo trditi, da je uspešno vzgajanje uajvišje kvalificiranih slro-kovnjakov mogoče le iedaj, če se na fakultetah upošteva tudi znanstveno delo. TRAJNA SUSA ALI ASI-STENTSKO VPRAŠANJE Č'e primerjamo statistične podatke naše univerze s po-datki drugih podobnih šol, ne opazimo na prvi pcgled veli-kih razlik. Tako pride za vso univerzo na 234 akademskih učileljev 214 asistentov, toda če prištejemo k številu učite-ljev še honorarne predavate-!je, vidimu, tla pj-ide 211 asi-slentov na 390 predavaieljev. To razmerje jc zeJo neugodmi, če upoštevaino, da ima n. pr. Zveziia tehniška visoka šola v Ziirichu pri približno 30f)0 študetitih 252 asistentov in 287 predavaleljev. Se bolj ja-sne poslanejo težave, ki 3ih imajo posamezni inštituti, če primerjamo razmere na fa-kultetab in cddelkih. Tako na primer ima oddeiek z» sploš-nc predmete na iehniški fa-kulteti, kjer so skoraj vsa predavanja vezana na semi-narske vaje in kjer dela pri vajah večkrat tudi po 100 do 300 študentov naenkrat, vsega skupaj 8 redno nastavljenih akademskih učiteljev, 6 hc-norarnih predavateljev in 2 asistenta. Poslcdiea lakrega stanja je nezadostna pomoč študentom pri vajah in zato lijihovo slabo sodelovanje, precbremenjenost asistentov in akademskih učitcljcv in pomanjkanje znanstvenega naraščaja. Vzrokov za razmeroma maj-hno število asistentov je vcč. Deloma so materialne narave, ker gredo sposobni študentje po diplomi v gospodarska podjctja, kjer laliko pri zani-mivem, pa čeprav dokaj na-pornem delu, zaslužijo več kakor kot asistentje na uni-verzi. Deio na univerzi je — posebno pri teoretičnih pred-metih — silno naporno, ker zahteva od mladih ljudi ne-prestano poglabljanje in raz-širjanje znanja, v industriji n. pr. pa se dajo v pretežni večini primerov z rutinskim delom doseči že veliki uspehi. Poleg materialnih vzrokov pa imajo ponekod tudi tiruga vprašanja zelo važno vlogo in to bi bilo treba vsekakor raz-čistiti. STIKI Z DOMAČIMl IN TIJJIMI UNIVERZAMI V preteklem študijskem le-tu je univerza imela stike z univerzami v Jugoslaviji, ka-kor tudi z univerzami in dru-gimi ustanovami v tujini. Pri sodelovanju z domačimi uni-verzami lmajo zelo važno in koristno vlogo meduniver-zitetne konference. Pri zadnji, na Bledu, je bilo več koristnih mnenj in priporočil, ki bodo tigodno vplivali na razvoj univerze. Domače univerzeza-lTienj uje jo med seboj tudi važne publikacije, kl se nepo-sredno nanašajo na delo uni-verz. Med stiki s tujimi ustano-vami rnoramo na prvem me-stu imenovati Mednarodno združenje univerz v Parizu, katcrega članica je tudi naša univerza. Zdru3snje izdaja svcje glasilo. Sodelovanje s tujimi univerzami je po mne-n,1u rektorja v sedanjih raz-merah znatno teiji problem. Pri takih povezavah bi lahko prišlo do pogostejših izmenjav oziroma do rednih gostovanj akademskih učiteljev In tudi do zamenjave sodelavcev za daljša razdobja. Problemov je dosti, rešievalcev nič manj, rešitev pa kakor je: kajti, naj obračamo stvar tako ali tako in naj jo obračajo profesorji ali študentje — vedno bo pokazala svaje senčne in svoje sončne strani. Še en sestanck študentov s profesorji na filozofskcm oddelku PMFF 19. decembra je to pokazal v polni meri, v kolikor je zaratii nagllce sklicanja to bi-lo možno. Seveda je drugo vprašanje, zakaj so se te-ga sestanka udeležili od študentov le predstavniki germaiiistov, romaniatov in slavistov — torej le filo-loških skupin, obpopolni pasivnosti n. pr. zgodovi-narjev, filozofov, psihologov itd. Studijske prableme na filo- prakso, abvladali svoj učnd jpofskem oddelku lahko ločimo jezik. Svojčas je organizij-al v načelne, ki tarejo taiko ali po%ebne tečaje v Bohinju, ki drugače oddelek v celoti, in so nanje prihajali po štirje (!) gpecifične, ki se pojavljajo na Angleži. A naj bo tako ali tp.- posameanih skupinali. Med ko, noben tečaj ne more nu- načeLne problpme spada n. pr. diti toliko, kot lahko nidi ne- že toliko razvpito pomacnjka- posrerlen kontakt z ustrezno nje prostorov. Klasičen pri- jezikovno in kulturno sredi- merek so psihologi, ki v zelo no. Zato bi bil SPK tu pač posreč&ni kombimacllis letajo prvi, ki bi lahko (v koUkor gor in dol po Ljubljani z tega že ne dela) priskočll štu- enega predavanja na drugo, dentski organizaciji na po- vsa dokurpent o napornem delu v prrih letih naše nove znanstvene ustar«i-ve, a.roipak je iudi pt>-m«mben Študijski prlspe-vek o novih strokovnlh podrofijih. Arboiretum je botani;čna in bortikulturna ustar.ova. k]er lahko opazujemo razn« vrste drevja in .grmovja posamezn^o a.} pia v vegetpcijskih združ-i?ah. Tu lahko prouiujemo n.ii-hove biolo^ke zuafilno^sti bodi-si 7 zgolj znan.«itvenimi nameni bodisi z nameni prakti'čne upio-rabe rastlin. Zato je aTboreturn posebno m.ikiaven za botandrke in gozdarje, koriistne pobude pa lahko dobi v njem tudi obli. kovalec parkov, tehnik, airhl-tekt. urbanist, .vrtnar ln dreve_ sni'5ar. Na Ijubljansk; univerzi je bll uveden enosemejtrsk,i kurz pej-sa^n« dendrologije z*a agnonu-me iin gozdarje, 7.a arhitekte pa v neko>lik.o skirfrenem obsegu. Pej&ažna dendrologija prouCu-je botanično, biološko. tehmčno in estetsko živo drevje kot gradben» element krajine. Stu-dij tega predmeta je vsekaKor neogibno povezan s študijem v aa-b-oretumu. Knjiiga tudi jasno tolmači po-jem hortiku.ture. Pojem hortl-kultura ni istoveten $ pojmom vrtnarsfcva in niti ne s pojmom okrasnega vrtnarst^.a. Z bese-do hortikultura želimo označitj t.i.s'to dejavrvost, ki z vrtnarskl-m' saditvami dn ureditvami re-šuje vpra&anjia, povezana z na-"So duhovno 'kulturo. Zato go-vorimo ,o , hortikulturnem obli-kovanju, o hortikulturni umet-nosti. o urbanistični hortikul-turni ureditvd pokrajine ali pejsaža itd. Po spremni besedi, ki jo ^e napisal predsednik upravnegia odbora airboretuma dr. Ferdo Kc?;ek in uvodni ra^lag!, &o v knjigi opisani za5etk,| arbort*-tev in .nekaj tujih arboretsik^h 7,namenitosti. Nato obravnava knjiga napredovanje d&ndrolo-škp vede in stan.1a pri nas. Srf-dilčni d-eil knjiige p.a j« seveda opdis «»ai6etkov arboreta v Volf- t Romtmisti in slavistl Med specifičnimi problemi veržitetnegr^poslopTa^PMFF. n'Al navedem najprej romani- Potem oomanjkanje lektorjev ftlcne- Romamsti pravijo: za- za tuje jezike. Ce hdčemo to KaJ.ne bl lmeh vseh, Pre?" rešiti, moramo preskrbeti lek- vanj v ustreznem jezaku (ita- torjem stanovanja. Francoski Ja^6im ali francosčini) kot lektcr je tolik-o na dobrem, da n™i0 to na vseh hngvističmh ima v Ljubliani svojega kon- »kupinah? Drugi; prevec lite- zuia in lahko v siii stanuje rfrne teonJe m.^ nobenih kar pri njem. Lektcr aa skan- ^1 MnJ°- Tretjič: Tezko dinavske literaturp ln iezike Jf brez usU-ezne Merature po- se je po enem tednu mveličal J^eje proučevati ^odobno Ljubljane, ker tnu ie bila v italijansko knjizevnost. Cetr- Slonu predraga, drugje pa tlc:..Zaz€ en bl,bl1 tkzv- C1V1 }l" stanovanja rJ dobil. Lektor ^if^ kurs, ki ga je uvedel srbskbhrvatskega jezika ie zeJaivši francoeki lektor, a ga vztrajal tri leta pri vozarje- s^f\ m veel (Pač zat0' 4ker *"' n.iu iz Z.greba in je tri leta Jj. blVše§a ^torja ni več). zaman i.kal s+anovanie, zdaj AMlshm' da nobe"a. teh terJf pa ie odsel na boljSe/ za do- lev J11 n^prejemljiva, ampak, centa .oa novo fakuiteto v Za- da bi se dal° « PieceJ. nebt" dru. Teško ie po takšnih :z- »^enimi popravki študij bi- kuSnjah «e "oretent^f kogar- stveno «*>otfšati. v nasprotju koli, da bi šel za lektorja na z romanisti pa slavisii pcstav- ljubljansko univerzo. ljajo vprašanje -načelno: iz Zelo pereč je problem mo- slovenistične ozicosti v sjav:- derne znanstveoe literature v sticno sinno> k temeljitejsemu tujih jezikih, z drugi/r.i bcse- znanJu slovanskih literatur m dami povcda.no vprašanie de- Jezlkov- To Pa ^P^ terJa viz. Germa.nii.ti se mora.io n. ožjo specializacijo: emancipa- pr. še danes učiti iz učbeni- ci-10 ^erarne zgodovine «i je- ka, ki sta ga že leta 1899-napi- Zlk*\ v samostojna diplomsiia sala Vogt in Koch'! predmeta (A m B) z dooatni- Važno je utrjevanjc tujib mi , dopolnilnimi prodmeti, jezikov in spoznavanje kultur P^dvsem &lovanskimi jezjki v njihovi sredkii, oziroma m literaturami. S \rm bi zo- preprosto: pošiljanje študen- p* P.nšla dcl vec-le veljfve f!~ tov v za.mejst.vo. Danes ie uni- lo]o^' kl ima na ^. u™: verza tolifcanj densrnia. da verzi že dosto.mo tradiciio ki bogve ka1 tesra in takšnega Pa Je blla Zfldn;ia leta nekoll~ nemore privoščiti niti svoiim ko zanemarjena. Profeaorjl m predavateljem. Svet za pro- ftudentje so sporazumno na- sveto in kultur^ tpora gotovo th že ^10 ustrezni načm, ki zanimati, kflko ^Vdo djplo_rb.odo po njem to lahk^ ^tonh manti, ki bodo odšli v golsko tako> d.a "e bo Pedagoska plat ¦_____________________ Prav ni^ trpela, znon&tvena pa se bo v vsa.k«m primeru po- jem potoku, njegovih posebiio- giobila. Zuli jih pa predvsem sti, njegovega mreditvenega na- dvo.ie: v glavnem še sedaj ni črta in .prespekti-vnega razvo- u6nih prOgrarnOV (to bi velja- ja. V posebnem p-bglavju govo. lo pravzaprav za vso fakulte- ri o vlogi arboreta v razvoju tO) to,da ne trudi se niti ti: naše hortikulture, v zak.jučnih surdis auribus canas!), na raz- poglavjih pa ,o zbirkah in dzbo- polago pa tudi ni niti najpo- rih arboretskih rastldn in o ne- trebnejše slovenske literature katerih zanim^vih rastlinah v arboretu. Knjigia obsega 200 strani in 140 .sliik, izšla je v za-ložbi »Kmečke knjige«, njena cena pa je razmeroma nizka — 350 ddn. I. Z. iz zadsijih desetletij. • Germanisti: 50:50 Med hisitorično in sodobno gramatiko namreč. Razmerje je zares nepnavilno, v škodo SREČMJA Z LJUDMI KABINET 222 —In ti, dragi moj, spet čepiš doma in, seveda, ri-šeš. Toliko da veš .zunaj je sonce, in... Ljubljano sedaj vsekakor toliko poznaš, da veš, da sonce v tem mesecu ni ravno vsakdanji pojav. . . In kaj je to, diplomska naloga ali k ak nov — natečaj? Natečaj je, to je sarno ob naj le ?e to, &a je končno vsa sebi lsazumljivo, toda kolega stvar dobila obliko 10 Ustov Peter noče izdati skrivnosti.—........ ' Ce ti povem, bo takoj vedela v&a Ljubljana. Soba je vsa teksta, treh listov sikic in sed-mih kartcmov z risbami. . . . Ni pa naš kolega - »solo« polna skic, celo po si.enah vi- bruc kar se teh natečajnih se, tuš je že na mizi, kajti stvari tiče. Najprej je sodelo- mudi se, kmalu mora biti vse gotovo . . . večnadstropoa val pri natečaju za ureditev ^,wv~ . . . .w~........._,.---. dela mesta Ban.ia Luke in po- stavba, majhne stamovanjske tem, lani, še pri izdelavi idej- sobice . . . vrag vedi, kiaj bo. n€ga projekta za šolo in in- Toda nas bolj zanima tista za- ternat vajenske š^le v Ljub- deva »Solo 2«, tako je namreč ljani. Pri tem zadnjem nate- knstil svoj prispevek, ko ga čaju je dobil drugo nagrado. je lani poslal za natečaj our- _ n6 vem zakiaj se tako fc'ani,stičn,i urediitvi loubljan- mai0 gtudentov ukvarja s tem skega središča. Za ta svoj »so- j,n ^3.^ ne sodelujejo na na- 10 - 2« je prejel kratkomalo tečajih v večjem številu. Ta-prvo podeljeno nagrado, toje ^o krasno se d? študirati na tretjo, ker prvi dve sploh ni- tadcih primerih, ko združiš le-sta bili podeljeni. Moramo p0 s kcristinim. . . mu prianati, da to_ni ravno In odknd je ta fa.nt? peter majhen uspeh, saj je bilo za Mullčkovski je doma lz Prilepa na ecaj poslanih^ skupno 13 odkoder je ri§el v belo Lju_ de m med imeni avtorjev so. bljano lem 1948 -n hod'u nekalere urbanis-tic-ne vehci- njej celo let0 kol bruc na ge. ne kot mg. Lapajne, mg. Sor- odeziii> Ni mu di&al č y 11 itd. Bila 3e podeljena le se &0 a vanjo gtlačiU kar toko> četrte nagrada nn 1,o bratoma tebi _ meni nie . Dia,nsko! No, Kocmut iz Maribora. Tova- želja je le premagala t0 »geo-riš Muličkovski je edini štu- detsko ječo« in naslednje leto dent, ki se je saruostojno ude- je ne brez težav prestopil ma ležil tega natečaja (nekaj štu- arhitekturo. Sedaj je »dvolet-dentov je sodejovalo pri pro- ni« ab&olvent, ki pa ima jektu prof. RaAttJkarja) opravljenp, kot sam pravi, že —Bogme, bilo je trdo delo, vse izpile in ima diplomo v dva meseca se skoraj misem kionkretnem letošnjem pro- premaknil od risarske deske. gramu. Tovariš Peler je edert Drugim je bilo v mnogočem tistih petdesetih študemtov iz lažje, saj 90 dfelali v ateljejih, Makedonlje, ki so se v Lju- kjer je pomagalo več rok, jaz bljani vsekakor dobro aklima- pa vse sam .tu v mojem »kabi- tizirali. Seveda, pravi, da je netu st. 222« na Študentskem Ljubijaina najlepše mesto v naselju hi razen tega sem mo- Jugoslaviii. Ne vem, morda ral štediti ne le s časoim tem- pove to samo L.iubljančanom. več tudi 7. materialom, sicer Vsekakor pa je minenja, da so pa \a ni interesantno, povpm pogoji za resen šfudij najbolj- ¦ ¦ ši v primeri z drugimd umii- ci *» j^. tdidiiiia ver^itetnirui središči v državi btr. 2 TT BKIBUNA Dovolj je klepetanja, sedaj na delo. Prav tako kakor vas, je tudi mene zanimalo, kako bo izgledaJa ta nova Ljublja-na, narejena v »kabinetu 222«. Razgrnil je načrte in skice in iz črt in skic se je zluščila sli-ka nekega fantastičnega mesta bodočnosti. Ni toko hndo, am-pak — nam, ki smo navajejii tistih starikavih siihuet našega mesta, se pač čudrio zdi, da bo nekega dne vse to splani-rano in bodo na novo zrasle hiše, ki niso kar tako. V natečaju jc bila predvidena urbanis'tična reorganizacija ti-stega dela mesta, ki danes le-ži med Titovo, Miklošičevo, Dalmatinovo in Wolfavo uli-co ter Trgom revolucije. V tem okviru so bili predvideni oibjekitivni objekti Itd, ki naj bi bili koncentrirani v štirih grupacijah: kutturni del; tr-govski del, upravno - poslov-ni del in stanovanjski del. Bi-lo bi precej podiranja in pro-jekt tovairiča Muličkovskega je v tem oziru precej pcpolen, pustil je le tiste stevbe, za katere pogoji natečaja zahie-vajo, da morajo ostati. Kulturni del središča naj bi bil s težiščem proti trgu Revo-lucije, kjer se že sedaj naha-ja večina tovrstnih &tavb (Uriiiverza, Pilharmonija itd,). Nekako vis-a-vis naše univer-ze, na drugi strani trga, naj bi zgradili veliko cperno gle-dališče, v katerem bi bilo pro-stora za 1500 Ijudi. Prav tako bi v tem južnem lcultumem delu središča zgradili še kino dvorano za prav toliko gle-dalcev. Projekt tov. Petra predvideva tudi letni kino, ki ga natečaj posebej ne zahte-va. Predviden je tudi mamjši razstavni paviljon. Trgovski del mesta pa biv še sveilejši luči zažarel na področju Čopdve in Nazorjeve ulice s težiščem p-roti Troni^-. stovju, kjer bi bil nekaiko po-veza-n z drugimi trgovskimi predeli mesta. Na tem delu projekta sc njegovi predlogi niajbolj revolucionarriii, saj bi bila n. pr. Copova ulica kot prometna ži'a z dolgočasniim tramvajem zbrisana in nome- njena samo pešcem, ki bi tu med trgovskimi lokali in od-prtimi buffeti uživali pravi vaj. Ostala bi pošta, Slon bi le malo zvišali in uredili tu še ekspres rest;avracijo, ohranili bi tudi Mestmo hranikiico in sosednjo vogalno stavbo Uni-on bi oistal neizpremenjen in tudi poslopja podjetja »Vele-tekstii« ne bi podrli. In kaj bi bilo novo? Veletr-go'vine, živilske prodajalne, obrtni lokali, buffeti itd. Nai-večja novost in posebnost hkrati bi bili majhni trgovin-sld pavilioni v trikotu med Mestno hranilnico, franči-škansko cerlcvijo in Unionom. Druga novost pa bi bil non — stop kmo za 1200 ljudivnepo-sredni soseščini Mestnega gle-dališča, ki ostane. Tako bi se v tem delu mesta razvil pravi »shoping center«, ki bi postal najbolj živahen del mesta, kjer bi se sbajali ljudje na proimenadi in v šievilnih loka-lih. Skladišča trgovin bi se umakmila v kleti in bi do n.jih vodili podcestni promefjni ka-mali. V stavbi današnjega »Veleteksfila« bi uredili dvo-rano, ki bi prav tako kot umi-onska služila ra/nim festival-skim prirpditvam. Upravno poslovni del me-sta bi sestojal iz treh ve^jih stavb s težiščern na Titovi ce-sti med Slocnom in vogalom pri Ajdovščini, kjer bi zgradi-li nov, desetnadstropni hotel, ki bi imel na Titovo cesto od-prte moderne kavarniške pro-store. V okviru tega dela sre-dišča so predvidevani pred-vsem še prostori za parkiranje Težišče stanovanjskega dela središča je obrnjeno k vogalu ulice. Visoka vogalna stavba je seveda zapisana likvidaciji in 4 desetnadstropnih stano-vanjskih stolpov bi zaključilo stavbno sliko ljubljanskega citvja. Edino še ob Prešerno-vem irgu bi bila zgrajena ko^; nadaljevanje vogalne hiše pri Mestni hrmilnici še ena sta-novamjska stavba, ter druga ob LjiibljamJci, pri sedanji atavbi »Na-ma«. In ostalo? Prostori za par-kiranje bi bili vsepovsod, po-nekod tudi' pod zernljo. Pred-videva se sploh gradnja dvo-nadstropne garaže pod gladi-no pločnikov in cest. Večja novost v projektu je nova prometna ?.ila, k: bi sekala središče kot podaljšek Tomši-čeve ulice do Wolfove. S tem naj bi bilo razbrernenjpino gLavno središče pri pošti, ker bi se prome lahko usmeril že od sedanjega opernega glcda-lišča na novo llnijo. Večje spremembe bi doživelo križi-šče pri Ajdovščini, kjer bi bil zgrajen spuščen rondo, kar bi pripomoglo vamosti narašča-jočega prometa. Na Prešerno-vem trgu bi bili strogo ločeni trivsi zh c.ir culaciio pascev ii vozil. pe'šci bi dobili podcestne prehode, podobno kot pri Aj-dovž&ini, kjer bi spodaj ure-dilii sanijtarne naprave. Tudi nabrežje Ljubljanke bi bilo malo olepšano, zgradili bl nov zid in prehod dovolili's.amo pe-šcem in kolesar.iem. Tako, to naj bi bilo približno vse, kar se d.a povedati v tako kra-tkem sestanku brez načrtov'in risb. In kaj avtor sam misli o svojem projektu? Najbolj všeč mu je seveda trgovski del, v katerega je vnesel največ svo-je domišljije in konstruktiv-nosti, niajmanj pa stanovanj-ski stolpi, za katere, odkrito povedano, ne smatra da spa-dajo sem. Meni, da bi morali po njegovem bolj temeljito analizirati vse mestno področ-je in se brez večjih medseboj-nih nasprotovanj odločiti, kje bi kaj stalo. Mikalo tne je, da bi na kon-cu še erokrat poizkusil izvede-ti, kaj pred&tavljajo te skice in risbe, ki se bodo pretvori-le kmalu v nov »soilo«, pa sem le molčal. Le mirno kri, mor-da bo to že tema za nek drug čLamek sedaj je dovolj pripo-vedovanja, štiri tipkane strani imaš, lepo pozdravi in pusti oba fanta v »kabinetu 222« naj rišeta dalje. Drago sodobnim jezikom. Našli so tako rešitev: več sodobnega jezika pri enaki »količini« hi-jtordčne slovnice. To je vse lepo — pa ni lektorjev in pre-davateljev! Prof. Kelemina obeta iti junija v pck-oj, prof. Olschewsky je odšel iz Lju-bljame. Edini predavatelj, ki predava literarno zgodovino, pripotuje vsakih 14 dni za §ti-ri ure in potem spet odpotu-je. Zaradi več ali manj umest-nih ozdrama neutnestndh bi-rokratskih po&topkcv ( tu uni-verze kot ustanove ne zadene nobena krivde) so v .'etošnjem letu izgubili že dva mozemska predavatelja. če bo katedra zares zašla v krizo, se rss ne bomo mogli čuditi. • ln oskzli? Zgodovinarji menijo, da j« pri njih v$e v redu. Ostalih ni bilo na spregled (na sesta-nek namreč), pa jih jc še ce-la vrsta, čsprav so bili obve-ščeni in čeprav je konferenca potekala v tovariškem in plodnem vzdušju, pri čemer je prišlo do popolnega izraza medsebojno razumevanje pro-fesorjev tn študentov. Mislim, da je neuspehom v prizadeva-nju po bistvenih izpremembah večkrat kriva le naša neela-stično^t. Zakaj ne bi poskusi-li drugače, če ni šlo tako? Brez nič ni nič, to je stara stvar! Matjaž Kmecl Vsak po svoje V zvezi s člankom »Hlap-čevstvo in pomanjkanje polt-tične zavesti«, objatHjenem v Tribuni, bi dodali še nasled-mnili bi še to. da med na&im bivanjem v Champagni pri datičnem kmetu sploh ni oilo nobenega Jugoslovana. Klub gradbenikov Post skriptum H gornjemu članku bl do-dal, da je bil problem res obravnavan nekoliko katego-rično, ne odstopam pa od nje-iiove v-sebine, kajti taki pri-rneri niso osamljeni, saj so tu-di drugi nah Studentje nale-leli v tujini na podobna vpra-šonja. V kolikor se tiče ome-njene skupvne gradbenikov, ki je bila tavi predlani (1955), se moram tudi sam razveseliti, da 80 prišli na njihovi skup-ščini do takih ugotovAtev. Gle-de pozitivnih strani, ki jih ima menjava s tujino, se rrd zdi skoraj brezpomembno go~ voriti, kajti splošno znano je, ^a so taki obiski ali prakse v bistvu pozitivne, da pomagajo '¦c. medsebojnemu spoznavanju itd. Moj članek v Tribtmi pa •e imel namen samo pokazati no ta negativni pojav. Ni dvoma, da so bili povsod ju-goslovanski študentje z&lo lepo sprejeti prav zaradi tega. ker hajajo iz socialistične drža-ve, ki si ye ustvarila ta'k ugled v svetu. Zadevo sem po-splo5/l le v tollko, da bt jo 'udi splošno obravnavaii kot problem, ki se tiie predvsem itudentskih organizacij. Berto Balcan Prihodnjič pa bolje... Volitve študentskih pred-stavnikov v organe družbene-ga upravljania so že daleč za nami. Ni vioj namen, da bi se-doj iskal izgovore, s katerimi bi se dali prikriti naša neza-interesvranost in malomarnost, opozoriti hočem le na nekaj nepravilnosti, ki so se dogfa-jaie. Pravilnik o volitvah določa, da morajo biti kandidatne li-ste izobešene 14 dni pred vo-litvami. Povečini se to ni zgo-dilo, verjetno pa je te zaka-snitve krivo tudi kakšno združenje. Pravilnik tudi do-loča, da morajo biU volivni imeniki izobešeni 14 dnl pred volitvami. Na prste ene roke bi lahko preštel, kje so bili imeniki sploh izobešeni. Mar-sikje so bili na vpogled le 2 ali 3 dni pred volitvami v pi-sarni dekanata ali združenja, ki je moralo za to uvesti de-žurstvo. Na prirodoslovno-rna-tematično-filozofski fakulteti imajo volivno pravico le eno-letni absolve.nti, na ostalih pa tudi dv-oletni. Toda na filo-zojskem oddelku PMFF so bt- U v Imenik vpisani tudi dvo-letni absclventi, ki pa seveda niso prišli volit, ker bolje po-zjiajo pravilnik kakor /a/cul-tetna uprava. Objavljeno je bilo, da bodo volitve od 8. do J4. ure. V resnici pa so se Tnarsikje za-čele šele ob 9. uri, ker so se do takrat volilne komisije po posameznih voliščih šele se-znanjale s pravili glasovanja. Toda kljub temu so volivne komisije na nekaterih voUščih vapačno tolmačile način gla-souanja in zahtevale, da za svete volimo, to se pravi ob-krožimo dva oz. oba kandida-'a, ker je na listkih pisalo, da se voli predstavnik im na-mestnik. Prj štetju glasov so ¦la pntem postopali takole: pr-vi obkroženi naj bo avtoma-tlčno predstavnik, drugi ob-kroženi pa namestniki Kako bi pa bilo, če ne bi nekateri študentje kljub navodilom vo-lili pravilno, to se pravi. gla-sovall le za enega? Na vsak način se bo treba prihodnjič temeljiteje sezna* niti s pravilnikom vd Džungla na parketu Silvestrsko razpoloženje je napravilo kratek premor. To~ da zavesa verjetno še ni padla. Burka se bn v n&koliko spremenjeni zasedbi nadalje-vctla, če dosedanje uprizoritve niso povzročile popolnega /»'-nančnega propada. Kar zadeva dramaUčnost \n originalnost izvedb, je stvar na sx>ojem mestu, reiija je bila uvietni-ško prepričljiva in iznajdlji-va. Sladokusci \n izbirčneži so fokmt prišli na svoj račun, kajti videli so vse, kar so jih vzgojnega naučili poldrugo-urni ameriški filmi, razigrane ^lesalce na parketu in dekol~ tirane lepotice v plesnih oblekahi rock and roll v pri-la&ojeni slovenski priredbi, pijane cotvboje, sovrazni ogenj in obmetavanje s kozarci, pre-tepe 2 odmerjenimi udarci in luie krvi na asfaltu, boksar-ske dvoboje s polomljenivil nosnimi kostmi, razbite školj-ke in por<šene barake, pre-trgane iice, razpoloiene juna-ke v džungli na parketu itd. Dramatičnost letoSnjih bruco-vanj je iz tedna v teden r&sla in nastopajočl so spretno iz-koriščali pridobljeno znanje in zkuSnje. Začeli so arh^tekti s svojim poimovanjem lepote in sklad-nosti črt. Polito je bilo precej vina in ubitih nekaj deaetin kozarcev. To je za njih pre-izkušnja materiala. Neko žen-sko bitje so zjutraj potegnili iz mlake razlitega vina. Ekonomisti so naslednjo so-boto odgovoriU z rafalom s tretjega nadstropja. Napadli so leseno barako na dvorišču, ki so jo porušili 2 dvema p'-salnima mizama. Smrtnih rtev ni bilo, ker večina po-sli/5a predavanja iz predvoia-ške vzgoje in so v nevarnostl našli pravo zavetje. V sosedni stavbi je ugasnila električna luč. Prljetno so presenetile ger~ rocnisMce. Privabile so malo morje oboževalcev ženskega spola ln posledica tega je bila, da je zabavo kmalu po dva-najsti uri zaključila posadka oboroženih moi. Dvorano so izpraznili. Nekaj vročekrvne-žev se je ohladilo 20 reSet-kami. Na ostalih bnicovanjiH j« prišlo do lokalnih spopadov, ki pa zaradi neznatnega po-mena ne zasluiijo, da bi prišli v to poročilo. In kaj sedaj? Glavobol zdravimo z obkladki, utntje-nost 2 oddihom in počitkom. Zares, utrujeni $mo. Od na-porne zabave in naftalinskih vicov. Pomagajmo si s hladni~ mi obkladki ali pa predpiH-mo ternu našemu bolnikti stro-go dieto. Izjuve poljskih študentov: Z našo poljsko oktobrsko socialistično revolucijo smo uspeli lumsr taiptetiy + 20 |f na pflmoc d!a Wsgr6w t /eprav smo bili na Polj-skem ie deset dni, smo v tem kratkem čast* mnogo videli in spoznalL Obi-skali srao 4 univerzitetna sre-dišča; Gdamsk, Vix>el»v, Kra, kov in Varšavo iaa se razgo-varjali & študenti, ptrofesorji, novinaj-ji, z delavci v največ-je želazarni Poljske v Novi Kuti, seznsmali pa smo se tu-di z mekaterim kulturnkni in zgodiaviiniskima spameniki Poljske.. Seveda ne imiaimo za to predvsem zahvaliti našim gostiteljem, ki so nas povsod izredino lepo iin prisrčno spre-jelii, nsšim žeijam in zaniiriB-n.ju pa tudi radi ugodili. Ka-morlcodi smo prišli je minil le kratek čas in že smo se tako iskreno :n prijateljsko pogo-varjali kot da bi bili že stari zniainei. Pri tem nag ni motilo, če si nismo bili v vseh vpra-ž.amjih docela enotmi, kar je tudi raizumljiv<\ saj si naši obe državi glede na pogoje 'in ok-clnosti v&aka po svoje uti-rata pot v socializem. Vendar pa s-mo v mnogih in n-ajvaž-nejših vprašanjih imeli iste poglede. Naša delegacija je bila prva delegiacija ZSJ ki je obiskala Poajsko po letu 1948. . Imeli smo že to izi-edno srečo, da smo obiskali Poljsko nepo-sredtno po zgodovinskih do-gcdkih v oktobru. Ceprav smo pred odhodom v naših časopi-sih mnogo brali o velikih do-godlkih, ki so se odigrali pred in po 8. plenumu, smo prav-zaprav občutili veliičino vseh revoliucionarnih dogodkov še-le ko smo prižli na Poljsko. Ogorčenje ljudi na stare raz-mere je bilo čutiti povsod. Pri vseh razgcvcrih, ki smo jib. imeld, so nam stalno pripove-dovali, da ;,e tako in. tako je bilo iii ev. ]e še tako, vendar imslijo za bodoče drugače. In kako bo to je n-ajvečja in naj-važnejša skrb vseh. Oktobr-ski dogodiki niso pokazaii sa-mo, da ie miarsikaj potrebno spremeniiti in da so pričeli razpravljati o vpvašanjih, ki &o bila zapostavljema, ali se o njih mi moglo govoriti, ampak da je pravzapirav vseljudsko revolTJCionarno gibanje prera-slo razne orga:rL!7.acije in nji-hove inierese ter da so stcpili v aspitedje resmiično sociali-Ettični in človešlci interesi. Več naših prijaieljev nam je pri-pavedovalo, dia se ljudje, ki so bili p.rej zaprti v sebe, neza-infteresirani za drnžbene pro-bleme, danes živo zanimajo, iskreno in povsod razpravlja-jo o vsem, z mislijo na jutri in željo, da dobi človek v družbi iveljavo in Svoje mesto. Tudi sarrii smo vldeli in sli-šali, kalko ljudje živo razprav-ljajo prav o tistem, kar jih je doslej niajbolj tiščalo iin o čemer niso mogli niti smeli razipravljati. Na težave gle-dajo dakaj realno in le malo smo srečaili takih, ki mislijo, da se bodo čez noč uredile vse težave in pppravile krivice. Se manj pa je taikih, k se z novim prograrnom ne sitrinja-jo, »li dvomijo v nadialjnji Uspažtnd razvoj. Dejstvo je, da nihče na Poljskem ne more ce stalinisti6no - birokratske-ga sis-tema, zato so že pred oktofbrom ziahtevali: demokra-tizacijo, večjo ablast proizva-jalcev in formiranje delavskih svetov (poneikod so jih se sa-mi postavili), &premembo ne-katei-ih go-spcdarskih ukrepov in drugo. Tudi v literaturi so tu in tarn prodirala skoza raz-poke cenzure stališča na ob-ebojeič« T&zmem, Revolucio-narna atmo&fera je rastia m v oktobru dotsegla svoj višek. Po vseh visokih šolah in uni-verzah so se formirali revo-lucionarni klufci, grupe ali ko-nniteji,, ki so se postavili na čelo študentov mimo partije —mimo vodstev drugdh štu-dentskah organizacij. Ponekod so formirali svojo študentov-sko rnilico, organizirali de-monstracije in mitinge, objav-ljali svoje resolucije itd. Te revolucionarne skupine so vo-dile in usmerjale študente, jih povezovale z delavci bldžnjih tovarn, predvse>m zato, da bi ustvarili enotao fromto z enot-nimi stališči. Na velikih štu-deinitbiklh mljtiingl':h varšavslke poHtehnLke, Krakova; Gdan-ska in drugje so bili pomeša-ni delavci, študeait.ie, vojaiki in drugi, ki so skiiipno zahte-vali sprernembe. Z nekaterih fakultet so asistenli, profesor-ji in študentje odhajali v to-varne, razpravljali z delavcio ekonomskih problemih,, o de-lavskem samoupravljainju iin iskali rešitev iz velikih go^po-darskih težav. V Varšiavi so niam praivili, da so na njihovi pravni fakulteti fortninali grupo študentov in profesor-jev, ki z družbeno - pravnega stališča proiučujejo delav. sa-moupravljainje in na katero se z razliičnimi vprašanji ob-račajo delavci. Govorili smo tudi s takiimi, ki so po nalo-gu svojih revoluciomannih grup odhajali na vasi in tol-maeili nastali položaj kms-tom. Studentje so bili v tesnih stikih z vojsko, poseiali se-stanke vojakov, vojaški funk-cionarji pa so prlhjajali na se-stanke revolucionamih komi-tejcv, kjer so skupno razprav-ljali o situaciji. Resolucijo varšavsike umi-verze, ki so jo študentje na • mitingu sprejeli 14 dni pred p^enumom in Kj°r so kritizi-rali razmere in p,:stavl.1ali jt-hteve, cenzura ni dovolila objcviti v Aosf)p!?:!i ,Zato so boteli dfoklreditirati cenzuro. Na sestanlcu so skrili magine-tofon pod rnizo \n pasneli raz-govor s cenzuro. Objavili so kritični članek o predsedniku poljs! ih sindikatov in njeno-vi političnl karieri: Ost njiho-vega boja pa je bila predvsem usmeriena pirortd natoliniski grupi in generalu Vitoševske-mu, ki je trdil, da je poljsko ljudstvo zavedla inteligenca, a on ima zanjo orožje — plin-ske miaske. V Krakovskem študeniijsikem revolucionarnem komiteju so nam pripovedo-vali, da so že pred pleinumojn v resoluciji skupno z delavci železame v Novi Jluti zahte-v-ali predvsem, da se volitve, prestavijo, dokler ne bo par-" tija očiščena stalmističnih ele-mentov, da &e uredijo odnusi s SZ iin učvrsti neodvisnost Poljske ter da se obsodi na-tolinko grupo. Delegacija de-lavcev in študentov, ki je od-ila — z resolucijo v Varšavo, se je povezala z delavci tovar-ne Zeranj in varšavskimi štu-denti, vskladila stališča in na-mosled odšla h Gomuljki. Po plenumu so nastopili proti stalimističnim elementom v Prva delegadja ZŠJ na Poljskera po letu 1948 # Pozitivni vpliv oklobrskih dogodkov # gtudcjiU so im@U precejšnjo vlogo - revoiucionarni klub!, grupe, šfudentska mllim # SodeSovanJe med študenfi in delavci ® Dve študentski organizodji - toda ne enaka stališča % Na poljskih univerzah še vedno srednjesolski sistem © Optimizem za prihodnost hodmikih po faskultetah smo videli velikc plakate z imeni izivoljenih študentov in profe ¦ sorjev v rehabilitacijske ko-misije, katerih naloga je, pregledati vse študente, katere so izključili s fakultot in štu- nici ni bila. Na njen račun so nam povedali zelo kritične pripembe. ZMP je bila pred-vsem l-ežimska organizacija, katere vodstva so dušila vsa-ko svobodno misel na univer-7.1. Med študenti ni bila pri- cji ZSP (zaradi njenega ka-rakterja) nimajo niti možnosti za študij politično — ideolo-ških problR-mov. Drugi, in to najmanj števil-ni, so se zavzemali za široko študentsko orgaTiizacijo, kate- VARSAVA, kahršno so zgradili po vojni VARSAVA, kakršna je bila pred vojno (na novo zgrajeni stari del mesta, ki so ga rekonstruirali brez sprememb) demfcskih organizacij in jih re-bja'biltipaiti. T J e WOLNI Z WOLNYMI R0WNI Z R0WNYMI WYPANIE SPECJALNE jprarow«ne u^r1"!"!? pive? redakcj« »Xontrastow« i t'«);inski pd(l7ial redakcji »Ziemi i Moria« 2-ndamif odjtou/tadzi dtau/iamtf yio:>iuLa\ Prva stran po«ebne Izdaje študentskega časopisa Kontrasty po mitingn na politehniki v Gdansku, ki je bil 22. X. 1953 ega velikega oktobrskega revoluciionarnega iipiija pa nista prestali obe študentski orgiainizaciji. N.a vi-sokih šolah in univerzah je obstajala pcleg parlije ZSP (Zveza študentov Poijske) še ZMP (Zveza mladine Poljske). Ti dve orgamizaciji sta imeld v preteklosti dokaj ja«no raz-deljema področja dela ZSP se je predvsem ukvarjala s socialino-ekoinomskiniti,* ji-udij-skimi, kultumimi vprašanji — ZMP pa je bila politična mla-dinsfca organizacija (ne le študentfeka), irnela predvscm politično - idejno in vzgojno delovanje med študenli. V ZSP so ' bali vsi študentje, medtem ko je bilo v ZMP za-jetih akoli 70 odstotkov štu-dentov. ZMP Ibi pravzaiprav po svojem številčnem obsegu morala predstavljatd močno organ-izacijo, vendar to v res- ljubljena. Zato ni čudno, da so ponekod itudentje po okto-bru vrnili legitimacije. ZSP je bila v nekem smislu tesneje 'povezana s študenti, celo ak-tivnejša, kar se je tudi poka-zalo v odločilnih drveh. Ven-dar je tudi ta organizacija imela slabosti, ki so se kazale v tem, da je članstvo združe-vala na osnovi materialnih privilegijev. Obe organizaciji s-ta se v oktobrskih dneh v glavnem razbili. Med našim obiskom so pov-sod zelo živahno razpravljali o tem, kašno organizacijsko obliko naj dobi nova organi-zacija. Mnenja so bila dokaj različna. Eni so hoteli, da se poleg ZSP forrnira komtmi-stična mladdrvska organiziad-ja ,katere program mora biti marksističen. čUmi tc crgani-zacije naj bi ob partiji in ne-odvisno od partije poglabljali ideološko mnenje, vodili bor-bo proti katolikcm in če je trebu tudi kritizirati partijo. Ta organizacija bi združevala preclvsern tiste, ki v organza- račptati kakršenikoli boljši in sprejemljivejši progTam za poljsko ljudstvo kiot je bil sprejet na 8. plenumu poljske delavske partije. Novo poli-tično in državno vodstvo pa dokaj hitro ukrepa pri izvaja-nju tega programa. Cez noč so izgiinili magaizini priviligi-ranih slojev uslužbencev, bile so precejsne kadrovske spre-membe in reorganizaeije obla-sti in vojske, sprejet je zakon o delavskerci upravljanju, ko-riigiriain je gcspodarski niačrt itd. itd. Poslednje novice z vo-lilne kampanje pričajo, da kandidate postavljajo ijudje sami Ln da komaj ena petina starih poslancev Sejma kandi-direu lf 3 ed dktobr&Mml rdlogodki so brez dvoirna poleg delavcev odigrali veliko Vlogo tvidi študentje. Delavci to oajhitreje občutili posledi- Krakovskem vojvodskem ko- miteju partije in zahtevali spremembo, začeli priprave za volitve, formiriainje delavsko študentsike frontte, ki bi v okjviru Nacionalne fronte na-&topila na volitvah s svojimi kandida-ti, delavci in študenti, razpravljali so o odnosu drža-ve do cerkve, o fizignomiji no ve študentske organizacije itd. Tudi drugje so nam pri-povedovali, kako so orgamizi-rali straže po fakulteitah, o neprespanih nočeh, demon-stracijah, mitingih in manife-&tacijah in o borbah za posa-mezna stali»ča. Mi sami pa smo prisostvovali mitingu vairšavske politehnilc«, kjer se je zbnalo na tisoče ljudi. Ce-prav se je miting pričel šele ob šestih, so &e Ijudje zbirali že več ur preje. Ob pozdravu našega delegaia so pokazali n.avdušonje, la ga goje doJu-goslavije. Cetudi je miting trajal čez 11. uro zvečer, ni-hče ni ziapustil rniitinga. Na Mednarodne vesti KITAJSKA. — V LR Kutajski je bUo po uradnih podatkih v šolsikem letu 195S-5« 57,509.526 nižj«, STednJe &n visok-ošolcev. Od itega j© bitlo: 292.000 umver-zitetn% študemtov, 318.000 štu-dentov TVS, 3,899.526 srednje-šolcev in 53,000.000 nižješoicev. V preteklem *etu je bilo v L.R Kiitajski 194 visokih šol. Od te-gia: 14 univerz, 42 TVS. 25 go-spodarskiih VS, 3 inštituti za raziskovanje, 40 pedagoških VS, 28 medici-nskih akademij, 14 umetn.i.škiih VŠ dn 28 ostalih in-stituaij. V paciiatkih so vštete tudJ šole nair.Qdnih manjšln. Največje univeraitetno središCe je Pekiing, kj ima univerzo 'n 28 viisokih iol s 60.584 študenti. VZHODNA NEMCIJA. — Centra.lni komite Enotne soc*a-iistiižne stnanke je v odprtein pismu, naslovljenem na šluden-te, p-osvard* pred ¦zahodno nem-šk,o propagando. V pismu se poudarja. da skušajo študerite z lažnimš in demiag&škimi za-hteva.mi zmesti. Zato pozlva CK ESS študente. naj pomaga-jo univerzitetnim organom vzdrževati discipliino iri brzdati rogovileže. Kakor poročajo, so v Leiipc.i'gu že izključili nekate-re študente. Razen tega so z uk-repi že omejili sodelovanje z zahodnonemškimi študenti, da bd tako zajezili škodljive vplive. ZAH. NEMCIJA. — gtevdlo fcujih študeatov. ki so vpi-san* na nernških visokih šclah .le naraslo od leta 1953 za p-olovi-oo. SkUpno je &4 narodnosti, med njimj j« največ Perzijcev (8^ ra naj bi združevala širok krog študentoiv, s ciljem gra-ditve socializma, toda brez idealoške vsebine — ?, a da vendar obstoja v njej komu-stična frakcija. S tem pa se seveda analogno dovoli tudi katoliška frakcija. In končno, tretji, so se za-vzemali za 1;o, da ni potrebno formirati nikakršne nov« orga-nizacije. Moraii bi le spreme-niti karakter dosedanje ZSP in ustvariti splošmo politično —idcološko, kulturno in drugo delo. V taki organizaciji pa je treba dopustiti, da člani svo-bodno izražajo svoja različna ideoložka mišljenja. Na posvetovanju ZMP v oktobru niso v tem pogledu ničesar siarili. TudH plenum ZSP v novembru ni dal do-končnih stališč, vendar so gle-de karakterja bodoče organi-zacije le dali jasnejšo orien-tacijo. Sklemilj so, da lahko samo n.a plenumu razpravljajo in dolo&ijo o vlogi ZSP in da je treba prenebati s tra/n.smi-sijsko vlogo ZSP napram ZMP. Zato so slclendli da se naj govori o samosto.ini štu-dentski orga.nizaei.ii. V tej naj bodo vključeni študenti ne glede na Svojo ideološko uismertfencisi. Na pllenumu so zahtevali spremembo zaikon-skih določil o upravljanju univerz' in visokih šol. Štu-denti morajo imeti pravko, da volijo svoje predstaivnike v fakultet.ne in univerzitetne uprave. Poudarili &o, da se je treba boriti za študents-ko sa-moupravo študentskih domov in menz in da študentje v okviru Narodne frccnte nasto-pijo pri državnih volitvah s svojimi kandidati. Centralni odbor ZSP mora postati le ko-oniinaicijsko telo. Dcisedatnii aparat naj se zamenja s komi-sijami, v katerih bi sodelo-vali tudi dmgi kulturni in družbeni delavci. Organizirati je treba urade za zaposlova-nje študentov, razne študent-ske zadruge in poskrbeti z.a večje investicije za študentske domove m menze. Na plenu-mu so tudi zamenjali doseda-nie predsedstvo. Vsi ti za-ključki plenumia pa izkl.iuču-jejo potrebo, da bi na univer-zah in visokih šolah obstaja-la poleg* ZSP še politična mla-dinska organizacija. K^kšno je atališče vodlstiva Z.SP do tega, ni jasno, jas.no pa je, da bodo o marali tem dokončno odločiti na kongresih obeh or-ganiz;acij. akademija, umetniške akade- ' mije ter visoka gozdarska in agronomska šola. Na vseh fa-kultetah upravlja poleg deka-na senait, katerega tvorijo ysi profesorji, docenti in izvolje-r,i predstavniki \z vrst asi-stentov. Aslstenti imajo le po-svetovalno pravico. Prav tako na univerzah in visokih šolah upravljajo poleg rektoriev se-nati, ki jih tvorijo rektorji, dekami vseh fakultet io z vsa-ke fakuileite izvoljen profesor. Vse šo]e spadajo pod ministr-stvo za visoke šole, a še pose-bej so nato vezane na sivo.ia resorn^a ministrstva. V prete-klosti &o se vmešavala mini-strstva v vse podrobnosti de-la šol, denes pa so toliko na-predovali, da so senati neko-lliko si3mo;stcijnej.i, oziiroma imajo posvetovalno vlogo. Mi-nistrstvo določa štvidijske pro-grame in plane, odre.ia čas počitnic, razporeja diplomi-¦rane študente, imenuje rek-torje, deksne- itd. Uredba o š-tudiju na vi&okih š-olah, spre-jeta 1. oktotora 1936, daje š« vedno veliko oblsst samo de-kanom in reklorjem. Režim študija lahko v mno-gočem primerjamo s srednje-šolskim. Študent je dolžani obiskovati predavanja in vaje, kar znasa tedensko od 30 do 50 ur. Senat oddelka lahko razdeli študente v oddelku na posamezine študij&ke grupe, dekan pa iz vrst zinanstvenih sodelavcev dodeli tem grupam skrbnike. Prav taiko lahko se-nat oddelka izbere in zadol-ži iz vrst zna.nstvenih delav-cev skrbnike za pcsamezne . letniike. Če obstaja na oddelku specializacija, se mora študent pravočasno prijaviti, o spre-jemu pa odloča dekan. Dekan tudi le v izrednih pnimerih dovoli. da lahko študeni poleg svojega študija študira še drug0 faktoda 1« s soglasjem dekana druge fakultete. V po-let. počit. je obvezna praksa. Student mora s prakse prine-sti pismeno poročilo. Praksa je pogoj za \rpis v nasiedn.ii s^m«ister. Štud«ntje opravljajo i.^oiite z malim pre^ledkom (kakib 14 dni) po zaključku semestra oziroma letei. Letno opravijo 8 do 10 izpitov. Stu-dent je takrat obvezen oprav-ljati izpite, kajti če jih brez upravičenega razloga ne opra-vi, se to šteje za negativno oceno. Ce ima opravičljive vzroke, mu dekan določi^ na-slednji izpibni rok. Če v izpit-nem 3"0iku študent ni opravil izpiita iz kakšnega predmeta, ima pravico do papravnega iz-pita, kadar mora opraviti 4 predmete, 2 popravna izpita pa kadar naenkrait opravlja 5 ali več predmetov. Ce pa študent ne opravi izpitov v WYDaHIE SPLCJALHt itacly Ohr^gowej Studgnt6w PofisKkSi TYCODNJK SlUDtN\OW \ m tootr INTELlCtNCJt Wroc»aw 18 XII 1956 r. Studenti v VVroclovu so uaali posebno številko svojega časo-pisa, denar, ki so ga zanjo spre-jeli, pa poslali madžarskim ko-legom. Takšen študijski sistem v glaviiem ni priljubljen niti pri študeniih luiti pri pa|jfe-scrjih. Vendar dosedaj ni bi-lo možno-ti, da bi ukrenili kakorkoli drugače. Informiacijs o našem načkiu upravljanja, šludijskfrm režimu m dnugih problemih univerze, so bile zamje nadvse zanimjive. Skrb družbe za študente je precejšnja Približno 70 od-stotkov vseh študentov preje-ma štipendije, prav toliko oz. nekaj več študentov pa živi v študeniskdh domovih in se hrani v študentsikih menzah. Vsi študenti so zdravst.veno zaš5iteni in država daje za to veiike vsote den&rja. Na t^m področjvi so do-segh tudi veli-ke uapehe. Vendar v vseh štu-dentskih '.nstitucijah študeritja ndmajo nikakršne besede pri upravli*niu, niti se ne unošte-va gospodars-kj ra^čun. Driava dotira take domove in rnenze, preko dekanatov pa tudi po-deljuje šyi.pend;.ie. Stipendiije nis-o velike, vendar omogoča-jo študentu, da krije svoja najosinovmejše potrebe. V višjih letnikih so štipendije višje« najboljši študentje pa dobe Sodobno poljsko slikarstvo: Bronlslaw LINKE: Prstni odtii S, 'truktura, upravljenje in režim na univerzah in viscikih Šolah so povsem dn.igačni kat pri nas. Univer-zo tvorijo le: pravna, eko-nomska, filozofska in priro-doslovno - miatemaitična fa-kulteta. Posebej obsta.ja poli-tehnika, ki združuje vse te-hrii'šfke fakultete, m-edici.nska obeh izpitnih rokih, potem de-kan odictči ali lahko ponavija leto, ali se ga briše z liste študentov. Student, ki mu de-kan dovoli jx>navljati seme-stre oziroma leta, dobi c/d pri-četka leta pravico dopusta ali brez štipendije. Letniik lahko panavljajo le enkrat. Profesor določi poleg diplomskega de-la tudi čas, v katerem mora študent delo dokončati, če ga ne konča ali je slabo ocenjen, pa mora po-navljati zadn.ie le-to. Med študijem se študentje ne morejo zapas-liti, razen v izjemnth slučajih, če to dovoli dekan. Prav tako je možen prepis z ©ne fakultete na dru-go le z dovoljenjem obeh de-kanov oziroma rektorjev, ka-dar gre za razliene šole. Vpis na vlisoke šole se regulira s planom, prav tako pa se po zaključku štuclija študenti, plansko razmešča.io. §e premije. Mnogo študentov odhaja preko počitnic na delo v kmetijske zadruge, kjer do-bro zaslužijo. S takšnim siste-mom štipendiranja so uspeli, da je veliko študentov krneč-kega porekla.. Ko ponovno listatn sv-oj po-potni notes, mi prihajajo pred oči vsi tisti ljudje, s katerimi smo se srečah, zlasti pa mno-gi mladi študentje, ki so v ok-tobru kljub svoiim miadim letom postali zreli ljudje, nam s ta.kšno vnemo in vztrajnost-jo razlagali in odgovarjali na naša mnoga vprašanja in ki gleda.jo z velikim optimizmom v prihodnost. Cesto se spo-minjam njihovih besed: Z našo »polisko oktobrsko socia-listično revoluriio« smo usoe-M Stane Markovič TRIBUNA iz Str. 3 aiZMttLJJLNJE OB NOVl ZBDRKl MK V&efcaloor drži: kadar pišemo o izdajah MK, pišeroo skoraj vedno le o tkzv. mladinski literaturi — o prav-ljicah, potopisih, pustolovsko f antasticnih zgodbah, o Collodijevem Ostržku in Kastnerjevi Leteči u&lnici. Pri tem Eainemarjamo drugo, nič manj važno najogo založniške dejavnosti MK: nuditi naši mladini po srednjih šolah pa tudi študentom dober izbor kla-sičnih del iz svetovne in domače literature. Niso bdli bralci, ki bi ;ptev Salacroujeve s-Marsrarete« v Hiengovi reži-ji. Se]e lani je Anouilhov »Škrjanček« prinesel s seboj novega duha na oder ter opo-zoril na pomembno, manj opaOTTO in večkrat zasenčeno Ptran akdem'i;ie. Opozoifl je namreč, da AIU ni ?smo šola, ki bi vzffajala posnemaiije, temve^, da je tudi zavod. v katerem se nekaj dogaja ali TRIBUNA L Str. 4 bolje povedano, da je iK>tano-v-a, v kateri Ijudje iščejo re-šitve iz tiste zagate slovenske gledališke dejavnosii, ki tra-ja že tako dolgo, da smo jo Nekaj dni pred letošnjo pradukcijo so slušatelji AIU priredili v Jakopičevem paviljonu razstavo kostumov, slik in drugega ma- teriala, ki se nanaša na dosedanje delo akademije skoraj povsem pozabili klica-ti s pravim imenom. Da je res tako, sta dokazali obe prcd-slavi. Domislek reži^erja Ma-rjana Beline, da s pomočjo programskih baletnih prizorov poveže med seboj posamezne dele Shakespearovo okmedi-je, je bila vsekakor najbolj konkretna in najbolj s+varna od možnih oziroma izvedljivih rešitev. Btila je hikirati tudi nenavadno učinkovita ter skladna z lepo zasnovano mi-zansceno, pri kateri sem po-grešal le močneje poudarjene čutnosti, ki preveva dclo. Igra je bila živahna in sproščena. Med nastopajočimi je s svo-iim znanjem, s svojo nadarje-nostjo in izrazno močjo živo izstopala Rozalinda Breda Pu-gljeva. Prav gotovo je izbrušeni, do kraja stilizirand Sganarelle vzbudil še večjo pozornostin ncitranje bogatejšo ztavzetost. Režiser Mile Korun je z vse-mi mažnimi sredstvi podčrtal Molierov najbolj osebni in hkrati najbolj ob.iektivizirairi problem icr ga prikezal kot I.iube7inivo pravljico o nami-šljenem rogonoscu, pravljico, ki je spominjala na groteskno Predvsem pa so izprioali iska-teljski pogum, ki sam po se-bi resda ni odrešilen, a je pri nas redek im dragocen. Kadar se mu pridružita nmetniška zrelost vn izpovedna moč, ne more ostati brez odmeva. Ali pa vendarle? Skorajda prav toliko stara, kot je aka-demija za igralsko umetnost, je misel, da bi najbolj nadar-.ieni slušat-elji ostali sikupaj in igrali v lastnem gledališču. Ansambel bi nudil dragocene pobude za preoblikovanje im prenovitev slovenskega gle-dališča. Te možnosti smo za-vrgli. Mladostno sveže in res lepo gledališko doživetje ob zaldjučku Linhartovega jubi-lejnega tedna je samo ponov-no opozorilo, kako nespamet-na, nepreračunljiva in žkod-ljiva je naša gledališk« politi-ka. Hkrali, ko snujemo nove teatre, eksperimentalne odre ipd., dopuJčamo, da ljudje, ki so polni ognja in želje po ustvarjanju odhajajo tja, kjer bodo kar najhitreje postali iz tslentov viradniki. Čez nekaj let bo eksperimentiranje znji-mi kar se da varno in neplcd-no. . . . M. Proseno mesecih preteklega leta. Prvi letnik Kandorja nam pred-stavljajo lične, trdo vezane in okusno ilustrirane knjige: 1. Bevk: Kaplan Martin Če-dermac. 2. Puškin: Stotnikova hči (spremna beseda Mile Klopčič). 3. Homer: Iliada (izbor s ko-mentarjem priredil Kajetan Gantar) 4. Cankar: Križ na gori (opombe Boris Merhar). V letu 1957 izidejo: 1. Shakespeare: Hamlet (uvod Dušan Tomše). 2. Jurčič—Ker^nik: Rokov-njači 3. Gogolj: Revizor 4. Moliere: Tartuffe 5. Plutarh: Sest življenepi-sov Niko Košir, asistent na od-delku za romansko filologijo, pripravlja izbor iz svojega no-vega prevoda Dom Kihota. XXX KONDOiRJA SMO sprejeli študentje s pozornostjo in za-nimanjem. To tembolj, ker la-hko v istem času govorimo^o hiranju in »izhiranju« dveh zbirk, ki sta tudi ob svojem času vzb;ujali našo pozornost in zanimanje: Mala knjižnica (po 2 letnem premolku je sedaj v zbirki izšel Menartov pirevod Byrona) in pa Klasje, v kiate-rem od Kcblarjeve Novejše slov©n-.ske dramatike 1954 ni izšlo ndč (kaj vse nam je bilo obljubljeno v prvih zvezkihl Da naštejem samo nekaj tako zaželene stroikovne literature: Ocvirk: Metrlilka, Orel; Slo-venska kmečkia povest, Teply: Razvo.1 slov. romama, F. Vod-nik: Raavoj in pomen slov. ekspresiondzma, Slodnj ak: Razvoj in pomen romaniiiike na Slovenskem itd.). Obe zbirki sta bili, vs-aika po svoje, karistni iin vzpodbudni. Prva v wojem vsebinsiko-re-pertoarnem nemdru in nova-torsiki drznosti (često se sicer nis-mo strinjali z njeni-m izbo-rom samim), druga v obširno-sti in znanstveni vestncsti svo-jih opomb k sloveriisikiim kla-sionim delom, kjer pa se je če-sto iizgubila in tako — kar se tiče komejTtarja — nikakor ne dosegla predvojnega Solar-jevega Cvetja. Ce površno preietimo naže prve 4 Kondorie in še onih 5 prihajajočih, takoj vidimo, da se je zbirka praiktično do-sledno odrekla tako proigrarnu Male kinjižnice kot Klasja, Pr-vemu s svojim vsebinsko - re-pertaainniirn izborom, drugemu s svojo zamisliio obsega Ln po-membnosti komentarjev. Do tega, da "Jzbere svojo pot, ima sicer nova zbirka polno pravi-co, kriterij za upravičenost in pomembnoist njenega izbora pa je vprašanje: ali predstavlja zbirka kvalitetno, ne le kvan-titetno obogatitev našega že iiak skromnega knjižnega tr-ga? Želimo obogatitev naie pre-vodne Uterature! V&i Kandoirji, zlasti pa oni iz II. letnika, so saroa stan-dardna, neoporečno klasična dela svetovne m domače knji-ževnosti. Vendar: Vsi Kondor-ji so — in to očitno načelno — p o n a t i s i. Tudi ostale naše založbe mnogo ponatiskiujajo. Vendar srno mnenja; Še vedno je bolje, da si knjigo, ki jc razprodana v knjigarni, izpo-sodim v javni knjižnici (tudi domače čtivo in šolske n-a-lo-ge iz literarne zgodovine bd seda-le tako urediti, da ne bo naen-krat sto dijakov potrebovalo ubogih deset izvodov šolske knjižnice), kakor da si knjige, o katerih slišiš, da je dobra in jo želiš prebrati, ne moreš niti kupiti v knjigarni niti izposo-diti v javni knjižnici, ker je enostavno v slovenščini ni. Zdi be mi bolj smiseln-o in za dvig splošne izobrazbe potreb-nejše, da delujejo naše založ-be predvsem v smeri kvalitet-ne raznovrstnosti in ne v toii-ki meri le kvantitetne po-množitve tega, kar nam danes lahko nudijo naše javne kinjiž-nice in naše kjigarne. Pamam ljudi, ki bi mesto Plutarha ali Moliera raje uvrstili v svoje knjiž. zbirke Pascalove Misli, Montaigneve Eseje ali Goe-thejevo avtobiogr. Poezija in stvarnost; mesto Piškinove Stotnikove hčere izbor zna-menitega nemškega romantika E. T. A. Hoffmama (zlasti kla-pičen primer romaintične prav-ljične novele — Zlati lonec) ali Cudovito zgodbo Petra Schle-mihla Adalberta Chamissa. Za-kaj ne bi ravno MK, založba, ki v &voji razgibanosti, svežo-sti in modernosti vedno bolj prevzema prvo mesto med na-šimi založbarni, tudi prva se-znanila našo odraslo mladino in izobražence sploh z moj-Zelimo obogatitev naše pre-(Nadaljev-anje na 5. strani) LADO DANC: Memento mori (suha igia) Načrti in prihodnost APZ 10.000 ur za kulturo Naj se človek obrača bakor-kol-i že h«e in naj si natika takšne adj drugačne naočnike, o langkem jubilejnem koncertu akademskega pevskega ztoora »Torne Tomšič« — vodilnega amaterskega pevskega zbora v repubaki — ne bo moSsl pri na.i-večji prizadevnosti v lan-Sikoiletni publicistiki kaj prdcla prebrati. O zbaru je sicer pi-sala v precej slavospevnem t-o-nu. beiograjs:ka Politika, pisaio je "o njem na kupe francoskih časopisov v ž-e prislovičnih pre-sežnilkih, svoj davek mu Je plačala tudi> francoska i-n bel-giijska televizija, slovensko Ca-sopisje pa je s provincialrum stoicizmom prešlo izvedbo Tom-š^čsve Staire pravde kulturnl dogiodek, ki je presege.1 v mar-sičem vse .provincia.ne okvPre. Prva izvedba origiinalnega 180 strani obsegajočega notnega teksta za zbor, soliste. recita-torja in kiavir se je s tem obarvala z barvo tr-etjerazre-dnosti, kljub veliki in poln» v^sebirui. Takšni grehi se težko odpuščajo. Kazal-o je, da bo kolektiv za-radi tega doživel moralni zlom. Brez vsega drugega: Ali1 naj se odpove tistim 10.000 udarnišicim uram za kulturo, nabramm s trdno vero v uspe-h in prizna-nje? — Vendar je zbor krizo prebredel. Njegova ostro začr-fran.a pot v prog.ramsk(i politiki, neprenehni boj za idejno t>n tehnično višino, tesen tn ne-prekinjen stik s pro.etarsko publiko (tu naj omenim samo tradicionalno prijateljstv-o s tr-bov«-lj-s.kjimJ delavskimi pevski-mi zbori .in številne nastope pr.ed delovmmi kolektivi) so g-a. pešajočega. zopet pognall na-prej. Ostale pa so posledice, ki iih ne bo lahko pozabiti dn uravnati; organiiziacljske zraTi-ljanosti sploh n.e cmenjam — najhuje je menda bUo to, da ]• 'po uspešni spomladansk[ tur-neji sp^avala po vodi sija]na ponudba z-a novo turnejo v Belgjjo, Luxemburg dn Nem-čijo, — skupno z dvema ponud-bama za snemanje na plošče. In kaks-na priTiodnost s« ot>e-ta zboru sedaj? Zbor in zlastl še njegov dolg-oletnii dirigent in u-stanovitelj prof. Radovan Gobec, ki je pred kratkim ob vsej svoji preob.remenjenosti postal še direktor Ljubljansks-ga festivaila, sta pokazala v le-tošnjem načrtu vso sv^ojo do-sledn-o-st; v programsikč politiki se tesno prepletajo nacionalni e.ementi z intemacionalnimi, a vse na revolucionarni podla-gii: Zbor bo obn^ovil Staro prav-do, obenem pa bo začel z va-jarni za novi spored — delav-ske pesmi vseh narodov svela, po možnostii z originalnimi tek-sti. — Stara pravda bo šla žs 27. januarja v Trbovlje, kasne-je pa verjetno §e v Zagreb in Becgrad. Kako bo ta načrt ure-sničen, je odvisno od marsiče-sa; denar menda prj tem ,ne t>o Jgral zadnje vioro-dilo žlabtndh »adov! Matjaž Kmecl MARTY ali ameriški mali človek SPRlCO hvalevredne pri-Ijudnosli in aktuatoosti sno-vi — življenje preprostega ameriskega človeka — nas za-nima predv^em vsebiinsko -idejna plat filma Marty. V glavnih črtah je takale: Dobri in nelepi 35-letni mesar Marty živi v boleči za-vesti svoje erotične neprivlač-nosti. V svoji osamljenosti sredi trušča sobotne-ga plesa v veliki javni dvorani spozna in vzljubi dobro in nelepo 29-let-no predmetno učileljico Kla-i*o. Tudi ona je osamljen-a in vzljubi Martyja. Ko sg v ne-deljo vsujejo na ubogega Mar-tjrja s strani njegove matere in njegovih izkušeniih pri.iate-Ijev nemile sodbe o Klarini mikavnosti, Marty kloni pod težo zbadljivih opomb vn. ta-korekoč za.taji Klaro sam pi-ed sabo. Šele proti večervi, po mučni notranji borbi, plane z vzklikom — kaj, čc vam ni všcč, meni je vigajala! — k lelefonu, da jo pokliče in po-vabi v kino; kar seveda \rsi razumemo kot ;iapoved sko-raj.šne poroke. Po tem za gledalca vseka-kor nekoliko nepričakovano hitrem razpietu cele zadeve, IvhJ kmalu lahko spoznaino glavne misli filma: PRVlC, pomanjk.T,iivi čl-ovek naj si po-išče svoje srečo predvsem z ozirom na te pomainjkljivo&ti. Grdi in nepomembni Marty bo srečen s Klaro, ker je tudi ona grds ino ločijo od evropskega maiega človeka, kakršnega nam — tudi v vsej njegovi navadnosti. in nepo-membnosti — kažejo recimo Kafka (ro-marai Proces, Grad, zbirka novel Metamorfoza), KastneF (roman Fabian), Ca-mi"5 (i-oman T\'.jec). Ce ga pri-merjamo z ameriškdm, je t.a človck predvsem mnngo m;vnj ljubezen&ko aktiven, na svoio družino mnos?o maini nave- zan; zato ga pa temboij muči moralna proble-matika njego-veg-a odnosa do družbe — to zlasti, če jo dejansko prezira in hcče živeti po »voje. In če je mnogo manj čustven, zato še zdaleč ni bogzna kako jite-lektualno razvit. Predvseiri pa je mnogo bolj resigniran in skeptičen, kar se tiče tako no-žnosti izboljšanja družbenih razmer kakor tudi in pred-vsem možnosti poboljšanja in sreče čioveka samfij|a v teh izboljšanih in srečnejših. raz-merah. Nedvomno nosi tudi mali človek naše povojne — in si-cer nevojne proze (mislim na dela Bena Zupančiča, Miška Kranjca, Lojzeta Kovačiča, Dommika Smoleta) bolj ali manj zabrisane poteze tcvrst-nega človeka. Vsekakor je da-leč — vsaj v glavnih črtah (in mislim, da to ni tako slabo) — od preproiStega, čustveno zanešenega ameriškega huma-nizma, ki vidi rešilev človeka predvsem v popiemenitenju i-n razmahu njegovego čustve-nega življenja ir.< ki često na-pačno etiači tega s človekovim duhovnim oziroma točneje no-tranjim življenjem sploh. Na v?a>k način je Marty v &voji lahkotnosli, s katero si asvoji svojo, po režiserjev. konceptu nedvomno kenčnoveljavno srečo, daleč od tega, da bi ga začutili mi kot sebi bližnjeg?, zanimivega ali celo problema-tičnega. # (Problematič^ga kvečjemu'v toliko, da dvomi-mo v njegovo realno eksisten-co). In to — da ponovim vivodno misel — kljub temu. da ima film. katerega junak je, mnogo drobnih in zato pri-jetnih karakternih m situacij-ekih značilnosi-; povsem do-mačega, sred;njeevrops.kega mfsljenja malega človeka. dh I ŠTIRJE KONDORJI ŠE NISMO NA PRAVI POTI 17. medunlverritetnl ori&ntacijski planJnski pobod BUolj-Paristar-Bitolj Kje sem hodil, kaj sem videl... Na fcratko smo se predsta-vili: Kolja in Stame kot vodja naše >odiprave« in člani ekipe: yiado in Toza, Metod in Jože. Protivečeru je bila slavno-stna otvoritev IV, MO~P, ki je bdl nadailjevanje medsebojne-ga udejs>tvovanja akad. PD, kot nadaljevanje skupnih ak-cij: fcot je bilo lerta 1953 I. meduniverzitetno patroino tek-movainje v Beogradu; II. MOPP v Gorskem Kotaru in III. MOPP, ki je bil lani v Savinjskih Alpah in v orga-nizacLji nažega pp »Univerza«. Ob tej svečanosti je bilo tudi žrebanje startmh številk, kjer je bila naša ekipa izžrebana kot 11. Vsega skupaj je bilo-na pohodu 12. ekip in od tega tri z baograjske univerze, ena z ljublja>nsike, ostale pa iz Sko-plja. Pohoda se niso udeležili OB ENAKOMERNEM ropotu kotes vagona in po kar preutrajajoči vožnji od Ljubljane do Bitolja, katnor smo »prispeli« 19. dec. 1956 kot ekipa planinskega društva »Univerza« in udeleženci IV. meduniverzitet-nega orientacijskega pohoda (MOPP), smo *e iztovo-rili v Bitolju. Kar nekam prerojen sem bil, ko setn zopet stal na trdnih tleh. . . V glavi mi šumi večni ro-pot in šum vagonskega zivljenja . . . pred očmi se mi vrste slike kart in zamorjena družbica cb taroku, ki je neusmiljeno preganjaia dolgčas in se končno zaved-la, ko je vlak ustavil, da smo na cilju. . . Po vsem tem se je nekaiko sprejelo, da se pcnovno zbere komisija, v kateri naj bi bil namesto enega člama posame-nega PD, po dva in en član PD »Perister« iz Bitolja, kot ekipe, ki se je izven konku-rence udeležila pohoda. ... Da preženemo vso jezo, smo pristali na to, da s>e izve-de streljanje, ki se je prav ta-ko štelo v končni plasman po-sameznih ekip. Zopet sestanek ker smo pred samim pohodom (še pred rokom pol ure, ki je bil obvezen za vse člane ekipe, da ne smejo iz hotela, v kate-rem smo se hranili) šli na ogled zia ekipo Peristra, in isteali najbližji izhod iz mesta. Bila. smo pač »inozemci« in bila je gosta megla pa nismo bili sigurni, kateri izhod je najboljši. Res, storili smo ta »nedrugarski« podvig, ampak po našem mnenju le v smislu —»snadži se!« Torej emak po-stopek kot za one, ki so se vo-zili s kamionom i«n za one, ki so &e pretepali med seboj ... Vse te geste so žele precej raz-burjenja, posebno pa še zaradi tega, ker smo hoteli o vsem tem obvestiti naše planinsike forume in centralni odbor in CO ZSj v Beogradu. Beograj-čani so trdili, da se Skopljan-ci »bunijo« zato, ker so pač šele danes spoznali, da eksi-stira poleg skopljanske uni-verze še kaik višji forum . • . Govora je bilo o »glupometrih«, ki bi p.ri uporabi za Skopljan-ce sigurno odpovedali, če se ne bi sploh razpočili! Kcnčno so narn dovoiili, da v roku pol ure damo »žalbu na biliten MOPP«. »Jalova komisija« je to pot zasedaia do 2 po polno-či in sprejela sklep, da se ra-zen ekip«, ki je prišla na cilj samo s tremi člani in »prete-pajuče ekipe« udeleže nadalj-nega pohoda vsi! 22. decembra je bil dan II. etape, ki je vodila od Velike-ga jezera preko vrha Muze 2351 m, Srkova in Neolice do vasi Lahci in na cilj v samem centru Bitolja. Dčlžina je zna- šala 22 km z 1700 m spusta in cca 300 m vzpona in tremi kontrolnimi točkami. ... Nikoli v življenju še ni-&em tako »laufal« kot tisti dan, saj smo za to pot rabili le ne-kaj minut več kot tri ure, po terenu, ki je bil v zgornjem de-lu zasnežen in smo uporaijali dereze. Prišli smo le nekaj mi-nut za zmagovalno ekipo. Končni plasman je bil na-slednji; 1. »Sar planlna I« 591 2. PD »Univerza« 584 3. Beograd III. 519 4. FD »Perister« 498 5. »Sar planina II 494 točk itd. Poleg tega je bila v sinaslu »jalove komisije« m v smislu »kontradiktornih pitanja« na-ša ekipa kot tovariška, zaradi česar smo pa bili preje kot »nedrugarsfei« disikvalificirainl! Ob vsem tem je bil še sesta-nek koordinacijs.kega cdboara, ki naj bi imel namen usmerja-ti in povezati delo akademskih PD. Tako je bil zaključen eden izmed najbolj burnih MOPP, s katerega smo planinci PDU odnesli prav čud^ne vtise, ki pa nis,o zagrenili estetske plati naše narave, ko smo ob lepih terenih za smučanje občudo-vali ta svet, ki m" v Sloveniji ni enakega. Smo za neko skupno sodelo-vanje med študenti — planin-ci, ki naj vsebuje več planin-skih vrednot, ki navajajo člc-veka, da se v n.i^h poglobi in da iz njih spozna pralctično uporabo, pa bodisi za življenie ali izvenarmadno vzgojo- Saj take prireditve, povezame s se-stanki koardinacijskega odbo-ra, niso važne samo za športno in izvenštudijsko življenje na-šega človeka na univerzi, pa-č pa so tudi dogodek splošne^a pomena in sodelovanja štu-dentske planinske organizacije v javnem življenju! —e. II. , OLIMPIA JE STUDENTSKO DRIJSTVO, CLANI SO VEClNOMA STUDEN- ti. blizu dva tisoc jih je, izživljajo pa se v dvanajstih klu-bih. eni z vec uspeha, drugi z manj. ne moremo pa recl, da je olympia nekaj po sebnega. med olvmpio in drugimi druStvi ne bomo naSli kake posebne razlike, razen te, da so clani olym-pie v glavnem studentje. Pred leti je bilo za študent-bU šport veliko zanimanja. Poznali smo vse drugačna štu-dentska tekmovanja, kot jih glodamo danes, mnogokrat smo gledali celo študentske športne igre, ki so biJe prava revija športa. Ne samo revija množičncsti, tudi revija kva-litete. Kmalu zatem je pričelo zanimanje za šlud«ntsl§ šport upadati. Študentje so se vkju-čevali v razna športna dru-štva, ker takrat študentskih še ni bilo, ko pa so jih usia-novili, je bilo že prepozno. In vendar so tudi ta društva ob-držala neko tradicijo, uspela so, da je športno življenje na univerzah znova vzklilo. Med prvimi je bila Crvena zvezda iz Beograda, p če ugotovimo, da štu-dentskega športa pravzaprav sploh ni? Mislim, da trije dne-vi v letu, ko je na sporedu smučarsko, odbojkarsko in morda še kako prvenstvo ne morejo r e š i t i študentskega športa, saj tam nastopa po na-vadi le nekaj posameznikov ali zelo majhno število ekip. Zakaj j<3 tako in kako po-inagati? Odgovor je celo bolj enostaven, kot bi pričakovali. Pri nas v Ljubljani se vsi Seveda bi si morali najprej pomagati z začasnimi igrišči. Ali ni več - kot enostavno zgraditi na naselju dve igri-šči za odbojko. Dela je za eno strinjamo s tem, da bi bilo treba študentsko športno živ-ljcnje znova oživeti. Strinja-mo se tudi s tem, da bi mora-li uporabiti za to ves denar, ki ga imamo na razpolago. Problem je samo eden — kje so ljudje, ki bi vodili organi-zacijo dela. Kdo bo uredil športno delo na fakultetah, kdo bo organiziral prvenstva, lige, tekme. Klubi Olympie so pripravUeni pomagati z vsem svojim tehničnim ka-drom, s treiverji, sodniki in oelo 7, rekviziti. 2al njihova mo« ne seže tako daleč, da bi prišli v stik s študenti na fa-kultetah, kar pa je seveda na§ prvi cilj. Torej problem šte-vilka 1 - kadri ! Seveda tega ne bomo rešili samo za zeleno mizo. Študen-tom-športnikom moramo tudi nekaj nuditi. Predlogov smo slišali že precej in prav je, da jih na tcm mestu zapišreko vasi Troovo na prvo kontrolo sredi borovih gozdov do planniskega doma Kopapki 1400 m, dalje preko sedla pod samim vrhom Peri-stra v višini cca 2400 m, mimo Malega jezera, do Velikega je-' zera — Planinski dom »Gole-mo jezero« 2218 m, kjer je bil cilj pi-ve etaipe. Prva etapa je biLa dolga 28 km, višinska raz-lika obsega 1800 m vzpona in cca 400 m sestoipa, v kateri je zmagala ekipa »Sar planina« I, pred PD »Univerza«, Beo-grad III, itd. Večer v domu . . . Večina udeležencev pohoda je po dolgem pohodu in po obilni večerji polegla; le naša , ekipa in nefcaj Beograjčanov smo še ostali v jedilnici, kjer smo govorili n našem in nji-hovem alpimizmu, p tftm kdo je pri njih alpinist i.pd. NihČe izmed nas pa ni vedel, da prav teminute zaseda komisija, da se bije boj za propozicije, ka-tere nameravajo men.iati zara-di tega, ker ena makedonska ekipa ni upoštevala »zakanov« in bi morala biti diskvalifici-rana. Propozicije naj bi se spremenile na škodo vseh ostalih ekdp, v prid ekipi. ki se je čelo vozila z avtomobilom, a ni bilo nobenih »objektivnih dokazov« Tia džiSLkvaJifikacii.io. Govorilo se je tudi o drugi makedonski ekipi, kjer so se celo pretepali med seboj, q na kraju samem — pred komisi-jo — tega niso hoteli priznati. Na Jak in podoben način je »vsemogočno« organizacijsko telo pohoda — kcmisija — re-ševalo, ob menjavanju mnenj vsakih n^ka.i minut, o vseh mogofeih in nemogočih stvareh, dokler ni naš član komi&ije demonstrativno zapustil zase-danje, kar jfe storil tudi za-stopnik Beograjčanov . . . Na-ša debata v jedilnici je pote-kala prijetno in tovariško, ko pridrvi eden izmed udeležen-cev pohoda k nam in nam re-če; »Drugovi Slovenci, idemo kufri . . .!« Ne mislite, da je bil to konec, ampaik šele začetek, V sobi sede in leže po pogra-dih, ob peči in po stolih kot »trum. . . vojvode in njih voj-ščaki« študenti iz Beograda in Ljubljane ter vneto poslušajo zadnja poročila o stanju kom.i-sije in njenih »jalovih izve-štajih. . . « Sklenili smo, da ju-tri skličemo sestanek vseh udeležencev pohoda in pove-mo svoje mnenje in odidemo domov. . ¦ Sestali &mo se drugo jutro posebej člani PDU in PD Beo-grad in sestavili vsak po svoje »resolucijo« in jo potem na skupnem se&fanku prečitali: če ne ostanejo stare propozfcije, bomo odSLi domov. Isto sosto-rili tovariši iz Beograda . . . komisije, ki je celo za nas pri- < nesel zelo »prijetno« novico: bili smo poleg rnakedonske ekipe, ali pa prav zaradi nje, diskvalifiicirani. In to zato, ŠTIRJE KONDORJI (Nadaljevanje s 4. strani) strom nemške novele C. F. Me-yerjem ali nam celo odprla vrata v paradoksni svet Fran-za Kaike . . . Upamo, da uredništvo ni — kiar. se tiče evro-pskega reper-toarja naše zbirke, s katerim se predvsem ukvairjamo — na-čelno nibi: 1. proti prevajainju in izda-jaaiju Slovencem še nepozna-nih klasikov; 2. zoiper prevode iz književ-ncsti zadnjih 50 let; 3. zoper prevode, ki takore-koč le meje na beletristdko, ki pa vendar zavzemajo pomem-bno mesito v zgodovini evrop-ske književnosti in kulture fcplah: eseji, pisma, avtobio-grafije. . , Seveda prizmavaim: taka knjdžnica, z drziiejšo in bolj novatorsko vsebinsko usmer-jenostjo, bi bila efektna in privlačna predvsem za inte-lektualca in za študenta knji-zevnosti za srednješolca pa bi dobila svoj pravi smisel in po-m-en le pri razgibamejšem, mo-dermejšem, predvsem pfl ob-šimejšem pouku svetovne književnosti na naših srednjih žolah in spiričo tega imtenziv-nejšem zanirnanju srednje-šolca in študervta — nefilologa za literaturo sploh. Bistveno je dober komentar Pri današnjem stanju pouka Svetcvne književnosti na gim-nazijah bi taka zbirka takoj zgubila svoij mačaj šolsiko ob-veznega čtiva. s tem pa bi bil z;anjo srednejšolec kot bralec v glavnem izgubljen. Tega pa redakcija MK razumljivo in pravilno na noben način noče. Zato mora Kondor ubrati pot, ki je v današnjih razmerah edino prava: pri isti založniški politilci (ponaiiskavanju že razprodamih klasičnih del iz domače in svetovne književno-sti, ki jih kot tekste študent — filozof in izobraženec že po-zna, verjetno tudi ima in ki so kot ta-ki z-anj za na-kup neprivlačni) z modernimi, enotnimi, in smotrno organi-ziranimi uvodi, oziroma ko-mentarji pritegniti poleg sred-nješolca kar najširše pla&ti či-tajočega občinstva. Kondar kot založnižki ncva-tor bi se — čeprav seveda na višji ravni t. j. s kvalitetnej-šim izborom — približal Mali knjižndci. Kondor kot zbirk-a standardnih klasičmih del z dobrimi in pregledamimi spre-mnimi besedami pa bo — tako &i želimo — slej ko Pre.i p^ed-stavljal na našem knjlžnem trgu neke vrste modernizira-no Cvetje iz domačih im tujih logov. Uvodi k Cvetju nam ugaja-jo ge danes predvsem zaradi pozornosti, ki so jo pisci izka-zovali literarno teoretični in-tenpretaciji del. Literarna teo-rija je predmet, ki danes tudi po naših žolah ni vec popol-noffla zanemarjen In ki zani-ma tudi laika. Vendar pa je fctrokovne literature ma-lo in kar je je, je težiko dostopiia. Zaito bi bile kra%e, zgoščene literarno — teoretične inteir-pretacije kompoizicije in stila ter kratek oris razvoja literar-ne vrsie, kd ji pripada umetni-ško delo, spre.iete z na;vduše-njern pri dijaku, študentu in povprečnem izobražencu. Spiremne besede naiših prvih §tirih Kondorjev ao &e nam zd.vle na splošno preskope — predvsem pa v svoji zasnovi preimalo enotne. Uredniku je očitno težišče zbirke na te;k-stih; vendar s-o komentarji le preveč prepuščieni samovolji svojih piscev. To kvari eno:t- nost zbirke — za katero je ede,n prvih pogojev trdna uredmikova koncepcija obsega in nctranje razčlenjenosti ko-mentarja. Mimogrede: opombe B. Merhar.ia &o sicer vestno in lepo nanizane — kict v Can-karjevih Izbranih spisih — so pa ravno zato skoraj premalo pregledne ter preobložene za poljudno izdajo (To smo opa-zili že pri opombah k Cankar-jevim Črticam Namesto bio — in bibliografskih podabkov in citatov iz Camkarjeve kores-pondence.raje ob Križu na go-ri prikaz simbolizma v Can-karjevi kompoziciji in stilu.) Da sfrnem: Kondor je vzbu-dil zlas+i med študemti veliko zanim.ain,ie. Zbirka se — kar se tiče njenega evropskega re-pertoarja, s katerim &e očitoo predvsem uikvarjamo — s-mi-selno razvija v dve smeri: all da nam posredu.ie doslej šen€ prevedena klasi&na dela iz starejše oziroma tudi moder-ne književnosti zadnjih petde-set let; ali pa da'se omeji na ponatise že prevedenih klasič-nih del, jih pa pri tem opre-mlja s sodobnimi in hkrati la-hko preglednimi koTnentarji, s poudarkom ne toliko na bio-grafsiki in literamo—zgodo-vinski kot na literarno teore-tični plati. Kot taik^- pa bo ime-la zbirka nedvomno §e večji in še hvaležnejši krog bralcev. Pogumnemu uredniikti Urošu Kraigherju želimo pradvseim, da bi mu uspelo zbrati okoli sebe delovne i.n strokavno usposobljene sodelavce, kar je nedvomno eden glavnih po-gojev, da bo Kondor zavzel med niami mesto in vlogo, ki smo mu ,jo v tej splošni založ-niški stagnaciji tudi priprav-lje-ni dati in priznati D. Hočevar Pred startom Smučarji sodljo med najboljše klube Je že tako, da je smučanje špoit. »idealistov« ali z drugo besedo tistih, ki so pripravlje-ni za šport žrtvovati nekaj svojega prostega časa in se-veda tudi denarja. Menda zle-pa ni kje toliko finančnih te-žav kot prav pri smučarjih, saj nima niti pomena, da bi spet navajali neštete probleme, ki jih poznajo smučarji. Drage smuči, čevlji, drago bivanje na snežnih poljanah, tega si res ne more privoščiti vsakdo. Za-to.pa imamo smučarski klub, da omogočimo čim večjemu številu študentov smučanje, izživljanje v športni panogi ki je morda ljubljanskim štu-dentom najbolj pri srcu. Pred nedavnim so smučarji govorili. o delu v preteklem letu in prav je, če tudi mi vsaj na kratko pogledamo, kaj so sto-rili in kaj nameravajo storiti v bližnji sezoni. Največja težava smučarske-ga kluba so predvsem rekvi-ziti. Kako priti do smuči, ka-ko do čevljev, vezi in ostale opreme? Znano je, da so mi-nili listi časi, ko si samo prišel v klub in že dobil vse, kar si potreboval. Sedaj je treba za vsak par smuči posebej zbrati denar, celo precej denarja. Dobre smuči staneje od 10 do 13 tisoč dinarjev, kar zmore le malokateri študent. Smučarslci Katere bodo najvažnejše na-loge smučarskega kluba v pri-hodnji sezoni — to pravzaprav ne bo težko uganiti. Prva na-loga bo organizacija prvenstva ljubljanske univerze, ki je po-stala že tradicionalna priredi-tev. Vsako leto nastopa na tem tekmovanju veliko število študentov, razen tega pa še precej sredmješolcev, tako da postaja prireditev iz leta v leto bolj pomembna i