7POISE DELJS1CI
če .e .prejema list	_ Telefon It 2050 m
cr^ir	M £a m m 1 m J^./ Ur ^ „
s-»rx!r m m m m J /W ■
V spomin Vidovega dne
Seme, ki je strohnelo za novi sad
Leta 1389, na praznik sv. Vida (po vzhodnem koledarju, po zahodnem je na ta dan praznik sv. Ireneja, 28. junij) se je na Ko-soveni polju v Južni Srbiji zgodilo nekaj velikega. Turška vojska in srbski narod sta se spoprijela. Turška vojska v krvoločni želji, da bi sultanu osvojila nove pokrajine in mu usužnjila nove narode, srbski narod pa v trdoživi želji, tla odbije naval in ohrani svojo svobodo. Vsa zahodna Evropa je bila pozorna na ta spoad, saj je slutila, tla je od tega izida odvisno, ali bo Turek postal njen sosed ali ne. Turška vojska je zmagala, srbski narod je bil poražen do tal. Vse je padlo v krvavem boju, vitezi in knezi, kmetje in svečeniki s carjem vred. Vse je obležalo na bojnem polju, Turek je prodrl težka vrata, ki so mu zapirala pot v Evropo, in je šel naprej. Na Kosovom polju pa so trohnele kosti junakov, ki niso mogli živi gledati nesreče svojega naroda in so raje umrli; turška kopita so v mastno zemljo Kosovega polja steptala najlepše seme prej svobodnega naroda.
Pa so je zgodilo še nekaj večjega, nekaj edinstvenega v zgodovini. Srbski narod tega izida ni priznal. Ker ui ntngel slaviti junakov, ki so zmngali, je slavil in si za zgled stavil junake, ki niso bili premagani, ker so prej padli. Srbski narod je padel, ni bil pa premagan. Razkropljena čreda brez paslirja je imela le eno skupno misel, ki jc bila vez naroda in merilo zvestobe in poguma: osvobojenje, osvobojen je. Kar je v skladu s to mislijo, jc čednostim in narodno, kar je proti njej, je hudobija in izdajstvo. Ko je Turek že prodrl v Rosno in prišel do Metlike v naši Beli Krajini, ko je čez Podkorcnsko sedlo planil morit in požigat na Koroško, ko je grozeče trkal na vrata cesarskega Dunaja, ko je vsa Evropa trepetala pred prodirajofo nsmansko silo, ko so pri nas na vseh gorah goreli kresovi, ko so zvonovi klicali ljudi k odporu — takrat so po Srbiji hodili starci, berači, ki so od rodu do rodu vzdrževali spomin na Kosovo in na misel: osvobojenje.
Kosovo polje
To so bili narodni roditelji. Ni bilo godb, ni bilo sprevodov, ni bilo slavnosti — na eno struno, napeto čez les, je godel in pel in slavil seme, ki je trohnelo na Kosovem. Pel pa je kakor bi molil in Goethe se je srbskega jezika učil, da bi razumel, kaj so peli in molili. Seme, ki je bilo tako kruto zaorano v kosovske brazde, je gnalo novo klasje. Ako bi ne strohnelo, bi ga odnesel sovražnik in novega klusja bi ne bilo.
Turek se je moral začeti umikati. Izpred Dunaja je bil odbit, pri Sisku še odločneje premagana njegova sila. Toda okrog Kosovega polja se je še dolgo držal. Žito, ki je v Tetinem strahu pred tujim gospodarjem rastlo stoletja, pa je že valovalo. Misel je dora-ščala, pesem in molitev goslarjev se je bližala uresničenju. Leta 1878 je bil že svoboden Niš, do tedaj važna turška trdnjava, danes sedež moravske banovine! Pred očmi enega rodu od turške trdnjave do svobodnega glavnega mesta banovine! To jc storilo Kosovo, to je Vidov dan! Spomin na najstrašnejši poraz, ki pa je radi trdoživosti rodu stoletja gojil upanje na zmago!
Danes Turka ni več. ni več goslarjev; storili so svojo dolžnost in drug za drugim legli v grob. Nastopila je polnost starega časa, nov se je začel. Le nekateri tega ne vedo in še vedno iščejo nekega Turka, ki je proti osvobojenju in ki hi ga bilo treba uničiti. Pa bodo tudi ti legli v grob. Srbi pa najbolj čutijo, kako sramoten je narodni odpadnik. zato vemo, da si nič ne žele, da bi jih mi slavili kot odpadniki. Kot zvesti Slovenci se čudimo njihovi stoletni kljuboval-ltosti in edinstveni zvestobi in ker vemo. kaj pomeni vez Jugoslavije, se z vsem srcem pridružujemo njihovemu današnjemu slavju, ki je vse bolj veličastno kakor v dobi goslarjev. Njihova zvestoba mrtvim junakom je tudi nnin vzor neomajne zvestobe lastnemu narodu in državi, ki bi brez Kosovega polja in misli, ki se je iz kosti junakov rodila in ki jo je srbski narod pod turškim bičem gojil, lic bilo. Prepričani smo, da skupno življenje v skupni enako ljubljeni državi s pravim srbskim narodom, ki je pokazal tako silo. ne more biti težko, pa naj se ta skupnost imenuje kakorkoli.
Dve spominski plošči
kralju Aleksandru odkriti
Ljubljana, 27. junija.
Vroča junijska nedelja je bila prav ugodna za dve na zunaj sicer skromni svečanosti, od katerih ena je bila dopoldne na barjanski, druga pa na mestni deški ljudski šoli na Cojzovi cesti. Slovesnosti je prisostvovala celokupna šolska mladina in so se je udeležili zastopniki oblasti, vojaštva in raznih korporacij. Obe svečanosti sta vidno pokazali, kako globoko je med mladino ukoreninjena ljubezen do i>okojnega kralja Aleksandra I., ljubezen do njegovega naslednika Nj. Vel. kralja Petra II. in do domovine.
V barjanski šoli in na njenem vrtu se je dopoldne točno ob 10 odkrila spominska plošča pok. kralju Aleksandru L, ki je lepo umetniško delo. Plošča nosi kratek in pomemben napis:
9. X. 15)31 je padel v Marseillu viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj mufeniške smrti za svoj narod. Čuvajte Jugoslavijo!
Predsednik krajevne organizacije Narodne odbrane Št. Jakob-Trnovo g. Kale je najprej pozdravil navzoče, tako ban. svet. dr. Orla kot zastopnika bana, obč. svet. upok. polkovnika g. Viktorja Andrejko kot zastopnika župana, zastopnika vojske, dvorno damo go. Franjo Tavčarjevo in zastopnike raznih korporacij in društev. Lepi. drugače za barjaske razmere skromni svečanosti so med drugimi prisostvovali podpredsednik Združenja invalidov za Slovenijo g. Ivo Marinko, ki je zastopal zadržanega predsednika g. Štofeta, gasilska četa pod poveljstvom g. Ivana Vrbinca in še druga narodna društva. Po kratkem govoru, v katerem je bila očrtana vsa tragedija in velika borba našega pokojnega vladarja, je dr. Ernest Turk odkril spominsko ploščo, ki je vzidana v veži barjanske šole. Sledili so nato kratki pozdravi zastopnikov raznih društev, tako zastopnika JS g. A. Verbiča in Jereba za železničarje. Dvo učenki in en deček so v priprostih in prisrčnih de-klamacijah izrazili ljubezen do pokojnega kralja in vdanost do mladega vladarja kralja Petra II. Učenka Javornikova je med drugim ognjevito vzkliknila: »Tnoj narod, bo na straži stal!«
Po končani svečanosti je šolski upravitelj g. Tit Grčar prevzel spominsko ploščo v svoje varstvo, se zahvalil vsem navzočim za udeležbo, povdarjajoč- »Mladina bo ohranila zvestobo do tlriane.. Hrabro bo čuvala Jugoslavijo!* Nato je sledil mimohod vseh korporacij in društev. Združenje jugoslovanskih dobrovoljeev, sekcija Ljubljana, so je svečanosti udeležilo v večjem številu s svojim lepim praporom.
Slična svečanost, torta v večjem obsegu in z več prapori odnosno zastavami, je bila popoldne ob 15.30 na Grabnu, kjer je bila na deški ljudski šoli odkrita druga spominska plošča z isto vsebino, kot na Barju. Postavljena jo bila častna četa 40. pešpolka Triglavskega, ki je v strumnih korakih s svojim lepim praporom, ki ga je polku poklonil pokojni kralj, prikorakala pred solo z godbo dravske divizije na čelu. Svečanosti so prisostvovali ban. svet. dr. Orel v imenu bana
dr. Marka Natlačena, ki je bil zadržan, pomočnik komandanta dravske divizije, general Dodič, artilerijski brigadni general Popadič, obč. svetnik, upok. polkovnik g. Viktor Androjka za g. župana, dvorna dama ga. Kranja Tavčarjeva in vrsta mnogih društev z zastavami, tako tudi podmladek Rdečega križa z zastavo. Tudi tu je prvi govoril in pozdravil g. Kale. Glavni govor pa je imel predsednik Narodne odbrane iz Belgrada g. Ilija Trifunovič, ki jo očrtal vse borbe pokojnega
kralja za našo osvobojenje in njegova stremljenja za okrepitev naše mlade države in ohranitev miru. Kralj je pač postal žrtev zločinske roke v trenutku, ko je skušal So podkrepiti na manifo-stativen način naše prijateljstvo s Francijo. V imenu vojnih dobrovoljeev jc- govoril predsednik ljubljanske sekcije g. Žagar, za koroške borce g. Marušič, za JS g. Verbič in za četnike g. Pi-penbacher. Šolski upravitelj g. Ainbrožič jo nato v kratkem govoru prevzel spominsko ploščo, ki je bila obdana s cvetjem, v svoje varstvo.
Pri obeh slovesnostih je šolska mladina zapela državno himno, na Grabnu tudi »Naj čujo nas presveti Bog!« Pevsko društvo Krakovo-Trnovo pa je zapelo Adamičevo »Zdravico«. Po
svečanosti na Grabnu je čela 40. viharnimi ovacijami odkorakala v
pešpolka med vojašnico.
Velike slovesnosti v Nišu
Niš, 27. junija. A A. Danes dopoldne so so z blagoslovitvijo mestnega vodovoda, ki io speljan v Niš od vasi Brzi brod na cesti Niš—NiSka Banja, so se pričele velike nacionalno niške svečanost, v katerih sodelujejo nele prebivalstvo Niša, niškoga okraja, marveč tudi iz. vse obširne moravske banovine. Niš je bil že davi na vse zgodaj ves v državnih zastavah, grbih, in na raznih krajih so bili postavljeni slavoloki. Hiše okrog trga, na katerem stoji spomenik osvoboditeljev Niša, so bile okrašene s preprogami, zelenjem in cvetjem.
Ob 10 je bila blagoslovitev mestnega vodovoda. Tej svečanosti sta prisostvovala ministra gg. Svetozar Stankovič in Dragiša Cvetkovič. Vodovod je blagoslovil niški škof Jovan.
Dobre pol ure kasneje je bil blagoslovljen temeljni kamen za novo stavl>o banovinskega narodnega gledališča, ki ga grade na Sindjeličevom trgu. Po cerkvenih obredih, ki jih jo opravil škof Jovan, je načelnik prosvetnega oddelka banske uprave j)ragulin Pavlovič prečital listino, ki jo je ban Novakovič položil v temeljni kamen.
Nato so ministri in ostalo osebnosti z vso
Iz policijske službe
Za policijskega agenta II. razreda je postavljen Novak Josip, policijski stražnik II. razreda pri upravi policije v Ljubljani. Za policijskega agenta-pripravnika je postavljen Merhar Milan pri predstojništvu mestne policije v Mariboru.
Za policijske stražnike-pripravnike pri upravi policije v Ljubljani so postavljeni: Bojane Mihael, StefančiS Andrej, Debevc Jožef, Žužek Jožo, Ahlin Jože, Zaman Ludvik, Vehovoc Janez, Klenovšek Franc, Krese Alojzij, Polzelnik Karel, Weixler Rudolf, Sobar Leopold, Anžolj Ivan, Urbas Janez, Trupej Franc, Vidmar Stanislav, Klopčič Mihael, Bradač Ludvik, Ogrin Valentin, Dragar Marjan, Požar Jože, Vrtačnik Jožo, Baškovič Jože, Kober Jožo, Gruden Jožo. Cebin Franc, Kraljič Frane, Smolnikar Franc, Škulj Franc, Virnik Franc, Golob Alojzij, Tomšič Alojzij, Zupančič Alojzij, Hočevar Alojzij, Gvardjančič Alojzij, Martinčič Alojzij, Kos Emil, Boštjančič Rudolf, Kiinig Ernest, l/ovšin Filip, Kravear Anton, Trček Viklor, Poto-čar Karo!, Mlakar Oskar, Lovšin Anton.
množico ljudstva odšli na vogal Joronimovo ulice ter Ulice sv. Save, kjer grade novo trgovsko akademijo. Tudi tam je bil položen temeljni kamen za veličastno zgradbo. Verske obrede je opravil tudi tu škof Jovan. Zastopniki vlade in oblasti so nato krenili v vojašnico prvega konjeniškega polka »Obiliča«, ki je danes praznoval svojo slavo. Ministra, ban in ostale ugledne osebnosti so poveljniku [>olka generalu Dragoslavu Miljkoviču čestilali k slavi.
Popoldne je bila velika akademija, zvečer ob 20.30 pa je bila v banovinskom gledališču slavnostna predstava. Jutri zjutraj bodo molitve za padle junake, ob 9.30 pa bodo na niškem letališču slavnostno krstili prvo letalo niškega Aero-kluba, ki mu bo za botra minister za socialno politiko in ljudsko zdravje Dragiša Cvetkovič. Po|>oldne ob 15.30 prispe v Niš minister vojsko in mornarice general Ljuhomir Marič, ki bo sodeloval pri odkritju spomenika osvoboditeljem Niša.
Otvoritev zadružne razstave
Ljubljana, 27. junija,
V palači Ljubljanskega dvora jo prirejena krasna razstava, ki ponazoruje delo in stremljenje številnih jugoslovanskih državnih uslužbencev na zadružnem polju. Mod tomi se zelo marljivo udej-stvujejo Slovenci Razstava, o kateri je že nedeljski »Slovenec« spregovoril obširno, je bila danes slovesno odprta. V bančnih prostorih Ljubljanskega dvora se je zbralo veliko število zadružnikov. Med drugimi so bili navzoči predsednik Zveze nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev Miloš Štihler, podpreds. Milan Ikonič, preds. nadzornega odbora Dimitrije Petrovič, zastopnik finančnega ministra, pomočnik načelnika Miloš Pajič ter drugi predstavniki. V imenu Železničarske nabavljal-ne zadruge je predstavil zbranemu občinstvu predsednika g. Miloša Štiblerja g. Joras. G. Stiblor je imel nato dolg govor, v katerem je slavil zadružno misel.
Udeleženci so si nato ogledali lopo razstavo, ki sta jo priredili Zveza nabavljalnih zadrug Jugoslavije in Zolozničarska nabavljalna zadruga. Za prihodnje dni se napovedujejo delegacije Bolgarov, Avstrijcev in Cehoslovakov na zadružni kongres v Ljubljani.
Volitve v Kmetijsko zbornico
Ljubljana, 27. junija.
Danes so bile volitve v Kmetijsko zliorniro. Postavljenih jo bilo 20 kandidatnih list, od katerih jo pripadalo 28 stranki JRZ, 1 pa bivši HSS. Volivnih upravičencev je bilo 1230, od katerih se je udeležilo volitev 1072 ali 80%. Liste JRZ so dobile skupno 1055 glasov ali !>8%, lisla HSS pa 17 glasov ali 2%. Za svetovalce Kmetijske zbornice so bili izvoljeni naslednji:
1.	Brežice: Bogovič Alojzij, I-očo 10 p. Dobrova, nam. Cerjak Janez, Pesjo <J p. Videnj ob Savi.
2.	Celje: Turnšek Pongrac, Breg p. Polzela, nam. RoIkjv Martin, Cret 9 p. Teharje.
3.	Črnomelj: Nemanič Josip, Zelebej p. Metlika, nam. Grahek Janez, Petrova vas.
4.	I). Lendava: Lebar Jožef, Kapca p. Dol. Lendava, nam. Horvat Anton, Žižki p. Crensovci.
5.	Dravograd: Kotnik Beno, Podkraj p. Gu-štanj, nam. Dolmik Aleš, Sv. Primož p. Mula.
0. Gornji grad: Steblovnik Martin, Šmartno ob Paki, nam. Tesovnik Josip, Savina 47 p. Ljubno.
7.	Kamnik: Šlrcin Janez, Kaplja vas p. Komenda, nam. Poznič Jože, Gradišče p. Lukovica.
8.	Kočevje: Rigler Ivan, Praproče p. Ortčnck, nam. Marolt Franc, Breg p. Stara cerkev.
0. Konjice: Kitk Anion, Zg. Prislova 1 p. Konjice, nam. Orož Jurij, Zreče OO.
10.	Kranj: Brodar Janez, Hrastjo p. Kranj, 1111111. Ovsenik Janez, 1'redoslje p. Kranj.
11.	Krško: Murinšek Anton, Z u peča vas, namestnik Vide Franc, Zvalovo.
12.	l»aško: Deželak Matevž, lx>žo 8 p. M. Gradec, nam. Orožen Martin, Turje 7 p. Dol. Hrastnik.
13.	Litija: Pevec Ignacij, št. Vid pri Stični, nam. Strmun Alojzij, Kostrcvnica p. Šmartno pri Litiji.
14.	Ljutomer: Hajh Jakob, Ljutomer, nam. Vrečar Ciril, Ščavnica 35 p. G. Radgona.
15.	Ljubljana: Kržmane Anton, Bevke 12 p. Vrhnika, nam. Kober Ivan, Dev. Mar. v Polju.
10. Iiogatcr: Potočnik Ivan, Dobračeva 8 p. Ziri, nam. Ix>vko Janez, Cerknica.
17.	Maribor d. breg: Kolutu Franc, Zg. Pot-skava p. Pragersko, nam. Marin Peter, Limhuš.
18.	Maribor I. breg: Špindler Jože, Sv. Ana v slov. goricah, nam. Spari Frane, Jarenina.
19.	Murska Sobota, Kuhar Štefan, M. Sol kit a, nam. Zižko Janez.
20.	Novo mesto: Brulc Franc, Hrušica 11 p. Slopiče, nam. Pust Jožo, Vrh 7 p. Trebnje.
21.	Ptuj: Prolog Franc, Zagojiči p. Sv. Marjeta pri Ptuju, nam. Stamberger Janko, Središče ob Dravi.
22.	Radovljica: Jan Jakob, Podhont p. Gorje, nam. Rozman Jakob, Boh. Bistrica.
23.	Slovenjgrader: Sevčnikar Stanko, Zabrdo p. Velenje, nam. llribernik Franc, Legen p. Slo-venjgradoc.
24.	škofja Irfika: Meglišar Matija, Selca nad Skofjo I.oko, nam. Kalan Matevž, Pevno pri Škofji Loki.
25.	Šmarje pri Jelšah: Turk Ivan, Belo p. Šmartno pri Jelšah, nam. Počivavšek Josip.
Volitve so bile opravljene v po[iolnnnt redu ter brez vseh incidentov. Vsi izvoljeni svetovalci Kmetijskih zbornic pripadajo stranki JRZ.
Prihod ameriških Jugoslovanov
Ljubljana, 27. junija.
Danes ob 9 dopoldne jo dospela v Ljubljano velika skupina ameriških Jugoslovanov, |k> večini Srltov in Hrvatov, pa tudi nekaj Slovencev. Skujv no jo prišlo v domovino okoli 150 ameriških Jugoslovanov, ki so prinesli v domovino tri lepo srebrne vence, ki jih IkkIo položili na grob krajja Aleksandra na Oplencu. na grob Neznanega vojaka na Avali in Njegošev grob na Ixtvčcnu. Poročali smo že prod dnevi o prihodu skupine ameriških Slovencev, ki je prišla z največjo ladjo »Normandie« v Kvro|>o in nato iz pristanišča Lo Itavre v Slovenijo. Zastopniki teh Slovencev so počakali ameriške Srhe in Hrvate tudi danes na kolodvoru, na čelu jim gosp. Leon Zakrajšek iz Clevelanda.
Ko je ob 9 dospel vlak z Jesenic, je zaigrala godba- »Zarja« koračnico. Ko so ameriški Srbi iu Hrvatje izstopili, jih je v zastopstvu g. bana dr. Natlačena pozdravil izseljenski komisar, ravnatelj g. Fink, nato zastopnik g. župana g. Avgust Novak, v imenu Tujsko-promotne zvezo ravnatelj dr. C. Žižek in v imenu Rafaelovo družbe g. Premrov. Navzoči so bili tudi zastopniki Delavsko zbornico in drugih ustanov. V imenu izseljencev se je zahvalil glavni tajnik Srbske narodne zvezo gosp. Branko Petič iz Pittsburga. Srbi in Hrvatje, ki so prišli po dolgih letih v domovino, so doživeli žo na Jesenicah prisrčen sprejem, še l>olj so bili pa veseli sprejema v Ljubljani. Po prisrčnem jk>-zdravu v Sloveniji so srbski in hrvatski izseljenci od|>otovali. Meti izseljenci so že zreli možje, ki so bili rojeni v Ameriki, pa enako kakor naši ameriški Slovenci ljubijo svojo »staro< domovino. Med njimi je tudi več otrok in žena. Kakor čii-jemo, bo skupina srbskih in hrvatskih izseljencev sprejeta tudi na našem kraljevskem dvoru. Narodna banka je pri izmenjavi valut in deviz že na Jesenicah nudila tej skupini izseljencev |x»-sebne ugodnosti.
Vodstvo po Magoličevi razstavi
Ljubljana, 27. junija.
Srečko Magolič ter njegova tovariša: Metodij Lepavac in Jožica Bregarjova, doživljajo pri sedanji razstavi priznanje občinstva. Srečko Magolič je že prodal nekaj slik. Umetnost in lepoto ljubeče občinstvo so čedalje bolj zanima za to razstavo. Danes dopoldne je Srečko Magolič imel vodstvo [H> razstavi ter jo lepemu številu občinstva tolmačil razstavljene umetnine. Razstava l>o odprla še nekaj dni
Zenuinska napoved: Polagoma ae Ik> iioIk> razvedrilo |x> vsej državi. Možne pa so lokalne nevihto in nalivi kot posledica prenaglega ogro-jevanja mokro zemlje.
Tabor slovenskih fantov in mož v Celju
Prvi dan: Fantovske letne
Celje, 27. junij«.
Prijazno meslo Celje so jo odelo v loku včerajšnjega in današnjega dne v praznično obleko, ko sprejema iz. vseli delov Slovenije številno drage goste, našo može in fante. Žo v soboto so s številnih hiš zaplapolale državne zastave, danes na vse zgodaj p.i so zastave visele prav za prav na vseh hišah. Hišni posestniki so razen lega okrasili svoje hiše ludi z lepinu venci, izmed vseh vzbuja največjo pozornost hiša Mohorjeve družbe, ki je vsa v vencih in cveljn. Na celjskem kolodvoru je postavljen mlaj, na katerem visi državna zastava. Na kolodvoru so številne goste pozdravljale velike množico ljudi. Med došlimi znanci smo videli prisrčno pozdravljene brale, ki so sedem lei bili razdruženi in ki bodo mogli sedaj zopet pokazati javno, da so še prav lako zavedni in odločni in da jih ni stri dolgi premor. Danes dopoldne je bilo po ulicah živahno in so ljudje občudovali krasne kroje naših fantov. Množice ljudi so se ustavljale tudi pred izložbo Mohorjeve družbe, kjer je razstavljenih šesl krasnih pokalov, ki so jih darovali zmagovalcem tekem notranji miiHster dr. Korošec, minister «1 r. Krek, ban dr. Natlačen, župan mesta Ljubljane dr. Adlešič, mariborski župan dr. Juvan in celjski župan Mihelčič.
Pripravljalni odl>or je imel še v zadnjih dneh polne roke dela, ker se je v zadnjem času odločilo še izredno mnogo fantov iu mož, da se udeležijo tabora. Roditeljska služba je dobro urejena in tudi stanovanjski in informacijski odbor vršita izhorno svojo nalogo.
V mi mi leni tednu je bilo vreme precej ne-
stalno, danes zjutraj pa se je lepo zjasnilo, lako dn je bilo po|K>ldne, ko so se začeli zbirati na (ilaziji tekmovalci, zelo vroče. Vendar to ni motilo naših mož in fantov in ludi ostalega občinstva ne, ki se je začelo zbirati že ob 12 na (ilaziji. V najtežji orodni tekmi je tekmovalo šest tekmovalcev, ki so pokazali kljub temu, da že sedem let niso smeli telovadili, take vaje, da nikilo ne bi verjel, če jih no bi vided. /lasti so izvajali nekatere vaje na drogu in krogih, dovršeno, posebno pa Varšek, ki je dosegel v orodnem tekmovanju prvenstvo. Tudi v lahki atletiki so bili doseženi prav odlični rezultati že v predtekmovanju in je pričakovati jutri v zaključnih lekinah Se lepše uspehe. Odlikovali so se zlasti inlndci, ki zelo mnogo gojijo lahko atletiko. Zelo veliko zanimanje je bilo za lekmo v odbojki, ki je vzbudila veliko navdušenje pri občinstvu.
Doslej so hili doseženi sledeči uspehi:
Tek 1500 ni. seniorji: 1. Košir Zmago (Fantovski odsek, Ljubljana), 2. Kos Vinko (Novo mesto).
Mladci. 1500 m: 1. šoštar Avgust (Celje) ■1:35.6; 2. Tajnšek (Maribor) 4:41.3.
Mladci, 1000 m: 1. Klinar (Jesenice) 3:3; 2. Šenčur V. (Ljubljana) 3:6.
Člani. 5000 m: 1. Germovšek (Marilvor) 17:30; 2. Končan (Celje) 17:36.
Orodni deseterolntj članov: 1. Varšek (Ljubljana) 44.50; 2. Petrič (Vrhnika) 36.25; 3. I.egan (Jesenice) 35.75; 4. Turšič (Borovnica) 29; 5. Hren (Vrhnika) 23.50; 6. Zupančič (Sv. Jurij ob Talioru) 17.50.
Kulturni boj v Nemčiji
Zdravice v Varšavi
Poljska ustanovi v Bukarešti - veleposlaništvo
Varšava. 27. junija. AA. Snočnjegn slavnostnega banketa v palači predsednika republike so se |H)leg predsedniku Moscickega. kralju Karola in velikega vojvode Mihnila udeležili tudi maršal Ridz-Sinvgli. vsi člani vlade z. ministrskim predsednikom Siadkovskini na čelu. predsednika obeh domov parlamenta, člani diplomatskega zbora, -premstvo romunskega vladarja in glavni funkcionarji romunskega poslaništvu v Varšavi.
Predsednik rcpuhlikcc >1 o s r i r k i je na-zdravil svojemu kraljevskemu gostu in je med drugim naglasil: Obisk Našega veličanstva je nov ■"•ton v verigi dogodkov, ki so vsa zadnja leta pričali o tesnih zvezah naših dveh držav, t) priliki mojega kratkega bivanja v Romuniji sem se lahko prepričal, da občuti narod polisko-romunsko zvezo kol življenjsko potrel>o. To velja ludi za naše ljudstvo. Prepričan sem. da je Ia trenutek dragocen in trden podpornik jasne in častne politike, ki je poslala že tradicionalna z.a odnosaje med Varšavo in Bukarešto. Romunski in poljski narod sta po svoji veliki intuitivnosti s|K>znala veliki pomen našo zveze zn obči mir. ki ga oho vladi hranita s toliko odločnostjo in vztrajnostjo. Na zadnje je Moscicki izjavil, da namerava poljsko poslaništvo v Riikhrcšli povišati v veleposlaništvo in da »e nadeja, da ho kralj Karol II. sprejel in potrdil ta ukrep.
Romunski kralj Karol je v svojem odgovoru izrazil svojo radost, da se nahaja v poljski prestolnici, kjer so je lahko po manifestacijah, s katerimi ga je sprejelo poljsko ljudstvo, lahko sam prepričal, da se ljudstvo zaveda velikega pomena zveze med obema državama in da je tej zvezi zvesto. Svečanosti v Varšavi pomenijo le nadaljevanje onih v Bukarešti za časa obiska poljskega predsednika republike. Te manifestacije lahko samo še ojačijo in utrde prijateljstvo iu zvezo. 'Ia zveza je v popolnem skladu s politiko mednarodno solidarnosti, ki jo vodi romunska vlada. Skupna -vrha te zveze in prijateljstva je dejansko obramba miru. Ze dolgo lei sem si želel obiskali zavezniško Poljsko, lo lepo državo, katere slavna preteklost skozi stoletja kaže nn simbol neprestane borbe za svobodo.
Po večerji je sledil slavnosten sprejem in koncert. Sprejema so se udeležili vsi glavni zastopniki političnega, diplomatskega lil kulturnega življenja v Varšavi. Romunskega kralja in prestolonaslednika sta spremljala iz predsedniške palače v grad, kjer so se visoki gostje nastanili, maršal Uidz-Snivgli in general Fabricsi.
Krakovski nadškof razlaga
„Varuh največjega svetišča Poljske"
Vlada organizira proteste
Varšava. 27. junija. TG. Varšavski nadškof knez. Sapieha je izdal uradno razlago svojega stališče. ki ga je zavzel v vprašanju prenosa zemskih ostankov maršala Pilsudskega. V tej izjavi nadškof Sapieha ugotavlja, da je bil prenos trupla od morodajnih činiteljev že zdavnaj sklenjen, ker so
se pokazali znaki, da truplo zaradi vlažnosti katedrale razpada. Nadškof nadaljuje:
>Kot škofu in varuhu največjega svetišča Poljske in ki mi je bila poverjena dolžnost. dn čuvam nad svetostjo katoliške stolnice, mi skoraj ui bilo mogoče ostati brezbrižen napram trum. da hi sc velike množice ljudi, ki so česlokrat naši katoliški ^eri tuje, sprehajale po stolnici kol po kakšnem muzeju.«
Nadškof obžaluje, da poljska vlada ni smatrala /a potrebno, da bi bila v svojih uradnih poročilih o sporu objavila tudi dolgotrajno dopisovanje med nadškofom iu odborom zn ohranitev Pilsudskijevega groba, ki je bilo brezuspešno.
Po Poljskem Irujajo manifestacije, ki jih organizira vladna stranka in ki se jih ostale stranke ne udeležujejo, še vedno dalje.
Poljska vlada je tudi naročila vsem poslaništvom v inozemstvu, da odločno zanikajo, dn bi bil spor med vlado in krakovskim nadškofom nasbil zaradi romunskega kralja, ki da je iz romunske pravoslavne rerkve izobčen in gu krakovski nadškof ni maral pustiti v svojo stolnico z običajnimi cerkvenimi obredi.
Zadnja okrožnica berlinskega grofa Prey-singa, katera govori o procesih proli nemški duhovščini, vsebuje med drugim ludi jako intere-sanlno ugotovitev. Oni duhovniki in laični bratje, ki so se pregrešili proli nravnosti, so česio hili narodni socialisti, ki so sodelovali pri Hitlerjevem pokretu proti volji in nameram svojih škofov. V procesu proli stolnemu vikarju Krethu iu Brnuberga so narodni socialistični listi pisali, dn gre zn rimsko katoliškega duhovnika, ki je na dvoru škofa iz. Ermlanda počenjal nenrav-nosli . Zamolčali pa so. da je bil Krčili član narodne socialistične stranke, ki ga je šele po aretaciji izključila iz svojih vrst. Zamolčali so. da jc hil Krelh v hudem nasprotju s svojim škofom, nasprotno pa zelo v časteh v Hillerjcvi stranki. Kdi-no on jc smel spremljati ministra Kerrla iu ga voditi okrog po mestu ler mu razkazovati krajevne znamenitosti, Krctli sc ni sramoval javno govoriti zanirljivo o cerkvenih ustanovah in cclo o zakramentih.
Drugi duhovnik dr. Joh. Fink v Monakovem,
Profesorski kongres v Mostarju
Letošnji kongres Profesorskega društva bo od
4.	do 6. julija v Mostarju v dvorani pevskega drušiva illrvoje«. Dnevni red: 1. Otvoritev in konstituiranje kongresa. 2. Predavanje tov. Radmila Di-initri jeviča o vzrokih današnjega splošnega na-slrojeuja naše srednješolske mladine. 3. Predavanje tov. Julije Boškovič o socialni vzgoji potom šole. 4. Poročilo glavne uprave. 5. Poročilo nadzornega odbora. 6. Razprava o šolskih in stanovskih vprašanjih. 7. Posebna strokovna predavanja po odborih. 8. Poročilo kongresnih odborov. 9. Volitve nove uprave in nadzornega odbora. 10. Slučajnosti.
Plenarna seja glavne uprave bo v Mostarju 3. julija ob 9. V nedeljo 4. julija ob 8. bo začetek kongresa s slavnostno otvoritvijo. Popoldne tega dno Ivodo kongresisli obiskali grobove A. šantičn, Sv. Coroviča in Osmana Djikiča. V ponedeljek
5.	julija nadaljevanje kongresa. 4. in 5. julija jo ludi ogled mesta in mestnih znamenitosti. V torek 6 julija bodo izleti v romantično okolico Mosta rja. pa tudi na Jadransko obalo. — Kongresisli bodo nastanjeni po hotelih (cena skupno s hrano 55 do liO Din), v internatu Napredak (samo za dame, cenn skupno z zajtrkom 15 Din), v internatu
Narodna uzdanica (cena 5 Din), v gimnazijskem poslopju (cena 5 Din), po privatnih stanovanjih (po 10 Din). Podrobnejše informacije o vsem daje kongresni odbor, Mostar, Drž. realna gimnazija.
Profesorsko društvo je zaprosilo prometno ministrstvo zn četrtinsko vožnjo na železnicah. Jadransko piovidba a. d. iz Sušaka je odobrila vsem udeležencem kongresu in članom njihovih rodbin četrtinsko vožnjo na vseh svojih paruikili v času od 1. do 15. julija. Celrlinska vožnja velja tudi za izlele, predvidene v okvirju kongresa, kot tudi za posamezna potovanja.
Ogromen jurček
včeraj zglasila de-pokazal ogromen Litiji. Čudili smo
V našem uredništvu se je putncija. ki nam jc prinesla jurček. utrgan v Ponovičah pri se. ker tako velike zdrave in sveže gobe še nismo videli. Ko smo to lepo gobo zmerili. smo ugotovili, dn iiiui klobuk jurčka 31 cm v premeru, obseg klobuka pa je 86 cm velik. Jurček je 26 cm visok, klobuk pa je debel 6 cm in popolnoma zdrav.
Anglija Nemčije ne bo vabila
V Parizu kličejo k uporu proti Italiji in Nemčiji
ler
London. 27. jun. TG. Vest. ki jo je razširil Dailv Kjspress . da bo angleška vlada vabilo na nemškega zunanjega ministra, naj obišče London, ponovila, je bila z uradnega mesla zanikana in označena kol zasebna kombinacija. Položaj da je danes tako nejasen, da o kakšnih razgovorih z Nemčijo ne more bili govora, ker bi ne prinesli nobene koristi.
Pariz. 27. junija. AA. Današnja »Epoquc« je. objavila daljši članek o mednarodni situaciji, katerem posebej obravnava špansko vprašanje nemško zunanjo politiko. Nemška zunanja politika, pravi list. nc izbira sredstev niti načinov, kadar se ji ponudi prilika, da bi spel odvrnila številne evropske države od Francije. Z izgovorom, da pazi ua boljševiško rovarenje v Španiji, vzdržuje v španskih vodah močno vojno brodovje. s katerim brezobzirno ogroža francoske iu angleške prometne zveze, ki so življenjskega pomena za ti dve velesili. Odkrito jc treba reči. da pomeni tak« postopanje prav sistematično izzivanje.
»K x c e I s i o r« pravi med drugim: V Londonu sc gotovo ne bodo pustili razburili s takimi berlinskimi manevri. Dve veliki zapadno-cvropski demokraciji bosta nazadnje spoznali, da jc potekel čas. ko so bili posamezni dokumenti pravzaprav samo popisan papir in platonsko priznanje nekih načel. Danes sc vprašanje miru lahko reši samo na povsem drugačni osnovi. Sedaj jc mir odvisen od tega. kateri lahor bo moralno ali materialno jačji.
>1' elit P a r i s i c n« pravi, da se jc /.manjšalo število nemških vojnih ladij na sredozemskem morju šele na zahtevo angleške vlade. V obče se je po mnenju tega lista politika nemške vlade v poslednjih dneh. predvsem pa po izjavi angleškega zunanjega ministra Etična. ki jo jc
nemškemu poslaniku Ribhcntropu. nekoliko spremenila. Eden je Ribhcntropu odločno dejal, da bi taka nadaljnja politika lahko povzročila katastrofo. Vsekakor novih političnih ukrepov italijanske in nemške vlade prod torkom ni pričakovati.
dal

99
Na Mandžurski meji - grozeče
Senzacionalna objava japonshe vlade
Japonski generali silijo k udaru na Sibirijo
Rdeča poročila
Madrid. 27. junija. AA. Nn avilski fronti so uncioiiiilisti včeraj pričeli s hudo ofenzivo. Okrog KI Tiembla in Navala do Pinares se je v nekaj urah zvrstilo več nacionalističnih napadov, pri katerih' jo sodelovalo nekaj tisoč nacionalističnih vojakov in tuji h prostovoljcev. Vladne čete |<a so napade odločno odbile in proli večeru same prešle v protinapad. Spričo nepričakovanega izredno močnega sunka republikancev so se morali nacionalisti naglo umakniti s svojih prednjih postojank.
Madrid. 27. junija, b. Po zadnjem bombardi-
ranju
neka
ladjo
hrane
obale
so se
junija.
Barcelone po lujih vojnih ladjah je včeraj neznana podmornica polopiln spet tovorno valencijske vlade »Capo Pnlos s tovorom v neposredni bližini jugovzhodne španske Pet članov posadke je mrtvih, jireostali pn rešili. Med njimi je bila ludi neka ženska,
junija.
TO. Uradni poročevalni vlade Domei objavlja danes obširno številnih neredih, ki so nastali na so-
Tokio, 27
urad japonske
l^nmndfc^r^iV.-"Tako so večji oddelki rdeče armado zasedli vojaško važne otoke v obrečju Ainurja. Sovjetski rečni lopni čoln; so reko A mu r na več krajih zaprli za vsak zns,ebni prom t Sovjetske vojaške patrulje so napadlo mandžurske obmejne svetlobne stolpe ler odpeljale osebje ne-znanokam. Ravno lako *o sovjetske cele m padle zlate rudnike, ki ležijo ob n^ji, ler odpeljale vse delavce čez mejo v Sibirijo. Na voc krajih so sovjetske čete udarjale čez mejo ler nadlegovale slabe mandžurske obmejne posadke.
Uradno poročilo japonske vlade pristavlja, dn je položaj poslal neznosen in grozeč. Japonska vlada da lega ne bo mogla mirno prenašati, lem manj, ker so neredi zadnje čase lc množijo in odkrivajo načrtno delo. Tudi japonska armada je izjavila, da leh izzivanj ne more prenašali. Japon-
ska vlada da je dala svojim četam nalog, nnj takoj sežejo po protiukrepih, če bi se podobna izzivanja ponavljala. Ako lo no bo zadostovalo, bo japonska vojska uporabila druga sredstva, dn zagotovi mir na itiandzurskih niejuh.
V diplomatskih krogih v Tokiu tolmačijo lo senzacionalno objavo agencijo Domei kol dokaz, za to, da je krizn. ki je nastopila v sovjetski vojski in ki jo prišla do vrhunca z. uslrelitvijo Tuhačevskega in 7 arnuuliiih poveljnikov, novega pogona onim japonskim generalom, lijo k odločitvi v vzhodni Aziji
Rdeča
maršala luln ki si-vojskn da
je sedaj oslabljena in jo jc treba napasti ler spor s Sovjetsko Rusijo na Iu način rešiti. Vsako čakanje da bi bilo velika napaka, kajti rdeča vojska ni bo skušala hitro opomoči. Treba je izkoristili sedanji trenutek. Nova japonska vlada jc ocividno nagnjena k lomu. da bo nasvete vročekrvnejsih generalov glede tnnnžur*ko meje jioslusaln.
ki je na ladji služila kot bolničarka. Posadka ladje jo nad <5 ur begala v rešilnem čolnu po odprlcm morju, dokler je niso našle ladje valencijske vlade ter jo odpeljale v pristanišče Alicanle. Resenci pripovedujejo, da jc neka luju podmornica ladjo torpediralii 'brez vsakega opomina ter jo izginila šele tedaj, ko se jo prepričala, dn se bo ladja potopila.
Diktatura v Kataloniji
Sarngosa, 27. junija. AA. (DNB) Po poročilih iz, Bnrcelone je Companys uradno izjavil, da je katalonska vlada odstopila. Splošno prepričanje je, dn bodo anarhosindiknlisti preprečili ustanovitev nove vlade in dn bo Compnnvs sestavil katalonski direktorij z, diktatorskimi pooblastili.
ki je hil zaprt radi nenravnnsti, je bil pred poN drugim letom radi zaslug za Hitlerjcvski pokret imenovan za ravnatelja Hansaških domov, čeprav jo škofijski ordinariat v Monakovem ugovarjal proli imenovanju in opozarjal, da novi ravnatelj nima primerno nravstvene kvalitete za tako važno mesto. Toda o tem seveda Hitlerjev tisk popolnoma molči.
škof Preysing tudi povdarja, da ni v Nemčiji nobena skrivnost, da hoče Hitlerjev režim s temi procesi odvrniti pozornost od lastnih vrst, v katerih se je zločin proti nenravnosti strahotno razpasel. Vlada skuša razmere v svoji stranki skrivati, kar le more. Imena delikven-lov sploh ne objavlja zlasti pa nikdar, da pripadajo narodno socialistični stranki. Proti katoliški cerkvi pa uporablja ravno nasprotne metode in jo blati kar le more. škof končno opozarja tudi na kvarne posledice, ki jih ho neprestano jiopisova-nje nenravnih zločinov rodilo med mladino in na moralno škodo, ki bo iz tega z.a nemški narod nastala.
Pocelj sam ima obseg 28 cm. To redko gobo. ki telila '2 kg in z.a kalero bi se navdušili vsi strastni gobarji pri nas in Se kje drugje, sta utrgali v Ponovičah ga. Klenienčičeva in ga. Mauerjeva.
Žuonik Vavti Alojzij - 50 letnik
Preteklo nedeljo je praznoval v Selah čg. župnik Alojzij Vavti svojo petdesetletnico. Za to priliko se je jxidalo pod Košuto več duhovnikov iz. Slovenske Koroške, da jubilantu osebno čestitajo. Tudi farani, ki jim je gospod župnik pravi duhovni oče, so pokazaii 6vojo hvaležnost v prav iskreni obliki. — Gosp. župnik Vavti je vodil dušno pastir-slvo pa raznih farnli slovenske Koroške in si je znal s svojim očetovskim nastopom jiovsod pridobiti iskreno naklonjenost faranov. — Želimo mu še mnogo let plodovilega dola kol doslej. (AKO.)
Ljubljanska kronika
Opozarjamo na današnji veliki koncert >Slogc< v frančiškanski dvorani na čast udeležencev zadružnega kongresa Zveze nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev. Začetek točno ob 20.30. — Pester in zbran spored s sodelovanjem našo obče priljubljene pevke ge. Pavle Lovšetove ter gosjKHla Franca Scliiffrcrja, katerega glas je zadi-vil naše občinstvo na njegovem zadnjem koncertu v filharmonični dvorani, bo dal ludi danes prvovrsten užitek vsem, ki se udeleže konrerla. Občinstvo še enkrat prosimo na točnost, ker prične koncert točno ob 20.30. Segajte pridno jx> vstopnicah. da se prepreči pri večerni blagajni vsak naval. Vstopnice se dobe v Kreditni zadrugi usl. drž. železnic v Pražakovi ulici in v pisarni Pax ct bonum v Frančiškanski ulici.
Jutri velika in clilna operna predstava »Prodane neveste« ob 16 v operi! — Zasedba ista kakor v Trstu in na Reki I Opozar jamo, da je ta predstava v letošnji sezoni tudi poslednja! — Vstopnice so že v razprodaji! Cene ljudske!
Belgrajske vesti
ji.i i.ii/
Belgrad. 27. junija. AA. V proslavo druge obletnice vlade dr. Milana Stojadinoviča je ,.hilo danes po raznih belgrn.jskih okrajih pet zliorovanj in v Zemunu še poseben shod.
Prvo zborovanje je bilo v Bajlonijevi pivovarni. Tam sla govorila minister brez listnice dr. šefkija B e h m e n in poštni minister dr. Branko K a 1 u d j e r č i č.
Na zborovanju pri »Slavi ji» je govoril prosvetni minister SloSovič, ki sc .je od , tam odpeljal v Pančevo, kjer je govoril na shodu v Vajfertovi pivovarni.
Na shodu pri z e m u n s k e m m oslu jo govoril minister za gozdove in rudnike Djura Jankovič, ki je nalo nastopil kot glavni govornik ludi na shodu v Zemunu. Z njim je bil na obeh shodih pravosodni minister dr. Subotič.
Belgrad. 27. juni ja. A A. V prostorih Srbske kr. akademije je bila konferenca zastopnikov kulturnih in prosvetnih društev in ustanov pod vodstvom predsednika akademijo dr. A. Beliča. Na konferenci so razpravljali o proslavi 150-letnicc rojstva Vnka Karadžiča in s leni v zvezi o zgraditvi Knrndžičevega doma v tržnici.
Belgrad, 27. junija. AA. Zdravniški buletin o zdravstvenem stanju Nj. sv. patri.jarha Varnave, ki je bil davi objavljen, pravi: Noč od 20. na 27. junija jc Nj. sv. prebil dokaj mirno. Želodčne bolečine so bile manjše. Obče stanje sc ni poslabšalo. Utrip 76. toplola in dihanje normalno, liulten so podpisali vseučiliSki jirof. dr. Ignjatov-ski. sanitntni brigadni general dr. Rudolf K obal, dr. Bukoval Aleksander in dr. Simeon Popov.
Drobne vesti
Zagreb, 27. junija, b. Danc6 jc bil izvoljen zagrebški kmetijski svetnik z, lisic bivše II.SS gospod Mato Očič.
Zagreli. 27. junija, h. Danes je bila v Derži-čevi ulici svečana otvoritev nove župne cerkve sv. Družine. Novo ustanovljena župnija je na področju dosedanje župnije sv. Petra. Današnji blagoslovitvi je prisostvovala velika množica ljudstva. Cerkev je blagoslovil nadškof-koad.jutor dr. Ste-pinac. ki je daroval službo božjo.
London. 27. junija, b. Za torek je sklicana seja ožjega odbora za nevmešavanje v španske notranje zadeve. Določeni sla dve glavni točki dnevnega reda o bodoči kontroli nad Španijo, Pričakuje se, dn bodo predstavniki Anglijo in Francije lega dne jiodnli popolnoma jasno stališče, nn podlngi katerega bo padla tudi odločitev, kako naj se izvaja
Mussolini o Španiji
Španija - grob boljševizma
Rim. 27. junija. TG. V Popolo d'llalia je izšel članek, ki ga vsi pripisujejo predsedniku vlade Mussolinijii, ki rad piše v leni listu. Članek jc odgovor na govor angleškega ministrskega predsedniku Chamberlaina v londonskem parlamentu o španskem vprašanju. Mussolini piše:
»španska kriza bo končana v listem trenutku, ko ho ves odpor Baskov zlomljen in ko ho vrhovni poveljnik general Franco v stanu, da vrže vso svoje oborožene sile nn osrednjo fronto pri Madridu. Tudi trdnjavski pas pri Madridu hoilo po-mandrali na isti način, kol je hil pokojen trdnjavski nas i>rc<l Hilbaoni. Rdeči so urorokovali. da ho
Španija, grob fašizma. Sedaj pa se je izkazalo, da bo le grob boljševizma.t
člankar zanika nato v odločnih besedah, da hi Italija pošiljala kakšne nove čete v Španijo. Ce se plaz, o katerem je govoril angleški premier, da jo v nevarnosti, dn sc sproži pri vsakem preglasnem vpitju, do sedaj v Evropi šc nI sprožil v zvezi s Španijo, je zasluga Nemčije in Italije, kjer vlado niso sužnje javnega mnenja. Na koncu piše Mussolini:
»V tem velikem boju med dvema različnima kulturama in svetovnima nazoroma Italija ni osla. Ia prt-krlžanih mk in nevtralna. Kaliju so je burila in ona ho ludi deležna zmage.«
Primorske vesti
Novi davki
Italijansko časopisje napoveduje, da bo vlada v kratkem naložila ljudstvu nove davke, katerih doprinos je potreben za razna javna dela, ki jih država opravlja. K davkom na govejo živino perutnino in druge domače živali, pridejo sedaj davščine čipkarstva, pri čemer bodo v Julijski krajini najbolj prizadeti Idrija in okolica. Nadalje nameravajo uvesti davščine na nove poti ter na okna in vrata v vseh stavbah, starih in novih. Med ljudstvom se širijo tudi vesti, da bodo prišli davki na mleko in mlečne izdelke, loda zdi sc, da so to le pretiravanja, ki pa med ljudstvom le vzbujajo nemir, posebno zato, ker jc ubožno, in ga vsaka vest o kakšnem novem davku silno zaskrbi.
Mature na srednjih šolah
Šolske oblasti so sedaj določile dneve za polaganje zrelostnih izpitov na srednjih šolah Julijske krajine. Izpiti bodo v sledečem redu:
Zrelostni izpiti za klasične gimnazije bodo za vso Julijsko krajino v Gorici in sicer ustmeni izpiti dne 6. julija, pismeni izpiti pa vsak dan od 1. do vključno 5. julija.
Zrelostni izpiti za realne gimnazi|c bodo za vso J. K. v Trstu in sicer pismeni izpiti od t. do vključno 7. julija vsak dan, ustmeni izpiti za dne
8 '"Zrelostni izpiti za srednje trgovske šole bodo v Gorici in sicer pismeni izpiti vsak dan od 1, do 5. julija, ustmeni pa naslednji dan.
Zrelostni izpiti za geometre bodo v Vidmu (Udine) in sicer pismeni vsak dan od 1. do 7. julija, ustmeni izpiti in praktična dela pa 8, julija.
V	Ilirski Bistrici
so oblasti aretirale knjigovodjo na občinskem uradu nekega Caharijo, ki je bil že dolgo let zaposlen na občini. Oblasti mu očitajo, da jc bil pomanjkljiv v svojem delu. Caharija je bil v prvih povojnih letih občinski tajnik Ilirske Bistrice, toda ko je režim občino povečal s tem, da je priključil še okoliške kraje, jc poslal knjigovodja, tajnik občine pa je postal Italijan po krvnem poreklu. Caharija je Slovenec in je njegov odhod domačine užalostil, ker je bilo o njem znano, da je bil vedno dober in vesten. Kaj je preiskava dognala, javnosti še ni bilo povedano. Ljudje bi bili žalostni, če bi bil ta edini Slovenec na občini odstranjen za vedno.
Pri Sv. Križu pri Trstu
je zadnje neurje napravilo veliko škodo predvsem po vinogradih, ki so letos mnogo obetali. Naleta-vala je debela toča, ki jc neusmiljeno klestila vinske trte po vsej daljnji okolici ter se znesla posebno še nad vinskimi goricami v Mirniku na za-padnih Brdih. Tudi iz drugih krajev javljajo, da jc toča napravila mnogo škode, dežja pa ni bilo, čeravno ga ljudje vsled trajajoče suše teko željno pričakujejo,
V	Branici na Vipavskem
so neznani roparji navalili na stanovanje tamošnje-ga župnika Kosa Franca ter ga temeljito oplenih. Dosedaj je bilo znano samo toliko, da sta bila pn roparskem vlomu udeležena dva moška, ki sta bila tako predrzna, da sta si upala celo v župni-kovo spalnico. Župnik jc slišal ropot v svoji sobi in jc zavpil na pomoč. Roparja sta ga zgrabila in v borbi dveh proti enemu je eden izmed zločincev s ipalico' oplazil župnika po glavi, da sc je onesvestil. Siromašni župnik jc imel v svoji blagajni samo 300 lir in še te sta mu do zadnje lire pobrala roparja, ki sta izginila neznanokam v temno noč. Župnika pa so domači ljudje, ki so vpitje pritekli, našli na tleh nezavestnega in so ga le počasi spravili zopet k sebi.
V	Vipavski dolini
so sc zadnje čase ponovili primeri, da so italijanski denarni zavodi, ki so pokupovali kmetska posestva, ki so jih morali vsled gospodarske stiske slovenski domačini odprodajati, na ta posestva naselili Italijane iz. notranjosti zeatlje kot najemnike. Tako je zadnje čase prišlo v Vipavsko dolino več takšnih kolonistov. vr«i s številnimi družinami. Po 8—10 živih in zdravih otrok! Ker kraška zemlja ni plodonosna, tem kolonistom rade pomagajo občinske uprave z denarnimi podporami. Domačini nikakor ne zavidajo priseljence, da dobivajo denarne podpore, če so |e potrebni in večjidel so je potrebni, ker tudi dela niso vajeni, toda sprašujejo se, zakaj denarne pomoči niso deležni tudi siromašni domačini, ki imajo čestokrat tudi mnogo otrok. Zakaj je niso delež.ni oni kmetje, ki so prisiljeni, da morajo zaradi stiske svoj dom prodati in se napotiti z družinami na cesto za kruhom .. .
Reberčan.
Spomini koroškega študenta
Usoda slovenskega študenta v obče ni rožnat. Dosti trnja raso na njegovi poli, preden doseže svoj cilj. Kar je bilo dijakov s kmetov, so bili večinoma tudi kmečkega stanu. Takih posestnikov pa je le malo, ki imajo razen drugega tudi denarja v izobilju, ki lahko pošiljajo sinovom vsak mesec toliko denarja, da brez skrbi živijo. Pri teh jaz nisem bil.
Slovenski študent se mora pnč preriti skozi vse težave, pretrpeti mora dosti bridkega; pa ludi brez sadu lo trpljenje ni. Po grenkih urah dospe na vrh, odkoder gleda z zadovoljstvom nazaj na vse minulo; z obilnimi skušnjami in utrjenim značajem gre nasproti življenju, ki se mu odpira in nudi dosli lepega kot plačilo za vse, kar je pretrpel.
In v tistih urah, ko so mu mogoče že osiveli lasje, mu kaj rade uhajajo misli nazaj v preteklost in spomni se marsičesa, kar mu jc kakor svetla zvezda na jasnem nebu, četudi so ga obdajale od vseh strani težave. To so spomini na lepe trenutke in v teh spominih postane zopet mlad, hitreje mu bije srce, razvnarnejo ga kakor mladeniča. Kdor spominov nima. je kakor cvellica brez vonja. Tudi jaz se rad spominjam preteklih dni, posebno pa dijaških let.
Rodil sem se pod visokim Obirjem v zgodovinsko znani župniji Rcberca, pa sem tako prožne! olroška leta v pravem planinskem raju.
Kako sem prodajal platno in trga! prve hlačke, ne bo bralca zanimalo.
V osnovno šolo f.em prišel šele, ko sem bil že osem let slar. Tedaj šo ni bilo lako natančno. Sta-riši so me dali najprej zakotnemu učitelju Gustelnu v Suhem grabnu pod Simonovo goro. Nazadnje pa me je lc izsledil pravi učitelj v Zilarivasi, kjer rase tisto znamenito vino, o katerem pravijo, da mo-ajo pivca trije držali, da nc odmakne ust. Mimogrede povem, da jc zložil o lem vinu notar Č 'bul iz Gu-štanja ulično pesem, ki jo lahko čilaš v pivnici pri
V	Mirnu pri Gorici
so številni očividci imeli priložnost opazovati zelo razburljivo aretacijo. Neka 19 letna Rina Ferari se jc sprehajala v bližini vojaškega letališča. Straže so jo takoj opozorile, naj se odstrani. Toda Rina se je silno razburila ter začela orožnike obsipavali z raznimi psovkami, nakar je z brzimi nogami od-bežala po polju. Vojaki so dobili nalog, naj jo vlovc in začela se je zanimiva tekma med njivami in travniki. Končno so jo vojaki dohiteli, loda Rina sc ni pustila prijeti. Vojake jc obdelavala s pestmi in z nogami tako uspešno, da je trajalo več časa, da so jo mogli pomiriti. Prišel je vojaški avtomobil in bojevito Rino odvedel v vojaško kaznilnico. Gre baje za neko bolno dekle, ki je v trenutku, ko jc bilo brez. nadzorstva, ušlo svojcem in povzročilo to razburjenje na letališču, Sodnijskih posledic menda ne bo. —
V	Črnem vrhu pri Idriji
je prišla na boben znana gostilna »Pri lovcu« (al cacciatore), katere lastnik je Aleksander Premru iz Trebnjega v Jugoslaviji. Lastnika so poleg tega še aretirali in oddali, kjer bo sojen zaradi navadnega bankrota ter za to, ker ni vodil predpisanih knjig in tudi ni izkazal nobenega inventarja. Trgovsko razsodišče pa ga ie vrhu tega naznanilo se zaradi tega, ker ni na predpisani način javil oblastem dneva, ko je -vsled slabega stanja obrti prenehal plačevati svoje obveznice. Pravijo, da bo gostilno dobil sedaj v roke gospodar, ki pride iz notranjosti Italije.
V	Grojni
je postal Jožef Marčič, doma iz. Podbrda. star 36 let. žrlev hude nesreče. Marčič, je bil zaposlen pri vojaškem oddelku za razstreljevanje iz. svetovne vojne izhajajočih razstreliv, ki jih še vedno pobirajo po Julijski krajini. Pečal se je z granato ogromnega kalibra, ki je nenadoma v njegovih rokah eksplodirala in ga raztrgala tako. da je smrt nastopila v istem hipu. Pok granate je bil tako silen, da so ga slišali več kilometrov naokoli. Preiskovalna komisija je ugotovila, da je pri delu nerodno zadel na detonator in lako
povzročil nesrečo. Delal je prehitro in preveč neprevidno ter se ni držal predpisov, ki jih je vojaška oblast izdala za to delo.
Tihotapci
Pri Angelu Pisk iz Sv. Lucije na Soči so oblasti našle šest litrov žganja jugoslovanskega izvora. Ker se 21 letni fant ni mogel izpričati, kako je prišel do kapljice, so ga zaprli. V zaporu jc izpovedal, da je bilo žganje vtihotapljeno čez Bovec.
Zaradi tihotapstva so prišle pred sodišče naslednje osebe: Jurij Magajna iz Cerknega, Jožef Magajna od istotam, Anton llunur iz Idrije, Albert Kavčič iz. Sp. Idrije, Trčck Janez iz Črnega vrha. Vsi štirje so obtoženi, da so tihotapili govejo živino iz Jugoslavije. Nadalje Stanko Brejc iz. Idrije, Mišigoj Erncst iz Doberdoba, stanujoč v Dornovj-cah, Lorenc Beguš iz. Sv. Lucije, Marija Planine iz Planine v Jugoslaviji, Jožefina Plesničar^ iz Ho-tedršce, Jernej Svetičič iz Zabrelij pri Cerknem, Janez Kupnik s Črnega vrha, Janez Lampe od istotam, Marija Česnik iz Loma, Janez Tominec od istotam, Ljudmila Brejc iz Planine v Jugoslaviji, Frančiška Reja iz Bazcnicc pri Idriji, Jaka Kosmač iz Tranice, Tušar Cecilija in Tone Bevk iz Jager-skega pri Cerknem, Lena Podobnik iz Idrije, Andrej Tratnik iz Pljusne, Micka Lapajnc in Francka Flr-javec iz Idrije, vsi za to, ker so bili z.asačeni pri prenašanju žganja, tobaka in raznih živil iz Jugoslavije v Italijo. Mnogo jih jc med njimi, ki bodo sojeni tudi zaradi tega, ker niso imeli nobenega dovoljenja za prehod meje. Drugi pa zato, ker so utihotapljeno blago na debelo in na drobno ra r,-pečavali med domačini. Sodbe še niso bile izrečene.
Bogoljub Kupnik iz Črnega vrha, Marija Kogoj iz Cerknega, Valentin Kokalj. Ivanka Trugar, Marija Pivk in Ivan Semerl iz Črnega vrha so bili aretirani in postavljeni pred sodišče, ker so hodili v Jugoslavijo po živež. Pred sodiščem so izjavili, da jih je k tihotapljenju gnala potreba.
Vladimir Trampuš, Stanko Durčič in Danici Jarc. vsi iz Gorice, so se radi sprehajali po goriški okolici, kjer so čestokrat v vinjenem stanju vznemirjali potnike. Ko so se potniki, predvsem pa ženske postavile v bran. so pokazali izkaznice, da so agenti tajne policije. Ljudje so deteljico naznanili sodniji, ki jih jc vse obsodila na 11 dnevno zaporno kazen ter jim svetovala, naj bodo mirni, ker bi v ponovnem primeru morali iti izven Julijske krajine.
Zborovanje koroških učiteljev v Borovljah
V juniju so zborovali v »Karavanškem domu« pri Borovljah koroški učitelji. Spretna propaganda je privabila blizu 500 gostov iz vse Koroške, uči-tcljstvo iz mešanega ozemlja pa jc bilo zastopano tako rekoč korporativno Organizacijo tega sestanka je vodil celovški »Heimatbund*, ki mu predseduje pisatelj F, Perkonig, pri Slovcncih poznan po svojih lendencioznah in kvalitativno silno revnih spisih iz. plebiscitnih bojev — ^lleimal in Not« in »Karntens Heimsuchung«. To zborovanje zasluži našo prav posebno pozornost kar iz. več razlogov. Izvajanja govornikov nam kričeče dokazujejo, kako zastrupljeno je ozračje, v katerem se vzgaja slovenska mladina na Koroškem, nam povedo, kako ozkosrčna, okorela, zastarela in slovenstvu sovražna je miselnost ljudi, katerim je poverjena vzgoja slovenskih otrok. Celoten potek pa nam tudi priča, da hoče koroško učiteijstvo zavestno sabotirati delo in načelo vlade in da so njegovi vzori tam daleč v tretjem Reichu, nikakor pa nc v »krščanski Avstriji«. To so neizpodbitne ugotovitve, ki so tem bolj žalostne, ker vse kaze, da je zametavanje krščanskih načel na Koroškem vsakdanji pojav, pri tem pa odgovorni krogi spodobno molčeo in so očividno v srcu veseli, da so vsa ta nekrščanska dela naperjena v prvi vrsti proti slovenskemu življu, ki se ne more braniti. Ali ti možje nič ne pomislijo, da s takimi tihimi simpatijami sami sebi izpodmikavajo trdna tla in ubijajo vero v njihovo krščanstvo.
Zborovanje se je vršilo pod geslom: »Grenz-landtrefen der Heimattreuen, deutschbewusten Lehrerschaft« (»Svidenje domovini zvestega nemško zavednega učitelistva za obmejno ozemlje ). Uvodno je predsednik Fillafer iz Zihpolja razložil namen sestanka, češ da bo dal priložnost za razgovor o šolskih vprašanjih .Južne Koroške in nudil priliko, da zavzame domovini zvesto, nemško zavedno učiteijstvo stališče do nepravičnih napadov slovenskih nacionalnih krogov, Učiteijstvo je že od nekdaj gojilo v srcih mladine ljubezen do domovine in je poseglo celo po orožju, ko je bila domovina ogrožena.. Govornik je pri tem pozabil, da |e 1|U-bezen do matere, njenega jezika in njene pesmi osnovni pogoj za pravo, resnično in globoko lju-bezen do domovine. Tudi to ni povedal, d« |e toisto učiteijstvo že od nekdaj trgalo iz src slovenske mladine ravno lo ljubezen najčistejšo in najpnrod-nejSo, da je vcepljalo v dušo slovenskih otrok mrz-
njo in prezir do slovenske besede in vzgajalo od-padništvo, ki se v njegovih lastnih vrstah bohoti kot sramoten madež izdajstva nad slovensko materjo in njeno mehko besedo. Svoja izvajanja je govornik zaključil z ostro zavrnitvijo vseli poizkusov, ki stremijo za pridobitvijo nezavednega prebivalstva zopet slovenskemu kulturnemu občestvu.
Naslednji govornik F. Perkonig je govoril o posebnih svojstvih meje. V obmejnem ozemlju da sc kopičijo napetosti, ki lahko vodijo do nenadnih sprostitev. Da se to prepreči, uvajajo bistroumne države na takih področjih urejen propagandni sistem kol n. pr. Italija na Južnem Tirolskem. To jc izrekel človek, ki ga koroški Nemci prištevajo med največje sodobne nemške pisatelje. Slepa zagrizenost koroškega nemšlva gre lorej tako daleč, da odobrava metode, ki jih sicer vsi ostali Nemci odločno obsojajo in brezkompromisno odklanjajo. Južna Tirolska, ki je za vsakega poštenega in pravega Nemca skeleča rana na nemškem narodnem telesu, jc koroškim Nemcem dobrodoSel primer urejenega propagandnega sistema samo zato, ker si želijo uporabljati enake metode napram koroškim Slovencem. Vse nemško časopisje ie z. dneva v dan polno sočulia nad usodo južnolirolskih Nemcev, edino koroški Nemci tvorijo častno izjemo in z vso dušo odobravajo njihovo propadanje. Ali ni to izdajstvo nad nemško kulturno skupnostjo, ki mora koroSko nemStvo ponižati na stopnjo manjvrednosti?
G. Perkonig, ki bi moral kot kulturni delavec in pisatelj imeti najostrejše razvit čut za pravičnost in za usodo vseh trpečih, je v slepi netolerantnosti padel tako nizko, da je izgubil vsako mero in celo odobraval krivice, ki jih morajo prenašati njegovi lastni sonarodnjaki. Lahko si jc zamisliti, kakšna miselnost mora šele vladati v širokih masah, ki ; imajo tako nelankočutne voditelje. Ali je lo kul-! tura? G. Perkonig je v nadaljnih izvajanjih omenil, da gre v slovenskih allantih narodnostna meja od Šmohorja mimo Beljaka proti Osojskemu jezeru. »Da sc le gorostasnosti ovrž.cjo, jc potrebno veliko napornega dela . . Prav res so potrebni veliki napori, kadar jc treba pred svetom zakrili živo resnico. In ker je tako delo težko opravljati s čistimi rokami in čisto vestjo, postane dvakrat ležko!
Naslednji govornik, okrajni šolski nadzornik g. Gornik je razpravljal o utrakvistični šoli na Koroškem in zaključil svoja izvajanja z nekoliko dvom-
ljivo ugotovitvijo, češ »da je utrakvistična šola koroškemu ljudstvu mnogo koristila«. Iz tega ni mogoče posneli, čc g. nadzornik v resnici vrši nadzorstvo nad koroškimi ulrakvističnimi šolami, ker v tem slučaju bi moral iz lastne prakse ugotoviti, da je napredek na teh šolah naravnost katastrola-lcn. Moral bi ugotoviti, da otroci po osmih letih lote ne znajo ne nemško, nc slovensko. Moral bi ugotoviti, da je sploSno znanje teh nesrečnih otrok tako nezadostno in pomanjkljivo, da nimajo niti najosnovnejših pojmov in najprimitivnejSc podlage za nadaljnjo kulturno rast. In še nekaj važnih »uspehov« utrakvistične šole jc pozabil omeniti g. nadzornik: Da se ji je tekom desetletij posrečilo »vzgojiti« največjo kulturno zaostalost v srednji Evropi. Da je ravno koroška utrakvistična šola radi sploSnib učnih neuspehov glavni in edini vzrok gospodarske zaostalosti na Koroškem, ki direktno ogroža obstoj domačega ljudstva na lastni zemlji. In tudi na krono uspehov« utrakvistične šole je g. nadzornik pozabil: Da jc skozi dolga stoletja sistematično vzgajala narodno odpadništvo in s tem izvajala najbolj nekulturno delo, ki so ga človeške ustanove sploh zmožne. To so torci resnične koristi koroške utrakvistične šole. In šc nekaj bi vprašali g. nadzornika: Ali mu je poznano, da jc na Koroškem uradno priznanih 80 utrakvističnih šol, da pa v resnici obstojata samo Sc dve, kjer si pomagajo učitelji s slovenščino tudi v drugem šolskem letu? Kajti, če si učitelj pomaga s koroškim narečjem nekaj prvih mesecev, dokler otroci o nemščini sploh nimajo pojma, to sc nc more imenovati utrakvistična šola, ampak navadna potvorba zakonskih določb.
Kot tretji govornik je nastopil poslovodja celovškega dleimatbunda stotnik Maier-Kaibitsch, ki je podal poročilo v narodno-političnem položaju na Koroškem. Slovence jc imenoval razgrajače, ki hočejo venomer moliti mir v deželi in si dovolil netaktnost, da je prečital spomenico slovenskih zahtev, ki jc bila gotovo namenjena na drugo mesto, nc pa za javno zborovanje. Med drugim jc izvajal, češ da mora volja staršev ostati merodajna in da ljudje, ki sami nimajo otrok, nimajo pravice so-odločevati v šoli . S to slednjo pripombo jc meri! na slovensko koroško duhovščino. Zbrani poslušalci so sc na to 'duhovitost, odzvali s klici: Hi-naus mit den Pfaffen!« (»Ven s farji! )
V tej zvezi nc bo odveč spomniti g. stotnika na zakonski osnutek Henleinove stranke na Češkem, kjer Ftihrcr čeških Nemcev izrecno zahteva, da sc narodnost določa po objektivnem kriteriju in nc po samovolji posameznika. Narodnost jc dana po rovjstvu«, tako formulira Henlein svojo zahtevo in ker jc poznano, da g. Maier-Kaibitsch odločno simpatizira s Fiihrerji in njihovo ideologijo, postane nerazumljivo, da v praksi njihova načela za-mclujc. Govornik jc v nadaljnjem zahteval, naj Nemcem prijazni Slovenci v bodoče govorijo vedno samo nemško in pozval učiteijstvo, naj ludi v bodoče ostanejo lako zvesti Korošci, kot so bili doslej in naj vcepljajo v mladino duh 10. oktobra . Zborovanje jc zaključil predsednik Fillafer s pozivom, -naj šola goji domovinsko ljubezen in pa nemško kulturo.
l ako lorej zgledajo želje po narodnostnem po-mirjenju < na Koroškem. V mladino naj sc vceplja duh 10. oktobra — to jc torej pol k spravi! Gosp. Kaibitsch jc popolnoma pozabil, da je bila medtem že revolucija na Koroškem, v kateri so se ravno tisti ljudje, ki najbolj sovražijo vse, kar jc slovenskega, z orožjem v roki postavili proti legalni državni oblasti, dočim so bili Slovenci brezpogojno lojalni. Kdo je bil ted^j domovini zvest ? Kako ie mogoče, da ic g. stotnik pozabil črhniti samo besedo o protidržavnem duhu julijskih dogodkov iz leta 1931, dočim ie s tako vnemo priporočal duh 10. oktobra. Koroški Slovenci niso umorili nobenega avstrijskega kanclerja, ampak so se poslužill samo zakonite in naravne pravice, da priznajo svoji) narodno pripadnost. Te pravicc jim nima nihče odrekati, ker to jc bila njihova sveta dolžnost. Pozneje pa, v najbolj težkih trenutkih avstrijskega državnega življenja, so koroški Slovenci pokazali tako vzorno lojalnost, kol bi jc ne zmogla nobeni druga manjšina. Kje je torej pravica?
Šola naj goji domovinsko ljubezen in nemško kulturo! Kako naj gojijo ljubezen ljudje, ki so polni gneva in mržnje do slovenskega ljudstva? Kako naj gojijo nemSko kulturo ljudje, ki gredo v slepi strasti lako daleč, da odobravajo trpljenje ncmSkih bratov onstran meja in s tem zametavajo nemško kulturno občestvo? Kako naj gojijo kulturo ljudje, ki nimajo sočutja do svojih lastnih sonarod-njakov? — Kako naj vzgajajo mladino v krSčanski državi ljudje, ki na javnem zborovanju vzklikajo / gnevom: -Ven s farji! Ali tako izgleda koroška nemška kultura? Kancler Schuschnigg ;c na zborovanju dunajskih učiteljev izrekel: Šola in njcn.i organizacija nc smeta staršem jemati otrok, temveč mora vzgojo doma dopolnjevati!. Ali Koroška ni v Avstriji, da tam veljajo druga načela? Če sc trgajo slovenski materi njeni otroci iz naročja in sc goji mržnja do malerne besede, ali jc to delo dopolnitev materne vzgoje? Ali jc lo kultura? Nemška kultura?
Miklavcu. Smejal se boš čudodelni moči. ki jo ima
vino »žitarc«.	_ ... ,
Učitelj Simon Richler se ni mogel nacuditi, da sem že prvi dan znal vse čitati in pisati, kar je zahteval od drugih. Ni vedel, da sem bil zc priva-l:st'.
Ko sem bil v tretjem letu in je bila, kakor vsako leto ob sklepu šole pri Miklavcu veselica in odlikovanje štirih najboljših učencev, sem bil tudi jaz med njimi. Dobili smo zvezdo iz lepenke, pre-vlečene s srebrnim papirjem, v sredi pa jn bil pn-I rje n srebrn goldinar. To je bilo mo:e prvo Odi'.kovanje, za katero mi celo ni bilo Ireba plačati tr-kse.
Le prehitro je minul čas osnovne sole. Marši so določili, da moram v Celovec v gimnazijo, da bi poslal duhovnik.
Kako sc mi jc prvo leto tam godilo, sem popisal v ^Koroškem Slovencu«.
Spomnim sc pa, da sem šele 18. avgusta 1889_s stricem Jakobom, ki je bil rudar v Stari gori, prvič na Obir. Brez palice, v lahki letni obleki sem dospel na vrh. Dojeni jc bil nepopisen, kajti loliko sveta na enkrat Se nisem bil videl.
Kako so mi je kasneje godilo v gimnaziji, ne bo zanimalo. Popisal bom Ic tpomine na narodno življenje koroških Slovencev.
Leta 1890 je prišel v Celovec v tretji razred Rado Ku.šej iz Libuč, ki je bil dotedaj v gimnaziji v Šl. Pavlu v Labudski dolini. Oba sva bila v Mari-janišču, ki ga je dal sezidati tedanji knezoškof dr. Jožef Kahn in v katerega so sprejemali le dijake, ki so hoteli postati duhovniki.
S Kušejcm sva bila kmalu j»rijatel|a. Ugajal mi je, ker je bil miren, nežnega čuvslvovnnja in pesniško navdahnjen. Večkrat je zložil kako pesmico. Skupaj sva rada čifala pesmi in se navduševala za njihove tvorce. Dobila sva v roke ludi -^Kres--; s slastjo sva prebirala njegove povesti. Posebno jo nama ugajal ->Milko Vogrin«, jvovest, ki jo je bil .spisal najin jirofesor dr. Jakob Sket pod pseudoni-iiioti) Stojam. Skela sem posebno čislal; nas Slovence je v slovenskih urah navduševal za ljubezen do slovenščine. Ta povest naju je čisto predrugačila. Na sprehodu sva govorila le o njenem junaku, jio-stala sva zelo sentimentalna: jaz sem se celo lako
ojunačil, da sem začel delati verze. A nič se ni bolel prav skladali; po cele ure sem iskal rime, pa ni šlo. Včasih sem uliholapil v t-vojc pcBiiiške izdelke kako kitico iz tuje jiesmi. ali sem jo male predrugačil. Nazadnje sem vendar spoznal, da e pesnikovanjem ni nič, posebno, kosem Kušeju prebral nekaj kitic, a jc skrenižil obraz, kakor bi jedel kisle kumare.
Vrgel sem se na drugo stran. Holel sem se jio-kazati v prozi. Začel sem kar z. novelo: "Nikdar več«. Veliko truda in polk v nalogi iz. matematike me je 6talo že prvo poglavje; dalje ni šlo, saj sploh nisem vedel, kako naj hi se dejanje končalo. Opustil sem tedaj pisateljevanje na nedoločen čas, poprijel pa sem se čilanja slovenskih pisateljev, posebno Jurčiča, Stritarja. Zgodovina, romantika, to mi jc bilo vse.
V počitnicah sem se seznanil z. župnikom Francem liupnm, ki se je kol deficijent umaknil iz življenja v dolini v oddaljeno gorsko vas Korle, ki jo štela šest kmetij, a še te so bile po j>ol ure oddaljene druga od druge. Korte pa imajo cerkev in župnišče. ki ju je bil dal sezidali kmet 1'ristovnik, zraven je pa še naložil glavnico za vzdrževanje duhovnika. Povabil ji: mene in mojega rojaka Mali jo Perča. Obiskala sva ga drugo leto ob počitnicah. Teda j je nam pokazal svoje rokopise. To me je znova tako navdušilo, da sem sklenil poskusiti z dopisovanjem v tedanje glasilo Koroških Slovencev, v Mir . Za prvi |x>skns (-eni popisal, kako sva s Per-čem na Sv. Cirila iu Metoda kurila kres na Šiina-novi gori. Kako sem bil vesel, ko sem res bral natiskan moj dopis. Urednik -Mira cjc bil tedaj Filip lladerlap, rojak iz Železne Kapic, tedaj iz. neposredne bližine mojega rojstnega kraja. V jietrni razredu sva stanovala s Kiišejeni pri njemu. Vedel jo nama dosti povedali iz svojega življenja. Posebno rad je pravil, kaj ježe spsial, ali Slovenci ga nočejo priznali za pisatelja in pesnika. Po moji .-mrli-, je rekel večkrat, ini bodo jioslavili spomenik, naj mi dajo rajši sedaj denar, da bom lažje živel.
Vsak leden je bilo treba odpraviti »Mir-; pri tem .sva tudi midva pomagala in dobila zato nekaj vinarjev.
Filip lladerlap. navadno so mu rekli »Lipe«,
Jo dopisoval tudi v druge časnike. Ce se ne motim, ie pitsal uvodnike v Siidstcirische Post', za kar je dobival jm dva goldinarja. Častil je dobro kapljico, pa je porabil lake prilike, da si je .la! prinesli *tr-klcnico vina domu, kljub ugovarjanju njegove žene in je rad zapel, najrajši tisto o beli ovci, ki jo je bil sam zložil :
Kakor bela ovca plače, Ce, se jagtije ji zgubi, Tak' za taboj so plakale Moje žalostne oči.
Naj jiovsod bi rož.Ve cvele. Kamor stopiš Ii z nogo, Moje srce pa veselo Nikdar, nikdar več no bo.
Pel jo je po znani ariji i/, opere Marla •Lctzto Rose -; in peli smo vsi. še lladerlapova žena jc pomagala.
Tudi pesem o Andreju lloferju je prevedel. Vsaka kitica je imela konec: In z. njim tirolska stran,-.Peli stno jo dostikrat. Pri besedah: Slrelit! Ah, kako slabo streljate-, je lladerlap vedno izleg-nil roko, kakor bi meril s puško. Nekoč se je zgodilo, da jo od vinske kapljice že precej navdušen lladerlap stegnil z. roko črez, mizo. Pri tem pa jo zadel v polno steklenico vina, ki se je prevrnila in razbila. Boljša l.ipetova polovica se ji- jezila. Lipe sam pa je bil žalosten in se jezil nn Francoze, ki so tega krivi.
Tako je minula zima. Spomladi sva hodil« s Kušejem v celovško okolico. Pridružil se je nama Janez, Dragnsnik iz. Logavnsi, ki je tudi izstopil iz Marijnnišča. (kar sva bila Morila s Kušejem žc lete prej).
Hoteli smo ustanovili dijaško društvo Perun , katerega namen bi naj bil gojenje pisateljevanja ter govorništva. Nekajkrat smo se zbrali pri tovariši: Albinu Lebmaherju, katerega mati je bila Slovenka. Bilo jo pa jiremalo članov in vsak je holel biti podpredsednik, zato je lo društvo kmalu zaspalo Dalje
JVedelfsRi šport
Uspele kolesarske dirke
Dva Slovenca prva v dirki seniorjev - Lep uspeh juniorja Kersnika
Ni tega tako dolgo, ko je Gradjanski igral v Ljubljani. Veliko število zagrebških navijačev je z njim prišlo in rezultat, ki ga je njihov re-prezentant dosegel, jih je opijanil. Pa imajo ti zagrebški neaktivni športniki eno veliko napako, liolezen bi rekli, ki včasih sicer dobi svoje zdravilo, ki pa zaleže le malo časa. To se z učeno besedo pravi: megalomanija. I'o naše bi se reklo tudi domišljavost. V avtobusu, ko sem se vozil z igrišča, je tak zagrebški bolnik vsem potnikom, tistim, ki jih je zanimalo in tistim, ki jih ni, skušal dopovedati, da je Zagreb prvi v državi v vsakem športu in seveda v kolesarskem tudi. Jiližale so se se namreč važne kolesarske dirke in zdelo se mu je potrebno, da kar v naprej izpodbije vsake prognoze, ki bi dopuščale možnost, da bi se vsaj en Slovenec v njih utegnil odlikovali. Imena Prosenik, Gartnar, Bricelj, Hoz-man, Oblak itd. mu niso bila znana in za Prosenika je kar etimološko dokazoval, da jo Hrvat in ne Slovenec iz Bregan doma. No, pa smo mu zmote izčrpno pojasnili, mesec dni potem pa je, menda hočeš, nočeš, moral verjeti, da smo
Slovenci v kolesarskem sporlu
vsaj dorasli, če jih v plavanju in lahki atletiki posekamo, čeprav pri nas nimamo toliko mecenov, ki tii menti sanae in corpore sano*. dajali zlato podlago, ampak samo g. Jaksa, in naši fantje, ki so potrdili sloves našega kolesarstva, so včeraj tekmovati med salio na krožni kolesarski dirki. Med drugimi sta sodelovala tudi Zagrebčana Ormuž in Pokupec.
Progo, ki je vodila iz Zg. Šiške po podutiški progi čez klanec in dalje skozi Glince, Dolnice in Dravlje spet skozi Zg. Šiško, vsega skupaj S km, so morali juniorji prevoziti petkrat, seniorji pa desetkrat. Bita je zelo naporna. Zlasti hude težave je tekmovalcem jiovzročal podutiški klanec, kjer je Prosenik ušel ostalim. Vodstvo je obdržal vse do konca.
Že juniorski tekmovalci so vozili izredno oster tempo, ki so ga njihovi starejši kolegi še forsirali, navzlic temu, da so imeli še enkrat daljšo progo. Toda temu tempu so hitro podlegli vsi razen Prosenika, ki je že v četrti rundi pobegnil. Ušel jim je za kakih 200 metrov in to razdaljo je vse do konca povečaval kljub naporu zaostalih. Za skupino je vozil Stirn, ki je v nogo dobil krč, pa si je opomogel. Daleč za njim pa še Kačič, ki je prve štiri runde zdržal, potem pa popolnoma odpovedal.
Edini, ki bi poleg Gartnerja po splošnem mnenju mogel ogrožati Prosinekovo zmago, Mariborčan
Rozman ie tvegal
in nevaren ovinek skušal izrabiti v svojo prednost, pa je spodrsnil in padel, ter poškodoval kolo, da je moral odstopiti. V predzadnji rundi se je Gartnerjeva skupina, ki je zaman skušala ujeti Prosenika, zmanjšala na vsega tri, namreč:
Gartnar, Ormuž in Pokupec, ki pa je tudi zaostal za prvima dvema za kakih 50 m. Za njimi je vozil še Močnik in končno Kačič. Zanimanje na vsej progi je bilo veliko. Satnaritani in navijači so vozačem nudili med potjo okrepčila in jih polivali z vodo, kar se jim je vsekakor prileglo.
Pri juniorjih je tekmovalo 24 tekmovalcev, pri seniorjih pa 10.
Rezultati
Juniorji: 1. Kersnik Vlado (Hermes) 1.14: 2. Gregorič Jože (Hermes) 1.14.12; 3. Bra-tun Franjo (Hermes) 1.14,36; 4. Podlogar Franc (Ljubljanica) 1.15; 5. Kolčin Branko (Hermes) 1.15,12; 0. Kokolj Herman (Hermes) 1.15,24; 7. Sodeč Karol (SK Maraton, Maribor) 1.16; 8. Jerneje. Oto (SK Celje) 1.17; 0. Stirn Tomaž (SK Vrhnika) 1.17,12; 10. 1'renk Pavel 1.18.
Seniorji: 1. Prosenik Avgust (HBK Zagreb) 2.25.55,48; 2. Gartnar Franc (Ljubljanica) 2.30.20; 3. Ormuž Mijo (SK Železničar, Zagreb) 2.30.20,12 ; 4. Pokupec J. (HBK Zagreb) 2.31.40,24; (5. Močnik Valentin (Sava); (i. Stirn Karol (Vrhnika); 7. Kačič Julij (Hermes).
Seniorji so vozili na uro jiovprečno 32 km.
Zmagovalec Prosenik je privozil na cilj z velikim naskokom in s sijajnim špurtom navdušil gledalce. Znova je dokazal, da je on naš najboljši dirkač.
Odlično je vozil tudi junior Kersnik, ki mnogo obeta in ne bo dolgo, ko bo dobil Prosenik v njem nevarnega konkurenta.
Avgusf Prosenik
Po tekmovanju se je naš dopisnik oglasil pri Proseniku, ki je na vprašanja odgovarjal:
>Kako Vam je uspelo pobegniti?«
:>V peti rundi sem ušel v klanec in navzdol razdaljo povečal.«
»l'a se niste bali, da Vas ho to forsirauje prekmalu utrudilo?«
:>Ce jaz uidem, potem vem, kaj delam in me zlepa kdo ne ujame.«
»Koga ste smatrali za najnevarnejšega tekmeca?«
• Rozmana. Gartnar je dober, a se ga v sprintu da prehiteti.i
»Zagrebčani se ponašajo z Vami kot da ste se pohrvatili. Kako je s tem?«
Nisem Hrvat, ampak Slovenec, rojen v Rre-gani pri Jesenicah na Dolenjskem. Nastopam za Zagreb, ker sem tam že 10 let zaposlen.«
»Vaše naslednje tekmovanje?«
»Te dni bom odpotoval v Bolgarsko, kjer bom sodeloval na štirietapni krožni vožnji.«
Srečali smo še popularnega Juleta Kačiča. Na vprašanje, kako je bilo z njim, se jc odkritosrčno odrezal: Opešal sem/:
Po tekmovanju je bila razdelitev pokalov in nagrad, ki jih je. v največji meri poklonil znani športni mecen ing. g. J a x. Organizacija je bila vzorna.
Ilič)
Galopna dirka: 1. Nema-para (jahač poročnik
:L\ubl\ana 4:3 (1:1)
Zagreli, 27. jun. b. Med gornjima kluboma se je odigrala danes prijateljska tekma, ki se je končala z gornjim rezultatom. Prvi jiolčas je bila Ljubljana v lahni premoči, toda kljub temu ni mogla doseči vodstva. Obramba llaška, od katere je bil najboljši vratar Žmara, je odlično funkcionirala ter ji napad Ljubljane ni mogel tako lahko do živega. V krilski vrsti je Dubokovič zamenjal Gayerja z dobrim uspehom. Ljubljana je bila, kakor vselej doslej, v borbi zelo agilna in je viharno napadala. Zagrebčani se danes niso nič kaj
postavili, zlasti je napad bil slab. V 3. minuti vodi Fink žogo ob krilu in strelja visoko na gol. Po krivdi vratarja pa zleti žoga v mrežo. V 35. minuti levo krilo Ljubljane centrira, vratar Žmara odbija, toda Jurenič izravna 1:1. V drugem polčasu je bila igra bolj živahna in padli so številni goli. V 15. minuti zabije Ilitrer, 2:1. V 17. minuti spet lfitrec 3:1. V 24. minuti Erber 3:2. V 33. minuti Bortoncelj 3:3. Naposled se posreči v 42. minuti Hrubecu doseči odločilen gol 4:3 za Hašk.
Gradianshi (Zagreb):Juventus (Turin) 1:0
Belgrad, 27. jun. m. Kot predtekma v glavno | borbo med državnim prvakom Gradjanskim in Juventusom se je odigrala izbirna tekma med belgrajski m Jedinstvom in Gradjanskim iz Skoplja. Ker je v nedeljo Jedinstvo izgubilo v Skoplju s 3:5, je za današnjo tekmo vladalo ogromno zanimanje. Skopljanci so takoj v začetku pritisnili in so bili do i3. minute boljši na igrišču. Imeli so mnogo šanc za gole. V 13. minuti pa je Jedinstvo zabilo prvi gol, nakar so Skopljanci popustili. V 19. in 21. minuti prvega polčasa sta padla šc drugi in tretji gol in takoj v 1. minuti drugega polčasa četrti in zadnji gol. Skopljanci so se oli koncu tekme znova popravili in znova pričeli napadati, toda vse njihovo prizadevanje je bilo zaman. Gradjanski iz Skoplja je zaradi današnjega poraza izpadel iz državnega tekmovanja.
Ko se je pričela glavna tekma med Gradjanskim iz Zagreba in Juventusom, je bilo na igrišču Jugoslavije okrog 9000 gledalcev. Današnja tekma med Juventusom in Gradjanskim je. bila tekma pomiritve, kajti pred enajstimi leti je prišlo v Zagrebu do incidentov, ki so povzročili prekinitev športnih odnosov med Jugoslavijo in Italijo. Gradjanski je nastopil z Vujadinovičem od BSK, medtem ko je bil Juventus okrepljen z dvema igral-
cema, in sicer z enim od Bologne, drugim od Roma. Igra je bila zanimiva in polna tehničnih fines. Gradjanski je danes pokazal lepo igro, tako v napadu kakor tudi v obrambi, vendar pa v napadu ni imel vedno sreče v streljanju. Par lepih strelov Medariča in Lešnika je izvrstno branil italijanski vratar Amoretti. Juventus je pokazal zelo lepo igro, polno tehničnega znanja, in se vse do konca ni vedelo, kdo bo zmagal. Vsi so pričakovali, da se bo tekma končala 7, neodločnim rezultatom, ker sta bili obe moštvi enaki. Šele v 40. minuti se je posrečilo Lešniku zabiti edini gol. Tako je Gradjanski zabeležil lopo zmago nad odličnim italijanskim klubom. V moštvu Gradjanskega je bil zelo dober Glaser, ki je s svojo pravočasno intervencijo rešil par golov.
Sodil je objektivno Menkovič.
Po tekmi je bivši itailjanski reprezentativni igralec Rosetti, ki je sedaj trener Juventusa, Vašemu dopisniku izjavil, da bi se morala tekma končati zaradi igre obeli moštev neodločeno, ter je pohvalil moštvo Gradjanskega. Ugodno sc je izrazil tudi glede objektivnosti igralcev.
V sredo zvečer igra Juventus z BSK-om, prihodnjo nedeljo pa revanžno tekmo z Gradjanskim v Zagrebu.
SK Sparta (Zagreb):SK Grafika 6:0 (3:0)
Včeraj ob pol 6. popoldne se je na igrišču SK Primorja odigrala nogometna tekma med ljub-Ijansko Grafiko in zagrebško Šparto. Sparta, ki ima v svojem moštvu nekoliko res renomiranih igralcev, ni nastopila v svoji najboljši postavi, vendar pa je s precejšnjo lahkoto premagala Ljubljančane. Grafiki se pozna pomanjkanje kon-dicije in sistematičnega treninga. Obe moštvi sta predvedli dokaj enostavno igro, brez potez, ki hi očitovale, da sla po svojem znanju nad povprečno višino drugorazrednih moštev. Sparta pa je vendar bila odločnejša in je s svojo rutino znala izrabiti situacije pred nasprotnikovim golom.
V predtekmi je rezerva Grafike premagala športni klub Kamnik s 4:1, prvi polčas 1:1. Tekma je bila nezanimiva.
SK Mars v prvem razredu.
Na igrišču pri Kolinski tovarni je ljubljanski SK Mars občutno jiorazit svojega konkurenta za vstop v prvi razred jeseniško SK Bratstvo.
Dirka Karla Pachnerja (drugi heat): 1. Pelikan 1:30.7. 2. Peter Pilot 1:31.
Derby poskusna vožnja za štiriletne jugoslovanske konje (jiroga 1300 m, nagrada 1400 Din):
1.	Dulcinea (lastnik Žilavec Jurij) 1:38.5. 2. Orixa (lastnik Razlag) 1:42.5.
Dirka Karla Pachnerja (tretji lieat): 1. Peter Pilot 1:28.7. 2. Pelikan 1.31.5.
Spominska dirka dr. Alfreda Rossmanita (dvo-vprežna amaterska vožnja, nagrade 2000 Din, proga 2500 m): I. Soci-Oh-ha (Weixl Karel) 1:47.
2.	Doska-llona (Filipič Franc) 1:47.5.
Šahovski turnir v Rog. 8'atini
Rogaška Slatina, 27. junija.
Danes se je odigralo 13. kolo šahovskega turnirja s sledečim izidom: Nedeljkovič - Matvejev remis, Gerelien-Foltys remis, Brdder-Neudorf remis, Schreiber-Kalabar 1:0, Vukovič-Konig remis, Tomovič-Kostič 0:1, Trifunovič-Pirc remis.
Stanje po 13. kolu: Neudorf 9, Foltys 8 in pol, Samisch 8, Pire 7 in pol, Vukovič 7, Broder, Trifunovič, Gereben (i in pol, Kostič 6, Konig, Schreiber 5 in pol, Matvejev 5, Tomovič 4 in pol, Nedeljkovič 3. Kalabar 2.
Posebno zanimanje je vzbudila danes partija med Pircem in Trifunovičem. Turnirju je prisostvoval tudi mojster dr. Vidmar. Jutri, na Vidov-dan, se ne igra. 14. kolo bo pojutrišnjem in nato v sredo 15. in zadnje kolo. Vse kaže, da bo Pire odnesel jugoslovansko prvenstvo.
Celjski mestni svet
Celje, 27. junija.
V petek zvečer jo bila plenarna seja celjskega mestnega sveta, katero je vodil g. župan Mihelčič. Na dnevnem redu je bilo najprej poročilo finančno gospodarskega odbora.
Uvoznina na preproge je bila sedaj enaka za vse vrste preprog, in sicer se je računala 5 Din za kg. Na prošnjo ene izmed celjskih tvrdk se bo odslej računalo na preproge iz polvolne, jute in lesene volne samo 1 Din, na jireproge iz čiste volne ali svile ostane ista uvoznina, t. j. 5 Din. Bosanci, ki prodajajo preproge iz starih cunj za živila in blago, so oproščeni vsake uvoznine. — Mestna občina bo nabavila knjižico, v kateri so vsi pravilniki in naredbe; knjižice bo razdelila med mestne svetnike in proti odškodnini tudi drugim interesentom. — Na predlog Olepševalnega in tujskoprometnega društva si je mestni svet soglasno osvojil sklep, da bo dal takoj napraviti novo vremensko hišico z instrumenti, ki jih sodobna hišica zahteva. Vremenska hišica bo nameščena pri hotelu Rebeuschegg. — Borza dela je nakazala mestni občini predujm 1 milijon Din za Delavski azil. Ta ustanova se je doslej imenovala z raznimi imeni, odslej se bo imenovala samo z imenom »Delavski dom«.
Pri razširitvi garaže na Spodnjem Lanovžu je prevzela zidarska dela tvrdka Jezernik za 152.880 dinarjev s 3% popustom, tesarska dela tvrdka
Aljančič za 58.584 Din, ostala dela pri razširitvi bo oddajal gospodarski odbor.
Na magistratu bo dala namestiti mestna občina električno uro. — Nabava vodovoda k skalni kleti se oddp tvrdki Rebek za 42.401 Din. Za razširitev vodovodnega omrežja na Dečkovi cesti do hiše Breznika se odobri 16.000 Din, za razširjenje vodovodnega omrežja v Trubarjevi ulici od gimnazije do nove hiše Grobelnik pa 15.000 Din.
Aeroklubu »Naša krila« se bo izplačala podpora v znesku 300 Din, klubu slovenskih kolesarjev se nakloni vsota 200 Din, Ciril Metodovi družbi je bila odobrena vsota 1000 Din, od katerih se naj izplača 500 Din ženskemu odboru, 500 Din pa moškemu. — Na obeh dvoriščnih traktih nad telovadnico meščanske šole se bo izvršila nadzidava, katere* stroški bodo znašali 230.000 Din. — Celjska realna gimnazija je postala zaradi čedalje večjega navala dijakov docela premajhna, zato bo fioslala mestna občina spomenico banski upravi o nujni potrebi nove gimnazije v Celju. — Mestna občina je prosila železniško upravo, da naj bi iz tujskoprometnih ozirov uvedla direktne vlake Celje—Rogatec. Železniška uprava je odgovorila, da temu ne more takoj ustreči, ker so s tem v zvezi precejšnji stroški na postaji Grobelno, vendar je upati, da bo mestna občina v dogled-neni času tudi tukaj dosegla uspeh.
Na seji je bilo predlagano, da bi se nabavil avtomobil za jirevažanje infekcijskih bolnikov oziroma jiojiravilo starega avtomobila. To zadevo je prepustil mestni svet finančnemu odboru.
Regulacijska dela Savinje v III. etapi je iz-licitirala 23. junija pri tehničnem oddelku tvrdka Nassimbeni, ki bo začela takoj delati, ko bo licitacija potrjena od gradbenega ministrstva. Pred nedavnim časom je bila v Ljubljani seja okrožnega odbora OUZD, pri kateri sc je razpravljala tudi zadeva nove palače. Odbor je končno potrdil, da se bo v Celju kmalu začela graditi tri-nadstropna palača, kakor je predlagal mestni svet celjski. Akcija za graditev te palače je že toliko napredovala, da je bila že odobrena vsota 5000 dinarjev za izdelavo osnutka te palače.
Mariborski drobiž
Maribor, 27. junija.
Sokolske prireditve v Mariboru. Za večraj in danes je mariborska sokolska župa organizirala svojo prireditev, na katero so prišli tudi Sokoli iz Varaždina in Zagreba. Danes predpoldne je bil po mariborskih ulicah sprevod, ki je imel eno uro zamude. V sprevodu je bilo 1835 članov, članic in naraščaja, od tega polovico v krojih. Konjenikov je bilo 41, zastav 34, godhe 4, med temi vojaška in železničarska. V sprevodu je korakala tudi četa vojakov.
Umrla je v Slovenski ulici št. 40 82 letna za-sebnica Ana Jurko. Naj počiva v miru!
Otroci razstavljajo. Danes dopoldne je bila v mestnem otroškem vrtcu III. otvorjena razstava otroških ročnih del, ki ostane odprta do torka. Kazstava otroških del zasluži, da si jo Mariborčani ogledajo.
FOTOAMATER
SK Ljubljana (rez.) : SK Moste 9:4.
Rezerva SK Ljubljane je na igrišču v Mostah brez naprezanja odpravila agilni športni klub iz Most.
SK Železničar (Maribor) : SK Slavija (Varaždin) 3 :1 (1:1).
SK Mura : SK Radeče 7:0 (3:0).
*
Split, 27. jun. b. Hajduk:Roma (Rim) 2:1 (1:0).
Konjshe dirke v Mariboru
Maribor, 27. junija. Danes popoldne so bile na vojaškem vežba-lišču nn Teznu konjske dirke, ki jih prireja Kasaško društvo v Mariboru. Dirkalo se je v šestih panogah in je startalo 20 konj.
Prva dirka (prvi heat) Karla Pachnerja (proga 1600 m, nagrada 1500 Din): I. Peter Pilot (lastnik Ludvik Slavič) 1:36. 2. Pelikan (lastnik Slavič Jožef) 1:38.2.
Dirka mesta Maribora (proga 2100 m, nagrada 1200 Din): 1. Oh-ha (lastnik Weitzl Karel) 1:44. 2. Perun (lastnik Slavič Jožef) 1:46.
Od negativa do po zitiva
To mora pred razvijanjem vsak vedeti
Plast za svetlobo občutljivega negativnega tvoriva je sestavljena iz 6ilno drobnih, v želatini porazdeljenih zrnc srebrovega bromida. Ta zrnca so različno velika ter je od vsote celokupnih njihovih lastnosti odvisen značaj vsake emulzije: gradacija, obseg osvetljevalnega območja, splošna občutljivost, možnost povečanja, barvna občutljivost itd
Po osvetlitvi v fotografski kameri ni opazna na tej plasti nobena vidna izprememba. Slika je v plasti skrita, latentna. vendar je svetloba v kratkem času, ko smo jo pustili učinkovati na ploščo ali film. že povzročila v emulziji izpremembo zrnc 6rebrovega bromida in uvedla proces, ki ga nadaljujemo z razvijanjem v raztopinah razvijalnih kemikalij in končamo z ustaljevanjem. Kakšna je pod vplivom svetlobe nastala izprememba zrnc srebrovega bromida, raziskovanja še niso dokončno dognana in obstoja več teorij. Po novejšem tolmačenju nastanejo pod vplivom svetlobe v zrncih srebrovega bromina neskončno majhne klice srebra, ki tvori z bromovim srebrom nekakšno trdno raztopino, tako zvano ad-sorjicijsko spojino. Klice tega manj trdno vezanega srebra so mesta, na katerih 6e prične razvijalni proces, med katerim se izpremeni srebro na osvetljenih mestih v črno srebro negativa. Pod vplivom svetlobe jia se je odločila od srebrovega bromida tudi majhna množina broma, ki povzroči neskončno majhne eksplozije in mehanično izpremembo z razbitjem zrnc. Ta proces si lahko predstavljamo tudi nekako tako, da docela kompaktnih zrnc razvijalec ne načne, dečim prične učinkovati pri zrahljanih zrncih in od teh dalje izpreminia čim dalje večjo množino srebrovega bromida v črno srebro.
V razvijalcu se razkrojijo osvetliena zrnca srebrovega bromida v svoje sestavne dele, v brom in v metalno srebro.
Brom preide v razvijalec in se pretvori v njem z alkalijem v bromovo sol: v bromkalij ali v bromov natrij, kakršen je pač alkalij v razvijalcu. Bromove soli imaio lastnost, da zavirajo brzino razvijanja in zabranjujejo tudi osenjenje negativa. Radi tc<ra jih dodajamo redno tudi sami večini razvijalnih raztopin ter stopnjujemo ta dodatek, kadar hočemo zavreli preveč rapiden potek razvijanja, n. pr. pri preosvetljenih negativih in splošno pri zelo aktivnih razvijalnih substancah.
Metalno srebro ostane kot usedlina zelo drobnih črnih zrnc v plasti in tvori vidno fotografsko sliko, nepativ. Kjer je učinkovala svetloba najmočneje." se izloča pod vplivom razvijalca največ srebra.' najm.inj tam, kjer je bil učinek svetlobe najšibkejši, dočim se na neosvetljenih mestih 6rebrov bromid sploh ne razkroji. Najsvetlejšim točkam slikane predloge ustrezajo torej najbolj počrnela mesta na negativu in narobe. Črna zrnca metalnega srebra niihove skupke in presledke med njimi, imamo v mislih, kadar govorimo o povečavi, da se na njej jKizna »zrno«, ali če govorimo o razvijalcih za drobno 7rno. o drobnozrnatih filmih, ploščah itd. Pod vplivom različnih razvijalnih substanc se tvori namreč pri razvijanju različno grobo zrnje črnega srebra ali celo kopičenje zrn v grobe gmote, po »debelini« zrnja pa so različna tudi negativna tvoriva že sama po sebi.
Sesfauine razvijal ca
Vsaka razviialna raztopina je sestavljena iz več snovi, ki so vse važne za potek razvijanja in končni rezultat. Radi tega mora poznati fotograf ne samo te sestavne snovi, temveč tudi njihove funk-
cije, ki jih imajo pri razvijanju, da mi^re(.pp,potrebi razvijalec prilagoditi tvorivu in ga »uglasiti«; tako, da bo imel negativ po končanem razvijanju zaželjeni ton.	. ,
Z izjemami, ki jih bomo navedli, 69, ge^Javjjie razvijalca 6ledeče:
1.	Najvažnejša je razvijalna substanca, ki povzroča počrnitev slike. Po njej dobi razvijalec svoje ime. Teh 6ubstanc je zelo veliko. Najbolj so v rabi substance organskega izvora: metol, hidrohinon, adurol, glicin, pirokatehin, paramidofenol, pirogalol, amidol itd. Pravilno in po preizkušenih predpisih dozirane in rabljene so vse zelo dobre in je vsako eksperimentiranje (kar amaterji zelo radi delajo!) in žongliranje z njimi nesmiselno. Z ozirom na njihove lastnosti so jih preizkusili že drugi dovolj temeljito — čemu bi s tem še amater brez potrebe tratil čas in denar?! Cim večjo količino razvijalne substance vsebuje razvijalec, tem gostejše so kriti negativi.
2.	Skoraj V6em razvijalnim substancam moramo dodati alkalije — 6odo, pepeliko, boraks, jedki natron itd. Izjeme so le amidol, metol. fenilendiamin. eikonogen in edina anorganska razvijalna substanca železov oksalat, ki je pa zelo malo v rabi, čeprav je prvovrstna. Te substance tvorijo že v zvezi z natrijevim sulfitom j)očasi delujoč razvijalec amidol celo rapidnega, vse druge pa imajo le v zvezi z alkalijem krepko razvijalno moč. Ce pomnožimo dodatek alkalij, dobimo bolj energičen razvijalec, ki pa dela zato mehkeje. V tem pogledu učinkujejo nekatere zelo močno. To so zlasti jedki natron in jedki kalij. Manj učinkovite so soda in pepelika, med zelo šibke spada boraks. Prevelika doza alka-lija jx)vzroča osenjenje negativa in tudi preveč zrahlja želatino.
3.	Da se razvijalec radi oksidiranja prehitro ne pokvari, mu moramo dodati ohranjujoče sredstvo. To ie večinoma natrijev sulfit ali kalijev meta-bisuliit.
4.	Že v prejšnjem poglavju smo omenili bromove soli, kako nastajajo in kako učinkujejo pri razvijanju, ter da jih tudi sami dodajamo nekaterim razvijalcem. Dodatek je seveda zelo majhen, po kapljicah. V majhni množini preprečijo osenjenje ter ohranijo ploščo čisto, z dodatkom večje množine pa deluje razvijalec kontrastno, da dobimo trde negative. V tem oziru prenesejo nekateri razvijalci večjo množino, dočim 60 nekateri zelo občutljivi in se nagibajo v občutno trdoto že pri prav majhnem dodatku.
Rarno
V Bruxellesu je bila pred kratkim zaključena velika mednarodna fotografska razstava, ki je naravnost sijajno odlikovala dela naših amaterjev. Odnesli so tri srebrne in dve bronasti plaketi. Kar brez pretiravanja lahko napišem: naši fotoamaterji marširajo na čelu ogromne mednarodne fotoama-terske družine! Takih uspehov ne dosegajo v mednarodni konkurenci niti najštevilnejši narodi! — Srebrne plakete so dobili gg.: Grom Srečko. Ante KorniČ, Peter Kocjančič, bronasto pa Gogala Ivo in Marjan Pfeifer. Vsi so člani ljubljanskega foto-kluba.
Natečaj. Mednarodna revija »Galerija« razpisuje nagradni natečaj za zbornik, ki ga namerava izdati začetkom prihodnjega leta pod naslovom -»Ideja in oblika«. V tem zborniku bodo priobčetta le dela. ki bodo po vsebini in obliki nekaj popolnoma novega. Razpisanih je več nagrad v skupnem 7nesku 1000 avstr. šilingov, vsak avtor, čigar delo bo sprejeto v zbornik, pa dobi zastonj en izvod zbornika. - Prospekte in pojasnila daje Fotoklub Ljubljana Prepričani smo. da bodo Slovenci tudi v tem zborniku prav častno zastopani.