AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING. DAILY NEWSPAPER
NO. 90
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 16, 1940
LETO XLIII. — VOL. XLIII.
Balkan dvomi o nemškem napadu Anglija je izkrcala čete na Norveškem
Nemčija pripoveduje Balkancem, da bo vedno do ber trg za balkanske države, medtem ko bodo zavezniki po vojni izgubili interese za te kraje.
JUGOSLAVIJA BO BRANILA SVOJE MEJE
Belgrad, 15. aprila. — Nemčija namerava zahtevati pre-membo v Mednarodni podonavski komisiji, v kateri imata zastopstvo tudi Anglija in Francija, medtem ko ga Nemčija nima. Za spremembo pa ne bo vprašala, če dobi zagotovilo, da bo nemška plovba na Donavi varna. Nemčija upa, da bosta Jugoslavija in Romunska storili potrebne korake, da se ne bo vršila sabotaža na nemških ladjah.
če pa Nemčija ne bo dobila tega zagotovila, bo zahtevala za-
z Rusijo, ki se vrši po Donavi. To se vidi iz tega, ker je Nemčija opustila namero, da bi začela pomorski promet v Jadranskem morju v Trst.
Nemška propaganda na Balkanu je danes v tem, da se pripoveduje tem državam, da bo Nemčija ostala kot soseda in dober trg za Balkan, ne glede na to, kdo dobi to vojno. Zavezniki bodo pa izgubili takoj po vojni svoj ekonomski interes v teh krajih."
Balkan se je zadnje dni nekoliko pomiril. Belgrajski časopis
Pravda je ponatisnil besede, ki jih je govoril kralj Aleksander, ki je s ponosom kazal na "zavest našega naroda, ki se bo zoper-stavil vsakemu napadu." Bel-grajska Politika je pa zapisala,
LONDON, 15. aprila. — Mornariško in armadno poveljstvo sta danes podala uradno izjavo, da se je angleško vojaštvo izkrcalo na več krajih v Norveški potem, ko je angleška mornarica skoro ves teden neprestano napadala nemško brodovje.in zračno flotilo okrog Skandinavije. V ekspediciji so angleški mornarji in marini. Poročilo pa ne pove števila vojaštva, ki je bilo poslano na norveško celino, niti kraja, Rjer se je izkrcalo. Sodi pa se, da velja angleška ekspedicija norveškemu pristanišču Trondheimu z njegovim širokim in dolgim fjordom. Splošno se sodi, da bo angleška armada operirala od tukaj.
Poročilo je bilo čisto kratko, "da so
angleške čete pristale na več točkah na Norveškem." Francoski vojaški krogi so pa dali v javnost poročilo, da so bile zaveznike čete izkrcane na otočju Lafo-ten v bližini norveškega pristanišča Narvik.
Angleško mornariško poveljstvo tudi poroča, da so angleške podmornice potopile nadaljni dve nemški transportni ladji, torej vsega skupaj 26 ladij, s katerimi so Nemci vozili municijo in provijant svojim četam v Norveško. Zavezniki so Nemcem tudi potopili vsega skupaj devet bojnih ladij. Torpedirali in poškodovali so tudi nemško bojno ladjo Admiral Scheer.	,
Angleški zrakoplovci so pontrvno bombardirali norveško pristanišče Sta-
vanger, ki je zdaj v nemških rokah. Bombe so užgale več nemških skladišč za municijo.
Kakor se poroča, bodo zavezniki poskušali iztrgati Nemcem iz rok norveško pristanišče Trondheim, ki leži 250 milj severno od glavnega mesta Oslo in je komaj 50 milj od švedske meje. Nemci so baje to mesto ojačili s težko artilje-rijo. Zavezniki bodo najbrže izkrcali vojaštvo v pristanišču Namsos, ki leži 75 milj severno od Trondheima in od tukaj prodirali proti jugu ter napadli Trondheim z morja in s kopnega. To mesto je eno naj važne jih Ob zapadni norveški obali. Kadar je hotel kak sovražnik napasti Norveško, je najprej vedno napadel to mesto, na primer Švedi.
Od tukaj drže proti jugu z gozdovi obraščene doline, koder bodo zavezniki varno prevažali težko topništvo in material proti jugu. Da so Angleži, res izkrcali vojaštvo na norveškem ozemju kaže dejstvo, da bi tega ne naznanjali javno, dokler bi ne bilo vojaštvo na varnem, to je, da se ni treba več bati nemških zračnih napadov, ali napadov od nemških podmornic.
Vojaški strokovnjaki sodijo, da bosta zaveznika poskušala razprostreti bojno fronto čez vso Norveško na severu, to je od morja do švedske meje ter prodirati kakor hitro mogoče proti jugu, da se tam združita z glavno norveško armado.
Norvežani so sami izdali domovino v roke Hitlerju
stopstvo na Mednarodni podo- 1 navski komisiji, ali pa od iz iste izstopita Anglija in Francija.
V splošnem prevladuje tukaj mnenje, da Nemčija ne želi vojne na Balkanu, ker potrebuje te'
Stockholm. -ja v javnost
— šele zdaj priha-obširen načrt, ki
kraje, iz katerih dobi svoje živ-(da bo jugoslovanska mladina iz-ljenske potrebščine in pa ker že-jpolnila svojo nalogo v obrambi li imeti te kraje odprte za zvezo domovine.
Vsa Evropa se bo znašla v vojni, trdi Italija
Rim. — Zanesljivi italijanski j krogi trdijo, da ne bo dolgo, ko' bo vsa Evropa zapletena v vojno. Italijanski časopis II Mes-j *ngm*o je ael-celo tako daleč, daj opominja nevtralne države, da .zdaj že lahko vedo, na katero stran morajo iti, namreč da vzamejo pot, kot jo je Danska, ki se je brez boja udala Nemčiji. Po radiu se je govorilo, da vojna v Skandinaviji kaže, da se noben narod v Evropi ne more izogniti vojni, zato se tudi Italija pripravlja za trenutek, ki bo najbolj koristen za Italijo. Ta trenutek, ki je bil še pred enim mesecem zelo oddaljen, je danes bližje kot bi človek mislil.
Publicist Ansaldo, ki mnogokrat govori za zunanjega ministra Ciana, je rekel: "Vsi Italijani, ki mislijo, da more ostati naša dežela k sedanjega konflikta, se motijo, kakor se motijo tisti, ki mislijo, da bi naj naša dežela ne iskala drugega, kot da zasluži nekaj denarja."
Mrs. Sušel bolna
Aktivna društvena delavka, Mrs. Frances Sušel, 726 E. 160 St., se nahaja že nekaj dni na bolniški postelji. Močno se je bila prehladila. Iz srca ji želimo, da bi kmalu zopet okrevala.
Iz&t v Lorain
Več člani podružnice št. 10 SŽZ se bo peljalo v nedeljo v Lorain, kjer bo podružnica št. 40 SŽZ praznovala 10 letnico obstoja. Ako se želi še katera pridružiti, naj se takoj javi pri tajnici Frances Susel, 726 E. 160th St.
Tom Krašovec kandidat
Solastnik in založnik vina, Tbm Krašovec, letos kandidira za precinktnega načelnika- v precinktu "N," 32. varda. Če je v politiki tako dober, ko ima dobra vina, potem mu želimo vso srečo.
Novo podjetje
Poznani kulturni delavec Ludwig Sanabor bo v soboto odprl na vogalu poleg pošte na 185. cesti in Kewanee Ave. trgovino z grocerijo in mesnico. Ob tej priliki bo imel izdatno znižane cene na vsem blagu.
VOLITVE PRI FISHER BODY IN WINTON UNIJI
V sredo 17. aprila bodo volit- dependent Union, katera je pa
ve delavcev v General Motors Corp. pod nadzorstvom vladnega delavskega odbora N. L. R. B., kjer bodo delavci določili, katera unija naj jih zastopa pri kolektivnem pogajanju.
Volitve se bodo vršile v tovarni med delom. Pravijo do glaso-sovanja imajo vsi oni delavci, ki so bili uposleni v prvem tednu meseca januarja 1940 pri družbi. Vse podrobnosti lahko dobi te v razglasu N. L. R. B., katerega vidite na vidnem buletinu v tovarni.
-Na glasovnici bo unija UAM-CIO in UAW-AFL in priporočamo, da volite za UAW-CIO ker prava zastopnica delavcev je le UAW-CIO in ne UAW-AFL. \
UAW-AFL nima niti ducat članov v Fisher Body, pač pa je vzela pri sedanjih volitvah pod svojo zaščito lanske stavkoka-ze, ki so se po stavki 1939 organizirali v The Fisher Body In-
po postavi vladnega delavskega odbora nelegalna in ne sme na glasovnico. Pošten in iskren delavec bo videl to spletkano ' nakano in oddal svoj glas za pravo UAW-CIO. Sicer se računa, da zmaga unija UAWCIO 5 proti 1 pri teh volitvah in da bo ona še naprej predstavnica delavcev pri kolektivnem pogaja nju, je vseeno ta opomin potreben za večjo zmago in za splošne boljše pogoje v bodoči pogodbi med unijo in družbo.
Po tovarnah, (kjer se je ze vršilo glasovanje je dosedaj glasovanje izpadlo slededče: Za UAW-CIO je bilo oddanih 69,757 glasov in za UAW-AFL pa 9,854 glasov. Zatorej delavci, pokažimo raznim laži-unijoniston, kateri se sedaj skrivajo za UAW-AFL, katerimi je tudi AFL deveta briga, da se ne damo vleči za nos za njih ambicijizno pod-repništvo in zato vsi volimo UAW-CIO! — Delavec.
ga je Nemčija skovala v Norveški in to na tako pretkan način, da je padlo Nemcem v roke norveško glavno mesto in vsa glavna norveška pristanišča brez vsakega boja in predno se je norveški narod prav zavedel, kaj se godi okrog njega.
Norveška mesta in pristanišča niso padla v roke Nemcem" v boju, ampak radi izdajstva lastnih rojakov. Nemški agentje so podkupil i nekatere n o r v e š k e vplivne osebe, ki so zavzemale važna politična mesta. In ko je prišla ura, so zarotniki zabili vse topove pri obrežnih baterijah in pri mornarici da so bili popolnoma brez vsake rabe. V zalivu Oslo so ležale tri norveške križarke in v jutro na 9. aprila je dobil poveljnik uradno povelje od samega zunanjega ministrstva, naj se ne bori proti Nemcem, ki bodo prišli sem. Kolikor se zdaj doznava, je bil ta ukaz ponarejen. Trdi se tudi, da bi ne bili Nemci nikdar prišli v glavno mesto Oslo, če bi ne bilo tega izdajstva.
Nemci so že korakali po ulicah glavnega mesta, predno so se ljudje zavedli, kaj se godi okrog njih. Pa komaj kakih 1,-500 nemških vojakov je prišlo v mesto, ki je takrat štelo 300,000 prebivalcev, in niti en strel ni padel. Enako se je zgodilo z drugimi mesti.
Hitler je po svojih tajnih agentih vse spre'tno pripravil že davno prej in pridobil vplivne Norvežane, da so izdali domovino. Nemške ladje so bile odplu-le proti Norveški že v četrtek, v toif-ek se je pa šele pričela okupacija Norveške. In nihče ni vedel o tem. Zavezniki so bili položili mine ob norveški obali v nedeljo ponoči, toda nemške ladje so bile tedaj že onstran te nevarnosti.
NOVI GROBOVI
Andrej Blatnik
Po 10 dnevni bolezni je včeraj ob enajstih dopoldne preminul v St. Lukes bolnišnici rojak Andrej Blatnik, star 56 let. Doma je bil iz vasi Lopata, fara Hinje, odkoder je prišel sem pred 36 leti. Bil je član društva Slava št. 173 SNPJ in društva sv. Jožefa št. 146 KSKJ. Poleg žalujoče soproge Marije, roj. Papež zapušča hčere: Mary poroč. Sti-bil, Jozefina Sekerak, Frances, Dorothy in Anna ter sina Antona, brata Georga, v Illinois brata Martina in Johna in sestro Ano Skulj v Denver, Colo. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 8:30 iz hiš? žalosti, 3553 E. 81st St. pod vodstvom Louis L. Ferfolia, Naj počiva v miru, preostalim pa izrekarpo naše iskreno sožalje.
Anton Beršič
Včeraj popoldne je preminul Anton Beršič, stanujoč na 3551 E. 78th St., star 65 let, doma iz žužemberka, odkoder je prišel sem pred 50 leti. Tukaj zapušča hčere Mary Stemberger, Frances Ladvik in sine Jožefa, Louisa, Stanleya in Pavla. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob desetih iz pogrebnega zavodi Louis L. Ferfolia, 3515 E. 81st St. Naj mu bo lahka ameriška gruda, preostalim pa naše sožalje.
Ana Mauer
V St. Lukes bolnišnici je preminula sinoči Ana Mauer, roj Polončič, stanujoča na 3522 E. 82nd St. Pogreb ima v oskrbi pogrebni zavod Louis L. Ferfolia, Podrobnosti poročamo jutri.
Anton Sterle
Včeraj popoldne je po kratki in mučni bolezni preminul na svojem domu dobro poznani Anton Sterle st., 1245 E. 60th St. Tukaj zapušča želujočo soprogo Ano, roj. Klemenčič, doma iz Verhovske vasi, fara sv. Križ ter
Balkan misli, da je Mussolini na vrsti, da udari
London, 15. apr. — Balkanski diplomati so dobili sporočila, da je Italija na tihem zbrala svojo bojno mornarico pri svojih Dodekaneških otokih v bližini Turčije v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Poročila zatrjujejo, da se je italijanska mornarica zbrala v času, ko je Nemčija vpadla v Skandinavijo. Zato sodijo, da sta se glede tega sporazumela Hitler in Mussolini na svojem sestanku na prelazu Brenner. Domenila sta se, da bo Mussolini preprečil zaveznikom in Turčiji napasti Nemčijo od balkanske strani, medtem ko bo Hitler ropal po Skandinaviji.
Italijanska mornarica i m a morda tudi nameri ogrožati Sueški prekop, vsled'česar bi zavezniške čete ne mogle na Balkan, ampak bi morale stražiti Suez. Dalje naj bi italijanska bojna mornarica v bližini Turčije isto svarila, da ne dovoli zavezniškim ladjam prehoda skozi Dar-danele v črno morje.
Balkanski diplomati so trdno prepričani, da bo Nemčija kmalu poslala topniške Čolne po Do-naši k črnem morju, da varje nemško plovbo po Donavi, to je dovoz olja iz Romunske in Rusije. V tem slučaju bodo zavezniki vprašali Turško za dovoljenje, da sme njih brodovje skozi Dardanele v Črno morje. Vprašanje je, če bo Turčija to dovolila vzpričo navzočega italijanskega brodovja.
---o-—
John Grdina operiran
Mr. John J. Grdina, poznani slovenski "čarovnik," se je moral včeraj podvreči lažji operaciji v Glenville bolnišnici. Tukaj mu vse njegove "coprnije" niso
NAJNOVEJŠEVEST!
LONDON, 15. apr,—Iz Belgra-da je prišlo radijsko poročilo, da je policija odkrila in takoj zadušila zaroto nacijev, da se strmoglavi jugoslovanska vlada.
BUCHAREST, 15. apr,—Romunska vlada je danes odločila, da se ne pošlje nobenega žita več v Nemčijo, niti v kako drugo deželo.
LONDON, 16. apr.—Sedem norveških zrakoplovcev je pristalo v južnem delu Švedske. Švedska vlada je letala zaplenila, avijatičarje pa internirala.
WASHINGTON, 15. apr.—Poročila zatrjujejo, da bo Kanada zasedla Greenlandijo, ki je bila dozdaj danska kolonija.
NEW YORK, 15. apr—Ameriški parnik, ki je vozil bojna letala za Švedsko, se je obrnil na morju in vozi nazaj proti New Yorku.
sina Antona in veliko drugih sorodnikov. Rojen je bil na Vr-
Preselil trgovino
Joseph " Dovgan, prodajalec avtomobilskih potrebščin in založnik avtnih koles, je preselil svojo trgovino iz 15815 Waterloo Rd. v prenovljene prostore na vogalu Waterloo Rd. in Calcutta Ave. Glavna odprtij a novih prostorov bo v soboto 20. aprila. Takrat se bo dajalo brez-pačna darila.
Na operaciji V Glenville bolnišnici je bil ponovno operiran Edvard Pe-rusek iz 14814 Hale Ave. želimo mu. skorajšnjega okrevanja.
Lepo uspela prireditev
Nedeljska predstava Sveto-vidslcega odra "Dve nevesti" je prav dobro izpadla. Dvorana je bila dobro zasedena, smeha pa nič koliko! Zadovoljni in nasmejanih obrazov so ljudje odhajali od predstave. Igra bo po-
Udarec za Francijo, če gre Italija na pomoč Nemčiji
Washington, D. C. — Med vojaškimi strokovnjaki prevladuje mnenje, da se bo Italija odločila, da gre z vojaško silo na pomoč Nemčiji. V tem slučaju se bo bojna fronta popolnoma spremenila. Tako bi morala Francija svoje čete porazdeliti na več front. Stati bi morala proti Nemčiji na severu in proti Kalij i na jugu. Potem bi se morala braniti v Afriki, to je v Tuniziji proti Italiji iz Libije in v Somalilandu proti Italijanom "iz Etijopije. Toda zavezniki bi zaprli Italijanom Suez in v tem slučaju bi bila Etijopija odrezana od Italije.
Mnogo se tudi ugiblje, kaj bo storila Španija, če bo moral general Franco plačati Mussolini-ju za pomoč v Španski civilni vojni in pomagati Italiji proti Angliji in Franciji, bo morala Francija postaviti fronto tudi proti Španiji v Pire j enih. Ogrožan bi bil tudi angleški Gibraltar. Toda težko, da bi šla Španija v vojno, ko ni še,prišla k sebi od zadnje domače vojne.
Italijanski narod je sicer ves proti Nemcem in proti bol j še vikom, ki so nemški zavezniki. Toda zadnje čase italijansko časopisje noč in dan piše proti Angliji in Franciji, da bi narod pridobili na nemško stran.
novi j ena prihodnjo nedeljo ob 8:30, takoj po 40 urni pobožno-sti v cerkvi. Kdor bi se rad nasmejal, naj pride igro pogledat! Vstopnice so v predprodaji v Novakovi slaščičarni, St. Clair Ave. in Norwood Rd,
Kandidat za šerifa
Poskusno glasovanje, ki ga je vpeljal Cleveland Plain Dealer kaže, da bo nominiran šerif O'-Donnell na demokratski strani in Edwin D. Barry na republikanski. Ta dva, sta dobila pri poskusnem glasovanju v okraju Cuyahoga največ glasov. *
pomagale in moral je pod nož. želimo mu, da bi se kmalu zdrav ( vrnil domov.
V	sredo ob 7:15 se bo brala v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pokojno Mary Klemenčič. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni.
Prva obletnica
V	sredo ob sedmih se bo brala v' cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnim Frank Šraj. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni.
hniki pri Ložu, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bival 38 v Cleveland pred 23 leti. Tukaj let. Bil je član društva Cleve- zapušča žalujočo soprogo Roza land št. 126 SNPJ in društva lijo, sina Antona in hčer Rose, Srca Jezusovega. Pogreb se bo j v starem kraj u pa dva brata vršil iz hiše žalosti v četrtek zju-j Vsa leta je bila - zaposlen pri j traj ob 9:30 vcerkev sv. Vida in Cleveland Railway Cd. Bil je na pokopališče Calvary pod član društva Vodnikov venec št. oskrbo pogrebnega zavoda Jos. 147 SNPJ, katerega društva so-žele« in Sinovi. Prizadeti druži- bratje so prošeni, da se poslove ni in sorodnikom 'naše iskrene | od pokojnega in se po možnosti sožalje, pokojni pa naj mirno J udeleže pogreba, ki se bo vršil v počiva v ameriški zemlji, j četrtek zjutraj ob devetih v cer-—r	ikev sv. Vida iz Frank Zakraj-
Anton Makše	[škovega pogrebnega zavoda 6016
Kakor smo že včeraj poročali St. Clair Av#!., potem pa na poje umrl Anton Makše, stare 53 kopališče Calvary. Naj počiva v let. Doma je bil iz Dečje vasi miru, preostalim pa naše globo
Predsednik Roosevelt kliče vsem ameriškim republikam, da se združijo v obrambo
po-
pri Trebnjem, odkoder je prišel,ko sožalje.
Washington, 15. apr. sednik Roosevelt je danes udarjal, da mora biti vseh 21 'ameriških republik (Južne in Severne Amerike) pripravljenih, da udarijo s silo ob silo, če bi kdo motil njih mir. Roosevelt je govoril ob priliki 50 letnice ustanovitve pan-ameriške unije in njegov govor se je oddajal potom radia po Vsem svefeu. Izrazil je upanje, da zapadna ameriška celina ne bo nikdar primoraria zgrabiti za orožje v svojo obrambo. Toda če bo to potrebno, je trdno prepričan, da se bo
Pred-j ubranila, ker moč svobodnega naroda je nepremagljiva, kadar je pripravljen na akcijo.
Roosevelt ni z ničemer omenil vpad na Dansko in Norveško, toda izrazil pa je potrebo priprave, če hočejo Amerikanci živeti v miru.
"Kdor se v tej zvezi narodov dotakne enega, se dotakne nas vseh," je fcvecano izjavil Roosevelt. "Mi smo samo vprašali, da bi šel svet z nami po stezi miru. Toda znali bomo imeti odprto pot, da udarimo s silo proti sili, če nas kdo napade."
v r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 St. Clair Avenue
Published daily except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada. $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleve'and, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 90 Tues., April 16, 1940
Frank Lausche, up demokratov
ber župan, eden najboljših, kar jih je še Cleveland imel, am-Dak je kot tak potreben tudi demokratski stranki. Če bo Farnk Lausche župan, bo postal s tem tudi voditelj ne samo clevelandskih demokratov, ampak tudi demokratov po vsej državi Ohio in morda tudi izven nje.
Ne samo, da Cleveland potrebuje dobrega župana, am-3ak potrebujejo tudi demokratje dobrega voditelja, da bo enkrat vendar nastal mir in sloga v stranki. Mi ne vidimo v nikomur drugem pravega vodjo lokalnih demokratov kot v Lauschetu. Zato se nam pa tudi ne zdi pametno sedanje prerekanje med precinktnimi načelniki, ki se zaobljubuje-jo za tega in za onega. Njih cilj bi moral biti vse kaj drugega in to je splošna korist demokratske stranke. Mi ne vidimo dosego tega v sedanjih voditeljih, ampak v čisto novem vodstvu.
Zato smo pa priporočali kandidatom za precinktne načelnike, naj kandidirajo kot neodvisni. Ne se zaobljubovati že pred volitvami ne temu ne onemu, ampak kot neodvisni priti na konvencijo. Nekateri so nas poslušali, nekateri pa ne. Oni, ki nas niso, bodo nekoč spoznali, da smo imeli le mi prav.
Že pred šestimi leti se je pojavila v Clevelandu zahteva, da naj bi bil sodnik Frank J. Lausche kandidat za župana. Nekateri so videli v njem edinega pristaša stranke, ki bi lahko zmagal. Na demokratski strani je bil takrat kandidat Ray T. Miller, na republikanski pa Harry L. Davis in Harold H. Burton, kot "neodvisen."
Dasi je bil vplivni ameriški časopis The Cleveland Press odločno za Lauscheta, pa se je videlo, d^ bo šlo ostalo ameriško časopisje za Burtona. Tako je bilo dvomljivo, če bi bil Lausche takrat zmagal razen, če bi bil Burton odstopi od kandidature.
Takrat je bila Ameriška Domovina odločno proti temu da bi sodnik Lausche kandidiral. To iz več razlogov. Prvič smo se zavedali, da moramo biti toliko lojalni. Ray T. Mil lefju, da se mu da prilika priti zopet na županski stol potem ko ga je dve leti prej premagal Harry L. Davis radi razkola v demokratski stranki. Ray T. Miller se je izkazal za časa svojega županovanja tako zelo naklonjenega Slovencem da bi ne bilo častno za nas* če bi ga bili v času, ko nas je on potreboval, pustili na cedilu.
Da pa ne bo kdo mislil, da smo radi naklonjenosti do Millerja, pustili svojega rojaka Lauscheta na strani,' naj povemo, da smo se sporazumeli v tem v prisotnosti Lauscheta in Millerja v tem, da če bo Miller kandidiral za župana, da Lausche ne bo kandidat. In te besede ni hotel prelomiti niti Mr. Lausche, niti mi.
Tako smo v kampanji vsi delali za Millerjevo izvolitev. Toda lokalno časopisje je delalo vse za Burtona in Burton je zmagal. S tem smo bili pa tudi mi odvezani od nadaljne podpore Mr. Millerju. Svojo dolžnost smo izvršili.
Mr. Burton je potem še dvakrat kandidiral in obakrat ga je podpiralo vse lokalno ameriško časopisje. Tudi v tem času se je močno pritiskalo na Lauscheta, naj kandidira, toda je odklonil, ker je najbrže slutil, da bo ameriško časopisje še vedno za Burtona.
Toda zdaj je krenil Burton v drugo smer, ko kandidira za zveznega senatorja in zdaj pa tudi ameriško časopisje vidi priliko za Frank Lauscheta, da naj'bi kandidiral za župana. Če ameriško časopisje to namiguje, potem bi Lauscheta gotovo tudi podprlo v kampanji in zmaga mu je že naprej zasigurana.
Tako piše pred par dnevi v Plain Dealerju kolumnist Phillip W. Porter o Lauschetu sledeče:
"Za lokalne demokrate je okrajni sodnik Frank Lausche najboljša stava za županskega kandidata. Ko so pred par leti demokrati iskali kandidata proti Burtonu, so resno sugestirali Lauscheta. Toda cn je to pametno odklonil, meneč, da čas zanj še ni zrel.
"Toda ča£ postaja sedaj zrel in okoliščine kažejo, da se Lausche sam tega zaveda. Pri vsem tem je najbolj važno to, da se je Lausche izkazal kot sodnik, da ima v sebi zmožnost in da bo pokazal fin rekord, če bi bil izvoljen županom in da poseduje politično privlačno moč, s katero si bo pridobil elemente, ki kontrolirajo tehtnico moči v Clevelandu, to je narodnostne grupe.
"Lausche je pokazal gotovo natančnost in pogum v svojem delu kot sodnik, kar je našlo splošno odobravanje med Časnikarji in odvetniki. Med 15 okrajnimi sodniki ga ni težko najti med onimi, ki rešujejo najtežja dela. Malo sodnikov dobi težko nalogo dolgih in težavnih razprav, kjer se zahteva pravne razsodbe, radi katerih se pričakuje, da bo pritožba na višjo sodnijo in obravnave, kjer so na obeh straneh slučaja najboljši odvetniki in kjer mora sodnik razsoditi največkrat sam in če razsodi pravilno, nastanejo iz te razsodbe že kar nove postave.
"Večina sodnikov dobi slučaje, kjer sodniku ni treba odločevati, ker odloči vse porota. Ali pa dobe manjše razprave, kot za razporoko, ali manjše civilne tožbe. Lauschetu pa ' čeprav je najmlajši med 15 sodniki, so bili odločeni najtežji slučaji in pri tem se je izkazal kot izvanredno zmožnega in pa pogumnega.
"Iz čisto političnega stališča, je Lausche oseba, ki se jo lahko opazi, ker je občudovan in spoštovan zlasti pri vseh narodnostnih grupah, ker je i sam eden izmed njih. Zrasel je v slovenski naselbini, kjer so zrli nanj že od njegove mladosti kot na voditelja.
"Toda Lauscheta ne' spoštujejo visoko samo lastni rojaki, ampak tudi drugi. Dovolj ima vrlin, da si dobi spoštovanje tudi od drugih volivcev, ne samo od narodnostnih grup. In ker so dali združeni neodvisni in glasovi narodnostnih grup z Burtonu trikrat tako večino, je logično da dajo lahko ti glasovi zmago vsakemu svojemu kandidatu'.
"Vse kaže, da bo pri prihodnjih županskih volitvah spremeba. Če se bodo demokratje do tega časa prenehali prerekati med seboj, imajo lahko v Lauschetu zmožnega kandidata, ki si lahko pridobi večino glasov in sicer lahko tako večino, kot jo je imel župan Burton."
Tako piše Plain Dealer in to je tudi'naše mnenje. Če je bila kdaj prilika, da bo imel, Cleveland ne samo slovenskega župana, ampak župana, kakršnega še ni imel od časa Tom L. Johnsona, potem bo prilika drugo leto.
Pa ne samo, da Šffio trdno prepričani, da bo Lausche do
Koncert "Kanarčkov"
Koncert in igrici, ki so jih postavili na oder "Kanarčki" je bil ponoven dokaz velikega napredka in dokaz, kaj se da doseči z mladino, z pravim razumevanjem iste.	(t
Miss Traven je otvorila program z izbranim govorom, ki nas je kar objel. Ob misli, da je tu rojena in vzpričo njene lepe sloveščine, v kateri se izraža tako gladko, kot da še ni nikoli govorila drugega jezika, kakor slovensko, moram reči, da bi imela več posnemalk, je moja želja. Ob koncu govora je naznanila datume vseh koncertov, ki se bodo vršili to sezono, kar je znamenje, kako točno vse^ zasleduje. Jaz sem na naši prireditvi to pozabil, za kar prosim da mi oprostite.
Igrica "Sestrin varuh" je zelo podučna za mladino vse stranski, a za nas je bil velik užitek. Čudil sem se gladki izgovorjavi igralcev, člani "Kanarčkov." V drugi igri "Zamorec" so na-stipili bolj odrasli in jim je slovenščina isto tako gladko tekla. Smeha polno dvorano in veselega razpoloženja. Lep užitek Igri je spretno vodila Miss Traven.
Nato so nastopali soli in due-ti, ki bi enega kakor drugega, kar se tiče še in še poslušali. Ploskanju ni bilo konca. Ne bom omenjal vseh, saj so bili vsi do-dobri. Omenil bom le par istih. Miss Albina Kodek, ki je že odrasla, a se ne sramuje biti z "Kanarčki,' kar se pri vseh zbo rih v veliko škodo istih dogaja, ki so še mlajši od nje, a že jih je sram. Z pesmijo "Gos s planine" je dovolj pokazala, zakaj so ji "Kanarčki" priljubljeni. Pri njih se je vežbala, pri njih se je izpopolnjevala, tako da sedaj med njimi zavzema vodilno me sto. Je njih predsednica in je njim vsem dobra sestra. Albi na, da bi dobila dosti posnemalk' povsod.
"Slepec" je bil zapet tako čuteče, da nas je globoko ganilo. Zadnji sta nastopili mali Milie in Albit, ki sta imela glavno vlogo v igri "Mavrica." če omenim, da sta morali trikrat priti na oder in zapeti "Pomlad," je
do najbolj tiho, kot pesem narave. Bil je ves prevzet. Izgovorjava čista in točna, kot eden. Mr. šeme, lahko ste ponosni na uspeh, ki ste ga dosegli z mladinskimi zbori kakor smo ponosni mi. Brez vas bi ti glasovi spali za vedno, a sedaj so živi in bodo živeli vse življenje in s pesmijo tolažili sebe in druge, želim vam, Mr. šeme, zdravja in potrpljenja, da bi še dolgo vodili našo mladino, ki vas ima rada kakor jo imate radi vi, k izpo polnitvi.
Na piano je spretno spremljala Miss Elsie Artel, ki ima kot vedno, pogled obrnjen več na roke pevovodja kot na note.
Lep užitek ste nam podali.
Po prireditvi smo imeli zabave na koše. Postrežba prvovrstna. V kuhinji je skrbela za dobrote Mrs. Traven z svojim štabom, ki jim pa ne vem imen. Hvala!
Pozdrav vsem ljubiteljem slovenske pesmi in slovenske mladine!
John Terlep -_0- -
Math Tekavec:
Slika katoliške cerkve
(Nadaljevanje)
Tudi, če se Fetterlyju in Molku zi, da je, kar se tiče otrok v katekizmu nauči naivno in nespametno, je čudno, da možje kot je bil Jouffroy, profesor naravoslovja v Parizu, vse življenje najhujši nasprotnik razode-te vere, taječ celo njeno možnost, je na smrtni postelji izrekel ta stavek
"Vsi filozcjfičrri sestavi skupaj niso toliko vredni kakor je ena stran katekizma." In Paul Claudel, konvertit, član francoske akademije, izjavlja: "Katekizem mi je knjiga, ki zavzema najčastnejše mesto v moji knjižnici." (Iz njegovih literarnih del imamo tudi v slovenskem prevodu drami: "Gobavca je poljubila" in "Marjiino Oznane-nje.")
Da bi odrasel človek ne rastel tudi v spoznanju svoje vere, da bi ne razumel več o njej kot otrok, more trditi le kak idijot in ponavljat za njim urednik Prosvete. še bolj gorostasna pa je kleveta, da "Cerkev noče, da bi vernik razumel, kar veruje:
dovolj. In še jih je občinstvo zahtevalo, a sem pozneje zvedel, da se pevovodja boji za njih glasove in jim ne dovoli. Vež-bajte se in izpopolnjujte in sem prepričan, da boste nastopali ne samo za nas Slovence, ampak za širšo javnost.
Med "Kanarčki" sem videl že odrasle fante, ki so z velikim ponosom igrali in peli pri njih in tako je prav in naj bo pri vseh zborih. Seveda v tem oziru je včasih krivda tudi staršev samih.
Nato je nastopil zbor. Ne -znam dovolj pisati o petju, da bi mogel prav opisati, kak velik napredek je pri "Kanarčkih." Sledili so pevovdju, kot da ima vse glasove v svoj iti prstih. Sedaj tiho in naraščajoče in dio najbolj glasnega, so lepo padali
ona hoče, da vernik nekritično ponavlja za njo besede, ki mu jih narekuje . . ." Ni bila brez pomena, že pred 50 leti zapisana beseda papeža Leona XIII. "Znano je, da resnica krščanske vere nima nobenega hujšega nasprotnika od tistih, ki je ne poznajo." Resnica je, da ima krščanstvo globoke nauke, uči stvari, katerim ni prišel do dna še noben teolog. So resnične skrivnosti, ki jih ne razumemo, a jih verujemo.
Naj nam pa znanstveni Urednik Prosvete pove, če razume, kako je možno, da iz tako malega semena zraste orjaško drevo; kako je možno, da se nam zaužita hrana spremeni v kri, meso in kosti; kaj je bistvo elektrike, toplote, radia? In tisočerih skrivnosti, ki jih ne razu
memo pa vendar obstojajo; če je že v naravnem svetu toliko skrivnosti, kaj šele v nadnaravnem. Slednji pa, ki ima voljo ukloniti svojo voljo in razum razodeti resnici, lahko spozna resničnost svojega verovanja.
Ali mislite, da so se konvertiti iz vseh panog znanosti, ki so po svoji duhovitosti nekaj šteli v znanstvenem svetu, podvrgli kar na slepo, kar niso nič razumeli. Imena, pred nekaj meseci umrli Broun, Chesterton, Sigrid Unset (nagrajena z Noblovo nagrado radi njenih literarnih del). Giovani Papini, Augustin Gemelli, Coppe, Rette, itd., ki so bili nekldaj fnaspjrotniki katoliške vere, pa so našli v njej res nico. In naj še, ker nam Molek kot "znanstvenik" ponavlja: ". . . da se te doktrine ne dajo ugotoviti z znanstvenimi metodami"—navajam še avtorja, filozofa profesorja ljubljanske univerze, Dr. Fran Vebra, knjige, ki nosi naslov "Knjiga o Bogu," izdala družba sv. Mohorja v.Celju leta 1924.—Naslovljena "Akademski mladini" v uvodu piše: "Moja mati me je že v rani mladosti učila moliti Boga in me navajala k resničniemu bo-gozornemu gledanju na svet in življenje! In ta religijozni po-pogled mi je ostal ohranjen skozi vso ljudsko šolo in se je v prvih letim mojega srednješolskega življenja po sili domotožja poostril. Šele v višjih razredih mariborske gminazije so našli pota do mene tudi drugačni nauki, zlasti panteistični in budistični in so me ribali sem in tja do konca 8. šole, ko sem po želji matere in iz; svjojega lastnega \ nagiba stopil v mariborsko bogoslovje. Zopet so me prevzeli bogozorni vidiki in samo- zato, ker v drugem letniku ni bilo več filozofije, sem v prihodnjem letniku odšel na graško univerzo. Tu pa je mahoma stopilo v ospredje samo podrobno delo in z njim spojena tehnika znanstvenega raziskavanja. In v takem notranjem stanju sem prišel tudi na našo univerzo (ljubljansko). Toda uprav tako moje podrobno delo mi je vedno bolj prikazovalo neobhodno potrebo enotnega in sicer bogozorno enotnega gledanja na svet in življenje; nisem takega gledanja namenoma iskal, temveč k njemu so me vedno bolj silila sama podrobna vprašanja iz psihologije spoznavne teorije etike, sociologije in celo zgodovine filozofije.
Ne želja in nobeni posebni dogodki življenja, temveč samo dosledno podrobno delo mi je zopet vrnilo otroško vero v Boga. . ." (Str. VII — VIII). Ker je zapisano: ". . . da se te doktrine (katoliške) ne dajo ugotoviti z znanstvenimi metodami," je pač vprašanje kakšnega orodja se ta "znanost" poslužuje, da ne more tega ugotoviti.
Verske dogme katoliške Cerkve pač niso materij al, da bi se jih dalo s krampom izkopati; z lopato premetati, ali z vedrom kot vodo zajemati, ali z mero premeriti na tehnični preteklosti itd. To vse spada k neki drugi znanosti, čie pa v spoznanju duhovne bitnosti ločimo resnico od laži, pravico od krivice z istim razumom — kjer je volja — človek lahko dojame vire resnice. Ne vem, če za ljudi, ki toliko be-sedičijo o znanosti in so brez kake višje šolske izobrazbe, pride v poštev avtoriteta v tem predmetu (filozofije), da znanstveno dokaže potom študij resničnost vere, ali morda za znanost v tem predmetu ne pride v poštev Ve-brova znanstvena razprava in sklicevanje kot strokovnjaka na znanost! /Če vpTSštevamo še izjavo izumitelja radia, Marconija, ki je bil znan kot globokoveren katoličan:" Da sem katoličan, nisem samo vernik kot jjjlovek, pač pa me k veri vodi tudi znanost."
Potem ste v zmoti, če smatrate, da verske doktrine nasprotujejo resnični znanosti. Kaj do-
Sherif M. L. O'Donnell
Nekaj zanimivosti iz šerifovega urada v okraju Cuyahoga
13. ODTISI PRSTOV
čeprav okrajna ječa ni kazenska institucija, pa pridejo včasih sem najzakrknejši zločinci, ki čakajo tukaj na obravnavo. Nekateri so v zločinih šele začetniki, mnogi imajo pa za seboj že
dolg rekord.
Da se deluje z drugimi oblastmi, jo okrajna ječa vpeljala prvič pod šerifom Martin L. O'Donnellom popolno napravo za odtiske prstov. To je pod nadzorstvom deputija Harry Browna, ki je bil mnogo let član elevelandske policije in detektivskega oddelka.
Osebe, ki so obtožene kakega zločina, se jim v večjih mestih vzame odtise prstov, predno se jih zapfre v okrajno ječo. Onim, ki so bili prijeti v malih predmestjih in vaseh, se vzame odtise prstov, ko jih pripeljejo v okrajno ječo. Ti odtisi se potem pošjejo v justični oddelek vlade v Washington, kjer so potem na razpolago vsem oblastvenim agencijam v deželi.
Po postavi države Ohio mora okrajni šerif to izvrševati, toda vendar je sedaj prvič, da se je vpeljalo ta sistem. Toda odtise prstov se vzame samo osebam, ki so obtožene kriminalnih prestopkov.
Pod šerifom O'Donnellom je bil ta sistem ne samo vpeljan, ampak tudi tako razvit, da je danes velike veljave za policijo v vsem okraju, kakor tudi za federalno vlado.
S tem sistemom je možno federalnim oblastem dobiti v še-rifovem uradu vse informacije. Poleg tega ima šerif O'Donnell popolen seznam vseh oseb, ki so bile aretirane za katerikoli kriminalni prestopek. Vse te rekorde se je sestavilo po alfabetu vse od leta 1920 naprej in se vezalo v knjigo ter kažejo rekord vsake osebe, ki je bila v okrajni ječi v času od leta 1920 do danes in je tudi navedeno radi česa je bila tukaj. To vse je zelo velike važnosti in v veliko pomoč policiji, okrajnim oblastem in federalni vladi.
Martin L. O'Donnell, šerif
Glavni deputij Clarence M. Tylicki, deputiji: Charles F. Wing, Michael J. Kilbane, Harry Brown, Anthony McGinty, Arthur Burns, Peter Beedlow. Tajnica Miss Marie Plechaty. Dr. A. V. Fried, jetniški zdravnik. Dan Patty, strežnik.
Civilna divizija: glavni deputij John Gillespie, deputij Paul O'Donnell.
Slovenski deputiji: Bertha Cervenick, Joseph Gornick. Joseph Kovach, Anton Kosan, Lawrence Leskovec} Ernest Modic, Lea Plecko, Anton Zakrajšek.
živi človek, ki je bil rojen zunaj prave vere in v njej najde, naj porabim par misli angleške kon-vertistinje, Bessie Anstice Baker. To mlado ženo so že izmla-da neprestano mučila večna vprašanja življenja: "čemu", odkod in kam?" Prešla je v vse
dijo žarki te resnici le zlomljeno, a v Cerkvi se odkrije prekrasna harmonija katoliške resnice.
Seveda vera ni le sad logike, ampak obenem sad ponižne molitve in milosti božje. (Povzeto po Dr. Aleš Ušeničniku v knjigi "Knjiga 6 življenju," izdala Leo-
v baze moderne filozofije, skozi j nova družba 1916. str. 180-181) materijalizem, pozitivizem, pan-;Najmanjši odstotek bo odpadlih teizem,.idealizem, a um ji ni na- katoličanov iz vzroka;" ... da
šel miru, srce ne sreče. Končno, po dolgem iskanju je um. zadovoljila in osrečila srce v katoliški cerkvi.
"Spoznala je, da je absurdno dvomiti o tej ali oni dogmi, saj
zavržejo vero, ko zamanj iščejo pojasnila pri svojih duhovnikih." Pač pa bo vzrok ogromnega odpada, ker se ne informirajo tam o svojih presodkih in dvomih, kjer bi lahko dobili lek svo-
je z vsemi ista avtoriteta." Spo-]jemu nemiru, to je, pri cerkve-znala je, da katoličanom ni tre-j nem služabniku. Usodno je to, ba zapirati oči in se bati luči, ne, da so se zatekli tja, kjer mnogo široko jih smejo odpreti svetlim o veri pišejo, a malo o njej razu-žarkom vede in kritike, zakaj the j o, ali vedo.
vera je resnica. Na zunaj se vi-	-o-—
-o-,-
Katastrofalna železniška nesreča pri Ozlju
Metlika, 18. marca. — Ljubljansko železniško ravnateljstvo ne pomni tako hude železniške katastrofe, kakor se je zgodila v zgodnjih jutranjih urah v nedeljo med postajama Ozalj in Zaluka. Zadnja takšna železniška nesreča, ki je bila še neprimerno hujša po posledicah, čeprav javnost zanjo ni zvedela, je bila leta 1916 med svetovno vojno, ko je veliki transportni vlak z ranjenci med postajama. Zagorje in Trbovlje padel v Savo. Tedaj je- v decembru mesecu hudournik razdrl železniško progo in vlak je zavozil ponoči v velik kup grušča, ki ga je nanesel hudournik na progo, zaradi česar je vlak iztiril in so vsi vagoni padli v Savo. Tedaj je bilo okrog 100 mrtvih. Seveda poročila o tem niso prišla v javnost.
Nesreča, ki se je zgodila v nedeljo zjutraj, je prav podobna tej nesreči. Zanimivo pa je, da jo je povzročila višja sila, tako da niti pri največji pazljivosti in vestnosti železniškega osebja nesreče ni bilo mogoče preprečiti. Jutranji potniški vlak, ki po rednem voznem redu odhaja iz Karlovca ob 4.06 proti Ljubljani, je odpeljal iz Karlovca z malo zamudo. To zamudo je podaljševal in prišel v Ozalj ob 4.34. Iz Ozlja je odpeljal s 26 minut-
no zamudo proti Zaluki, kamor bi moral priti po treh minutah vožnje. Zaluka je od Ozlja oddaljena komaj dobre tri kilometre.
Na progi, ki pelje ves čas ob lepi dolini Kolpe, sta dva predora. Proga je tudi večkrat močno zasekana v kamenite stene, ki štrlijo v nebo. V ranih jutranjih urah je pregledoval čuvaj Zaluke progo in jo po predpisih obšel pred prihodom vlaka. Tedaj ni opazil nič sumljivega.
Progovni čuvaj na postaji Zaluka Ivo Rujevčan je prihitel na mesto nesreče komaj nekaj minut potem, ko se je utrgal plaz. Takole pripoveduje:
"Na postaji Zaluka sem pričakoval potniški vlak, ki je imel priti iz Karlovca nekaj minut pred peto uro. Moral bi priti že ob 4.30, toda imel je nekaj minut zamude. Minuta, v kateri bi moral priti vlak, je minila, toda vlaka ni bilo od nikoder. Telefoniral sem na postajo Ozjalj., Tam so mi povedali, da je kompozicija že krenila s postaje in da bi morala biti že v Zaluki. Tedaj sem zaslišal, da se telegrafske žice nekam čudno tresejo. Stekel sem na prosto in v naslednjem hipu zaslišal silovit hrušč.
(Dalje na 3 strani)
BESEDA IZ MI0PA
.............................................................immuuummmimimm
WINNET0U
r« nemttem lirimlk* K. Mxja
;V~r.TTTTr,,.„n......................................................................
Vprašanje je bilo prav za prav nepotrebno. Na velikih zapadnih ' železnicah, ki vozijo po ozemlju Indijancev, so popotniki večinoma vedno oboroženi, vsaj s samokresi. S svojim vprašanjem sem tudi čisto drugam meril. Vlakovodja se je delal, kot da on zapoveduje, in to ni smelo biti. Za ponočni napad, na Indijance je treba že nekaj več znati, nego vlak voditi, pa če bi bil vlakovodja tudi pogumen človek.
Na moje vprašanje so vsi e-noglasno odgovorili z da in vlakovodja je pridjal:
"Šestnajst delavcev imam v vlaku, ki pa se prav dobro razumejo na puško in nož, in dvajset vojakov ki so namenjeni v Fort Palwie, vsi so oboroženi s puškami, samokresi in noži. Razen tega je med našimi popotniki gotovo tudi nekaj gentlemanov, ki bi si radi privoščili redko zabavo in se poskusili z rdečkarji.
Kdo pojde z nami?"
Vsi so se ponujali. Seveda je bilo med njimi tudi mnogo takih, ki jim ni bilo ravno preveč za nočni napad na Indijance, pa so se sramovali pred drugimi in se tudi oglasili. Takih ljudi nisem smel vzeti s seboj, brez potrebe bi se bili podajali v nevarnost in s svojo strahopetno-stjo bi nam bili še kaj pokvarili.
Zato sem dejal:
"Cujte, meššurs, vem, da ste vsi silno pogumni ljudje, pa vsi vendar ne morete z nami, to sami uvidite! Dame in otroke vidim med vami in teh vendar ne morete pustiti brez varstva, na vlaku! Tudi če zmagamo, — o tem seve prav nič ne dvomim — je mogoče, da pridejo razkropljeni Indijanci tod mimo. Utegnili bi napasti vlak —.
Nekaj pogumnih mož mora torej ostati pri vlaku za stražo. Kdor hoče stražo prevzeti, naj se oglasi!"
Res se jih je osem oglasilo, da bodo vlak "branili z življenjem." Trije so bili oženjeni in
ffl»»»!»m»»:m>t»!»n»»t»:»»»n»»»nn»>>»>nn»»H»»iii»t»:t»n»»i»»iiii»un
|JOŽE GRDINA:
PO ŠIROKEM SVETU
mttm»t:nHHH»nimmm»n>»>t»»:iimtimuu«mt»»»»i»ii»»tt»»»»»»nnm«tt
vim naskokom pogaziti v prah. Toda za tak naskok je treba drugačnih prilik, nego nas čakajo tamle zunaj na progi.
Le tole vam povem! Ako mislite svoj načrt jjes izvesti, bodete vseh svojih štirideset mož v smrt' pognali! Naravnost v klavnico! Pri takem klanju seve ne bom sodeloval!"
Vzrojil je.
"Kaj —? Nočete nam pomagati —?? Ali vas je strah pred Indijanci? Ali pa ste morebiti užaljeni, da nisem vam ponudil vodstva?"
Malomarno sem zamahnil z roko.
"Strah pred Indijanci —? Pshaw —! Ako ste res čuli o Old Shatterhandu, bodete tudi vedeli, da se Indijancev ne boji in da bi vam lahko za tako besedo s pestjo pokazal, zakaj je dobil ime Old Shatterhand. In užaljeni da bi bil — ? Smešno! Kaj meni mar, čigav bo črez uro vlak in njegov tovor in čigavi bodo skalpi, ki jih trenutno še verno nosite na glavah.
Do mojega skalpa pa nima nihče drug pravice ko jaz sam in mislim ga obdržati do smrti. In zato good morning, meurs!"
Obrnil sem se.
Pa vlakovodja me je ulovil za rokav.
"Stop, masteh! Tako se nismo zmenili! Tukaj poveljujem jaz in tudi vi me morate ubogati! Odgovoren sem za vlak, za osobje in za popotnike, pa tudi za tovor, zato mi na misel ne prihaja, da bi ga pustil tukaj v samoti stati, kjer mi ga lahko v miru izropajo, medtem ko bi mi morebiti zaman lovili rdeč-kar je po preriji.
Tako bo, kakor sem rekel. Z vlakom se peljemo do kraja, kjer nas čakajo, in prej ne zapustimo vozov, ko da bomo sredi med njimi. V strnjenih vrstah jih bomo napadli in videli bodete, kako jo bodo popihali pred nami!
Pa še en razlog govori za moj načrt. Dober vojskovodja mora misliti tudi na možnost, da ute
Od obeliska jo krenem proti Hagiji Sofiji, kjer me blizu tam ustavi mlad Bolgar, ki je pro-
so povečini kristjani, zato je tudi bolj lepo in snažno. Življenje na ulicah Pere mi je prav
dajal razne spominke s kate- ugajalo in se mi je zdelo kot da
rimi je bil ves obložen, ter me poprosi, da kaj kupim. Preprost fant, ki si je na ta način služil svoj kruh, mi je bil prav všeč, zlasti ko me je nagovoril kar po bolgarsko; pa ga vprašam v ruščini, kakšne narodnosti, da je? "Bolgar sem," se odreže fant. "No, ker ste pa Bolgar bom pa res kaj kupil in prav zato bom kupil ker ste Slovan," ter izbiram, kaj bi bilo bolj primernega. "Vi ste Rus, kajne?'-' me povpraša fant. "Ne, nisem, pač pa Jugoslovan." "A, Jugoslovan Ali ste Srb?" "Slovenec sem." "A, Slovenec? To me pa veseli, ker tudi o Slovencih mi je znano. Dobri Slovani so in že po vas sodim, da so prav zavedni," mi odvrne Bolgar. Ko si nekaj naberem, ter plačam, rečem fantu: "Za danes bo že; sem bolj kratek z časom, ker zdaj moram k večerji. Jutri, ako boste še tukaj, si pa še kaj izberem; saj' še pridem, nakar se poslovim od Bolgara ter se odpeljem naravnost na moje stanovanje, od tam pa k večerji, kjer sem z velikim tekom praznil krožnike, ne oziraje se, je večerja turška ali kakršna že; jaz sem jo otepal kot da bi prišel iz gozda.
Po večerji sem šel na izpre-hod po Peri, ki je najbolj moderni del Carigrada, kar pričajo lepe ter bogato založene trgovine, banke, razne agencije; vse prav moderno in elegantno. Tu imajo svoje konzularne urade zastopniki raznih držav in tu ser sliši vsakovrstno govorico; poleg turškega se govori
sem v kakem srednje skem velemestu.
evrop-
Ko se nekaj časa sprehajam po ulici ter opazujem vrvenje množice, zagledam precej daleč od ulice, bolj v dvorišče pomaknjeno cerkev, ki je bila sicer brez zvonika, toda sem po gotovih znakih spoznal, da je katoliška. Zakaj je brez stolpa, mi je bilo umljivo: Je pač na Turškem, kjer marsikaj ni bilo dovoljenega, tako tudi ne zvonenje. To si pa moram ogledati, če je le odprta, ter sem brez nadaljnega stopil v cerkev, ki je posvečena sv. Antonu.
Cerkev, ki je na znotraj prav čedna, je bila lepo razsvetljena, na oltarju pa je bilo izpostavljeno Presv. Rešnje Telo. V teku je bila ravno večerna služba božja, pri kateri je prisostvovalo lepo število vernikov, da sem bil skoro iznenaden nad tem, obenem pa prav vesel, ko sem tako slučajno našel katoliško cerkev. Že me je prav skrbelo, kje bom drugi dan pri sv. maši, da tako tudi v Carigradu opravim svojo nedeljsko dolžnost in zdaj pa kar mimogrede najdem cerkev, kjer bom to prav lahko opravil.
Pokleknil sem v klop ter se zahvalil Bogu za vse dobrote z katerimi me je obsipal na potovanju, da sem prišel skozi brez vsakih neprililc, ter srečno in brez vsakih nezgod, tudi v Carigrad. Po preteku kakih 10 minut pa se zopet odpravim ven iz cerkVe, da nadaljujem z
so potovali z ženo in otroki, pet	In » gfr
pa je bilo takih, ki so se menda bolje razumeli na ceno želez-
let, je bil pa enostavno pokrit. Po obleki, ki je bila siva, je izgledal prav gosposki in če bi se obnašal v cerkvi vsaj priiičrio dostojno, ali bi bil vsaj odkrit, to bi sodil, da je prav naobra-žen, toda njegovo vedenje ga je pa izdajalo, da je kljub prav dostojni obleki, prava zaroba.
Ko ga zagledam pokritega, me je skoro popadla jeza. Torej jaz, ki sem se malo p;rej mudil v mohamedanski mošeji, sem se moral tam obnašati po vseh predpisih in za to še plačati ; to teslo pa, od katerega se pričakuje vsaj prilično mero dostojnega vedenja, ti pa stoji kot da je v kakem hlevu, če si ta zaroba misli, da se v katoliškem svetišču lahko obnaša kakor se njemu poljubi, mu bom pa jaz pokazal, da temu ni tako. Ako velja pravilo zame, da hodim po moseji le v copatah ter se obnašam dostojno v mohamedanskem svetišču, se bo pa tudi tale obnašal tu tako kot se spodobi za katoliško svetišče, kj|er jaz molim svojega Boga, pa bil to kdorkoli, mohamedanec ali komunist.
Ne da bi se pomišljal stopim pred to mpško zarobo ter ga enostavno v angleškem jeziku pozovem, da se takoj odkrije, če ne, da se pa takoj pobere iz cerkve; pri tem sem pa že napravil' z roko gesVo, da poseženi po njegovem klobuku in če bi se obotavljal storiti to, bi njegov klobuk frčal skozi vrata, ne oziraje se kdo je bil, kajti če se moram jaz kot katoličan obnašati dostojno v mošeji, se bo tudi ta v cerkvi. Mož, ki je razumel moj poziv, me pogleda postrani ter precej osatb, toda ko je videl, da mislim resno, se obrne ter rajši kot da se odkrije, z ženskama vred zapusti cerkev.
Tudi prav, si mislim, ko sem
repil. Da bi se radi tega pritožil policiji, me ni niti najmanj skrbelo, kajti po pravilih dostojnosti, ki se jo zahteva v svetiščih, sem bil do tega popolnoma upravičen, kot bi bil upravičen Turek, ako bi me radi nespodobnega vedenja v mošeji ven vrgel; prav isto pravico sem si v tem oziru prisvajal jaz in to bi utemeljeval tudi pred policijo, ako bi bil pozvan in sem prepričan, da bi to tudi dosegel; kar velja za ene, to velja tudi za druge. Pa ni bilo nič neprilik radi tega, niti ga potem nisem srečal, ko sem.se izprehajal po ulici.
Že precej pozno je bilo, ko sem se vrnil iz tega razgleda ter šel k počitku, po vsem zadovoljen z pretečenim dnevom, katerega sem zelo dobro uporabil. Zjutraj sem bil zopet zgodaj na nogah; ker je bila nedelja, grem najprvo v cerkev sv. Antona, kjer sem bil pri sv. maši, nato k zajtrku, potem pa se takoj odpeljem na zapadno stran Carigrada, da si ogledam ono zgodovinsko obzidje, kjer se je vršil med Bizantinci in Turki boj za Carigrad. Ta kraj se mi je poleg Hagije Sofije zdel najbolj znamenit, zato sem ga tudi imel v načrtu, da si ga gotovo ogledam.
(Dalje prihodnjič)
-o-
KATASTROFALNA ŽELEZNIŠKA NESREČA PRI OZLJU
angleško, francosko, rusko, ita-j trojico ljudi, dve ženski pa en lijansko, ter druge svetovne je- moški, katerih obnašanje ni bi
razgledom po mestu, ko zagle-' gledal za odhajajočimi in z ne-dam nedaleč od glavnih vrat kim posebnim zadoščenjem
sem gledal za njim, ko je stopil skozi vrata;,, bo, vsaj vedel,
zike in tudi srbohrvaščino se tu j lo v skladu z obnašanjem ka-kalcor tudi po drugih delih me-(kršnega se zahteva v cerkvi; sta cesto sliši. Prebivalci Pere moški, ki je bil star okrog 45
da v katoliškem svetišču ni vse dovoljeno. Kar dobro se mi je zdelo, da sem ga tako izpod-
(Nadaljevanje z 2 strani) Čeprav je mesto, kjer se je pripetila nesreča, oddaljeno več sto metrov od postaje, je bil hrušč tako silovit, da me je popadla zona. V hipu sem se spomnil, da se je najbrž vlaku pripetila nesreča. Takoj sem stekel nazaj na postajo in poslušal priklicati Ozalj. Toda zaman, niti telegraf, niti telefon nista funkcionirala, ker so bile žice pretrgane. Zaslutil sem, da se moralo dogoditi nekaj strašnega.
•Ponovno sem stekel v noč vzdolž proge. Tedaj pa sem že zaslišal obupne klice: "Na po-i
tro zasekana v skalnato steno, ki pa ni kompaktna, ampak ima veliko špranj, v katerih je rdeča zemlja. Velika skupina skladov se je utrgala in padla na progo, tako da so na njej obležali velik kvadri, skoraj kot hiša veliki. V to gmoto je zavozi-la lokomotiva, se postavila nekoliko postrani in obstala. Uradni voz se je z Vso silo zaril v lokomotivo in se skoraj popolnoma zdrobil, še bolj zdrobljen je bil prvi potniški vagon. Tudi drugi potniški vagon, ki je zadel v sprednjega, je bil hudo poškodovan. Vrglo ga je po bregu navzdol, tako da je s sprednjim delom obtičal v Kolpi. Prav tako je tretji potniški vagon padel na strmi breg in obtičal na njem. četrti vagon je bil vagon II. razreda in ga je prav tako vrglo raz pobočje. Peti vagon so naslednji vagoni stisnili in ga močno razbili.
Med reševanjem, pri katerem so požrtvovalno pomagali zlasti vojaki in tudi železniško osebje, ki je po srečnem naključju ostalo nepoškodovano, je bilo videti prizore, ki si jih skoraj ni mogoče zamisliti. Tako je doživel železniški delavec Peter Oso-ja, ki se je slučajno peljal v u-radnem vagonu, prizore, ki jih ne bo nikdar pozabil. Ob strahovitem sunku je padel na tla in potegnil za seboj vlakovodjo, ki je bil z njim v istem vagonu. V istem trenutku je trčil potniški vagon v uradni vagon in ga popolnoma razklal. Na veliko srečo sta oba zletela iz vagona in ostala popolnoma nepoškodovana. Takoj, ko sta prišla k sebi, sta zaslišala kričanje in vpitje, i Dalje prihodnjič.) --o-
nine, vina smotk in lanenega o-lja ko pa na puške in nož. Teh nisem potreboval, onim trem pa nisem smel zameriti, da so rajši ostali pri svojih družinah.
"Tudi od železniškega osobja mora nekdo pri vlaku ostati. Kdo?"
"Strojnik in kurjač bodeta ostala!" je odločil vlakovodja. "Strojnik bo prevzel poveljstvo nad temile pogumnimi gentle-mani. Jaz pa poj dem seve z vami in bom napad vodil."
"Kakor želite, sir! Gotovo ste se že borili z Indijanci?"
"Ni treba! Ti zločinci znajo le zahrbtno napasti in zaklati. Pravilnega čelnega napada pa ne vzdržijo in rajši pete pokažejo. Zato nas ne čaka nikak nevaren in težaven posel.
"Bi dvomil, sir! Pomislite, da so Ogellalle najkrvoločnejši vseh Siouzov! In poveljujeta jim slavna poglavarja Kawomien in Matiru!"
"Čujte, ali mislite morebiti reči, da se jih bojim —? Nad štirideset nas je, vsa stvar je zelo enostavna. Dal sem luči zakriti, rdeči bi naj ne opazili, da stojimo. Sedajle pa jih bom
veda neverjetnem slučaju nam nudijo naši trdno zgrajeni vozovi varno zavetje, branimo se lahko v njih, vse dokler nam ne pripelje pomoči drugi vlak. Ali ni tako, meššurs?"
Seveda so mu vsi pritrjevali.
Niti enega westmana ni bilo med njimi, sami pošteni, pridni meščani so bili, ki so poznali za-pad kvečjemu iz knjig ali pa če so kedaj na vlaku drveli po njem. Zato jim je bil vlakovodjev načrt zelo všeč, posebej še "varno zavetje v trdno zgrajenih vozovih."
Zelo je bil zadovoljen z izidom'glasovanja.
■ ff*' ' '
dal spet odkriti, vstopili bomo,
"Torej naprej, sir!" je naročal.
"Lepo! Zapovedali ste, ubogal bom."
V hipu sem bil v sedlu. Mustanga sem že med prerekanjem odvezal.
"O ne, my dear! Lokomotivo mislim!"
"Jaz pa konja, sir! Se pač tudi v tem vprašanju ne strinjava."
Jezno se je zadri:
"Zapovem vam, da takoj raz-jahate!"
Pognal sem konja trdo k.njemu.
pridružili se bodete strojniku in zapeljali vlak na mesto, kjer je proga razdrta. Tam bomo obstali, poskakali z vozov in planili nad lopove, niti eden nam ne bo ušel. Nato popravimo tir pa se odpeljemo. Kvečjemu uro se bomo zamudili."
Smehljal sem se mu. \
"Priznam, da imate nadarjenost za strumnega konjiškega stotnika, ki mu je v največjo zabavo, ako more sovražnika s pr-
Mož, zdi se mi, da se še niste v življenju srečali s pravim westmanom, sicer bi ne govorili tako oblastno z menoj. Izvoli te se sami postaviti na lokomotivo!"
Sklonil sem se s konja, ga zgrabil z desnico za prsi in ga dvignil v zrak, pognal bliže k vlaku — in hip pozneje je zle-tel duhoviti vlako- in vojskovodja na lokomotivo.
Skokoma sem odjezdil.
"Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zope* oglaše-vanih nekaj prav poceni predmetov!
"Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev.
"Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti.
"Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini je zanesljiv in pri njem kupujva.'
>>
moč! Na pomoč!" Tedaj sem bil že prepričan, da se je dogodila katastrofa. Od razburjenja so mi prišle solze v oči. Drhteč po vsem telesu sem tekel,kolikor sem mogel, po progi naprej in se pri tem spotikal ob pragovih, padal, vstajal. Ves obnemogel sem pritekel v bližino Ozaljske-ga brega, kjer sem srečal prve ljudi. Bili so okrvavljeni in v prvem jutranjem svitu so se zdeli kakor čudne prikazni. Jokali so in klicali. "Kaj se je zgodi lo?" sem vprašal. — "Stena se je zrušila na progo, vlak je I zdrobljen, nekaj vagonov je padlo v Kolpo," je odgovoril neki moški, ki je podpiral ranjeno žensko.
Približal sem se mestu nesreče. Ob prvem jutranjem svitu se mi je nudila strašna slika. Lokomotiva je ležala prevrnjena tik ob Kolpi, poleg nje pa službeni vagon, ves razbit. Videl sem nadalje del vagona, ki je štrlel iz reke, onega drugega pod vodo pa sploh ni bilo videti. Ljudje so bili okrvavljeni in silno preplašeni. Klicali so mi in me prosili za pomoč. Videl sem nekatere, kako so pavali po reki in se bližali bregu. , Na drugem koncu so vojaški obvezniki reševali ljudi iz vode. Začutil sem, da sem prav jaz poklican za reševanje teh nesrečnežev. V teku sem se vrnU na postajo in spet poskušal telefonirati, toda tudi to pot zaman. Prebudil sem dva svoja tovariša, od katerih je eden stekel v Ozalj, da bi alar miral ljudi, drugi pa v Komarno. Medtem so že pričeli prihajati na postajo prvi ranjenci. Poskušal sem jim lajšati usodo, toda ne vem, ali sem v tem uspel. Zdi se mi, da sem se v tisti polovici ure postaral za pet let."
Na progo se je zvalilo ogromno kamenja in grušča, ki se ,je odtrgal od stene iznad proge. Proga gre na tem mestu ob des-J( inem bregu reke Kolpe in je os-
Potniški žepni telefon
Italijanskemu iznajditelju Mastiniju se je posrečilo sestaviti majhen žepni telefon, ki bo dobro služil na potovanju po morju, v letalu, na vlaku ali avtomobilu. Lahko se ga bodo posluževali ljudje tudi na sprehodu. S tem aparatom je omogočeno priklicati vsakega naročnika telefonske centrale, pa tudi lastnika podobnega telefonskega žepnega aparata. Za iznajidbo se zanima že okrog 20 držav. Kako je ta telefon narejen, ni znano.
-o--—
MALI OGLASI
John Glaeh
kovač 13408 St. Clair Ave. Brusimo in popravljamo kose in stroje za rezanje trave. Tel. GL-3963.	(x)
Zahvala
Spodaj podpisani se zahvaljujem odvetniku Mr. Leopoldu Kushlanu za točno ureditev zapuščine moje pokojne soproge Mary ter ga toplo priporočam občinstvu.
Frank Kmc 6618 Bonna Ave.
Gospodinja se išče
ki bi skrbela za tri otroke, ki nimajo matere. En večer na teden prosto. Dobra plača. Oglasite se med 6. in 8. uro zvečer na 928 E. 209th St.	(92)
Slovenski ples!
Mr. in Mrs. Dominik Krašo-vec naznanjata, da bo vsak petek večer slovenski ples in sicer polke in valčke, za katere bo skrbel mojster Louis Trebar. Cenjeno občinstvo je vabljeno na ta slovenski večer v Twilight Garden Nite Club
Chagrin Harbor, Lake Shore Blvd., Route 283
VSE KARKOLI
se potrebuje od zobozdravnika ■ bodisi izvlečenje zob, polnjenje zob in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti čavsa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas pripušča. Uradni naslov:
6131 St. Clair Ave.
vhod na 62. cesti, Knausovo i . poslopje.	(apr. 16-18)
Oliver Twist
C. Dickens-O. Župančič
yjTtrrtrr??},
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
Razvaline železniškega mostu, katerega so razstrelili francoski inženirji nekje v Franciji za dobrobit države. Pordča se, da je bilo jse več podobnih mostov podrtih, ker se Francozi pripravljajo 7{a morebitne napade Nemčije v spomladi.
V BLAG SPOMIN
OSME OBLETNICE SMRTI
Frank Russ
ki je v najlepši mladeniški dobi preminul dne 16. aprila, leta 1932.
Dragi in ljubljeni sin: ter dobri in nepabni brat. Narava se prebuje m prvo cvetje oznanuje veselje styarstvu božjemu. Mi pa ob Tvojem grobu močno žalostni klečimo in jadnega srca k Bogu kličemo: "Daj našemu sinu in bratu mirni počitek v rojstni grudi."
Žalujoči:
PRANK in ROSE RUSS, starši. JOSEPH in LILLIAN, brat in sestra.
Cleveland. O., 16. aprila, 1940,
ROGEL DRY CLEANING
6526 ST. CLAIR AVE.
Se priporočam, da daste vašo obleko čistiti in jo dobite nazaj kot novo.
Oblak Furniture Co.
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 6613 ST. CLAIR AVE. _ IIEnderson 2978
EUCLID BRAND VINO
od 79$ gal ona naprej
Mandel's Winery BW 215 TED MANDEL, lastnik 821 E. 222d St. KEnmore 3445
Fritz Thyssen, nemški jeklarski magnat, ki je v začetku podpiral Nazijce, a je sedaj moral pobegniti iz domovine. Slika je bila posneta v mestu Locarno, Švica, kjer se sedaj mudi s svojo soprogo in vnukom. Po kratkem obisku v Franciji namerava odpotovati v Zed. države.
"In kje je zdaj?" je vprašal čs Monks naglo.	ž<
"Tukaj!" je odgovorila ženska. Kakor bi bila vesela, da se d: more stvari iznebiti, je vrgla naglo na mizo vrečico iz kozje- s< ga usnja, komaj dovolj veliko za francosko urico. Monks je ft hlastnil po mošnjičku in ga s d trepetajočimi rokami odprl. V n njem je bila majhna zlata sve- c tin j a, v njej dva pramena las in d preprost zlat. poročni prstan.
"Znotraj je vrezano ime 'An- c gleza'," je rejala žena. "Pro- z stor za priimek je- puščen pra- k zen. Nato sledi datum, nekako c leto dni pred detetovim rojst- r vom. To sem razbrala."	1
"In to je vse," je rekel Monks, ko je pregledal na tanko in skr- I bno vse,: kar je bilo v vrečici. j " Vse," je odgovorila ženska. 1 Gospod Bumble si je globoko i oddahnil, kakor da je ves§l, ker i je stvar v kraju, in ni bilo besede, da treba dati pet in dvajset i funto vnazaj. Sedaj se je celo < tako ojunačil, da si je otrl znoj, « ki mu je ves čas med pogovorom i neovirano curljal po nosu.
"O vsej stvari ne vem druge- • ga, nego kar morem uganiti," je ■ rekla njegova žena, ko se je po : kratkem pre molku obrnila do Monksa; "in tudi ne želim ničesar vedeti, zakaj tako je varneje. Samo dvoje vprašanj bivam Zastavila; ali smem?"
"Vprašati že smete," je rekel Monks nekam začuden; "samo, ali bom odgovoril ali ne, je drugo vprašanje."
"Skupaj tri vprašanja," je pripomnil gospod Bumble, ki je poskušal biti šaljiv.	__
"Ali je to tisto, kar ste pri-
čakovali od mene?" je vprašala < žena.
"Je," je odgovoril Monks. "In drugo vprašanje?"
"Kaj nameravate s tem? Ali se da izrabiti proti meni?"
"Nikdar!" jef odgovoril Monks. "Tudi proti meni se ne da izrabiti. Poglejte! A ne ganite se niti za korak naprej, sicer ni vaše življenje bilke vredno!"
Pri teh besedah je nenadoma odmaknil m!izo, prijel za železen obroč na tleh, dvignil velika samozaklopna vrata, ki so se u odprla gospodu Bumblu pred nogami, tako da je z veliko naglico nekaj korakov odskočil.
"Poglejte doli!" je velel Monks ter spustil svetilko v odprtino. "Ne bojte se me. Lahko 1 bi vas bil pogreznil, praV zla- i goma, ko ste sedeli nad prepad- i nico, da se mi je tako hotelo." c Tako ohrabrena je stopila že- i •na bliže roba; še samega gospo- i da Bumbla je gnala radovednost, da si je upal takisto. Kalna vo- < da, nabrekla od silnega dežja, je 1 jadrno drla spodaj; v nje šumo-• tu in žaganj an ju ob zelene, bla-s tne stebre se je vsak drug zvok > zatapljal. Nekoč je tekel spodaj ) mlin; in valov je, peneče in vrte-
-	če se ob nekoliko polomljenih
-	stebrih in ostankih strojev, ka-
1	kor da brzi z novo silo, ko je premagalo zapreke, ki so mu za-
-	stonj skušale ovreti nebrzdani
-	tok.
2	"Da vržete truplo tu doli, kje bil bilo jutri?" je dejal Monks,
s pozibavajoč svetilko nad mrač-
3	nim žrelom.
"Dvajset milj spodaj v reki
-	in na kosce raztrgano povrhu," . je menil Bumble in se odmankil 1 že ob sami misli.
Monks je potegnil mošnjico iz nedrij, kamor jo je bil vnaglici vtaknil , privezal jo je na kos svinca od razdejanega škripca, ki je ležal na tleh, ter spustil o-boje v reko. Padlo je naravnost in varno, razsekalo vodo s komaj slišnim pljuskom ter izginilo.
Vsi trije so se spogledali in so nekam svobodneje zadihali.
"Tako!" je rekel Monks in za- i pri zaklopnico, ki je težka zro- j potala v svojo prejšnjo lego. i "Če vrača morje res svoje mrli- s če, kakor pravijo knjige, zlato ] in srebro bo pač hranilo zase in 1 z njim tudi to drobnjav. Zdaj si i nimamo več kaj povedati in lah- 1 ko zaključimo svoj prijazni se- < stanek."	'
"Seveda, seveda," je hitel go- i spod Bumble.	!
"Pa boste držali jezik za zob-; i J mi? Boste?" je dejal Monks z1 i grozečim pogledom. "Zastran ; i vaše žene nimam nič skrbi." |. i "Name se smete zanesti, mla-j, di mož," je odgovoril gospodj Bumble ter se pomikal z izredno Vljudnim poklonom ob vsakem ., koraku proti lestvi. "Zastran o-j r - beh smete biti brez vse skrbi,!]:
1	mladi mož; radi mene kakopa tudi, gospod Monks."	i
"To me veseli zdradi vas," je.r pripomnil gospod Monks. "Priž- s 3 gite svojo svetilko in izginite od- i j tod, kar .moči hitreje."	1
reča, da se je razgovor tu kon-
2	čal, sicer bi se bil gospod Bum- i
3	ble, ki je prišel, neprestano se 1
1	priklanjaje, približno šest pal- s « cev do lestve, prav gotovo pre-
3 kopicnil v spodnji hram. Priž- 1
2	gal je svojo svetilko ob Monk- s sovi, ki jo je ta snel z vrvi in jo 1 držal sedaj v roki; ne da bi poskušal še nadalje govoriti, je i molče odšel po lestvi in žena za j njim. Monks je postal na stop- 1 nicah, in ko se je prepričal, da
5 ni slišati drugega glasu nego c
škropotanje dežja in šumenje 1 vode, je stopil tudi on za njima. :
Polagoma in previdno so ko-j rakali skozi spodnjo izbo, za- • kaj Monks se je ztty-znil pred j vsako senco, in gospod Bumble, ki je držal svojo svetilko dober pedanj od tal, ni stopal le posebno oprezno, temveč tudi za gospoda njegove postave s čudovito lahnim korakom, nervozno se oziraje po tajnih zaklopni-cah. Vrata, skozi katera so bili prišli, je Monks nalahno odpah-nil in odprl. Samo spomignili so si še s skrivnostnim znancem in zakonska dvojica je stopila ven v noč in dež.
Toliko da sta odšla, že je poklical Monks, ki se mu je samota očividno upirala, dečka, ki je bil skrit nekje spodaj; velel mu je, naj gre z lučjo naprej, in se vrnil v sobo, iz katere .je pravkar prišel.
DEVET IN TRIDESETO POGLAVJE
dekle in mu položilo roko na ramo.
"Ne?" je zakričal Sikes. "Za-I kaj ne?"
j "Toliko, noči," je govorilo dekle z nekim nadihom ženske nežnosti, da je zazvenelo telo iz njenega glasu nekaj milini podobnega, "toliko noči sem imela potrpljenje s teboj, stregla sfem ti in negovala kakor dete, in zdaj te vidim prvič spet pri zavesti: saj ne bi bil tak z menoj, kakršen si bil pravkar, da si pomislil to, ali ne? Daj, daj, reci, da ne bi bil."
"No, da," je odgovoril Sikes, s "seveda bi ne bil. E, strela me, t . zdaj se mi pa spet cmeri!" ■ ž
"Saj ni nič," je dejalo dekle t ( in se vrglo na stol. "Le nič se ne ] t brigaj zame. Takoj bo minilo." s . "Kaj bo minilo?" je vprašal i . Sikes z divjim glasom. "Kaj 1 zdaj spet budališ? Vstani, pa j vzemi kaj v roke pa mi ne priha- < jaj spet s svojimi babjimi ne- j umnostmi."
Vsako drugo pot bi bil dose- ; , gel ta opomin in ton, v katerem : je bil izrečen, svoj zaželeni us- : peh, toda dekle, v resnici slaba in izmučena, je spustila glavo nad naslonilo in je omedlela, še j preden je utegnil priti gospod _ Sikes do pripravnih kletvin, v l katere je ob podobnih prilikah navadno zavijal sVoje pretnje. Ker ni vedel, kaj bi počel v tem nenavadnem primeru — Miss 1 Nancy je imela namreč večino-_ ma tiste hude vrste napade, ka-
tere prebije bolnik brez posebne tuje pomoči — je poskusil naj- , prej malo bogokletstva. Ko pa je videl, da je ta način zdravljenja popolnoma brez uspeha, je zaklical na pomagnaje.
"Kaj pa imaš, dragi moj ?" je pogledal v izbo Žid.
"Pomozi dekletu, če moreš," je odgovoril Sikes nestrpno. "Ne stoj in ne blebeči in ne reži se mi!"
Fagin je presenečen vzkliknil in hitel dekletu pomagat; gospod John Dawkins pa (sicer tudi Zviti Lisjak imenovan), ki je stopil za svojim častitim prijateljem v izbov je vrgel hitro sveženj, ki ga je imel pri sebi, na tla, iztrgal gospodiču Charlesu ^ Batesu, ki mu je bil za petami, . steklenico iz rok, jo z zobmi od- ° mašil kakor bi mignil ter vlil ne- i kaj njene všebine bolnici v u- j sta — še prej pa jo .je pokusil fl
■	sam, da bi ne bilo nikake pomo- I
■	te.
"Puhni ji z mehom malo sve- 1
-	že sape, Korle," je velel gospod J i Dawkins, "in vi, Fagin, jo žgeč- j
-	kaj te po dlaneh, Bili pa naj ji i odpne Obleko."
) Ti združeni poskusi, uprizor-5 jeni z veliko vnemo, posebno še 1 Batesu poverjena naloga, ki jo / je imel ta gospodič za prav po-l sebno šaljivo vlogo, so dosegli
kaj hitro zaželeni uspeh. Dekle | i se je polagoma zavedelo; opote-s klo se je proti stolu ob postelji, i-' skrilo obraz v blazino ter prepu-
.- stilo gospodu Sikesu, da sprej-
/ _____ . ___
me novodošlece, ki so prišli či-,r sto nepričakovano.	v
"Hej, kakšen hud veter je pa tebe pripihal?" je vprašal Fagi- j na.	];
"Prav nikakšen hud veter, g dragi moj," je odgovoril Žid, i "zakaj hudi vetrovi ne pehajo i nikomur nič dobrega, jaz pa sem j prinesel s seb^j nekaj dobrega, i kar vas bo veselilo videti. Li- j sjak, dragi moj, razveži zavitek i in daj Billu tistemalenkosti, ki ( smo potrošili zanje davi ves ] svoj denar."
Lisjak je na židovo besedo odprl sveženj, ki je bi! velik in : povit s. starim namiznim prtom. | Natoi je po.dajal Charleyu Batesu predmete, ki so bili v njem, drugega za drugim, ta pa jih je
razpostavljal po mizi ter jih slavil, kako so redki in izborni.
"Taka kunčja pašteta, Bili," je vzkliknil ta mladi gospodič in pokazal ogromno pašteto; "tako slastna stvarca s tako prhkimi' ; udi, Bili, da se ti kar koščice v ustih tope in' jih ni kaj glodati, pol funta čaja po sedem šilingov in pol, tako neznansko močnega — s kropom ga pomešaj, pa 1 : ti požene skoraj pokrov z lon-i ca; poldrugi' funt zmletega sladr s kor j a — zamorci se niso prav nič trudili, preden so ga spopol-) nili do te dobrote — o ne! Dve i merici kaše naravnost izpod . stop; kos glocesterskega sira in - za sklep nekaj pijačice, kakrš-, ne še nisi luckal!" 3	(Dalje prihodnjič)
NAZNANILO IN ZAHVALA I
S potrtim in žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom,	M
prijateljem in znancem tužno vest, da je kruta smrt pretrgala nit	H življenja in da je zal vedno zatisnil svoje oči naš ljubljeni soprog:
in oče	I IB
Louis Sterle I
Preminil je dni 14,marca. Pogreb se je vršil iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda na Highland pokopališčel 18. marca, kjer smo izročili njegovo truplo materi zemlji.
Pokojni je bil rojen leta 1818 v vasi Bač prii Št. Petru nai Notranjskem. Tukaj v Clevelandu se' je nahajal 26 let. Bil je naprednega mišljenja ter skrben soprog in oče. Vsa leta jei deloval ■ nridno za svojo družino in na društvenem in kulturnem polju. Bil ■ jc član društva Naprej, št. 5 SNPJ in Carniola Tent, št. 1288. The H JVIaccubces
v dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo ■ vsem ki so položili in okrasili s krasnimi venci krsto, blagopokoj- H nega. Ta dokaz prijateljstva da pokojnega in izraz sozalja napram H nam, nam je bilo v veliko tolažbo.	■
Dalje se najlepše zahvaljujemo vsem enim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v peslugo pri pogrebu in so se udeležili po- llfl
Kiel Hvala članom društev Naprej, št. 5 SNPJ in Corniola Tent,	I
št 1288 TM, ki so nosili krst« in ki so ga spremili k njegovemu	IM
večnemu počitku. Hvala vsem, ki so se prišli poslovit od pokoj-	■
nega ko je ležal na mrtvaškem odru ter enim, ki so ga spremili na	■
njegovi zadnji poti. Hvala pevskemu zboru soc. Zarji iza zapete	|
žalestinke.	. „	,
Iskreno hvalo izrekamo društvu Naprej, st. 5 Slovenske Narodne Podporne Jednote in društvu Carniola Tent, št. 1288 The1 ■ Maccabees in tem podpornim organizacijam za tako hitro izpla- ■
čilo smrtnine.	...	, . . j I ■B
Hvalo naj sprejme Frank Zakrajsek in sinovi pogrebni zavod H za vzerno urejen pogreb in prvovrstni vsestransko poslugo.
Še enkrat hvala vsem skupaj, ki so nam stali ob strani in nas H tolažili v tej bridki žalosti. Ako se je pomotoma izpustilo iime kate- B rega ki je pomagal na ta ali oni način, se istim najlepše zahvalimo. ■ * Ti dragi ljubljeni soprog in oče, počivaj v miru i!n rahla naj ■ Ti bo ameriška zemlja. Pozabljen ne boš nikdar in v spominu | boš pri nas, dokler se ne snidemo s Teboj tam, kjer ni muk in trp- M ljenja.	1
Žalujoči ostali:
IVANKA, soproga.	f
1	LOUIS in RUDOLPH, sinova.
IVANKA in LOUISE, hčere.
Ter več sorodnikov tukaj in! v stari domovini.
Cleveland, O., 16. aprila, 1940.	_ J
(ranjsko-Slovenska fp Katoliška Jednota,
Glavni urad v lastnem domu: 351 No. Chicago St., Joliet, Illinois POSLUJE ŽE 47. LETO Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi
Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois.	,
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA OKROG $5,000,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 122.55%
K. S. K. Jednota ima nad 36,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelka.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 184
V Clevelandu, Ohio je 15 naših krajevnih društev.
Skupnih podpor je K. S. K. Jednota Izplačala tekom svojega
obstanka nad $7,400,000	|
GESLO K S K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM In NAKOD!" il « Weft zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podpornv ]■ or^zacijl zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednotl, kjer se lško zavaruješ za smrtnine. razne poškodbe, operate, proti bolezni in onemoglosti.	I
K S K Jednota sprejema v svojo sredo člane ln članice od lo. | do 60 leta" otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se j[ lahko'od $250 do $5000 posmrtnine.	K
V	Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v
razredu "AA" ali "BB." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim letom narašča. V slučaji1 smrti otroka se izplača $500 ali $1,000 posmrtnine. Otroka se la^ko tudi zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavarovani svoto ifcplačano v gotovini.
BOLNIŠKA PODPORA s	j
Zavaruješ se lanko za $2.00: $1.00 in BOo na dan ali 15.0C na teaen. Asesment primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja.
Člani ln članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo Jan rezervo Izplačano v gotovini.	• 1
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases- t mentov.
Jednota Ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki Izhaja enkrat na teden v slovenskem ln angleškem Jeziku ln katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a > pri K. S K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Ce še nisi član aH 1 članica te mogočne in bogate podporne organizacije, powudi se ln j pristopi takoj.
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 60. leta. — Za na-daljna pojasnila ln navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP |1 ZALAR, 351 No. Chicago Street, Joliet. Illinois.
Razbojnik je ležal na poste-ji, zavit v svoj beli vrhnji plašč, ki ga je rabil za spalno haljo. Obraz mu je bil mrtvaškobled; umazana nočna čepica, sršeča, osem dni stara brada ga ni prav nič lepšala. Pes je sedel poleg . postelje; sedaj je pogledal pa-zno svojega gospodarja, sedaj je zamigal z ušeli in nalahno .'.a-renčal, kadar ga je vznemiril kak šum! na cesti ali spodaj v hišii Poleg okna je sedela ženska in krpala star telovnik, ki ga je razbojnik po navadi nosil. Tako bleda je bila ih tako upadla j od bedenja in pomanjkanja, da bi jo z veliko težavo spoznal za isto Nancy, ki je v tej povesti že nastopila. Samo glas, s kate-rim je odgovarjala na Sikesova 1 vprašanja, bi jo bil razodel.
"Sedem je minilo pred krat-jkirn," je reklo dekle. "Kako ti| |je nocoj, Bili?"
"Slab sem, kakor voda," je 'odgovoril Sikes in je preklel svo-' je oči. in ude. "Pojdj, podaj mi • j roko, da vstanem s te preklete , j postel je."
Bolezen ni zboljšala Sikesu narave; kajti, ko mu je dekle pomagalo vstati in ga peljalo do stola, je godrnjaje preklinjal njeno nespretnost in jo je tolkel.
"Cmihaš se, tako?" je dejal Sikes. "Daj no! Kaj stojiš in se kisaš! če ne veš nič boljšega, se kar poberi od mene. Slišiš?"
"Slišim," je odgovorilo dekle, obrnilo obraz stran ter se sililo na smeh. "Kaj ti je zopet v glavo bušilo?"
"O, si se premislila, ali ne?" je renčal Sikes, ko je zapazil, kako ji trepečejo solze v "očeh. "Tem bolje zate." i "O, saj nočeš reči, da boš no-) coj hud z menoj, Bili?" je reklo
Uvede nekaj spoštovanja vrednih oseb, s katerimi je čita-telj že znan,, in pokaže, kako sta stikala Monks in Žid svoje častitljive glave.
Večer po tisti noči, ko je vr-k
la trojica, omenjena v prejšnjem poglavju,- sklenila svojo malo, prav tam omenjeno kupčijo, se je zbudil gospod William Sikes ter zaspano in godrnjaje vprašal, koliko je ura.
Soba, v kateri je sprožil go-
■	spod Sikes to vprašanje, ni bila ! tista, v kateri je bival pred svo-
■	jim pohodom v Chertsey, čeprav • je bila v istem mestnem okraju : in nedaleč od njegovega prejš-i njega stanovanja. To bivališče
-	je1 bilo videti manj prilično od i starega; siromašno in slabo op-
-	remi j ena izba, zelo tesna. Luč je j prihajala samo skozi majhno
-	podstrešno okno, ki je gledalo i na ozko, umazano ulico. Tudi
druga znamenja so pričala, da a je prišel vrli gospod zadnje ča-!, se precej na nič, kajti skrom-
-	nest pohištva, popolna odsotnost vsake udobnosti, pomanj-
i kanje v premičninah, obleki in " perilu — vse to je govorilo o il skrajni revščini. Suha in ozka lica gospoda Sikes samega bi bi-z la ta znamenja podkrepila, da je '.i bilo še sploh treba kakega potr-s dila.