advertise ш the best SLOVENE NEWSPAPER ★ Prlnling of All Kinds EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Čltateljl ▼: CHICAGI, NEW YORKU. DETROITU, iploh po in IzTen Amerike ХХХК. — LETO XXXIX. Zadnje vesti Nespremenjeno, oblačno, de- o, mrzlo, sneg z najvišjo 47, najnižjo Sšstj- J» je vremenska napoved za ^ P^bližno enako je sko- J povsod. Razliko dela Idaho, i gorah solnce, sneg se P>, vode naraščajo in so neka- V ^ prestopile bregove. ooeh Dakotah imajo celo hud saeg. šef ruske komunistične stran-® Je natopil včeraj v Londonu ^oznjami. Očividno razočaran da Angleži, je trdil, gtv, zveza vodi v letal- in atomskih bombah. Da prevozna letala, ki lahko z (%ko bombo in vodikovo nosi, pristane oli. DaJje, da je Sovjetska eza kot prva napravila poskus pozi je vodikove bombe, da jo ^Mvrgla iz letala. Hruščev je ačil Eisenhowerjev predlog, kontrolirajo vojaške na- CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), APRIL 24, 1956 ŠTEVILKA (NUMBER) 81 STEVENSON IN EISENHOWER-PRIMARNE V PENNSYLVANIJI Prave po posameznih državah ^ ^ predlaga ameriški pred-^^nik Eisenhower za neprakii- j, •^eriški državni ta:jnik John ima danes tiskov-onferenco. Odgovarjati bo %oral vpra^nja kaj misli o ^®iih izjavah Hruščeva, ki so ee v Ameriki precej neprije-® odmev. j_^^®eralno vrhovno sodišče je da je proti ustavno avt Ј^^вдје po plemenih po ^busih. "V Montgomery, Ala- dn^' ^ vodstvo avtobusne ®đredilo, da naj se z da-ђ ^ dnem uvede enakoprav-^» da so sedeži v avtobusih ^ ^ vse in se ne more predl)i-kdo vsede. ^ stvar pa najbrže ne bo šla g ® Sladko, črnci v Montgom-ki so bojkotirali mestni av-letsi'**' decembra lanskega ^^^vajo, da dobijo tudi Voznike črnce. Na drugi Hod stali domači zako- Sodhi^*^' ^ trdijo, da jih bri federalnega sodišča ne To sodišče, da je preko- 1*^'.............lUJU' "Ј"-.Џ'Ј-------- ----- PHILADELPHIA, 24. aprila—Danes se vršijo v državi Pennsylvaniji primarne volitve. Registriranih volilnih upravičencev je 4,970,195. Stala si bosta nasproti na demokratski strani Adlai Stevenson, na republikanski strani pa predsednik Eisenhower. Tudi to pot bo nastalo vprašanje, ali so izidi primarnih volitev važni, ali pa bo lahko vse drugače pri pravih volitvah meseca novembra leta 1956. ^Uo delokrog. so se spopadli sedaj OOft ' je na otoku 400,- Ooo' v je 100'- ■ * giavnem mestu Nicosia Sett ^ '^'^ita dva Turka, na de-* ,.®® ranjenih. Turki so za-Paliti grške hiše. predsednik izvršilnega odbo-Republikanske stranke Hali je povedal, da bo republika^iski Predsedniški kandidat seda-on {^^^''Gdsednik Richard Nix-. je skoraj gotovo. Vseka-. r je zanimivo, da je Hali od-Re^hf Lauscheta kot mo- tnega podpredsedniškega Q ®didata na listi Eisenhower^ ^lietu je dejal, da je sicer jatelj Eisenhowerja, voli pa Adlai Stevenson je nastopil v Washingtonu in se je bavil z ameriško zunanjo politiko, kot je vodita Eisenhower in njegov državni tajnik John Foster Dulles. Stevenson je trdil, da Eisenhower ne naliva Amerikancem čistega vina v kozarec, ko trdi, da se splošni svetovni položaj za Ameriko zboljšuje. Stevenson misli nasprotno, da je sedanje stanje zunanjepolitično vzeto za Ameriko slabše, kot je bilo pred tremi leti, ko je Eisenhower nastopil svojo službo. Vodstvo demokratskega sveta, katerega si lasti Amerika, je negotovo. (Prinesli smo vest, da so bili povprašani glavni uredniki važnih ameriških časopisov o tem, kaj mislijo—ali Združene države v mrzli vojni s Sovjetsko zvezo pridobivajo ali pa izgubljajo tla. V razmerju kakor dve tretjini proti ena so se glavni uredniki izrazili, da se ameriški položaj v svetu slabša. Dali bi torej v večini prav tudi Adlaiu Steven- sonu, ki je bistveno trdil isto. * teisenhower bo imenoval posebno komisijo odličnih ameriških privatnikov, ki naj s svojimi nasveti pomagajo tistim, ki so v Washingtonu uradno odgovorni za vodstvo ameriške zunanje politike. Demokratski kandidat senator Estes Kefauver je to potrebo enako povdaril in pozdravil sklep Eisenhowerja. Kefauver se je pridružil na drugi strani Ad-aiu Stevensonu ter, kakor Adlai Stevenson, predlagal, da naj opustimo nadaljne eksplozije vodikovih bomb na Pacifiku. * Eisenhower nepremagljiv? Vodstvo demokratske stranke opozarja na izide volitev, ki so se vršile v dobi predsednikovanja Eisenhowerja. Leta 1954 so se vršile volitve v kongres in so volilni izidi bili za demokratsko stranko nadvse ugodni. Demokratska stranka je enako pridobila devet sedežev govemerjev, izgubila nobenega; pridobila v državnih zbornicah 500 novih sedežev, izgubila samo pet. Izvršene primarne volitve so dale demokratski stranki do bre uspehe. Izidi volitev v Min-nesoti leta 1952 so pokazali, da so se volilci izrazili za republi- ktn je v New Yorku 25-ČefiT ^^^en Medina porodila orčke-dva dečka in dve de- ' ledina je v 13 mesecih 2"?^ šest otrok. Prvi porod dvojčka — dve deklici je strojni delavec, ki teden. од K svet Clevelanda je SiJ!r $800,000 kot povi- dn Westne delavce. Ali bo-Volfei'^^^ s to povišico zado-gj ®e» se bo videlo. Povi- Pa ^®^Ј8' od 15. aprila. Sicer Itgu ^r^nje povišanja plač redu pri pri-8. ^ ®® vršijo dne kansko stranko v razmerju, kakor dva proti ena, torej za dva republikanca in enega demokrata. Primarne volitve leta 1956 so izpadle ravno nasprotno, torej v razmerju, kakor za dva demokrata in enega republikanca. Število g v v Wisconsinu se je za re^ ^oiikansko stranko pri zadnjih primarnih volitvah znižalo za dvajset odstotkov, vne)nwbesXopu- llsostran- V Illinoisu je pri volitvah leta 1952 demokratsko volila komaj ena tretjina, pri volitvah 1956 pa skoraj polovica. Pri volitvah v New Jersey je bilo za demokrate leta 1952 oddanih 27 odstotkov, pri volitvah 1956 pa 43 odstotkov oddanih glasov. Vodstvo demokratske stranke kaže na dvoje, kar bo za volitve 1956 važno. Prvo je to, da republikanska stranka slika položaj v deželi kakoršen naj bi bil po njeni želji, ne pa kakršen je. Kmetijski tajnik Ezra Benson hoče imeti farmarje ameriškega severozapada v republikanski stranki. T^m da so in da odpbra-vajo politiko Eisenhowerja. — Drugo je ameriški jug. Demo-tratje z juga so razen nekaterih v South Carolini za brezpogojno enotnost stranke; repuWikanci, ti računajo s cepitvijo, ne bodo prišli na njihov račun. Družba May Co. je včeraj začela s temeljnimi deli za svojo podružnico na University Heights. Določena je vsota pet milijonov dolarjev, da se tam postavi najmodernejše trgovsko poslopje. Prostor za parkiranje avtomobilov bo velik. Naenkrat bo lahko parkiralo 2,000 avtomobilov. Frank Banks, star 76 let, ki stanuje na 1407 E. 81 St., je pri javil tatvino $16,000 v gotovini Banks je trdil, da ko je bil včeraj še v postelji, sta ga napadla dva vlomilca, ga zaprla, Šla v zgornje prostore, kjer je imel Banks v predalu svoje prihranke v gotovini, in jo z denarjem od!-kurila. Policija vodi preiskavo, ni pa še na pra\i sledi za storilci. kako je bilo včasih, kako je sedaj Potovanje okrog sveta danes ni noben problem. Dne 22. aprila leta 1848 je šel na pot okrog sveta Thomas Stevens. Takrat ni bilo modemih avtomobilov in ne letal. Stevens se je vse-del na bicikelj v San Francisco in je prišel do Bostona v štirih mesecih. Nato se je poslužil ladij, seboj je vzel tudi bicikelj in je šel na pot okrog sveta. Potoval je tri leta! Na biciklju je presedel in prevozil 13,500 milj. Morda danes cenimo tudi pri tem potniku, čeprav je moral dolgo potovati, ko-rajžo in vzdržnost. Današnji letalski promet se lahko razvije do take popolnosti, da bo možen slučaj, o katerem se danes pripoveduje še v neki fantaziji. Dogodek naj bi bil tale; Vzletelo je privatno letalo, v katerem sta bila pilot in en potnik. Pilot je opazil, da z letalom ni nekaj v redu, pa se je poslužil pado-brana in odskočil. Pa ne naravnost na zemljo. Pado-bran je bil pač tak, da je pilot imel še razgovor s potnikom, naj mu sledi, potnik pa mu je odvrnil, da se prav dobro počuti v letalu, nakar se je pilot sam spustil na zemljo, potniku pa le povedal, da je poslej on sam pilot letala. Besedo gospodinjam! Washington je povabil okrog sto ameriških gospodinj, da pridejo pred posebni urad federalne vlade, ki se bavi z zidanjem novih hiš, njihovo opremo In z denarnim vprašanjem. Došle ameriške gospodinje dobijo povrnjene dejanske izdatke, tudi stroške dopotovanja, poleg tega 12 dolarjev na dan. Ameriške gospodinje naj povedo odkrito besedo, kakšno zunanjost in notranjost naj ima perfektni ameriški dom. zadel je $100.000 čudežni otrok Lenny Ross, star deset let, doma iz Tujunga, Califomija, je zadel na televizijskem programu "Big Surprise" $100,000. Lenny Ross se spozna na finančne, bančne in borzne posle. Borza v New Yorku mu je od svoje strani sama dala ček za $2,500. Že sedaj ima Lenny Ross na razpolag^^ dve dobri službi. Besedo bo imela davkarija, koliko mu bo pustila od nagrade $100,000. pred Rossom je bil 14 letni George Wright iz New Yorka, ki je enako dobil nagra do $100,000. cvetlice za moskvo Nizkozeinska slovi radi gojitve cvetlic, zlasti tulipanov. Želja, da nizozemski vrtnarji obiščejo Moskvo, se je izpolnila. To sredo gre posebna delegacija nizozemskih vrtnarjev v Moskvo, s seboj pa bo nosila sedem tisoč če-bulec tulipanov, 3,000 hijacint in drugih cvetlic, s katerimi naj bo okrašen park v Moskvi, ki ima ime po pokojnem ruskem pisatelju Maksimu Gorkiju. V dobi letal V Clevelandu so zbrani strokovnjaki z letalskega polja. Skrbi jih razvoj letalstva in kako ustreči vsem potrebam, ki so združene z letalstvom. Letalski promet se razvija, brzovozna letala bodo kmalu povsod na dnevnem redu, kje in kakšna naj bodo letališča in kakšen dovoz in odvoz z letališč. Tudi Slovenci v Ameriki se poslužujemo letal. Nas v Clevelandu bo zanimal razvoj letališča Hopkins. Pred 30 leti je bila pustinja, .kjer je danes letališče Hopkins. To letališče se je zadnji čas moderniziralo in je dnevno 280 poletov s tega letališča. Na teden je toliko potnikov, ki nnihaja ali odhaja s tega letališča, kolikor jih je bilo vse leto leta 1929. Lahko se računa, da je dnevno 7,000 potnikov! ZBOR AMERIŠKIH UREDNIKOV IN TISKARN: (ASOPISJE, RADIO IN TELEVIZIJA NEKAJ PREGLEDA, KAKO SE JE RAZVIJAL TISK NEW YORK, 23. aprila—Ta teden daje ameriški tisk pregled o svojem delovanju. Danes je bil letni občni zbor velike ameriške časopisne agencije Associated Press (AP), jutri se začne občni zbor ameriških izdajateljev časopisov. Tudi ameriški državni tajnik John Foster Dulles je najavljen kot govornik. Iz Argentine je prispel Alberto Paz, lastnik časopisa La Prensa, katerega mu je bil Peron zaplenil, sedaj ga je Paz dobil nazaj. Oba občna zbora se pečata s stanjem tiska in njegovimi težavami, to so stroški in stanje papirja. * 4- Ne gre samo za časopisje marveč tudi za knjige. Povpra 30 ur na teden V Kanadi so delavske unije predložile predsedstvu kanadske vlade spomenico, v kateri se zavzemajo za 30 urni delovni teden. V spomenici se unije sklicujejo na sedanjo tehniko, avtomat, mehanizacijo dela, pa trdijo, da je bolje, da se skrči delovni čas, бе naj se prepreči brezposelnost. V Kanadi sta po vzgledu ameriških AFL in CIO dve unij-Bki centrali, ki imata nad milijon članov, pa je tudi v Kanadi storjen sklep, da se obe unijski centrali združita v eno. ševanje po obeh je večje tam, kjer je višja izobrazba, manjše tam, kjer izobrazba peša. Tudi sicer je izobrazba važna za splošni gospodarski dvig. Ameriška trgovska zbornica je dala zanimiv komentar, ki kratko pravi: Več svinčnikov se proda tam, kjer se otroci učijo, kako pisati in brati. Po povprečni vzgoji naraste povpraševanje tudi po knjigah, pa je gotovo, da gre na dobro pot splošni trgovski posel tam, kjer je ljudstvo izobraženo. * Ob tej priliki se nam zdi primerno za čitatelje Enakopravnosti, da jim damo kratek pregled tiska: Leto 1466 je mejnik tiska. Tisk črke je znašel Nemec Gutenberg in imenovanega leta je dovršil prvo tiskano knjigo. Odtisov so takrat napravili 300 na dan. Danes imamo stroje, ki vržejo na trg 300,000 izvodov časopisa, ki ima 48 strani! Brez papirja seveda ne bi bilo šlo. Leta 1798 je začela delovati prva tovarna za papir. Po tem času se je tisk širil neverjetno. * Gre za konkurenco med tiskano besedo in govorjeno besedo preko radia in televizije. Z drugimi besedami, za vprašanje Pobiranje asesmenta ali bosta radio in televizija spo- Tajniki društev, ki zborujejo drinila recimo časopis. Kako je v Slov. nar. domu na St. Clair v Ameriki? Ave., bodo pobirali asesment v Do leta 1920 tiskana beseda sredo zvečer, 25. aprila, od 6. ni imela pravega tekmeca. Za- do 8. ure v navadnih prostorih čel je nastopati radio; od leta Članstvo se opozarja, da porav-1951 dalje pa televizija od Paci-1 na svoj asesment pravočasno in fika do Atlantika in je danes te-1 se izogne nepotrebnim neprili-levizijskih aparatov po ameri- kam v slučaju bolezni. ških hišah in javnih lokalih na milijone. Tisk ima še vedno bodočnost. Morda lepšo kot popre je. V letu 1955 je bilo v Združenih državah tiskanih več knjig, kakor katerokoli leto popre je. Skupaj namreč 12,589. Tudi mladinske knjige imajo vedno več odjemalcev. Važno je ameriško časopisje. Lansko leto je šlo dnevnega tiska 56 milijonov izvodov in se je časopisje v svoji nakladi v petih letih dvignilo skoraj za pet odstotkov. * Časopisje zadostuje osnovni človeški potrebi, kateri pravimo zvedavost. Kaj je novega, to hočemo zvedeti in vedeti iz dneva v dan. Človek pa tudi loči, kaj je bolj važno, kaj je manj važno. Vesti po radiu ali televiziji, te razlike ne morejo delati. Človek hoče da mirno bere in prebrano prebavi, če posluša radio ali gleda televizijski prenos, je odvisen od minut, kakor se pač program oddaja. Ko bi še poslušal, je oddaja prekinjena. Celoto kot jo dobi čitatelj pri branju časopisa, ne bo dobil nikdar, pa naj posluša radio ali gleda televizijski prenos. Že iz gornjega kratkega pregleda je jasno, da je tisku, posebno časopisju usojeno še dolgo, dolgo življenje. Smrt v domovini Mr. Joseph Adamich iz 21350 Arbor Ave. je prejel v petek brzojavno sporočilo, da mu je umrla 19. aprila ljubljena mati Ana Adamič, v vasi Mala Račna pri Grosuplju. Njeno dekliško ime je bilo Potokar in dočakala je visoko starost 86 let. Njen soprog je umrl leta 1918. V stari domovini zapušča sina Franceta in hčeri Marijo Poljšak in Ano Rapuš, tu v Clevelandu pa sina Joseph. Bodi pokojnici lahka domača gruda! OTROK NAJDE MRTVE STARŠE V Pleasant Hill, Dlinois, je živela družina Johna Smitha, ki je imela 14 letnega sina edinca. Sin je šef v kino kake dve in pol milje od doma in ko se je vrnil, je našel svoje starše mrtve. Smith-ovi so imeli farmo. Oče John je bil star 65 let, mati Callie 56 let. Truplo matere je bilo poškodovano in je okrajni šerif upra- vičeno sklepal, da je John svojo ženo pretepel, nato pa ustrelil. Toda na čem naj bi bil umrl tudi John ,to je vprašanje. Najprvo so mislili, da se je po umoru svoje žene zastrupil. Truplo so raztelesili, pa raztelešen je ni pokazalo nobenih znakov samomora. Ena možnost je, da je moža zadela srčna kap. ' mOi gtokciDi SODNIJA DELA POČASI Pravosodni tajnik federalne vlade Brownell je obvestil odVet-niške zbornice po republiki, da bo to pomlad skupna seja v Washin^onu zastopnikov teh zbornic. Zakaj je ta seja potrebna? Če kdo nastopi sodno pot, bi rad imel svoj slučaj rešen čim preje. Praktično pa trajajo procesi v Ameriki od dveh do štirih IVANA OREHEK Po dolgi bolezni je preminila včeraj zjutraj v Woman's bolnišnici Ivana Onehek, rojena Jamšek, p. d. Niverca, stara 69 let, stanujoča na 1273 E. 61 St. Doma je bila iz vasi Moravče pri Domžalah, odkoder je prišla v Ameriko leta 1907. Bila je članica društva Carniola Hive št. 493 T. M., društva Concordians št. 185 S.N.P.J. in podr. št. 25 S.Z.Z. Njen mož John je umrl leta 1932. Tukaj zapušča šest hčera: Mrs. Barbara Wasserman, Mrs. Frances Kannenberg, Mrs. Alice Kdlbe, Mrs. Anna Pince, Mrs. Jeanne Mismas in Mra. Christine Kacica, dva sinova John in Edward, 14 vnukov, pet pravnu-kov, dve sestri, Mrs. Frances Cic in Mrs. Mary Blazek ter mnogo sorodnikov. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8.30 uri iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary. * MARY HABJAN V Euclid-Glenville bolnišnici je umrla včeraj zjutraj ob 9.15 uri Mary Habjan, rojena Jarc, stanujoča na 727 E. 214 St. Bolehala je dva meseca in pol. Stara je bila 71 let in je bila doma iz vasi Preserje. Bila je članica društva Srca Marije, staro, društva sv. Ane št. 4 S.D.Z., Tretjega reda sv. Frančiška, Oltarnega društva Marije Vnebovzete in podr. št. 41 S.Z.Z. Soprog Valentine, s katerim sta dolgo let vodila pekarijo v st. clairski naselbini, pozneje pa na Grove-wood Ave., je umrl leta 1930. Tukaj zapušča otroke; Valentine ml., Mrs. Mary Trepal. Ladi-slaus, in Mrs. Victoria Ennich, 11 vnukov, sestri Mrs. Frances Mola in Mrs. Ursula Ivnik ter več sorodnikov. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 9.30 uri iz Grdinovega Lake Shore pogrebnega zavoda, 17002 Lake Shore Blvd., v cerkev Marije Vnebovzete in nato na pokopališče Calvary. Obiski v pogrebnem zavodu so nocoj od 7. do 10. ure in v sredo od 1. do 5. pop. ter od 7. do 10. zvečer. * URSULA STERMOLE V Mt. Sinai bolnišnici je umrla danes zjutraj Ursula Stermole iz 712 E. 155 St. V bolnišnici se je nahajala par dni vsled srčne bolezni. Pogreb se vrši pod vodstvom pogrebnega zavoda Joseph žele in sinovi, 458 E. 152 St. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v sredo ob 5. uri pop. Podrobnosti bomo poročali jutri. * Zadušnica Jutri, 25. aprila se bo v cerkvi sv. Vida brala zadušnica ob vleče in vleče, je pravosodni taj-let. V tem času se lahko zgodi |nik Brownell označil za "nesre-zopet nekaj novega, tisti pa, ki' čo za narod." toži, ne ve, pri čem da je. Vzemimo slučaj, da kdo, ki je bil poškodovan pri delu ali v prometu, toži za odškodnino. Če naj čaka na to odškodnino dve ali tri leta, je prvo vprašanje, kako naj se med tem časom preživi, če je dela nespodoben? Drugo, koliko odškodninskih zahtevkov bo med tem časom še naratslo. Sedanje postopanje pred sodišči, ki se 8.15 uri v spomin prve obletnice smrti John Paulich. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeleže. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST ii NAKOPRAVNOST" Owned and Published by The American Jugoslav Printing & Publishing Co. 6231 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio HEnderson 1-5311 — HEnderson 1 5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. Holidays and the First Week in July SUBSCKIPTIOIM RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu In izven mesta): For One Year — (Za eno leto)_________________$10.00 For Six Months — (Za šest mesecev) For Three Months — (Za tri mesece) 6.00 4.00 B'gr Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year — (Za eno leto)_____ For Six Months — (Za šest mesecev) ______ For Three Months — (Za tri mesece) __________ -$12.00 - 7.00 - 4.50 Entered as Second Class Matter April 2eth, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 VODA—ZEMLJA—INDUSTRIJA Ce se kaka stvar samo rabi, pa nima nadomestila, je končno mora zmanjkati. Malo pomislimo na to, koliko porabi vode recimo ameriška industrija. Nekaj vzgledov: Ko imamo pred seboj tono jekla, imejmo pred očmi, da je zahtevala produkcija te tone jekla 65,000 galonov vode. V Ameriki se poslužujemo avtomobila. Ko porabimo tank gaSolina, se moramo zavedati, da smo porabili tudi okrog 150 galonov vode, ki je bila potrebna, da je prišlo do produkcije gasolina. Poznamo sintetični gumi, procedura, predno pride do ■ končnega produkta, je naravno diolga. Za eno tono tega gumija smo porabili v produkciji 600,000 galonov vode. Ameriško časopisje, zlasti nedeljske številke, je obširno. Eno številko lahko stehtamo po funtih. En funt tega papirja je v produkciji porabil 35 galonov vode. Blago rayon je znano. Tona rayona porabi v procesu produkcije 200,000 galonov vode. Ko je nastajala naša republika, smo porabili kakih 200 milijard galonov vode, danes porabi samo mesto New York skoraj poldrugo milijardo vode na dan. Ameriški standard življenja se viša. Viša enako potreba in uporaba vode. Vzemimo zemljo kot tako. Texas vabi. Ampak kdor se hoče v Texas res vživeti, mora biti pripravljen poleg drugega tudi na to, da bo imel boj za vodo. Vode torej primanjkuje. Nam se smeje sončna Florida. Sonce ni vse, morda je še bolj potrebna voda. Čudno se sliši, je pa resnica, da so kraji v Floridi, katerim primanjkuje vode. Arizona vabi, industrija je na pohodu, puščave se spreminjajo v cvetoče vrtove in rodovitna polja. Poleg sonca je v Arizoni glavno vprašanje vode. Vprašanje vode tare ameriška mesta. V Ameriki je preko tisoč mest, kjer je mestna uprava morala celo omejiti vsakdanjo uporabo vode. Da navedemo le nekatera: to so na primer Memphis v Tennessee, Mobile v Alabami, Miami v Floridi, Denver v Coloradu itd., itd. Na pomanjkanju vode trpijo večinoma kraji New England. ^ V Cahforniji smo se svoj čas pehali za zlatom. V Cali-forniji je voda postala bolj zanimiva, kot pa zlato. Velemesto Los Angeles mora oskrbovati svoje prebivalstvo z vodo po ceveh, ki prinašajo vodo 300 milj daleč iz Colorado River. V Calif orni j i so farmarji, ki so kopali in iskali vodo, naleteli pa so na petrolej. Princip, da se samo izkorišča, ne pa skrbi, kako bomo nadomestili, kar smo porabili; se zna maščevati nad Ameriko prav ko gre za oskrbo z zadostno vodo. Gozdovi se sekajo. Dognana stvar je, da vzdrži voda v krajih, kjer je poraščeno, dognano pa tudi, da vode, ki v slučaju deževja, neviht, pa tudi rednega dežja, hitreje odhiti j o v široko odprto morje, tam, kjer je golota, pa lahko nastane puščava, kakor pa tam, kjer je zemlja poraščena in kjer smotreno delujemo na pogozdovanju. V Ameriki, posebno na srednjem zapadu, so lepe naselbine, ki pa znajo izginiti, če ne bodo pravočasno oskrbljene z zadostno vodo, katere je začelo primanjko vati. Gre za kraje, ki štejejo tudi čez 100,000 prebivalstva, pa kličejo na pomoč. Vode primanjkuje, oblasti zganite se! Omenili smo varnostno barvo divjačine v gozdovih in na poljih, katera brani živali pred poginom. Sklicevali smo se na naše možgane, ki znajo, če jih pravočasno in pravilno rabimo, pomagati človeku v njegovem boju za obstanek. V Ameriki se moramo sprijazniti tudi z besedo "boj za obstanek," ne pa samo z besedo—profit, dobiček! L. Č. PEVSKI ZBOR "ZARJA" PRAZNUJE 40-LETNICO CLEVELAND, Ohio — Dolga in lepa doba—vedno smo bili ž njimi zadovoljni. Kako ne?! Saj so nam vedno peli in peli, da je bilo veselje poslušati, kar nam bodo pa letos ob praznovanju 40-letnice podali, pa mislim, da prekosi vse, čeprav nam je vse v nepozabnem spominu. "Planinska roža" je ime opereti, ki jo za to priliko poda Zarja. Spisal in uglasbil jo je Radovan Gobec v Ljubljani. Vrši se v sedanjem času, okrog planinske koče na Srečnem vrhu! Petje je tako ubrano, da vas zagrabi vsaka beseda v pesmi-vse je tako razumljivo, očarljivo, ljubko in pri vsem, tako do mače radostno. Planinska roža, najlepši cvet, domovje tvoje planinski kraj, domovje sonca, tu tvoj je raj, samo za tebe srce gori! Tu sonce, gore—sveži zrak, tu pesem čista kot oko, tu je dežela brez gorja, tu je ljubav doma! V naročje tvoje hrepenimo, objemov tvojih si želimo, le tu se razvedri srce pod soncem—kri zavre! Snežniki beli in gozd teman, planinski svet—ti si naš raj, ves svet prepeva zahvalni spev, nam v srce sega—njegov odmev. No, to je šele začetek v prvem dejanju—in pomislite si srebrno čist glas priljubljene pevke Jen aie Faturjeve v glavni vlogi Katje Silvane, filmske igralke! Frank Eleršič v vlogi Miran Svetlina, ki j a tudi gledališki igralec, nedolžno zaljubljen, rad bi bil sam s Katjo, da bi izvedel odkod je prišla in kaj počenja tu v planinah. Reče ji: Tako tajinstvena se mi včasih dogde-vaš, nekaj mi prikrivaš! A Katja, ki ima v oskrbi planinsko kočico, mu pravi: Moja povest je prav kratka. Živim tu na planini, v zibelki oblakov in preživljam novo pomlad, prepe vam cvetkam in se napajam ob njih vonju! Miran ji odgovori: Skromna si z izjavami, a tvoj pogled in tvoje besede mi pričajo nekaj drugega. Tvoje obzorje sega čez te hribovje. Znano mi je, da si prepotovala mnogo sveta! Katja odvrne: Da—iskala sem sreče v tujini, toda zaman. Neugnana sila me je gnala domov v naročje, da skrbim za oddih delovnega ljudstva—kar mi ni mogla dati tujina, sem našla doma! Oskrbovala bom to kočico, dokler ne postane velika koča—hotel, letovišče, hotel Silvan ! In zapoje: Vedno vsa hiša bo polna vrvenja, a v delu, zabavi, bo višek življenja. Tu srca se bodo ljubila— kovala, in v sreči veliki se pol jubovala! Kupi mi—kupi mi—majhen hotel, kjer bom jaz—kjer boš ti sreče drhtel, kupi mi—kupi mi-r-čisto majhno hišo belo, kjer bo vse veselo pelo, itd. Pridruži se Kazimir Kalan, gledališki ravnatelj (Andrew Turkman), ki je vedno razigran in mu posebno diši jed in pijača. Ko posluša petje Planinske rože—Katje, zapoje: Visoko vrh planift, kjer nam je morje megla, kjer nam je sonce sestra, živi planine sin! Pri nas sovraštva ni, ljubezen čista, lepa, nam srca vsem oklepa in čustva nam budi! Jaz sem planine sin, prinašam ti s planin planinski svet in spev, moj cvet je kot od vile očka, ko si nebo v njih dom izbere, prepolno nad, obljub in vere, itd. Ervin Gabernik, režiser (Frank Kokal), (pa že oženjen je) pride z lestvo in šopkom ciklam in poje pod oknom ko-čice: V nestrpnosti živim, po roži koprnim, pri njej je raj—o, roža, daj naj tvoje trgam cvetje in pijem sreče—slaj. Jaz skromen sem, kot zvezd svetloba, in glavo žalostno povešam, ob potu Ves izmučen pešam, itd. Stanislav Ciril Dobrovik, dirigent in skladatelj (Al Fatur) najde Katrco objokano; jo boža po laseh in ji poje: Vrh planine je nekoč cvetela rožica vsa duhteča in opojna segala je do neba, sonček zlat jo je zlatu—dežek zlat jo je rosil, a metuljček mlad je slednji dan pri njej sladkosti pil. Drobna cvetka, daj mi časo svojo, naj poljubim te, drobna cvetka, vse življenje svoje naj bom poleg te. Cvetki je obraz zardel, vroče je metuljček pel, lahen veter, tiho s krili je oba zajel, ti si moja cvetka, jaz metulj sem tvoj, daj mi čašo—dam poljub ti svoj. A Katja odgovarja—poje: Sreča je minljiva, kmalu se obrne daleč vstran cvetu in metuljčku zlati čas ni bil predolgo dan. Slani je .podlegel cvet, bil metulj je v mrež jo v jet, nič ni hodil več metulj k cvetki drobni v sladki med. Drobna cvetka zdaj leži v planini sama—ranjena, a metuljček v mreži sam sameva, sreča je odšla, cvetka , mirno tam leži, v mreži pa metulj ječi, pesem žalostno prepeva svoji mrtvi rožici! Prekrasno-^divno je to petje. Zarjani bodo vse to prav lepo izpeljali, kot le oni znajo. In še koliko drugega petja je v tej opereti. Slišali boste soliste, duete, kvartete, zbor, turisti pa kar privriskajo na planine. Ce greš kdaj na hribe, bodi veselega srca, Ce nočeš vesel biti, pa ostani doma. Ce žena te krega, in ti zineraj godrnja, v hribe jo popihaj, pa bo mir za oba! Na hribih pozabiš svoje grenke skrbi, pod vedrim tam nebom se ti vse razkadi. Za to pa le v hribe, komur je kaj za špas, na hribih še najhitrejše preteče ti čas! Kadar sonce, gre za goro l Slovenski gozdarji v južnih državah Po lastnih doživljajih spisal FRANK TROHA (Nadaljevanje) Naj omenim še nekaj primerov glede kač. Nekega večera smo se že v mraku vračali z dela. Ko vstopimo drug z drugim v kolibo, prižge tovariš svetilko. Nato pregledamo, če se je morebiti kak ostuden gost priplazil v kolibo. Razume se, da je vsak najprej pregledal svoje ležišče, kajti nihče si ni želel na postelji plazljive priležnice. Opazili nismo nič, zatorej smo se podali vsak po svojem opravku in pripravljanju večerje. Jaz stopim k omari, kjer smo imeli shranjene jedilne zaloge. Poleg omare so bili po vrsti zabiti žeblji, na katerih je visela prekajena slanina. Naenkrat mi pa tovariš za-kliče:—Beži vstran! Jaz se prestrašen odmaknem, ter ga debelo gledam in nato vprašam, čemu vpije nad menoj. On mi pa takoj pokaže na kačo, ki se je bi-na žeblje ter na slanino. Kača je pa tudi takoj opazila, da ne bo vse prav žnjo, zato se je začela urno zvijati in si iskati izhodišča. Tovariš je pograbil puško, jaz pa svetilko. V tem času si je pa plazilka našla izhod in že sva mislila, da nama jo bo odnesla. Takoj sva stopila ven ter jo zapazila, kako jo je ubrala vstran od kolibe. Tovariš je bil pa dober strelec. Pri slabem svitu svetil- in poljublja zadnji cvet, boža z žarki vso prirodo in objema krasni svet. Vsa narava se potaplja v nočno spanje v tihi mrak, vse počiva—vse že sniva, vse že sanja—sen sladak, itd. itd. No, ali ni že samo to vredno vstopnine ? V opereti nastopi tudi Melita Koritriik (Mary Božič), žena Ervina Gabernika — vihrava, bivša igralka, kateri je trn v peti uboga Katrca, po nedolžnem in iz nevoščljivosti jo obsodi, češ, tam na planinah jemlje fantom srca, sem v dolino pa prihaja mešat naše može, ta planinska kopriva! Izidor, gledališki sluga, Tony Elersich, je pravi karakter za to vlogo. Zamenja Katjo Silvan za novo služkinjo pri Gaberni-kovih. Hm, čedei'. eksemplar! To bo spet ta stara ljubosumna. Katja mu hoče ugovarjati, a ta ji veleva naj kar pusti gospoda pri miru, češ, on že ve, star lisjak je in pozna skoro vse igre na pamet. Dalje nastopijo v opereti še dr. Pravnik (odvetnik), katerega predstavlja Ivan Cech; oskrbnik koče je Tony Perušek, Tone in France, kmečka fanta sta Andy Božič in Frank Fatur, turisti, gledališki igralci, odrsko osobje in tudi balet bo proizvajal ob spremljavi orkestra. Torej v nedeljo, 29. aprila naj vsa pota od blizu in daleč vodijo v Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. Ne zamudimo tako privlačne prilike. Naši Zarjani se zelo trudijo, učijo se že več mesecev. Zavedamo se, so velike žrtve kaj takega spraviti na oder. Hvaležni so vam za vso naklonjenost v lepi preteklosti 40 let. Zato se letos posebno trudijo in vam bodo poklonili v zahvalo, predragi prijatelji in pod-piratelji, ker le od vas je odvisno, da tako z veseljem gojijo vašo in našo pesem, pesem našega rodu, pesem naših gora, pe-sem naših planin, pesem očeta, pesem matere, pesem bratov, sester, pesem boritsljev slovenske zemlje! Mi jim pa čestitamo in jim kličemo—le še tako n&prej.—na mnogo let! Vsi dobrodošli! Na svidenje! Ivanka Shiffrer. ke jo je pogodil ter na ta način maščeval našo slanino. Tiste slanine nobeden ni maral jesti in tako smo vso vstran vrgli, čeprav jo je bilo okoli petindvajset funtov. Jaz sem bil pa tudi vesel, da me ni kača pičila v glavo, kajti sem bil komaj dober čevelj oddaljen od nje. Nekega jutra se je bil tovariš Jože prebudil in začutil nekaj težkega na odeji. Ozre se v smer proti nogam, joj, strah in groza! —kača je ležala na odeji. Bliskovito je skočil s postelje. Ko smo opazili njegovo početje, smo se vsi začudili, kaj je žnjim. Ko je pa pograbil puško, smo sigurno mislili, da se mu je zmešalo ter nas je obšla groza, kajti misUli smo, da nas bo postreljal. Vse se je hipoma dogodilo. Strel je zagrmel in smrdeči dim po smodniku se je razgrnil po kolibi. Vsi smo strme zrli v Jožeta, ne ve-doč, kaj se je pravzaprav dogodilo. Jože pa z roko pokaže na posteljo, ki je bila vsa oškrop-Ijena od razstreljene kače. Tovariši smo ga začeli karati, čemu je to neumnost napravil, nam pogrdil kolibo, sebi pa vso posteljo ponečedil. —Čemu je nisi stiral poprej doli?—ga je vprašal tovariš. Jože je pa rekel, da ni imel časa pomišljati vsled strahu in jeze, ker nima še v spanju miru. Posteljo je pa ven znesel in jo izročil vremenskim bogovom, da so jo oprali. Napravil si je drugo, ki je bila seveda bolj trda, ali dobra za gozdarja. Popisal bi še več prigodb s kačami, pa naj zadostuje, ker bi morda tak opis čitatelja preveč oplašil in ga navdal z grozo. Moram pa še toliko pripomniti, da v času svojega bivanja v južnih gozdovih, ne vem niti za en sli^-čaj, da bi kakega gozdarja kača pičila. Potem kakor je že, ali smo bili toliko srečni, ali so pa kače imele usmiljenje z nami. Eno je moralo biti res. Ob sobotah popoldne smo prenehali z delom, imeli smo dovolj drugega opravka. Popravljanje orodja, napravljanje drv, pranje obleke in tako naprej. Vsak si je uredil svoje stvari, kakor si je vedel in znal. Ta ali oni se je podal v bližnjo naselbino v prodajalno ter si kupil potrebnih stvari, poleg svojih je pa se tovarišem prinesel, ako si je kateri kaj zaželel. Kadar smo imeli manj opravka, smo se podali tudi na lov, malokedaj pa na ribolov. Praznovali smo vse praznike. Ni mi znan niti ,en slučaj, da bi naši gozdarji-dogarji delali ob praznikih in nedeljah. Po južnih državah se domačini drže navad in^menda tudi postav, da se ob nedeljah ne sme nič delati, izvzemši domačega dela okoli hiše in domačije. Prav tako je z lovom. Ako se koga zasači s puško na lovu, kazen ne izostane, samo ako se ga naznani na bližnjo oblast. Kar se tiče lova, se nismo dosti ozirali na postave. Plen smo skrili in ga skrivaj prinesli v kolibo. Ako nas je pa slučajno kak domačin opazil s puško v rokah in morda čul odmev strela, smo mu enostavno odgovorili, da smo kače streljali. S takim odgovorom je bil vsak zadovoljen, kajti tudi domačini niso ljubljenci kač. Ob praznikih smo šli na obisk k drugim gozdarjem, ali so pa iz drugih kolib prišli k nam. To je bilo pa le tedaj mogoče, ako smo imeli kolibe v bližini. V več slučajih se dogodi, da pride po več skupin delat za enega trgovca, ki kupi po več parcel šume od domačinov. Obseg v takih primerih znaša po več kvadratnih milj, delo se pa tudi po več mesecev vrši. Ako ni posebnih neprilik, se tudi dobro zaslu- ži v takih slučajih, ker se ni tre* ba tako pogosto seliti. Največ zabave je med darji, kadar imajo kolibe v bli' žini, ko pridejo skupaj, si prip*^ vedujejo svoje doživljaje, ter s' postrežejo z jedili in pijačo. jača, predvsem žganje, i*?^ glavno vlogo, katera se * mnogih slučajih preveč raztegne. ■ Ta ali oni gozdar ima ћагШп* шко, s katero spravi druge vanše v pravo veselo razpoloz®' nje. Kaaar ga imajo gozdarJ' malo pod kapo, gredo tudi aat. 'iaK pies, je v resnici ples. Sredi gozda pod visokimi urevjem plesati in rajati je kaj povsem naravnega. domačini zvedo, da imajo aarji godca, je ni skoro nedelje, da ne bi imeli obiskovalce^; i ore j imajo dosti zabave zlaS^' še, ko se pojavijo obiskovalk®' Nekatere ženske se zelo zaniB^' JO za gozdarsko življenje. P"' mačinke, ki so prišle k naffl obisk, so hotele vse zvedeti, Ho kuhamo in kako se vsaki pripravljeni jedi. Naš tovariš Peter je imel v6a-si silnega posla, kadar so se P"* javile ženske obiskovalke. nal jim je kave, jim postreg®^ prav pp gentleiqansko, Jim je kako se delajo in režej". nudeljci in jim je razkazoval t®'' pripovedoval različne stvari. Nekega dne smo sigurno i®'®' lili, da ne bo prišel iz zagate. 5'-lo je neke nedelje popoldne, k" je pripravljal večerjo. Kar P" svoje je hotel napraviti mešanico, katera bi bila sesta^' Ijena iz več stvari. Vzel je »al" riža, malo zelja, malo krompi*^' ja in tako naprej, kdo si ga še kaj. Toliko vem povedati, jed je bila dobra in je šla vseO^ v slast. Ko se je njegova meša* niča kuhala, se naenkrat poja^'' jo ženske obiskovalke, seveda ^ spremstvu moških. Tedaj so ^ zopet vsula vprašanja, kaj Peter kuha. Ne vem pa če bi drugi tako hitro našel ime kakšni stvari, kot ga je našel Pet®"" omenjeni mešanici. Ko so ^ spraševali, kako se reče tistem^' kar kuha za večerjo, se enosta^' no odreže, da je tisto mišioa^' Od tistega dne smo vsi imenovali isto jed mišmaš. On nam jo J® moral večkrat skuhati, kaj^* imeli smo jo radi. Včasi smo se podali tudi k domačinom na obisk ter smo deležni lepega sprejema in P°' strežbe, seveda v vseh slučaji^ ne, kajti tudi tam se dobijo Iju<^ je, ki mislijo, da so nekaj več o" drugih ljudi. Največ zabave in veselja imeli v svoji kolibi in pa tedaj; kadar smo se sestali z gozdar' iz sosednjih kolib. Vedeli svoje nazore in se pogovarjali domačih stvareh. Včasi nas J® pogovor zapeljal čez morje v pa' še kraje k svojim domačim nam obudil stare spomine mladostnih dni. V tujem, oddaljenem svetu, se vsak še najraj® sestane s človekom, ki je iz ist®' ga kraja in tiste države kot оЛ sam. Nekoč smo delali v пекеп^ črnskem okolišu. Nekako osei" milj okoli so bili sami črnci. I-"® eden bplega plemena je živel % ženo črnega plemena ter imel tii' di šest otrok ž njo, kateri s" bili prav prijazni ter nekolik® rujavkaste barve. Omenjeni domačin je bilo zelo prijazen z nami, sprva ga je bilo malo srafl»< kajti vedel je, da se moramo čuditi njegovemu družinskem^ življenju. Nekega dne nas je sam opomnil, in nam je tudi pO' vedal, kaj ga je dovedlo v tist® kraje in zakaj se je s črnci zdrU' žil. Ko nam je povedal svoje zgodbe, katere niso bile nič kaj prijetne, mu nismo več zamerili- (Dalje prihodnjič) ENAKOPRAVNOST BTRAN 3 i tuj najstarejše mesto na Slovenskem (Nadaljevanje) slovenskega in mskega rodu. Nemce so tja se jevali Solnograjčani, da so pomočnike pri pod- valatva"^" slovenskega prebi-• V XVI. in v začetku ХУШ. "^tja je bila v Ptuju močno irjena protestantska vera. je tako, da so pro-dWxnmnd premeU stno cerkev, katoliški župnik L!f umakniti v pred- v ^ solnograški škofje so koitii^-^- pošiljali razne Protp^f^ ^ iialogo, da zatrejo izgani komisije so ^BwwUewmmtavB^kisoae da Л ^ rimski cerkvi. To- Poiif!! komisij je v mestu PWKWSW oživel prokatanuzem. ki i so imeli celo šolo, бсаЛPrenapolnjena z me-^nskimi otroci. je ko- sežeai P"šla iz Maribora, lika t Olinoritskem, domi-РгпГ1 "1 mestnem trgu vse I563®®^ke knjige in spise liiigiia je neka druga ko- Iq zaprla protestantsko šo- ^ Ptuju so bile vse ri ~ ^^lostne," kot pravijo sta- иека "вга Gobda v mestu le 15 ^ali ^^^ernikov." Da bi ustraho-stvo ptujsko prebival- ^tui'i 1615. leta naselili v Vsaj ki во v 15 letih popolnoma zatrli ci. ^J^tizem v Ptuju in okoli-izgji protestantov je bilo i ^®kateri so zaradi de- Vobrau®; Je ' . veliko pa se jih n^j-QV. pritiska povrnilo "v stantgf ^^ete cerkve." Prote-knjige so bile javno V * Ptu-j ^^^lednjih desetletjih je ki ip trpel zaradi kuge, 1623 do 1625 tako ni si tri leta nobeden bila g ^ mesto." Leta 1645 je 'Педц f ^yjša. Meščani so jo za-zatek]-^^' ^ Haloze, kamor so se to strašno bolezni- SE PRODAJALKO modno trgovino. 2a polni čas. Vpraša se pri -^^lovar's Dept. Store ST. CLAIR AVE. 1>elo DOBIJO ŽENSKE jo. Duhovniki so razpihovali med ljudmi prepričanje, da je to božja kazen za "brezbožno" življenje. V teh letih so postavili zunaj mesta cerkvico sv. Roka, kamor so romali še dolga leta potem, dokler je ni cesar Jožef II. spremenil v vojaško skladišče. Med turškimi boji 1663 do 1664 je bil Ptuj torišče velikih vojaških koncentracij. Začeli so ga tudi znova utrjevati. V Sv. Gotardu pa so Turke premagali in od tistega časa jih v Ptuj ni bilo več. V spomin na to zmago je dal grof Borlski postaviti pred minoritsko cerkvijo v Ptuju Marijino soho, ki je bila v zadnji vojni s cerkvijo vred porušena. Od 1678. do 1680. leta je v Ptuju ponovno morila kuga. Samo od 29. aprila do 16. decembra 1680 leta je umrlo 219 oseb. V presledkih je morila kuga vse do 1682. leta. Kmalu nato je zadela mesto druga nesreča. 1684. leta je izbruhnil velik požar, ki je vpepelil vse mesto in terjal 36 žrtev. Do spojitve Ogrske z Avstrijo je Ptuj izgubil svoj strateški pomen. Po novi Razdelitvi države je mesto prišlo v upravno področje med Dravo in Muro, katerega glavno mesto pa je bilo Maribor. Od takrat je ptujsko mesto, skoraj bi dejal, vse bolj nazadovalo, in danes lahko govorimo o Ptuju kot mestecu polnem starin, ki pričajo o njegovi nekdanji slavi. Požar je v Ptuju še večkrat gospodoval. 1705. leta je uničil kar 32 hiš. Tedaj je bil tudi precej poškodovan mestni stolp, ki so ga 1792. leta meščani daro- vali mestni cerkvi. Ta stolp še danes stoji, je ves črn, kakor bi bil pravkar požgan, vanj pa je vzidanih polno zanimivih rimskih izkopanin. Leta 1744 je pogorelo 79 hiš, zato so 1745. leta meščani postavili na bivšem Florjanskem, današnjem Kve-drovem trgu, spomenik sv. Florjanu, ki še danes stoji. Ob koncu XVII. in začetku XVni. stoletja je bilo v mestu zelo razvito cehovstvo. V tej dobi so imeli svoje cehe: kovači, zidarji, sodarji, tkalci, kamnoseki, krojači in čevljarji. . Leta 1785 so ustanovili v Ptuju prvo gledališko diletantsko družino in leto dni kasneje gledališče. Ob istem času je cesar Jožef II. zaprl dominikanski in kapucinski samostan. V prvem je danes Mestni muzej, v drugem pa skladišče. 1792. leta se je preselil iz Celja v Ptuj tiskar Franc Schultz. Poleg tiskarne je imel v Ptuju nekakšno čitalnico in knjižnico. Ker mu je nudil Ptuj premalo zaslužka, se je po treh letih preselil v Maribor. V tem času smo dobili Slovenci dva slovenska in en kajkavski tisk, ki jih je natiskal ta tiskar, in spadajo med velike zgodovinske redkosti. Dogodki so se vrstili: 1799. leta je korakal skozi mesto pomožni ruski kor pod generalom Suvorovom s 14,000 Kozaki in mnogimi topovi, ki je nekaj dni taboril pri Hajdini. 1805. leta je skozi mesto šlo 50,000 avstrijskih vojakov, za njimi pa je prišlo 600 Francozov, ki so mesto 10 dni