■»Hllliniiia«.
B
S the only slo- § \ venian daily | J between new S S york & chicago |
■ Trn? onem ____ »
j the best me-s hi um to reach sloven i-
S 180.000
S ans in u. s., ca-
j nada and so. ■
i ■
■Uit
america.
aaaaasMKHMttaaanB b ■
n
"we pledge allegiance to our flag and to the republic for which it stands: one nation indivisible with li-berty and justice for all."
NEODVISEN DNEVNIK ZASTOPAJOČ INTERESE SLOVENSKEGA DELAVSTVA
CLEVELAND, O, SREDA, (WEDNESDAY) AUG. 11th 1920.
ŠT. 189 (NO.)
Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
Posamezna številka 3c
j[gPMlB III. - LETO III. ^KkCopyjfc
J^uWishedjmd distributed under permit (No. 728) author . by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, O. By order of the President, A. S. Burleson Postmaster, General
WILSON IN ZAVEZNIKI 0 POLJSKI SITUACIJI. ANGLIJA PROTI VOJNI.
Mehiško MNENJE: do radi sedanje anarhije in ker
Washington: Wilson je v svo-JJ od«oyoru na italjanskega planika potrdil, da Združene ^ sploh nimajo vzroka, da 1 zadrževale zaveznike pri do-
konferenco med
:p°y°ru za
Jisko in Rusijo; ne strinjajo
prj.S Sovi.ietom, toda izrekajo
naroH J-StV° napram ruskemu p^in sugestirajo, da se od-
iz vsa tujezemske čete
FinIre,1Šnje Rusije, izvzemši
Hen*0, Poljske in de]a Ar-
ANGLEŠKO MNENJE:
^ George je pred nižjo ^».nasprotoval vojni
boljš'«
aDsko - varšavska železni-
bilaT^!' ter naznani3, da je tia ,oliSeviška poplačilna voj-
Uioreb>^ena in je trdi1' da bo Ha blokada zopet nalože-
DRSAVA:
\ Gd ska Pr
te pa 'ga Pretrgana; ruske če-Poljsk Ora^ajo vedno bližje e&vu glavnemu mestu.
| Pr fi * * *
Po Wilson je danes
Coib/av»em tajniku Bainbridge W u u nazn'anil javno, kakšna 02ito^'na pozicija ameriška z jo. na Poljsko-rusko situaci-To
W>tfe se je podalo vsled
ita]ja:;,ja' katerega je stavila
S'aiiku v*ada sv°.l'em P°-
1) v Washingtonu. Seii j.e,S pa se Je na kabinetni »o jjjj. e'al° popolne načrte, ko ti*tov •• I>1'Votni osnutki teh na-
pr^Pravljeni v petek. !v°bo 12ene dr^ave odobravajo 'n avtonomno poljsko ?0cl tako garancijo, pod Ki\ do branile njeno poli-
in ozemeljsko Soka *er nimajo nobenega vore' ''a se zadrževalo do-i\J\ so bili zasnovani od
u Pfe J.skih sil, da bi se doseglo. med Poljsko in Ru-
i Ajw.
vlada pa se ne stri-^ ss ta premirovna do-v glavno mi-% °nferenco, ker bi se «k0 . .^Poznalo
sovijetsko ru-%. ado in ker bi prišlo tako .a bi se pripoznalo raz-»rigj
e< d
lati
»ee. K
fc}^ originalnih ruskih mej Sn/?** države ne marajo rusko sovijetsko vla-
bi se s priznanjem zapričela mednarodna zveza ali občevanje, in ker bi takojšno priznanje boljševikov povspešilo revolucijo v drugih državah, kakor tudi v Združenih državah; toda Združene države vseeno hočejo vzdržavati prijateljski vpliv napram ruskemu ljudstvu, katerega interesi — to verjame vlada Združenih držav —- niso zastopani po sedanih vladarjih Rusije.
Združene države so odločno proti temu, da bi se pričela zavezniška invazija na Rusijo, katere namen bi bil, da bi se branilo Poljsko. Zato Amerika sugestira, da naj se umakne vse tujezemske čete iz mej prejšnjega ruskega carstva, iz Fi-landskega, Poljske in dela Armenije. Obenem se tudi upa, da se ne bo teh mej prestopilo ne od strani Poljske, Filandske ali katerikoli druge države ter se 'tudi končno ne bo dovoljevalo.
Stem je podano mnenje ameriške vlade ob tem času.
KAJ PRAVI LLOYD GEORGE
London, 10. avgusta. — Ministerski predsed. Lloyd George obsoja polj3ki nameravani pohod na Rusijo. V svojem govoru, katerega je imel danes pred nižjo zbornico, je dejal, da poljski napad na Ruse ni bil upravičen po mnenju Angležev in da je sovijetska vlada v vsa-kokršnem pogoju do premirja bila opravičena vzeti v poštev fakte tega napada, kateri so se •nadaljevali od strani Poljske brez ozira na to, da so zavezniki svarili Poljsko pred takimi napadi.
Rekel je Lloyd George, da so bili Rusi opravičeni do garancije napram ponavljajočim napadom take vrste. Namen zaveznikov je bil, da se pridobi in zagotovi mir na podlagi neod-( visnosti za geografično Poljsko. Rekel je, da je bil namen kon-
Irski protest v New Yorku,
New York, 10. avgu'sta. — Irski somišljeniki so tukaj od-Jočili, da bodo obdržali veliko sejo, da protestirajo napram angleški vladi, ki je vzela nadškofa D. J. Mannix-a iz Avstralije in parnika Baltic. Naznanilo se je, da se bo seja vršila v nedeljo na Madison Square, kjer bo govoril Frank P. Walsh.'
* H. ¥
Dublin, 10. avgusta. — Mnogo cest v Dublinu. je bilo danes v svetlobi umetnega ognja, s čimer so hoteli proslaviti prihod nadškofa Mannixa iz Amerike. Na Irskem še vedno verjamejo, da pride nadškof na Irsko.
Demonstracije so povzročile, da je bil en civilist ubit in neki drugi ranjen od vojaških čet.
Po polnoči so vojaške straže zapovedale demonstrantom, ki so peli okoli ognjev, da naj se razidejo domov, kajti postava zahteva tako.
Veliko jih je zapustilo te nočne kresove, toda množica na Capet cesti je ostala. Prišli so ponovno vojaki in zahtevali, da naj odidejo. Kaj je nato sledilo, to se ne ve, le toliko je znano, da so vojaki pričeli streljati, pri čemur je bil eden
ustreljen in eden pa ranjen.
* * ' *
London, 10. avgusta. —<■ Nadškof Mannix je danes prišel v London. Na kolodvoru ga je čakala večja množica duhovnikov, zastopnikov irske neodvisnosti. Kolodvor je bil zastražen na obeh koncih.
Nadškof je bil še utrujen od mor'ske bolezni, ki jo. dobil po 260 miljski vožnji. Rekel pa je: "Ce angleška vlada postopa z menoj tako, kako more še
z navadnimi irskimi kmeti."
* * *
London, 10. avgusta. — En moški je bil ubit, dva pa ranjena, ko je sinoči v Dublinu policija ustrelila na množico, ki je praznovala prihod nadškofa Mannixa v Anglijo.
Drugo pordčilo pravi, da sta
Davis najbrže bodoči governer.
Harry L. Davis bo najbrže izvojeval svojo nominacijo na republikanski listini, za gover-nerja države Ohio.
Zadnja poročila, ki prihajajo, ■pravijo, da prejšni elevelandski župan drži veliko večino glasov napram njegovemu tekmovalcu Ralph D. Cole. Izmed 6000 okrajev v državi, je Davis do-
Pivo in demokratje.
Washington, 10. avgusta. — ATnvzlic vsemu prizadevanju d^nokratskih vodij, da držijo zadevo glede piva v ozadju in v pozabi j enosti, pa se to vprašanje vendar neprestano sili v ospredje letošnje predsedniške kampanje.
Zagovornike piva, pravega piva, kot smo ga pili v onih istarih lepih časih, so zadevo prinesli na dan in ako je de-
bil danes zjutraj od 1259 okra- mokratični kandidat Cox
ne
uspava s kakim omamljivim sredstvom, in pa udari po glavi, da pade v nezavest, tedaj ni dvoma, toda bo ta zadeva še vedno strašila Coxa in druge demokrate in jim prizadja-la še marsikatero bridko urico. Zadnji teden je konvencija
jev 28,816 glasov, ko jih je dobil njegov tekmovalec le nekaj čez 20 tisoč.
Davis je dobil največ glasov iz Clevelanda.Povsod se je volilo le njega, ker že ga poznajo kot večletnega elevelandskega župana.
Natančnih poročil še ni. O iz-1 demokratične stranke za drža-
volitvi bomo poročali najbrže že jutri.
Turki podpisali mir.
Sevres, Francija, 10. avgusta. — Turčija, ki je bila zadnja, ki je še obstajala v vojnem stanju z zavezniki, je danes podpisala mir. Tako je sedaj ona v uradnem miru. Srbija ni hotela podpisati te mirovne pogodbe. "
Podpis se je završil brez vsakih-ceremonij. Turški trije delegat j fe sploh niso gledali, kako bo grški ministerski predsednik podpisal mirovno pogodbo, niti priklonili se mu niso, kar so pa storili napram drugim mirovnim delegatom.
Ministerski predsednik Mille-rand je napravil kratek govor, v katerem je nagovoril turške delegate, da podpišejo mir.
Tako je podpisan mir brez vsakih ceremonij, in podpisan najbrže tako, da še ni povoljen za Turke in ne za iste, ki so silili Turke k podpisu.
vo New York, katero so kontrolirali žejni demokratje iz Tammany hall, drzno sprejela platformo, v kateri se odobru-je zakon za 2.75 odstotno pivo, katero je državna zakonodaja sprejela preteklo zimo in ki jo je podpisal governer Smith.
Na newyorški konvenciji je bilo pivo glavno vprašanje in isto se bržkone zgodilo tudi v državi New Jersey, Pennsylvania, Massachusetts, Indiana in Illinois.
Moški ustreljen, ker Drzen rop na deveti
je izsiljeval denar.
Na Cleveland Heights je bil obstreljen sinoči moški, ko je baš hotel pobegniti iz Ch. Valentinove hiše, štev. 2993 Cory-don rd., Cleveland Heights.
Ranjeni moški je podal ime Ch. Pirini, star 23 let, ter stanuje na 13805 Orange cesti. Policija je mnenja, da je to eden izraied tistih, ki je nadlegoval to družino še od leta 1919. ter da jš; tudi on povzročil tisto razstrelba, ki se je završida meseca marca.
Policijski kapitan Connely je povedal, da se je pošiljalo Valentine pred prej omenjeno raz-strelbo pisma, v katerih se je zahtevalo takoj §5.000.
Ker pošiljalec pisem ni dobil zahtevanega denarja, podložena je bila bomba pod hišo, ki je tudi eksplodirala. Bomba je bila podložena pod okno kleti ter poškodovala spodnji del hiše. Na to je gospodar zopet sprejel pismo, v katerem se je napovedalo, da je ta razstrelba le vzgled, kaj se bo naredilo, ako ne bo Valentine dal zahtevanega denarja.
Odkar se je završil tista eksplozija, je bil nastavljen pri
Valentinovi> hiši j vedno en poli-n™Šnie.0nih; kLSlbfj!j_°,Z^ciJ"ski stražnik. Četrtega avgu-
sta je moški prekanil policij-
— Frank Beranek iz 76.
vzhodne caste naznanja, da so mu tatovi ukradli §250 in eno vojno zadolžnico.
prilike Coxa, da se naj vzdrži vsakih vmešavanj pivovnega vprašanja, so ostale zaman v New Yoi-ku, in istotako se lahko zgodi tudi drugod.
Da se neprilike in zmešnjava še povečajo, bodo suhači v kratkem prišli na dan z vsemi znanimi rekordi demokratičnega kandidata Coxa in republikanskega kandidata Hardinga z ozirom na prohibicijsko vprašanja.. To bo prineslo v ospredje neizpodbitno, da je Coxov rekord "moker", Hardingov pa "suh".
Med tem pa se širijo vesti, da tiha kampanja demokratov za pridobitev mokrih glasov, ki so jo pričeli po raznih delih dežele, postaja vedno glasnejša in da ta kampanja ne bo
Mannix ni dosedaj izdal no benih načrtov, ki jih ima za,več mogla ostati prikrita, tem-bodočnost niti ni hotel reči, če več da bo v kratkem v popol-ference v Hythe, da se priporo- v nemirib v Clonakilty bo skušal priti na Iarsko, ka-'noma vpijočem Stadiju, ča Poljski napraviti mir dokler ubita dva v°iaka. mor mu je vlada prepovedala | To tiho kampanjo se je seve-
časa je še mogoča taka neodvis-' ' Nadi*kof Mannix je dospel iti. j da pričelo zato, da bi se go-
nost danes v London, potem ko se Nadškof je bil v spremstvu; nernerju Coxu prihranilo vsa-
LJoyd George je tudi povedal, kako bi se napravilo mir. Vidi se, da Lloyd George ne mara vojne z boijševiki, ker pozna situacijo doma in na Ruskem.
HI ,m,0ra goto collinwoodska d°bro poznati. Tako ]e od Clevelanda, toda v pozna in se mu nudi naročje. Najbrže ga Sd^ Collimvoodčan malo \ ;da ni bil on tako sre
K
lnton Kočnik iz Sublet,; _ Viška! Viška! — Viška
je naprodaj. Sestinšestdeset sodov viške. Kupčija je tudi postavna, zato se jo lahko kupi. To žganje je bilo zaplenjeno v Lisboni, Ohio, še meseca oktobra. Ta viška bo oglašena v listih .prihodnj i teden, kakor je določil zvezni sodnik. Toda samo bolnišnice in oblastveno ptiznani lekarnarji jo bodo lahko kupili. Takrat se bo prodalo šest sodov sladkorja.
— Dva oborožena postopača sta napadla John Belameka pod mostom Niokle Plate železnice na 37. vzhodni cesti ter mu vzela $1.10. Ko se je John zopet zavedel, kaj se je pripetilo v tako nepričakovanem času, je zapazil, da sta mu pustila še dva centa v žepu.
1,1 kaj je bilo. Veste . 'a : ' '''"i zadnji veselici, ka-
hJe bila A 41
serija C. — Srečen
x ' ka.i ne! N. Jy8o^ovanska krona je
S L vJrei'aj se je dobilo sto
% do $1.28. To je
Sa a cena. če pogledamo (,/n° en mesec, ko se je to kron za $1.70.
mu je prepovedalo obiskati Manchester, Liverpool in Glasgow, kjer so se velike naselbine Ircev i pripravljale, da ga pozdravijo.
Množica, ki ga je pričakovala na londonskem kolodvoru, je sestojala povečini iz detektivov. Toda posrečilo se je vendar, da je prišla do njega delegacija galske lige in Casement kluba. Občinstvo ni imelo dostopa na kolodvor ob njegovem dohodu.
Ko je avstralski nadškof, ka* terega delovanje v prid irske svobode, je začelo skrbeti vlado, stopil z vlaka, je dejal sarkastično:
''To je morda prva zmaga angleškega brodovja izza one pri Jutland. Vlada se izkazuje, da je zelo otročja."
To je očividno dejal z ofci-rom na njegovo nasilno premestitev s parnika Baltic na rušilec » ki ga je včeraj pustil na suho pri Penzance.
svojih prijateljev odveden viko nepriliko, in da bi semu ne neko hišo v predmestju, kate-!bilo treba zagovarjati radi
re natančen naslov pa ni znan. Kot se govori, mu bodo Sin Feinerji v Londonu izkazali izredne časti.
Dr. Folley, škof v Ballarant, je danes podal naslednji opis prizora, ko je bil nadškof Mannix odveden s parnika Baltic:
"Dva mox*nariška častnika z rušilca sta prišla na parnik in sta pdedložila dokumente od Sir Nevil MacReadyja, mornariškega poveljnika za Irsko in pa od feldmaršala Wilsona.
V MacReadeyjevi listini je bilo rečeno, da so Mannixove izjave že povzročale nemire na Irskem in da se vsled tega tamkaj ne more izkrcati.
i Nadškof je najprej izjavil,
da ne zapusti ladje, potem pa se ga je postavilo pod. tehnič-
no aretacijo^ Ko je končno
zapustil parnik, iso potniki drugega in tretjega razreda ži-
vahno odobravali.
svoje "mokre" nagnjenosti na eni strani,1 ha drugi pa, da bi ga končno ne pustili na cedilu mokrači sami, ki bi lahko domnevali, da je prestopil v tabor suhačev.
Tako so demokratje pričeli s tiho šepetajočo kampanjo, da ako bo Cox izvoljen, bo že rabil svoj vpliv v kongresu za to, da se zopet dovoli pivo in lahka vina, akoravno demokratična stranka na svoji konvenciji v San Franciscu ni sprejela v svojo platformo.
Medtem pa pravijo vesti iz Iowe, Minnesote in Kansasa, kjer so bolj močni suhači, da so tamkajšnji demokratični zaupniki pričeli z agilno, dasi-ravno šepetajočo agitacijo, katere namen je dokazati volil-cem, da Cox navsezadnje ni tako zelo "moker", kot pravijo nekateri, in da, ako bo izvoljen,
skega stražnika ter ušel v hišo. Tam je zahteyal denar.
Valentine mu je dal $250 in rekel, da naj se vrne ta teden, da mu da še ostalo vsoto.
Sinoči, ko sta bila Mr. in Mrs. Valentine pri večerji, je zopet prišel en moški. Valentine ga pustil, da je vstopil. Rad bi ga spravil v pogovor, toda moški je postal nezaupen ter pobegnil na dvorišče.
Policijski stražnik, ki je bil nastavljen ob oknu v drugem nadstropju, je zaukazal, da naj počaka. Moški je hitel na cesto. Stražnik je ustrelil, krog-lja je zadela in moški je padel na tla pred hišo 2945 Corydon cesti.
Prenesli so ga v hišo. Nato so ga prepeljali v Mt. Sinai bolnišnico. Zdravniki pravijo, da je rana nevarna. Prepeljan je bil nato v mestno bolnišnico, kjer je pod policijsko stražo.
Policija je mnenja, da bo aretirala še tri moške, ki so v zvezi z razstrelbo. Čudno pa je, — še bolj skrivnostno, zakaj ne mara niti Mr., niti Mrs. Valentine diskuzirati, zakaj je bila vprizorjeria tista razstrelba m zakaj se je zahtevalo denar. To vedo najbrže oni sami.
cesti.
Sol Bergmanova zlatarna na deveti cesti je bilo včeraj oropana dijamantov, ki so bili vredni 35.000 dolarjev.
Policija je naredila nižjo cenitev.
Uslužbenca sta baš' prinesla dijamante iz varnostne blagajne, da jih razstavita v oknu in dva roparja sta stopila v prodajalno. Eden izmed roparjev je imel dva samokresa, enega v vsaki roki. Drugi je imel samokres. Uslužbenca sta baš mislila razstaviti dijamante v razložbenem oknu, ko se jima je reklo: "Hands up!"
Prvi ropar je ustrelil proti uslužbencu Susskind, katerega je kroglja oprasnila na temenu glave. Posnela mu je kožo, fant pa se je tako ustrašil, da je padel na tla. Drugi ropar je skočil k drugemu uslužbencu po imenu Schuk ter ga zbil z revolverjem na tla.
Roparja sta pograbila dijamante ter pobegnila v avtomobil, ki ju je čakal na Chesnut cesti. Za slovo sta še enkrat ustrelila. Odpeljala sta se proti vzhodu z veliko brzino, tako da je bilo ac.aogoče slediti jima. Uslužbenec Schuck je pritekel iz prodajalne ter za vpil: "Pomagajte!" Padel je na tla, pobrali so ga in prepeljali v bolnišnico. Istotako . je dobil zdravniško pomoč drugi uslužbenec.
Sol Bergmanova zlatarna se nahaja na deveti cesti, številka 1669, na ogalu Chesnut ceste, kjer gre vedno dosti ljudi. Sicer pa je deveta cesta najbolj napolnjena z ljudmi ob istem času.
Policija je prihitela na mesto, toda kje so bili že takrat roparji. Pričeli so s preiskavo, če' bi bilo mogoče dobiti kak sled.
Ta trgovina je bila oropana že večkrat v zadnjih petih letih.
VODNA MOČ NA ZAPADU.
San Francisco, 11. avgusta. — Znanost in industrija bosta morali rešiti vprašanje o pomanjkanju olja in premoga. Primanjkuje že sedaj; končno pa je še cena tako visoka. Znanstveniki so se obrnili na zapadne gore, katere še krije sneg; tam so videli .silo, katero se bo uporabilo v bodočnosti.
Izmed 60.000.000 konjskih sil, katere hrani Amerika v vodnih padcih, je 40.000.000 teh konjskih sil baš v gorovju
___ _j zapadne Amerike, ki obsega 11
temveč gledal, da se bo Vol-1 držav. Podvzeli so se že kora-steadova postava strogo izpol-i ki, da se napravi velike elekt-
njevala.
Suhaški voditelji se zelo zanimajo za te šepetaoče kampanje demokratov in pravijo, da ako bo vprašanje piva glavno pri letošnjih volitvah, tedaj bodo že oni gledali na to, da bo vsak volilec dobro vedel, kdo je suh in kdo je moker.
Republikanski vodje • vedo o tej šepetajoči kampanji demokratov in si iz nje kujejo veliko upanj. Oni so prepričani, da so si l njo zadali smrtni darec in da bo Coxu več škodi-
ne bo mešal prohibicijske kaše, la kot pa koristila.
rarne v bližnji bodočnosti.
Predno bo prišlo leto 1929. se bo že potrošilo $710,510.000, da se vpreže ta vodna sila, ki bo re&ila pomanjkanje potrebnega kuriva.
Poročilo, ki je prišlo iz konvencije National' Electric zveze, jše glasi:
Premog postaja vedno bolj redek in preveč se mora plačati delavcem, da ga izkopljejo.
Zaloga olja se je pričela rabiti za ves svet in prišli smo v Ameriki take) daleč, da je cena (Dalje ra 4. strani.)
STRAN 2.
"ENAKOPRAVNOST"
AUGUST 11th. 1920.
44
V>
IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NKDBLJ IN PRAZNIKOV ISSUED BVKUY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published by
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Bussines Place of the Cornoration. «118 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION BASTES:
By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00
Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50
3 mo. $2.00.
United States .....................1 year $4,50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00
Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00
POSAMEZNA STBWLKA 3c__SINGLE COPY 3c •
Lastuie in izdaia ea
Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6118 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE.
Za vsebino oglasov ni odnovorno ne uredništvo, ne upravništvo.
prav bi boliševiki podpisali mir, bi to premirje trajalo I sebi podrediti."
, ... v , in u. -»i . !-v i Govornik je še rekel, da se jalna organizacija, ne živi sa-
.samo toliko časa, dokler ne bi pnsla ooljsa prilika za ^^ umje'na eniim0j da ,bi radaljevala začaSni
CLEVELAND, O, SREDA, (WEDNESDAY) AUG. 11th 1920.
104
ČASOPIS! 0 NOV! ML
Poljska je tepena; zavezniki premišljujejo, ugibajo in strašijo, toda definitivnega se ne more določiti, kajti Lloyd George in Millerand ne povesta delavcu na cesti, kaj bosta naredila prihodnjih štiriindvajset ur. Pomoč je obljubljena; pravijo, da je blokada zgrajena okrog Rusije, toda kaj končno pomaga ves ta strah. Razmere v Evropi dozorevajo; Llyod George si je naročil okulista, ki mu je operiral njegove oči, tako da že brez vsakih bolečin lahko gleda rdeče barvo, Millerand sam se misli podvreči taki operaciji in če jo srečno prestane: Bog žnjim in dobra volja, on sam nima kaj, da-bi izgubil.
Kaj pa v Ameriki? — Imamo tukaj nekaj listin, katerim pravijo poljski bondi. Seveda, taki vrednostni papirčki se ne pušijo kakor cigare, ampak jih je treba. rediti nekaj let, da oplodijo. V Washingtonu imamo poljsko delegacijo, ki je že prosila, da se priskoči Poljski na pomoč, toda vprašanje je: Kako bomo Poljski pomagali?
Torej kako?
Ali jim pošljemo vojaštva? Menda vendar ne. Včerajšni članek v časopisu "The News" povprašuje: "Koliko je še Amerikancev za to, da bi Amerika prisostvovala v drugi evropejski vojni ob tem času? Ko Jiko je pripravljenih, da bi se vpisali v armado, da gre do služit čez morje? Koliko je pač kongresnikov, ki bi ob tem času glasovali za splošno vojaško postavo, ki bi mogla novačiti mlade Amerikance v drugo ekspedi-cijsko armado."
Koliko jih je vendar, to veste sami.
Ali jim pošljemo municije in drugih vojaških po trebščin ?
Na to daje dober odgovor list "The Johnstown Democrat", ki vprašuje: "Ali smo pripravljeni za drugo vojno? — Poljsko vprašanje menda ne bo predmet resne zadeve za Združene države. Boljše bi bilo, da Anglija kot kraljestvo izgine iz zemeljskega površja, kot da bi Združene države še enkrat vstopile v evropsko vojno."
"New York Times" pa,piše: "Nikolaj Ljenin je rekel: "Sporazumljenje s kapitalističnimi državami more biti le pomoč za silo in nikoli ne bo dosti štelo na tej
boljševike."
"The Pitsburg Leader" pa pravi: "Tu je še prilika, da se diplomatje poravnajo med seboj, če ne je nevarnost, da se prične svetovna vojna. Možno je, da diplomatje poravnajo vprašanja na vzhodu, katera so nastala med Francijo in Anglijo. Za slučaj, če bi. se tega ne doseglo, bo najbrže naval nove vojne zapisal "konec" nekaterim narodom, ki so sedaj močni, kakor tudi nekaterim državnikom, ki so sedaj mogočni v svojih vladajočih prostorih."
Iz teh uredniških mnenj se pozna, da zaenkrat še tudi kapitalistični listi niso več za direktno pomoč Poljski, ker so se pričeli zavedati, kako daleč je že prišla svetovna evolucija tekom petih let.
Delavski list iz zapada pa piše: "Avgust 1. 1914. stoji v zgodovini kot mejnik, ob katerem se je pričela svetovna vojna. Kdo nam more danes povedati, ali je takrat planilo ljudstvo v barbarizem, ali je bil takrat šele v porod noVe svobode. Le čas nam bo povedal. Nismo se še rešili te vojne, že gledamo proti novi vojni. Zadnja svetovna vojna nam je pokazala, da sta kapital in militarizem dvojčka in morata biti uničena, če hoče ljudstvo živeti v bratskem življenju in miru in izobilju. — Mi ne potrebujemo nove vojne, mi hočemo mir."
Zato pa v Washingtonu ne vedo, kaj bi naredili. Angleška sama je pričela popuščati, le Francija rogovih. Gotovo pa je, da bo oprezna tudi Amerika ,ako bo videla, da je še za Francijo in Anglijo prevroče. Končno pa je kajzerizem že uničen, nemški imperijalizem podkopan, zakar smo se mi preje bojevali. Rusi so tudi poslali svojega carja nevesekam. Pustimo jih pri miru, pa naj se sami poravnajo, kajti tudi Poljakom ne zapoveduje več avstrijski Francelj. Vsi so se rešili imperialističnih mogotcev in so na poti do boljše bodočnosti, le nosove ni potreba utikati med njih razmere od strani angleškega in francoskega kapitalizma.
Vsi so siti vojne, le tisti še ne, ki so gledali vojno furijo skozi okna visokih palač.
"Ta bojevita, gibčna industri- mu duševnemu velikanu na&
ga naroda slovenskega, kak« je bil naš pogrešani Ivan Can
st»rani varovati, da se ne posla- j razredni boj. Organizacija je vi zoper nje drugih unij. Na',bila najprej zato, da reorgani-
drugi strani se jim ni treba pridružiti ameriški delavski zvezi, lazven pod pogoji, katere same zahtevajo. Radikalno delavsko gibanje je zelo slabo v tej deželi, in delavci se morajo varovati, da ne bodo eksplodirali prezigodaj s kakimi neumnimi čini.
"Vsaka delavska organizacija mora delovati v kapitalističnem sistemu. Zato se ne vpraša, če je sporazum mogoč, ampak vpraša se, kako obsežen mora biti sporazum. Seveda, čas bo prišel, ko bo bolje, da se delav ci bore, koc da, narede sporazum."
"I. W. W. so bili zastopani na konferenci od Jacka Beyer-
zira industrijo, ko se podere se-
kar. Citali ste njegovo krizantemo", "Hlapca Jerne in njegovo pravico", "'Za
danji industi ijalni red. I. W. žem" in druga njegova W. veruje, da bo to kmalu prišlo in da se bo zmedo in bedo moglo le odstraniti s tem, da bomo imeli dobro organizacijo, ki bo nadaljevala prejšnje delo, ali pod novimi cilji.
"Vsled tega smo izdelali načrte, da izobrazimo delavce, ki se jih bo pripravilo za upravo industrij. Izkušeni delavci si gredo na roke pri tem."
Beyer je rekel, da znaša ste-
na
smrtna deh. Navzeli ste s njegovega duha, ki še danasi* vi med nami, kajti posluj smo umrlega Ivana Cankar} učili se od njega, ker nam je vzvišenimi duševnimi deli 1* kazal, kako goreča in neuffl® na je bila njegova sila, ®J postavila slovenskemu naro njegovo čisto in nesebtf5 ogledalo. Dal nam je CaB*j vse, ko nam je dal njež® življenje in odprto pot, P°
vilo isedanjih članov okrog
260.000, od katerih jih spada. teri pridemo d« ^^ p;
okrog 76.000 mornarskim delav- ......~ " ""
cem, na tisoče pa jih je v rudniških, strojnih, gradilnih, tkal-nih in lesnih industrijah. Reja, ki je bil zaprt v Fort Lea-jkel je, da L W. W. ne želi, da
venworth med vojno. On je že I bi prevrnila ameriško delavsko jse odkrivajo že v nas star član delavskega onhnnia tamn-ik Ha h; se slednia njegovo svarjenje nam
gibanja.
Rekel je, da so I. W. W. voditelji med organizacijami na zapadli, v rovih, gozdih in na žitnih poljih in da se množe bolj in bolj v velikih industrijalnih mestih na vzhodu.
"V Philadelphiji je bilo pristanišče do dobra zaprto, ker se
zvezo, ampak da bi se slednja združila z njo. Kritiziral je ameriško delavsko zvezo, da so organizacije, ki spadajo k nji, obrtne organizacije, ki zahtevajo veliko pristopnino, in da ni-iso demokratično upravljane.
V razgovoru, ki se je potem vnel, je Muste rekel, da so or-
se
delavci niso hoteli ganiti na de- j ganizacije tekstilnih delavcev
boljše kot I. W. W., zato ker, so posvetile vso svojo pozornost čeprav so industrijalne unije,
lo in v vseh drugih krajih člani hitro množe.
"Kakor se to čudno zdi tistim, katere obveščajo velebiz-j samo na eno obrt, med tem, ko
Mfk\ri in cfoioi i.ti.VotY» ]de dovedlo> če se bodo resno 1YUV* lil Mdrl U1U4CI1U držali, v sindikalizem. Oba sta
A. J. Muste se je izrazil na neki konferenci, da imajo stare in nove unije za cilj preobrat sedanjega družabnega reda.
Muste je bil popreje pastor v Massachusetts. Stari unijo-nisti imajo nekoliko prednosti, kar se tiče boja, ki ga imajo pred seboj. "Napraviti kompromis je za njf- zelo lahko in naravno, t jSvojo pozornost osredotočijo faziif na takojšnjo organizacijo. Tudi sq jih ne napada tako na široko, kakor se napada one, ki povejo svoj revolucij onaren program.. Potem je nadaljeval:
"Na drugi strani pa nimajo
bila nasprotna Plumbovemu načrtu. Sindikalistovska filozofija se mora odvrniti. Odvrniti jo pa ne morejo stari voditelji, kateri niti ne morejo inteligentno povedati, za kaj se gre. Gibanje se lahko .prevrne v reakcijo, če ne bode imelo nobe-iiih ciljev.
"Eden izmed problemov v delavskem gibanju je, da se pove v domačem jeziku izdatnost revolucionarnega unijonizma. Drugo vprašanje je, ali naj radikalni delavci delujejo v starih unijah ali naj otvorijo noVe. V nekaterih slučajih se morajo stare unije zavreči. Delav-
poskušajo I. W. W. zavzeti celo industrijalno polje. On je tudi prerokoval, da se bo razvila ena organizacija med delavci, ki delajo obleke.
Beyer je zanikal, da je nje- g ke; gova organizacija zoper politi- c|0-ej ko. On je sam volil in bil iz
niški časopisi, ki so poročali nagrobne govore I. W. W. članom že od 1917 sem, ni to nič čudnega za one, ki razumejo temeljne vzroke za unijonizem.
"Delavske unije so nastale, ker je razvoj moderne industrije tako zahteval, da se delavci združijo, ker so videli, da so se( voljen v celo vrsto političnih tovarnarji združili v eno veliko'služb. I. W. W. je bila samo unijo, da se oproste neumnega ^ nepolitična zveza.
tekmovanja med seboj in da s| _
tem narede z delavci, ki ne znajo nobenega obrta, kakor sami hočejo.
"I. W. W. raste bolj in bolj,] kar zadene števila članov in j moči. Gibčnost je prišla v,dramatično društvo "Ivan Can-ustroj vsled tovarniških krajev-i kar" si šteje v dolžnost, da se-nih organizacij, katerih so sel znani javnost z idejo, katero je oklenili angleški delavci, poseb- zavzelo dne 9. junija t. 1. Dru-no v British Steward Shop Association, ki je del članstva
vekoljubnega spoznanja, nam je novo vero, nov razg in novo pojmovanje. Bil naš slovenski prerok; in i'es bil, kajti njegova razodeva«
ih dn<
1st«)1
pred očmi baš v teh dneh. pisal, kar so videle oči, atfl povedal je, kar je odgovarjal srce. Bil je zvest svojemu cu; ni se strašil boja, kaj vsemirju je največja P091*1. Poslušaj svojo vest, zaves srce, in tvoj nauk je enak uku: spoštuj samega sebe, kor svojega bližnjega.
Slovensko dramatično ^ vo "Ivan Cankar" pač ne re samo darovati potrebno tb, ker je ne premore; zat0 obračamo do vas, čitatelji čitateljice, da nam na pomoč. Pojasnite drU^I ljudem, v kak blag namen Pobirajte prostovoljne
vi
P
vsak cent je
do»
DOPIS.
Za slov. dram. društvo Cankar"
Josip Skuk, predsei J. F. Terbižan, taJ. Fr. Kovačič, bM8>
Cleveland, O.
. Slovensko
Nespameten je, kdor 0lJ takrat streho na hiši, ko z da dež.
* * *
iiriC
Kdor ženske hvali, ga
stari unijonisti nobene socijal- vi v tkalnicah in oni, ki delajo ne filozofije in so vedno v zme-| obleke, so na pravem potu, če di, kar se tiče zadev, s kateri-j to store. Unija, ki ni organizing se morajo baviti sedaj. Na rala deset procentov delavcev v
štvo si je zavzelo korak, da pobira prostovoljne prispevke I. W. W. in pa vsled novih\ kra- j za spomenik našemu nam pre-jevnih odborov, kar daje več'rano umrlemu Ivan Cankarju, samovlade in odgovornosti po-1 Slovrtsko dramatično društvo sameznim krajem, ne da bi pri j "Ivan Cankar" je dne 9. junija ^ (t. „ tem trpela industrijalca unija, i sklenilo, da hoče gmotno pod- llega Jaz 'Tudi bolji bojni načrti so .pirati delovanje, katerega na-
rade; kateri jih sovraži, - . žijo tudi njega; torej kaj še preostaja.
Cestokrat je tisti
lažnih
pravi drugemu. To je ^ obramba visokega in
4
bili izdank Ko so glasovali ru-dokopi v Butte, Montana, da
men je postaviti spomenik našemu Ivanu Cankarju. Slovensko dramatično društvo
lavske zveze sta zavzela Gom-!dikalni delavci bi ne smeli raz- sledili, za kar se je izrazila nji- j bi ne podpirali tako plemonjr
zadnji konvenciji ameriške de-j enem obrtu, je brez'upanja. Ra- prenesejo boj na delo, so sami
Kdor ne razume, kaj Je j ta in umetnost, ta je že katerega kozla ustrelil- T zameri, če se naredi kaj e
ali oni strani v dosego pravičnega miru/' — Zato če- pe>rs in Frey stališče, ki jih bo-i biti sedanje organizacije ali jejhova unija.
|tega delovanja v spomin- one-'ga v Milwaukee.
Skušnjave Tomaža Krmežljavčka.
Cim je bila prestana prva bolest in se je Tomažu umirila kri, je začel o svojem položaju in o svoji usodi resnejše in treznejše premišljevati. Da-si je v njegovi duši vse valovalo in gorelo, je vendar spoznal, da, omožena gospa, ki je tako zaljubljena va'11 je same ljubezni že shujšala."
Ta "gospa", s katero se je Tomaž bahul, ie Tomaževa butara iz gostilne pri "Črnogorcu"-
"In koliko je še drugih lepih in bogatih c ki silijo za mano," je lagal Tomaž. "Kolikor J1 čem, jih imam."
"Zato vendar ni treba, da govoriš z maJ>°
grdo in da me tako preganjaš." ^
"Kadar gpvoriš z žensko imej bič v rokal?'
sal neki nemški filozof." ,,
Tomaž sicer ni vedel, na. kaiorega
sklicuje, a spomnil se je,'da je wkaj podctbn^^,
v 'iLaibacherici", ki jo je eksekuior dobival & |j
roke, ker so ga dražbeni okliui še vedno, zuiii'11'
porabil je to tem raje, ker je že dolgo čakal A* ^
ko, izkoristiti ta izrek. Toda Natalija takih I
ikih izrekov ni razumela in Tomaževo govori0
ji je zdelo samo neumno. ' 1
.(tU
V1
"Beži, beži," je rekla, "take čenče niso da bi jih poslušala. In če misliš, da me boš ^ dami bičal, se jako motiš. Mar je meni zatc' pa si? Nič nisi in nikoli nič ne boš in nikoli nič imel. Da boš vedel, nikoli.' ' (Dalje prihodnjič.)
u«
02015353482353232348534823530001020102020002010248480002000002010000050102020200010253232348485300
AUGUST 11th, 1920.
"ENAKOPRAVNOST"
STEAN 3.
ŽELITE LI?
POSLATI DENAR V STARI KRAJ?
POTOVATI V STARI KRAJ?
DOBITI DRUŽINO IZ STAREGA KRAJA?
Tedaj se obrnite na našo državno banko, katera opravlja vse bančne posle že zadnjih 35 let z največjim uspehom, in vedno gleda, kako vas najbolje postreže.
Denar, poslan preko naše banke, je izplačan v starem kraju najdalje v treh tednih. Za denar, poslan v stari kraj na bančne vloge dobite knjižico v najkrajši dobi.
Mi zastopamo vse parobrodne črte, in mogoče nam je ukreniti vse za naše potnike, da jim ni treba biti zakasnjen v New Yorku in jim čakati. Mi preskrbimo našim potnikom vse potrebne potne listine BREZPLAČNO. Opravljamo vse javne notarske Posle, kot izjave itd.
NEMETH DRŽAVNA BANKA prejema denarne vloge na tekoči ali koristonosni račun, in plača najvišje obresti. Pričnite Poslovati z našo banko in postanite neodvisen. In zadovoljni boste. Pridite osebno ali pišite na
Nemeth State Bank
10 E. 22nd St.
John Nemoth pres.
New York, N. Y.
■
naznanilo Moj novi zdravniški urad v knausovim poslopju bo odprt 22. julija 1920.
L A. STARCE, Oph. D.
slovenski doktor ophthalmologije.
Odstranim vzroke očesnih neredov, - glavobola in nervoznosti z ophthalmologics metodo in pravimi očali. Uravnavam križpo-gled brez operacije.
6127 ST. CLAIR AVE. — Cleveland, O.
uradne ure: — 10—12; 2—4; 6—s. — ob nedeljah ....... in sredah: 10—12.
PRIJAZNO STE VABLJENI,
da se udeležite
PRVEGA LETNEGA PIKNIKA,
katerega priredi
[E1 p
v nedeljo, 15. avgusta
V JUGOSLOVANSKEM NARODNEM DOMU, EUCLID, O.
Poleg plesa bo tudi več druge zabave.
j Igra orkester Plan Music.
DAILY BETWEEN CLEVELAND&BUFFAL0
j v.
3 MAGNIFICENT STEAMERS 3
i*® Craat Skip "SEEANDBEE" — "CITY OF ERIE" - "CITY OF BUFFALO"
^liVKLANl* — Doily, May lit to Nov. 13th —BUFFALO
?g««LBVBUUn» - 9:00 P. ' -r"* bupbai.o - 7130 a
,M.> . M. >
Eastern
Standakp Tim k
i
Leave Buffalo Arrive Cleveland
9:00 P. M. 7:30 A. M.
Jn3 nt Budilo for Niagara Falls and all Eastern and Canadian points. Railroad tickets tiowVpK between Cleveland and liutfalo are Kooi for transportation on our gtoamera. Ark your ft»7fc*ffpnt; or Americaa Impress Agent for ticket« via C. & B. Lino. New Tourist Automebilo ■»^^110.00 Round Trip, with 2 ilaya return limit, for car» not exceeding 127 In. v/heelbase.
teutiCuliy Colored sectional puzzle chart of The Great Ship ''SEEANDBEE" Bunt on rcceipt o C S^Sjpt*«. Ainu ii.sk for our 21-pu^e pictorial and dcocriptivc booklet free.
'iWuntl & Buffalo ^mit Company
^Ulevplnmi. Ohio t c The Great Shin
^JJfiA N D E "
pa ® '•'gebl and most costly, ^•»ger Steamer inl.ind en. .°f »He world. Sleeping 1509»passengers*
P^FAII * 4fj£
NAJLEPŠE! NA.ISIGURNEJŠE! in NAJBOLJ UMESTNO!!!— je pošiljati denar v staro domovino, preko stare
THE LAKE SHORE BANKING & TRUST CO
EL 55th St. & St. Clair Ave. ... Cleveland, Ohio. Stara Luke Shore Banka izdaje bančne Menice (For. Draft) katere se TOČNO izplačujejo po vseh jugoslovanskih denarnih
zavodih._Vlagajte vaše prihranke v Banki, katere OGROMNI
JMETEK presega svoto $20,000.000.00.
Mi plačamo 4% na vse prihranke. In vse naše podružnice i-majo >, ozemski oddelek, preko katerega vam je mogoče poslati denar svojcem v domovino.. Posebno opozarjamo Jugoslovane v Collinwoodu na našo novo otvorjeno podružnico na Euclid Ave. in lvanhoe Rd.
NASLOVI NAŠIH PODRUŽNIC. E' 56th St. & St. Clair Ave. St. Clair Ave. & E. 125 St. Prospect Ave. & HuroafUd. Superior Ave. & E. 120. St. Superior Ave. & Addison Rd. Euclid Ave. & Ivanhoe Rd. TOČNOST IN SIGURNOST JE NAŠE GESLO. Za vsa pojasnila glede pošiljanja denarja, dobivanje vaših rojakov in prijateljev sem, so obrnite na našega upravitelja In°zenjgket>;a Oddelka g. J. B. Mihaljev.ič, ki vam je vedno pripravljen dati prijazno postrežbo in vso potrebne informacije— "fMpUično. — Pridite osebno ali pišite na
i TRUST COMPANY.
E. 551 h St. & St. Clnir Avenue.
LAKOMNIK.
Spisal Ksaver Meško.
(Dalje)
"Žal mi je te kupčije," je dejal Zlebnik pri Marinu. V strasti in pijanosti je izgovoril usodne besede, a je prerokoval resnico. Zakaj bridko žal mu je bilo že, ko se je zbudil naslednje jutro.
Ko je odprl — v sobo je sijal velik dan — težke, krkavo obroblejene oči, je po nekaj hipov brezizrazno, povsem topo strmel v strop nad seboj. Polagoma se mu je urejeval zmedeni spomin, in s težavo se je domislil, kako je prišel proti jutru domu. Oblečen je padel na posteljo, kakor pade poln, težko obložen snop z visoko naloženega voza.
Napenjal je spomin, trudil se, da se še nečesa domisli. Leži mu nekaj na srcu, leži na mislih, teži srce, teži misli — kaj je? Odpre se, s temo zastrta preteklost!
Nenadoma se je" silno zganil, da je postelj zaškripala v vseh sklepih. Kakor da je zagledal pred seboj strašno prikazen, je naglo zaklopil oči. Z desnico, še slabotno od strupa alkohola, se je zgrabil za vroče čelo in se je zgrozil do dna srca: "Ali sanjam, ali je resnica?"
Pa niso bile sanje, bila je žalostna resnica.
\ Ko se je docela spomnil snočnje kupčije, je zaškripal z j zobmi in planil iz postelje.
"Tratar me je ogoljufal za ! gozd. A dal ga bo nazaj, ta pritepeni goljuf."
Neomit, reizpočit, še omamljen od pijače, je divjal iz sobe.
Na vežinem pragu mu je prišel oče nasproti, držeč koso na rami. V travniku pod njivami je kosil otavek, majhen in slaboten letos, ker je zgodaj pritisnila jesen. Tik za star-| cem, v luči na stežaj odprtih i vrat je stala dekla Jerica, mla-I da in močna. Na glavi je dr-veliko iz tenkih rakitinih viter spleteno canjo, visoko natlačeno s svežo, rosno travo, da jo ponese v kuhinjo in sese-ka za svinje.
"Rano si prišel domu!" je bridko in pekoče zaočital oče. "Kdor ima en grunt preveč, dela, kakor delaš ti; da se ga kmalu iznebi."
"Pustite oče!" se je branil sin, napol kljubujoče, napol v zadregi. Z nemirnimi očmi je gledal mimo očeta in mimo dekle vun v rosno jutro. "Bi mi rajši svetovali, kaj naj storim."
"Kaj naj storiš? Poboljšaj j se, moj sin postani! Ali ti nisem svetoval tega že sto in stokrat?"
Bridkost in srd sta se dvigala iz očetovega srca, iz njegovih oči :n besed.
"Pustite to, oče! — A Tratar, ta goljuf! Za gozd me je snoči ociganil."
"Za gozd? Za katerega? Ali za onega nad 'Globeljo'? "Za tistega."
Sin je stiskal, pesti — bilo je vendar nekaj krvi očetove v njem, nekaj ljubezni do grunta in nekaj skopuštva. Malo da ni zajokal od jeze in še ne dovolj prespane pijanosti.
Starec pa je stal nekaj hipov ves okamenel. Ves siv je postal v suha lica.
"Prodal si ga mu?" je vzkliknil nenadoma z glasom, kakor da ga kdo davi in duši. "Prodal, oče." "Za koliko?" "Malo čez tri tisoč." Oče je izpustil koso; z ostrim žvenketom je padla čez prag, Jerici ravno ob boso nogo. Naglo, ves drhteč .^e je zaletel proti sinu in je dvignil pest, da ga udari. In sin se je umikal kakor otrok, ki se je pregrešil in se boji kazni.
"Ti, ti," je hropel starec. "Smrkavec, ti boš zapravljal,
srčno krvjo? In če biti dal deset tisoč, gozda ne boš prodajal, in ga ne boš!"
Zamahnil je, in se je naglo, a koniaj ognil udarcu.
"Oče, pa ste znoreli? Pred tujimi, ljudmi ste takšni!"
Tudi starec se je ozrl, kamor je upiral oči sin, jezen in osramočen, na deklo, ki je še vedno stala na pragu in zavzeta strmela v razburjena moža.
Kakor da se je v hipu predramil iz teških sanj, je starec povasil roko. Globoko si je oddahnil. "Pojdi z menoj!" je zapovedal sinu, kratko in hladno.
Četrt -ure pozneje sta korakala oče in sin od Zlebnikovine navzdol. Šla sta k Tratarju.
Napol srdit, napol potrt in skesan je stopal mladec ob starcu. Molčal je, ker je molčal oče. Še drago mu je bilo, da oče ne govori. Povedal mu je- itak dovolj doma, med štirimi očmi.
Starec pa je v tesnobnem pričakovanju venomer razmišljal: "Ali je gozd, najlepši moj gozd, res izgubljen? In ni ni-kake pomoči več? A morda se da Tratar vendarle omečiti in ga vrne."
Ko sta zavila iz globokega klanca navzdol proti Trati, in se jima je odprl pogled na dolino in na kotlino, "Globel" imenovano, nad katero se je razprostiral gozd, sta nehote obstala. Vsa očarana sta strmela doli na les.
Miren je stal gozd, v tihem, hladnem jesenskem dnevu. Grmovje ob kraju je žarelo s tihim in mirnim plamenom. Tudi iznad vrhov se je tu rume-nilo, deloma skoraj rdečilo: jesen je vrezala v zeleno telo šume velike rane.
V očeh starčevih je podrhte-valo. Obrvi so se mu ježils kakor v silni boli ali burni ježi. Dasi je sijalo solnce medlo' in zaspano skozi vlažno je-
sensko meglo, je starec obsen-čil oči z roko, kakor bi ga soln-čna luč silno pekla in ščemela in mu jemala vid. A pekla ga je le srčna bol, ščemele in vid so jemale solze, ki so silile iz ranjenega srca v oči in jih je moral šiloma zadrževati, da se mu niso razlile po licih. Če bi bil sam, bi gorko zaplakal. Pred sinom ni maral.
Mala ptica je začivkala ob njima v grmičevju: "Jesen, jesen!" Takoj se je oglasil dalje spodaj napol zlovoljno, napol zasmehljivo krepke j ši glas: "Zima, zima". Tako se je ustrašila drobna sfrvarica v grmovju te hude grožnje, da je takoj obmolknila in se skrila globlje v puščavo. Nalahko je' zašumotalo za hip listje, in vse je bilo spet tiho in pokojno.
Tedaj je stari Zlebnik s silo odtrgal oči od gozda. S silo je stopil naprej po cesti. A korakal je s sklonjeno glavo, ves potrt, kakor žalujoč pogrebec, obsojenec, ki gre v ječo, ko je zaslišal trdo obsodbo.
"Odstopi od pogodbe," je prosil hudo ponižani mož nekaj hipov pozneje Tratar ja. "Vrnem ti iz svojega tisti tisočak, ki si ga dal za aro.... Ne maraš? Glej, še pridenem ti. Koliko zahtevaš?"
Tratar se je zaVil v svoj hladni mir, ki ga je kazal v občevanju z drugimi in ga je sle-kal le, kadar je bil sam s seboj, s svojimi mislimi in načrti.
"Saj veste oče, kaj pravi
"Pomisli, Tratar, v grob me! Dokaj drugače nego . poslej
mii je čV0n$l; gla4, . ko I se je branil:
spravis.
"Jaz? Kako to? Kvečemu vaš sin!" se je hudobno in škodoželjno čudil Šimen.
Mladi Zlebnik je poltiho zaklel. A Tratar se je delal, kakor da ga ni slišal.
Starca je odgovor Tratarjev in udarec po sinu, ki je bil upravičen in ker je bil upravičen, še huje potrl.
"Najlepši moj gozd!" —je jadikoval. — "Srce se mi je smejalo, kadarkoli sem šel skozi njega. A zdaj izgubljen! Roko bi si dal rajši odsekati, ko da izgubim ta les."
Mirno -je stal Tratar pred njima. Gledal ju je hladno, kakor bi gledal neznana, nadležna tujca.
"Gozd je moj." — je jodločil trdo. — "Moj je in moj ostane. Ona tisočaka izplačam v nedeljo, kakor smo se snoči pogodili. Pred zanesljivima pričami smo se pogajali, oče Žlebnik," je dodal s poudarkom.
"In je to tvoja zadnja beseda, Šimen?"
"Zadnja." >."Pa bodi! starca šiloma zadrževani srd. "Go?d imaš ti, da ti da mrtvaške posteljo. Naj ti jo izte-še, prej ko misliš. Če še živi Bog nad nami, ti jo tudi bodo."
Neprijeten, komaj viden smehljaj je šinil čez tenke ustnice Tratar j eve. A je takoj umrl in ugasnil. Lica so za kratek trenutek pobledela, male oči so zamežikale, kakor bi
pravica o takih pogodbah: vr- j nenadoma začutile ostro bole niti bi morali dvojno aro. Če bijčino. se namreč jaz odpovedal goz- j ~~ Pa se ne bom."
"Greh delate, oče. Pa pravijo, kako pravičen in bogoslu-žen mož da ste." ! f
Ne samo Žlebnika,' oče in sin, sta odhajala s sklonjenima glavama in s težkimi srci, tudi Tratar, mož iz železa, je sklanjal glavo, ko je stopal v hišo, kakor da so mu1 besede starčeve navalile na rame težko breme....
VI.
"Vse to je moje!" Vrh hriba je stal Tratar, visok in koščen.
Pozna jesen je bila, hladna jesen.
Glej, ali je solnce že povsem dogorelo? Glej, saj še komaj tli. Bo li ugasnilo že ta večer, ugasnilo za vedno?
Sadno drevje po rebrih ob Trati je stalo golo, sama okostja s široko razprostrtimi rokami, kakor da še v smrti in po smrti prosijo milosti. Njive so
. bile puste in prazne. Brezkori-je vzkipel iz'sten trud je bil> ,da so iskaie
na njih prezebajoče vrane zrn ali kakršnegakoli živeža. Začudene in srdite zaradi brezuspešnega truda so sirovo kričale v Tratarja: "Ukral! Ukral!"
A Tratar? Še slišal jih ni, kaj da bi se menil zanje!
Stal je na hribu kakor kip, oblečen v dolgo, skoraj dopetno suknjo, čez prsi doli do pasu zapeto.
(Dalje prihodnjič.)
du.
Zlebnik je pomišljal.
"Tratar, ali tudi ne, če ti res vrnem dvojno? Glej, čez noč, v spanju si pridobil tisočak.
"Ne, oče Zlebnik, ne morem."
DR. L. E. SIEGELSTEIN
Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St.
Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne.
Rdeče znamke z nakupom 10c ali več.
Naš Tujezemski oddelek je na balkonu.
Postelj iie Odeje v AvgllStu!
REGULARNA $7 VOLNENA POSTELJNA POGRINJALA.
Velikost 66x80 in. V ličnih križastih vzorcih. Razprodajna
$5.75
en par za ........
REGULARNA $6.50 POSTELJNA POGRINJALA 152 VOLNE. Velikost 66x80 in. Te imamo v svitlo rujavi in sivkasti barvi s krasnimi robovi, ^g gg
Par za ...........
REGULARNA $7.50 VOLNENA POSTELJ. POGRINJALA. Velikost 72x84 in. Za izredno velike postelje; v rujavkasti barvi, s krasnim robom. — Cena na razprodaji
par za ...........
REGULARNA $5.50 POSTELJNA POGRINJALA IZ VOLNE. Velikost 60x76 in. Rujava in siv-kasta z robom. Cena na razprodaji, par REGULARNA $7.50 POSTELJNA POGRINJALA IZ VOLNE. Velikost 66x80 in. Velike za široke postelje. V ličnih vzorcih. V razprodaji gg
par za ........... "
REGULARNA VOLNENA IN BOMBAŽASTA POSTELJNA
POGRINJALA. Velikost 66x80 in. — Poštena vrednost. Razpro- ^
daj na cena, par ..
REGULARNA $10 BOMBAŽE-VINASTA POSTELJNA POGRINJALA.
Izdelana v volni; velikost 66x80 in. V ličnih tigrastih ^^ vzorcih. Par za...
REGULARNA $15 FINA VOLNENA POSTELJNA POGRINJALA.
Velikost 70x80 in. Izredna kvaliteta v križastih vzorcih. —
Vseh barv. $1 E 75
Par za .........
REGULARNA $24 IZREDNO FINA POSTELJNA POGRINJALA.
North Star izdelka, najboljše kvalitete v križastih vzorcih. Ličen način izdelka. Velikost
72x84 in. $19.50
Par za .........
REGULARNA $12 IZVRSTNA VOLNENA POSTELJNA POGRINJALA.
Velikost 66x80 in. V raznovrstnih barvah; s križi; — Velik
špecijal $9*95 par za ...........
REGULARNA $3.50 BOMBAŽASTA POSTELJNA POGRINJALA.
Velikost 60x76 in. za samske postelje. V sivem in £ O rujavkastem. Par ..
REGULARNA $4.50 BOMBAŽASTA POSTELJNA POGRINJALA.
Velikost 68x80 in. v rujavi in sivkasti barvi za ve- CCO g^ like postelje, par..
REGULARNA $5 BOMBAŽASTA POSTELJNA POGRINJALA. >
Velikost 72x84 in. V ličnih izdelkih. V rujavi in sivi barvi, z robovi. , J4J9
Speci j al, par za
REGULARNA $4,50 POSTELJNA POGRINJALA IZ BOMBAŽA.
Velikost 72x80 in. Samo v beli barvi. Za pododejo. gg
Razprodajna cena .
REGULARNA $4.25 POSTELJNA POGRINJALA IZ BOMBAŽA.
Velikost 60x76 in. V ličnih izdelkih. Za samske postelje. —
Razprodajna $3*59
cena . . . .........
REGULARNA $5.75 POSTELJNA POGRINJALA IZ BOMBAŽEVINE.
Velikost 72x84 in. V ličnih vzorcih, za velike postelje "^g Razprodajna cena .
BAILEY'S — BASEMENT
ffif'kar sva jaz in mati pridelala s
STRAN 4.
LOKALNE NOVICE
— Smola je, če se hoče člo-' vek odkriti mladi deklici, pa1 nima klobuka na glavi, toda še večja smola je, če človek proda visko zveznemu detektivu. Ne-j ki branjevec je pomignil z očmi človeku, ki je prišel mimo ter mu zašepetal: Kupite hranilnico za desetice; samo $5." Človek je kupil ■ ter odpeljal prodajalca v zvezno poslopje, kjer sta pregledala "hranilnico", katera je vsebovala — visko.
— Policijski stražnik Ch. Rhode na 25. zapadni cesti je streljal na neznanega avtomo-bilista, ki ni hotel ustaviti na njegovo povelje; šofer ni hotel ustaviti stroja, ampak je še bolj pognal, da ga niso zadele krogi je iz samokresa.
— Frank Lai, star 62 let, rodom Kitajec, je bival v Cleve-landu 42 let. Pa se mu je zahotelo na stara leta, da gre domov na orijent, kjer je njegova rojstna dežela. In šel je, ko je dobif dovoljenje od ameriške oblasti.
— Zadnjič smo potoma poročali, da je društvo Mir, št. 142, SNPJ darovalo za rojaka Mehle vsoto $6.60. Toda glasiti bi se moralo, da je darovalo društvo Kras, št. 8, S. D. Z. in ne pa dr. Mir, kakor je bilo to poročano.
— Avtomobilist W. Keegan iz 298, vzhodna 148. cesta, je bil čaznovan od sodnika v de-set-dnevno ječo v prisilni delavnici in $25 kazni, ker je vozil avtomobilom, ko je bil pijan.
— Zvezni detektivi so zaplenili pri kavarnarju na 814 Huron cesti viške v vrednosti $1500. Prodajal jo je, in prijeli so ga, sedaj pa se o zagovarjal pred oblastmi.
— Dne 27. septembra sa bo vršila v Clevelandu velika parada Ameriške legije, ki obstoja iz vojakov, ki so bili v armadi za časa svetovne vojtie.
— Zvezna policija v Clevelandu ste je pomnožila; več jih je prišlo na pomoč, da' gredo na lov za "zaostalo visko."
Sedaj je posejanih s pšenico 53,652,000 akrov, od katerih jih je bilo 73.3 odstotkov posejanih 1. 1919, 19,847,000 akrov pa je bilo posejanih spomladi.
Koruze se bo več pridelalo letos kot se je mislilo; 1. julija se je napovedalo 2,779,000, 000 bušlov, 1. avgusta pa že 3,003,000,000 bušlov.
Prvega julija je bilo, poročano stanje koruznega pridelka 86.3 odstotkov normalno, 1. avgusta pa 86.7 odstotkov normalno. Preračunjeno je, da bo letos prinesel vsak obsejan aker 29 bušlov koruze, medtem ko je bil povprešni pridelek preteklih 10 let le 26 bušlov.
logi več .potrebščin, kot jih rabi za privatne svrhe in vse prodajalne so prišle pod stro-S go kontrolo.
VODNA MOČ NA ZAPADU.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
olju poskočila iz 60 centov do $2 pri sodu.
Potreba je tudi električne moči pri namankanju farm, ker se vedno sliši, da je pomanjkanje živeža.
Transportacija bi bila tudi cenejša, ako bi se oporabljalo električno silo. Ze danes je dokazano, da St. Paulška železni-, ca na 860 milj dolgi progi vozi z električno silo cenejše, kot bi oporabljala paro. Za dve treti-nji je cenejša.
Istotako bi se oporabljalo izključno le električno silo po vseh drugih tvornicah, topilnicah, žagah in tovarnah.
TIHOTAPSTVO NA NEMŠKO-HOLANDSKI MEJI. .
Hag, 10. avgusta. — Nemška in holandska vlada sta poslali v vas Dixperloo, ki leži deloma v Nemčiji, deloma v Holandiji, da napravijo konec bujno razvitemu tihotapstvu, ki je tekom zadnjih tednov na-vzel tako velike proporcije, da so bile krajevne oblasti nesposobne preprečiti kršenje im-portnih in eksportnih določb.
Ne manj ko 300,000 Nemcev, mož, žena in otrok, je že prišlo v Dixperloo z namenom, da tamkaj kupijo hrane in drugih potrebščin, za katere bi morali doma plačati še dražje kot pa pri holandskih trgovcih, ki seveda tudi niso delali izgube. Železniški vladi, dohajajoči iz ruhrskih in ob-renskih okrožij so bili tako prenapolnjeni, da je bilo nemogoče pregledati vse vozne listke, in se marsikdo zastonj vozil.
Glavna ulica v Dinxperloo, ki je dolga okoli tri milje, in katere ena stran je nemška, druga pa holandska, je bila prenapolnjena ljudi. Kmalu so množice postale tako številne, da so carinski uradniki izgubili vsako kontrolo. Ko je neki nemški komij. skušal vsiliti carinsko naredbo, so ga privezali k nekemu drevesu. Največ se je kupovalo kave, čaja, olja, kakava, biciklov, gumijev, tobaka in cigaret.
Kakor hitro so prilše vojaške čete, se je zopet napravilo red in holandski poveljnik je izdal manifest, v katerem je rečeno, da noben prebivalec v Dinxperloo ne sme imeti v za-
ŠTEVILO OTROK V JUGOSLAVIJI V OSKRBI AMERICAN RELIEF ADMINISTRACIJE.
American - Jugoslav Relief, 522 Fifth Avenue, New York City, poroča, da je prejel seznam števila otrok v raznih pokrajinah Jugoslavije, za prehrano katerih skrbi American Relief Administration, European Children's Fund, tekom junija, julija in avgusta: Pokrajina Pokr. Štev. otrok skladišče v prehrani
Slovenija, Ljubljana.....3,000
Hrvatska, Zagreb .......3,000
Hrvatsko primorje, Cer-
kvenica.............3,000
Sever. Srbija, Belgrad.. . 2,000 Hercegovina, Mostar ....6,000 Dalmacija, Dubrovnik ...1,500 Dalmacija, Metkovič in
Split . . . ............3,000
Dalmacija, Zelenica......3,000
Crnagora, Zelenica ......9,000
Zap. Srbija, Višegrad.... 2,500 Sev. Crnagora, Višegrad. .2,500
Bosna, Sarajevo ........9,000
Razno, Sarajevo .......4,000
Skupaj.. . 50,000 Ministers!,vo za socijalno politiko kraljestva SHS piše iz Belgrada: "Misija American Relief Administracije, European Children's Fund, v državi SHS nas je obvestila s svojim pismom od 22. aprila, da je prejela od Vas nadaljni prispevek od $5000, ki je bil vporabljen za hrano in oblačilo, ki naj se razdeli med uboge otroke v- tej zemlji. Usojamo si v imenu države in SHS vlade, poslati Vam najsrčnejšo zahvalo "za Vaš plemeniti dar, ki dodatno k Vašim prejšnjim prispevkom doprinese mnogo v pomoč nedolžnim trpinom vojne in njenih posledic."
KOLIKO IMA ODERUH DOBIČKA, TUKAJ IMATE RESNIČNE ŠTEVILKE.
Koliko, dobička naredi danes) kot pa v letu 1916.
"ENAKOPRAVNOST"
---i--- ; i p ----(-)-
računali časniki zelo natančno, po dolgi preiskavi. Številkam ni še nobeden dosedaj oporekal in morajo tedaj biti resnične. ■Sledi imenik 1 sledečih podjetij :
Cluett, Peabody in kompani-ja, ki izdeluje moške ovratnike, je napravila dobička v letu 1919 $5,153.120. Cisti dobiček je presegal dobiček iz leta 1918 za 175 odstotkov.
International Paper Co. je pomnožila za dobo treh let, od 1916—1919, svoj letni čisti do-bičjek za 487 procentov, če ga primerjamo s prejšnjimi leti od 1909 do 1915. Skupna dividen-da navadnih delnic je znašala za dobo 1916 do 1919 $74.15.
May Department trgovine so pomnožile vsote, ki jih dobi navadni delničar, za 174 odstotkov čez leto 1915.
Amoskega Manufacturing Co. je imela za 811 odstotkov več v letu 1919 kot pa v 1917, čeravno je imela rnanj trgovine in kupčije v tej dobi.
United States Rubber Co., ki izdeluje cevi za avtomobilska kolesa in še mnogo drugih stvari, je pomnožila dividendo navadnih delnic za leto 1918 za 43 odstotkov in številke za leto 1919 bodo še veliko večje.
United Drug Co., ki prodaja in izdeluje medicine, za katere se nori ljudje kar pulijo, ne da bi jim le malo pomagale — Amerikanci mislijo, da se zdravje dobi nazaj, če . eden popije gotovo količino zdravil — je naredila za 148 odstotkov več dobička v 1919 kot pa v letu za 1918.
Korporacija tabačniH izdelkov se je tudi izkazala. Navadne delnice so presegle zaslužek delnic iz leta 1918 za 1,547%.
United Fruit Co. je tudi zahtevala davek od ljudij, da so lahko jedli sadje iz gorkih dežel. ' Toliko so ji plačali, da je nakazala dividendo 547'i več koi pa v letu 1918.
Standard Milling Co., ki melje žito, je zaslužila 196 procentov več v letu 1918 kot pa v letu 1913.
American Linseed Co. je napravila zaslužka 780 odstotkov čistega dobitka v letu 1919 več
AUGUST llth, 1920.
v 1916—1919 kot pa v letih 1909—1915. Povprečni letni dobiček je znašal za dobo teh 1 treh let 326 odstokov več kot pa za dobo sedmih let.
General Cigar Co. je naredila 84 odstotkov več v letu 1919 j kot pa 1917. Manhattan Shirt J Co. je "naredila" za 275 odstot-: kov več v 1919 kot pa v 1915. |
American Ice Cc. ne daje nobene tolažbe v vročih dnevih, kajti njeni dobički so bili za. 393 odstotkov večji v 1919 kot v 1914.
Tako se vrsti kompanija za kompanijo. Mimogrede še omenimo Pacific Mills s 248 odstotki, Burns Bros Co. z 72 odstotki, American Hide and Leather Co. z 265 odstotki— kar nam daje misliti, zakaj so čevlji tako dragi — Corn Products Refining Co. 639',; v 1919 več kot v 19i5, Endicott— Johnson Corporation, ki izdeluje čevlje SoS'c več v 1919 kot v 1915 in Central Leather Co. z 103'v več v 1919 kot pa v 1918 in za 288 odstotkov več kot pa v letu 1914. Zato pa stanejo "stare šlape" $15.00 danes.
ALI OGLASI
POHIŠTVO se mora prodati v štirinajstih dneh; popolnoma v dobrem stanju za tri sobe. Cena $150. 1213 E. 173rd St. Collinwood. (187-89)
navadni profitir?
Navadni delavec tega ne ve, pravi neki list, katerega izdajajo kotlarski in ladjedelniški magnatje. List prinaši imenik prvih ameriških industrij, skup-
The National Enameling and Stamping Co., ki izdeluje ponve in kuhinjsko opravo, kot so pi-skri in kožice, da ženske pečejo v njih dobri stvari ali pa kuhajo v oblicah krompir, je imela
no z njih dobički, katere so pre- | za 1,178 procentov več dobička
PREDAVANJE O FARMAH V
NEW YORŠKI DRŽAVI
Spodaj podpisani vabim Slovence iz Clevelanda in okolice, iz Loraina in Barbertona, da se vdeležijo predavanja o farmah, seboj imam raznovrstnih poljskih pridelkov in več jako važnih stvari je .na programu Predavanje se vrši v
Veliki Grdinovi dvorani ob 7. uri zv. v četrtek 12. avg.
Slovenci, vdeležite se tega predavanja v polnem številu, ker to bo prvo predavanje na slovenskem odru v Ameriki o tem predmetu. Kateri se še sedaj ne misli seliti na kmetijo, nič za to, k predavanju vseeno naj pride, ker koristilo bo vsakemu, naj se seli na kmetijo kadar hc-če in kamor hoče.
Vse druge bolj važne stvari boste pa zvedeli na shodu.
JOHN ZULICH East Worcester, N. Y.
MLAD FANT, katerega veseli tiskarski posel, se sprejme takoj v službo. Vprašajte v uradu Enakopravnost. (x)
HIŠA za dve družini,- pet sol) spodaj, pet zgoraj; spodaj ^ pališče; stranišče zgoraj električna rasvetljava; vse moder-no urejeno. Zglasite se na
6401 Bonna Ave. (188-90) -----1—: .
MESNICA se proda! Zglasite
^se v uradu Enakopravnosti
podrobnosti. (188-01)
STANOVANJE bi rada dobila družina- brez otrok, pet ali šest sob, med E. 60. cesto in Addison Rd. Kdor ima kaj enace-ga, naj se zglasi v uradu lista Enakopravnost. (189—90)
PRODA SE postelj za dva otroka. Je v jako dobrem stanju. Vprašajte na 969 Addison Rd.
(189—90)
CITAJTE!
D. Stakich & J. Krnil
MI PRODAJAMO
hiše lote in farme
ISTOTAKO ZAMENJAMO FARME ZA POSESTVA V MESTU. Poštena postrežba. 15813 WATERLOO RD.
CENJENEMU OBČINSTVU
naznanjam, da sem prevzel
MESNICO na 16813 Waterloo Rd., in se priporočam Slovencem in Hrvatom za obilen obisk. V zalogi bom imel vedno sveže in domače sušeno meso vse vrste. Čistost in točna postrežba, to vam jamči
MIKE ZORE, 16813 Waterloo Road.
(187—189)
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
KUPI SE mesnica ali groeeri-ja. Kdor ima naprodaj g^jjf rijo ali mesnico/ naj sporoči T uradu lista Enakopravnost. >;
GARAGE za en avtomobil se da v najem. Opremljena 1 elektriko, cementni pot in drugo, kar sliši k garaži. YPra' šajte na 1155 E. 58th St.jI
GROCERIJSKI POMOČNIK.
Zanesljiv grocerijski pomočn1* za razvažanje grocerije, delo takoj. Stalna služba; ^ bra plača. Oglasiti se je v «ra* du Enakopravnosti. «
We
American-Jugoslav Printing & Pub. Co.
6418 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND, OHIO.
LETOŠNJA ŽETEV.
Washington, 9. avgusta. — Poljedelski department je danes napovedal, da bo letošnji j pšenični pridelek znašal 795, 000,000 bušiov, medtem ko se' napovedovalo meseca julija 809,000,000 bušlov.
Pomladanska pšenica bo nanesla 262,000,000 bušlov, zimska pa 533,000,000. V juliju se je napovedalo, da bo zimska prinesla 518,000,000, pomladanska pa 291,000,000.
Med leti 1914 in 1918 je bil povprečni pridelek zimske pšenice 563,000,000, pomladanske 259,000,000 bušlov, vse skupaj pa povprečno 822,000,000 "bušlov.
Preračunjeno je, da bo letos vsak aker obsejane zemlje dal 14.8 bušla pšenice, in sicer zimske 15.6, pomladanske pa 13.4.
Poroča se, da je položaj pomladanske pšenice bil 7. avgusta 73.0 odstotkov normalen, julija 1. pa je bil 88 odstotkov normalen.
Tiskarna Tiskovine
Dnevnik Tudi Vi
Je edino slovensko linijsko podjetje, katerega lastuje zavedno delavstvo.
Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene jako primerne.
Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Ce še niste naročnik lista, naročite se nanj.
Lahko postanete delničar podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe.
PEVSKO DRUŠTVO 'JADRAN' Collinwood, Ohio.
zboruje vsako prvo sredo v mesecu ob 8 uri zvečer v Kunčiče-vi dvorani. Uradniki: A. Pra-protnik, predsednik, 17005 Waterloo Rd., G. M. Kabay, tajnik in zapisnikar, 1307 E. 167th St. Mike Podboj, blagajnik, 1312 E. 167th St. Nadzorniki; Frank Kolin, Frank Hajny, Tony Uk-mar. Pevovodja g. Ivanuš.
Pevske vaje se vršijo vsako soboto, točno ob 8 uri zvečer v Kunčičevi dvorani. Vstop v društvo ima vsak napreden Slovenec in Slovenka, lahko kot aktiven pevec ali kot podporen član. Se uljudno vabite za pristop.
Slovencem in Hrvatom naznanjam, da imam sedaj svojo krojačnico na E. 65. cesti, ravno nasproti Public school, Addison Rd. Izdelujem obleke po zmernih cenah. Popravljam tudi stare obleke, čistim in likam. Vse delo garantirano. Zatorej se uljudno priporočam, da pridete k meni in si naročite obleko. Prepričali se boste o mojem delu. Se uljudno priporočam
TOM ŽIROVNIK, Slovenski krojač, 1129 Addison Rd.
(188-91)
llltllllllllill!llllllllll!lllilllll!lllllll!!UII!!llllllllll SPREJEM V DRUŠTVO "S L O V E N I J A"
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
TEL. PRINCETON 55! «« «
Sedaj, ko so se
razmere v domovini nekoliko u-redile, lahko zopet pošljete denar v domovino v KRONAH. Pošiljamo še vedno tudi v DOLARJIH ki je najboljši in najsigurnejši način s pošiljanja. Ne odlašajte in pošljite še danes, ko so cene še nizke.
Pošiljatve v lirah.
LIR KRON
50..$ 3.60 300..$ 4 80 100..$ 6.25 400..$ 6.40 300..$1,8.75 500..$ 8.00 500.. $30.00 1000.. $15.00 1000.. $60.00 5000. .$77.50 J 10,000. . $153.00' ! Vrednost denarja sedaj ni ■ stalna in tako torej mi računamo pošiljatve po ceni istega dne, ko nam denar dospe v roke.
Pošiljajte denar skozi vašo lastno slovensko podjetje ,kjer se vam pošteno postreže v vseh ozirih.
THE JUGOSLAV Foreign Exchange.
6418 ST. CLAIR AVE. Uradne ure vsak večer od 5. do 8. ure.
je prost vstopnine v mesecih: juliju, avgustu in septembru. $6 na teden podpore. Usmrtni-na $250.00.
(x)
ČLANOM WOODMEN OF THE WORLD št. 281 Collinwood, O.
Člane društva se opozarja da se vdeležujejo društvenih sej, ki se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 10 dop. v društveni dvorani. Asesment se pobira vsako zadnjo sredo v mesecu v Jos. Kunčičevi dvorani od 7. do 8. ure zvečer, zatorej sti prošeni, da ne hodite plačevati na tajnikov dom.
Chas. Lampe, tajnik.
MOŠKI
za
Popravljanje cest
LEPA PRILIKA.
Naprodaj je skoraj nov SW debaker avtomobil za 5 P°tn1' kov. Proda se radi odhoda drugo mesto. Poizve se P* John Kraich, 1374 E. 52nd St-Cleveland, O., ali pa pri Alf**1 Kwisinsky, 14822 Hale Av*< Collinwood, O., od 6. do 7 zvečer. ' (188—
POMAGAČI IN TEŽAKI Za gradilno in okraševaln" delo v jekleni tovarni.
T. R. Brooks & Co.
3104 LAKESIDE AVE. ___ (188-g
RADA BI DOBILA dve sobi
malo družino. Kdor ima primernega, se naj zglaS1 uradu lista Enakopravnost,
(188-*
O. S. Princeton 245
Bell Rosedale 6353-W-
JOŠ. VOVK 1123 Addison Rd AVTOMOBIL ZA VS| \ SLUČAJE.
j
of a vacation trip. Whore aro you goinj? 'llio Groat Lakes w tho mecea for particular nnd experienced travelers o» business nnd pleasuro trips. The I). zanfe)i
vi prekupčevalec, soba 2l6 noxBldg.,, drugo navlstr%-Vzemite vzpejačo. Vogal 1 ^ ta cesta in Eucli dave.. naCLjpf ger Sewing Machine Co. i to do 6. ure zvečer.
ti
02483200000002000000020200000202020002010202230200020102000100
00010201010200010200000001020000020101000200000223000002000102010101015302000102010100010200000100010200011061090803100701