TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino^ industrijo In obrt. naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za Vt leta 00 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani Uredništvo ln upravnlStvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri poSt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 30-60. Leto XVII. V Ljubljani, v soboto, dne 30. junija 1934. štev. 72. fattoict in ičnioz Nov dokaz, da ne gre brez načrtnega gospodarstva Poročali sirno o protestnem shodu jeseniškega delavstva proti nameri državne že>-lezarne v Zenici, da prične proizvajati predmete, toi jih v zadostni količini za vso državo že proizvajajo Jesenice. Protest Jesenic je nad vse utemeljen, ker kakšen smisell ima zaposlovati v Zenici več delavcev, 6e bo efekt te nove zaposlitve samo ta, da bo za enako število manj zaposlenih delavcev v Jesenicah. Na protest jeseniškega delavstva je odgovorilo s podobnim shodom delavstvo v Zenici, ki naglasa^ kako bi bilo gospodarsko pomembno, če bi se obrat v Zenici povečal, ker bi potem tudii narasitel odjem premoga v državnem premogovniku. Kakor so argumenti delavstva v Zenici vsega upoštevanja vredni, tako pa je treba naglasiti, da streljajo čez cilj. Kajti ne gre za to, ali naj Zenice povečajo svoj obrat ali ne, temveč gre le za to, če ga smejo povečati na tak način, da škodujejo že obstoječi produkciji domačega zavoda. Nihče ne ugovarja nameri Zenice, da poveča svojo proizvodnjo in le pozdraviti bi bilo, če bi mogla vsa naša podjetja, državna ko zasebna povečati svojo proiz-vodjo v majvečji meri. Toda to se mora zgoditi taiko, da bo v interesu celote, da bo napredovalo vse naše gospodarstvo, ne pa da bi razširjevali eno podjetje na škodo dirugega. Takšno razšit je vanje bi bila le gladika gospodarska izguba, ker bi na eni strani več izgubili, kakor pa bi z novo proizvodnjo na drugi strani pridobiti. Zenica naj zato le poveča svojo proizvodnjo, toda na poilju, kjer danes še trpimo pomanjkanje v izdelkih, ne pa tam, kjer tega pomanjkanja ne trpimo. Vendar ne bomo svojo pot h gospodarski osamosvojitvi začeli na ta način, da ustvarjamo ob ogromnem pomanjkanju domače produkcije na najvažnejših poljih hiper produkcijo na enem polju. Tako nam spor med Jesenicami in Ze-n'oo zopet kaže, kako nujno potrebno nam je načrtno gospodarstvo, da brez njega sploh ne moremo več gospodarsko živeti. Komaj da se je pričela porajati naša industrija, ipa so že nastale zmede np vseh koncih in krajih. Na eni strani se mn o že tuje tekstilne 1 vomice pri nas v množini, kakor da bi imela zaščitna carina samo ta cilj, da postanemo izvozna država za tekstilne izdelke, na drugi strani dopuščamo graditev tvornice, pa čeprav vemo, da bo zaradi nje izgubilo na tisoče naših obrtnikov svoj kruh kakor uči primer Bat’e. In sedaj naj še v težki industriji, kjer smo vrhu vsega itak nad vse revni, hipenprodukoija zavre razvoj še onih redkih domačih podjetij, ki so tudi v času najtežje gospodarske krize mogla obdržati svoje obrate v polnem obsegu. Mesto da bi ustvarjali vsak dan boljše pogoje za našo domačo proizvodnjo, ki je vendar šele v začetku, postajajo ti pogoji vedno težji. Im to samo zaradi tega, ker nimaimo nobenega načrtnega gospodarstva, ker dela vsak, tujec ko domačin, po svoji mili volji, da postaja polagoma vse gospodarstvo brez glave. Komur se le zahoče, da poizkusi s svojimi starimi stroji še svojo srečo v Jugoslaviji, temu je to dovoljeno pri količkaj ugodnih zvezah. Domače podjetje, ki je plačevalo leta in leta davke, ki se je tako vključilo v naše gospodarsko življenje, da celi okraji brez tega pod-* jetja gospodarsko propadajo, pa naj gleda, kako se vzdrži ob tej nepotrebni konkurenci. Staro gospodarsko pravilo je, ki ga nobena reč ne ovrže, da mora vsak narod, kadar začne delati za svojo gospodarsko osamosvojitev, zbrati vse svoje sile. Čisto v nasprotju s tem pravilom pa trosimo svoje sile in sd delamo medsebojno težave, namesto da bi si medsebojno pomagali. Vrhu vsega pa si dovoljujemo to narobe gospo- darstvo še v času, ko je naše denairstvo čisto razdejano, ko simo si ubili finančno podlago za gospodarsko osamosvojitev. Napake grmadimo na napake in potem se čudimo, če me gre. Pa bi se morali le čuditi, če bi šlo! V dvorani Mestne hranilnice v Mariboru je bila dne 26. t. m. dopoldne II. seja zveznega 'predsedstva, katere so se udeležili zastopniki skoraj vseh združenj. Korporativno so se udeležili seje tudi člani uprar ve mariborskega združenja. Sejo je vodil zvezni predsednik Josip Kavčič, ki je po otvoritvenem nagovoru pozdravil člane uprave mariborskega združenja z g. Pintorjcm na čeilu. Z 'velikim zadovoljstvom smo izvedeli, da je bil v novi upravi mariborskega združenja izvoljen za predsednika g. Ferdo Pintar, dn mu, ob burnem odobravanju vseh članov predsedstva, čestita k izvolitvi. Ob živahnem odobravanju je pozdravil in čestital podpredsedniku združenja g. Milošu Osetu. Izrazil je željo, da bi se razvilo med združenjem in Zvezo pod novo upravo iskreno so-dellovanje. Predsednik združenja Ferdo Pintcr se je zahvalil za 'prisrčne pozdrave dn nato v lepem nagovoru orisal težko stanje naše trgovine. V vztrajnem delu in vztrajni borbi so se naše stanovske organizacije prizadevale za dosego pravic trgovine, ki ji gredo kot najvažnejši narodno gospodarski stroki. Upravičeno zahteva trgovina, da se postopa z njo tako kakor zahteva dejstvo, da jc trgovstvo vse žrtvovalo, kar se je od njega zahtevalo. V našem stanovskem gibanju smo napredovali in upostavila se je Centrala vseh naših organizacij v državi. Razvije naj se v naših organizacijah stanovska zavest, vzklije naj v njih čut ponosa in trgovske ča«ti. Treba je, da gospodarsko delamo, da pomagamo ustvariti gospodarsko politiko, ki bo dala možnosti uspešnega in na narod blagodejno vplivajočega izkoriščanja bogastva maše zemlje. Predsednik Josip Kavčič je pozdravil nato predsednika ljubljanskega združenja Karla Sossa z željo, da raz svoj položaj vneto sodeluje v naši organizaciji. 'Prešel je naito na poročilo predsedništva in 'obrazložil je položaj naše notranje trgovine. Položaj se ni izboljšal, vendar pa moramo z optimizmom gledati v bodočnost. Dedovali je tueba predvsem na ustvarjenju močne in sol id ne stanovske organizacije. Po državi se snujejo trgovska združenja, zveze, in na kongresu v Skoplju je jugoslovansko trgovstvo upostavilo Centralno predstavništvo, ki bo vez med vsemi osrednjimi stanovskimi organizacijami. Na skop-ljanskem kongresu je zavzelo 'trgovstvo tudi stališče v pogledu gospodarske ureditve države po stanovskem zastopstvu. Z velikim zanimanjem in ob živahnem pritrjevanju navzočnih članov zveznega predsedstva je predsednik orisal borbo trgovstva proti finančnemu zakonskemu predlogu, o solidarnem odporu organiziranega trgovstva in dalje o delu kongresa v Skoplju; obrazložil je sklepe skcpljanskega kongresa z ozirom1 na gospodarsko stanovsko ureditev države po stanovskih organizacijah in s 'tein v zvezi o depolitizaciji gospodarstva in odgovornosti stanovskih zastopnikov. Izvajanja predsednika so izzvala veliko odobravanje in navdušenje. Razpravljali je nato o "aši zunanji trgovini. omenjati težkoče, ki se stavijo našemu izvozu in poročal o poslednjih trgovinskih sporazumih in težkočah, s katerimi se bori naša lesna trgovina. Govoril je nato o naši davčni politiki in o sklepih, ki jih je v tem pogledu napravilo težje bo šlo z našim gospodarskim osvobo-jenjem. In morda sploh ne bo šlo, pa čeprav bo vse pridigailo o potrebi gospodarske osamosvojitve. Toda brez nič ni nič in če ne ustvarimo pogojev za gospodarsko osamosvojitev, tudi te biti ne more. Pogoj gospodarske osamosvojitve pa je načrtno gospodarstvo! centralno predstavništvo. Njegove informacije, ki jih je podal v pogledu na finance in na potrebo po izpremembi davčnega sistema, so navzočni burno potrjevali. V poročilu o obrtni zakonodaji je podail sliko o akciji, ki jo je podvzela Zveza pri novelnzaciji zakona o obrtih, v pogledu na učno dobo, posečanja zasebnikov po potnikih, krošnjarstva, tovarniških prodajaln in določbi § 19/4 zakona o obrtih; nadalje je poročal o pravilniku o staokovno-nada-ljevaflnem šolstvu in v razpravi o naši zakonodaji je poudaril, da je potrebna z ozirom na različne gospodarske, socialne ln kulturne prilike v poedinih predelih države, okvirna zakonodaja, ki naj da banovinam več samoodločanja v stvareh, ki se tičejo posebnih gospodarskih, kulturnih in socialnih prilik posamezne banovine. V združenjih so se izvršile v letošnjem letu nekatere izpremembe v funkcijah poedinih članov, kar je povzročilo v smislu zveznih pravil tudi nekatere izpremembe v zvezmem ipredsedništvu. Na predlog predsednika je zbor sklenil, da izreče zvezno predsedstvo g. Vilku Weixlu, Ivanu Gregorcu in Antonu Umeku toplo zahvalo za požrtvovalno delo, ki so ga vršili v združenjih. Predsednik Josip Kavčič je razpravljal nato o nekaterih internih organ izatoričnih zadevah in podal k temu potrebna pojasnila. Z ozirom na omenjene izpremembe v /.veznem predsedstvu, so biili izvoljeni za II. podpredsednika zveznega predsedstva Ferdo Pinter, na mesto članov predsedstva pa gg. Karol Soss, Ivan Vidmar in Lavo-slav Mmuh. Ob koncu poročila predsednika se je zvezni podpredsednik g. Konrad Elsba-clier ob burnem odobravanju navzočnih za- Še so doneli zvoki naših južnoslovanskih himn, ko je bilo treba iti naprej in se pokoriti programu. Ta je bil ves čas na Bolgarskem obilen in neizprosen gospodar gostov, pa čeprav je bil dostikrat zaradi svojih preštevilnih točk že utrudljiv, je pa dal gostom to možnost, da so v kratkem času njih bivanja videli vse, kar je sploh bilo mogoče videti. Treba posebej priznati, da so se Bolgari v vseh mestih pri sestavi programa izkazali kot odlični organizatorji. In tako je program privedel pred re-, stavrant >Grozd« avtobuse, ti pa jugoslovanske goste pred' varnensko trgovsko gimnazijo. Tu so bili že zbrani vsi gojenci in gojenke (na Bolgarskem vedno gojenci na prvem mestu) in njim na čelu učiteljski zbor. Viharni klici so zadoneli v pozdrav jugoslovanskim gostom, godba je zaigrala, sledili so prisrčni pozdravni in zahvalni govori, nato pa je bil ogled šole, ki je bogato opremljena, kakor so vse trgovske šole, ki jih vzdržujejo zbornice. Tako smo nazorno videli, kako zelo je resnično, da ustvarja trgovina kulturo. Pri učnih pripomočkih v šoli se vidi, kako je nemški vpliv 'močan. In vendar je ob poslednjem času z udeležbo na številnih konferencah o upostavitvi jugoslovanske trgov«ke organizacije, izvršil. Z ozirom na to, da je upostavljeno s sklepom skopljanskega kongresa Centralno predstavništvo Zvez trgovskih združenj kraljevine Jugoslavije, ki sestoji izpodveh delegatov vsake Zveze trgovskih združenj, je zvezno predsedstvo izvolilo za delegata v Centralno predstavništvo zveznega predsednika Josipa Kavčiča in zveznega podpredsednika Ferda Pinter ja. Predsednik Josip J. Kavčič je nato predlagal, da se letošnji zvezni skupščini predloži izprememba pravil v pogledu na izvolitev članov zveznega predsedstva in izvolitev delegatov po združenjih. Predlog je bil odobren. Predsedstvo je razpravljalo za tem o dnevu letošnje zvezne skupščine, ki bo v Konjicah dne 25. in 26. avgusta. Razpravljalo se je nato o predlogih združenj in je bil predlog Združenja trgovcev v Ljutomeru v zadevi posečanja zasebnikov po potnikih, plačila trošarine na vino, ukinitve C-službe pri poštno telegrafskem in telefonskem uradu v Ljutomeru, zastopstva gospodarskih ekspertov pri trgovinskih pogajanjih, ureditve plačil v klirinškem prometu in davčnih odborov odobren z nalogom, da Zveza izvrši potrebna posredovanja. Predlog mariborskega združenja glede preosnovanja Zveze v sekcije, je bil na predlog članov uprave mariborskega združenja umaknjen. Predlog združenja trgovcev v Sv. Lenartu je bil odobren. Pri »Slučajnostih« se je razpravljalo na predlog podpredsednika Ferda Pinterja o previsokem zaračunavanju prometnega davka pri carinskih poštnih paketih, ki pridejo v državo brez fakture in o ceni in načinu prodaje cementa in poslovanju kartela ter sklenilo, da podvzame Zveza korake, da se ti nedostatki odpravijo. Ob 1. uri je predsednik zaključil sejo. Popoldne je nekaj članov predsedstva napravilo zlet v mariborsko okolico. Seja zveznega predsedstva v Mariboru je pokazala veliko skladnost in stanovsko zavest zveznega predstavništva. Odlična poročila, stvarna debata, soglasnost v sklepih, vzorna disciplina in splošno navdušenje za okrepitev stanovske organizacije in volja za borbo za izboljšanje narodnega gospodarstva, dajejo nado, da se bo ta osrednja stanovska organizacija slovenskega trgovstva razvila ob sodelovanju z upo-stavljajočo se organizacijo jugoslovanskega trgovstva v jak faktor v obrambi in v pospeševanju osnovnih pravic stanu. istem Črnem morju, ko Varna, slovanska velesila Rusija. Toda ta je danes pozabila na svojo slovansko misijo, pozabila tudi na svojo kulturno nalogo, danes jo je propaganda čisto prevzela. Za to propagando pa se Bolgari, ko drugi narodi zahvaljujejo. In tako je mogoče, da življenje v Varni tako zelo spominja na Rusijo, da pa je v duhovnem oziru nemški vpliv neprimerno močnejši. Po ogledu šole nas zopet pozdravlja špalir gojencev. Kar težko se je bilo ločiti od te zdrave mladine, ko nas je pozdravljala s takšnim zanosom, da smo morali verovati v lepšo (bodočnost slovanskega 'juga. Pa treba se je bilo ločiti, ker je program sklenil, da treba iti v Evksinograd. Divna je lega gradu ob Črnem 'morju. Proti jugu se razprostira Varna in bolgarska obala, proti severu pa je novo urejena počitniška kolonija in 'še par kilometrov naprej, pa se blešči obala Dobru-dže s preje bolgarskim Balčikom. Evksinograd je sezidal prvi bolgarski vladar Aleksander Battenberški, po njegovem odhodu pa je postal letna rezidenca' bolgarskega vladarja. Grad obdaja krasen vrt, z nje- Ne gre in ne gre brez načrtnega gospodarstva in čim pozneje se sprijaznimo, Sefa pcedsecUb/a tc$w$luU zdeuže**f v ttlaci&ocu hvalil predsedniku Kavčiču za vse obilno, uspešno ter požrtvovalno delo, ki ga je v od llavne, V Evksinogradu, letni prestolnici bolgarskega carja — Zadnje manifestacije bolgarsko-jugoslovanskega zbližanja v Varni govega visokega stolpa pa mora biti posebno lep razgled. Takoj za evksinogradskim posestvom se začenja počitniška kolonija. Najprej sam za sebe veliki dom poštarjev, nato pa se vrste veliki domi vseh uradniških kategorij: oficirski počitniški dom, železničarski, učiteljski, itd., ma konec pa dom za sofijsko deco, kamor je bila tudi namenjena naša pot. Po udobnih stopnicah se pride na teraso doma in tu nas je že pozdravila deca pod vodstvom učiteljic. Je to samo deca revnih sofijskih delavcev, ki si tu popravlja zdravje. In videli smo, da si ga odlično popravi. A tudi za disciplino je vzorno preskrbljeno, pogled na bližnjo Dobrudžo pa daje podneta za nacionalno vzgojo. Morda ne bi bilo slabo, če bi tudi pri nas napravili ob morju podoben dom za otroke staršev, ki nimajo premoženja in ki so tudi brez vsake protekcije. Bivanje med mladino je vedno prijetno in tako nismo bili baš veseli, ko se je uveljavil zopet program s svojo besedo. Vrnili smo se v Varno, napisali še v naglici nekaj razglednic, kar je postalo na Bolgarskem posebno važno, in zvečer smo se zbrali pred gledališčem, kjer je bila na čast jugoslovanskim gostom prirejena slavnostna predstava. Varnensko gledališče je lepa in moderna stavba, nekoliko večja od ljubljanskega dramskega gledališča. Na čast gostom so igrali II. dejanje iz bolgarske narodne igre: »Toj ne umira«, ko se polasti bolgarski revolucionar Hristo Botev (o katerem sem že pisal), avstrijskega parnika »Radecki«, da more s svojo četo iti čez Donavo na Bolgarsko. Igralci so v ozkem kontaktu s publiko izvrstno podali sliko iz nekdanjih osvobodilnih bojev. Igra je napravila na jugoslo- vanske goste močan vtis, neprimerno močnejši, ko opereta »Šangaj«, ki je sledila kot drugi del programa. Te so pa slišali jugoslovanski gostje le prvo sliko, ker je prišel zopet do besede program, ki nas je dirigiral na vrt restavracije »Grozd«, kjer je bila poslovilna večerja v Varni. Ni treba še posebej poudariti, da se je tudi ta spremenila v močno manifestacijo bol-garsko-jugoslovanskega zbližanja in da je zopet vstala ona splošna želja, ko bo vladala od Jadranskega do Črnega morja ena nacionalna misel, misel združenih Jugoslovanov. Drugi dan zjutraj je ta misel še enkrat zavladala nad Varno, ko smo se poslavljali na parniku »Evdokija« (ki se imenuje tako po sestri carja Borisa), od gostoljubne in slovanske Varne. Poleg vseh gospodarskih ljudi in zastopnikov oblasti je prišlo na obrežje tudi vse polno drugih ljudi, da smo se poslovili ne le od Varne, temveč tudi od Varnencev. Še enkrat so zadonele naše himne, še enkrat smo zapeli »Hej Slovani«, nato pa je bil dvignjen mostiček, odstranjene vrvi in parnik se je začel gibati in med neprestanim mahanjem rok in robcev množice na obrežju polagoma oddaljevati od obrežja. Še enkrat so zaigrali študentje na ladji himno, še enkrat so zadoneli »zdravo« in »hura« klici, še enkrat smo pozdravili roke v slovo — in množica na obrežju se je začela izgubljati iz vida — takrat pa je zopet prišel do besede program ter nas združil v obednici parnika na bogato zakusko. Program je znal biti tudi prijazen. Krasen dan je bil, mirno in divno je bilo morje, ko smo se vozili proti Burgasu, kamor smo prispeli po petih urah. O tem pa prihodnjič. ki pride bolj v dotiko z gmotno stranjo življenja. Kdor se veseli uspeha in napredka trgovine, kateri služi, kdor se veseli uspeha in zaslug, katere si je pridobil za podjetje, ta bo kot samostojen trgovec mož na svojem mestu. Ko zapuščate šolo, pa Vaše učenje še ni končano, kajti človek se uči, dokler živi, in kdor ne dela tako, ta stoji in zaostane za onimi, ki streme po napredku in ki gredo z duhom časa naprej. V izpolnjevanju svojih dolžnosti bodite natančni in samim sebi strogi sodniki, kajti zavedati se morate, da delujete v poklicu, na katerem slone temelji našega materialnega življenja. Ze v starih časih so poznali rek: »živeti je nepotrebno, a trgovati je potrebno« in vsa zgodovina kaže resničnost teh besed. Zgodovina nas uči, da so postali naj večji in najmogočnejši oni narodi, kateri so spoznali pravo vrednost trgovine za narodno skupnost, in še več, vrednost trgovine preko meja v svetu sploh. Kolikor marljivejši boste v svojem poklicu, kolikor lepše uspehe boste mogli zaznamovati, toliko bolj boste koristili ne le samim sebi, temveč vsemu narodu, kajti le v trgovini leži oni vir blagostanja, ki je potreben za pravilen razvoj naroda in države. Cesto čujemo glasove, ki pravijo, da je iskati vzroke današnjih gospodarskih težav v nepravilni funkciji in nepravilnem delovanju trgovine. Glejte, da za vas ne bo nikdar veljal ta očitek. Zavedajte se, da od vas sedaj, po dokončanih teoretičnih študijah lahko pričakujemo, da boste kesneje kot praktični trgovci po svojih močeh pripomogli k izboljšanju današnjih neurejenih gospodarskih razmer. Pri tem boste še imeli lepo zavest, da niste koristili samo samim sebi z doseženimi uspehi, temveč tudi svoji bližnji in širši okolici in da boste s svojim delovanjem prispevali tudi Vi k mogočni zgradbi naše ljubljene domovine in človeštva. V svojem prostem času pa ne držite rok križem, temveč udejstvujte se na kulturnem in socialnem polju, ker, kakor pravi naš veliki pesnik Simon Gregorčič: »Ne samo kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan!« Ravnajte se po tem in pripomogli boste k ugledu našega stanu, da boste v čast in ponos sebi, našemu stanu in domovini. * Nato je sporočil podpredsednik Smerkolj, da je Združenje tudi letos obdarovalo najmarljivejše gojence s knjigami. Letos so dobili nagrade, same lepo vezane slovenske knjige, ti gojenci, oz. gojenke: Olga Grašič, Maks Ažnik, Štefka Vojsk, Ivanka Mihelčič in Kati Kristan. V imenu vseh obdarovancev se je zahvalil za knjige Maks Ažnik ter naglasil, da bodo darilo Združenja trgovcev ohranili vedno v najlepšem spominu. Končno se je zahvalil še učiteljem šole za njih trud. Nato so vsi učenci in učenke zapeli »Bože pravde«, nakar so odšli v razrede, kjer so bila razdeljena izpričevala. Državna dvorazredna trg. šola v Ljubljani ■Z a vršni izpit se je vršil pod predsedstvom direktorja Jos. Gogale. K izpitu je bilo pripuščenih 43 kandidatov in kandidatinj. Završni izpit so napravili: z odličnim uspehom: Ravnik Maks, Ham Jožica, Hladnik Ivana, Klemenc Mira, Verbič Ivana, Ze-bavec Mairija; s prav dobrim uspehom: Žagar Boris, Adamčič Jožica, Fras Bairica, Hawlina Charlota, Mišjak Martina, Primic Marija; z dobrim usipehom: Abram Stanko, Cerček Zdenka, Dolhar Ana, Fujan Marija, Kovač Edita, Obid Danica, Babnik Albina, Jalen Marija, Jezeršek Helena, 'Počivalšek Berta, Stare Regina, Steiner Draga, Škofič Štefanija, Tscharre Silva, Sladič Antonija, Urh Angela, Zajec Silva, Zagmeister Ana; z zadostnim uspehom: Dernik Anton, Golob Branko, Blatnik Ladislava, Kramaršič Marija, Štrekelj Serafina, Valentinčič Nada. Sedem kandidatov in kandidatinj je bilo odklonjenih, za tri mesece, za celo leto ni bil odklonjen nihče. Vpisovanje v Drž. dvorazredno trgovsko šolo v Ljubljani bo v dneh 1., 2. in 3. septembra. Naredba radi sprejema je objavljena na razglasni deski; začetkom šolskega leta pa bo razglašena v dnevnem časopisju. Podjetja, ki nameravajo sprejeti nove pisarniške moči, naj se obračajo na ravnateljstvo Drž. dvorazredne trgovske šole v Ljubljani. i - *3L. k ‘-1obišče, kakor poročajo francoski listi, v jeseni oficialno Pariz. Zunanji minister B&rthou je v torek zvečer odpotoval iz Beograda v Pariz. Vrnil se je skozi Budapešto. Ves kolodvor in vse bližnje ulice so bile v Budapešfci vojaško zastražene, da ne bi prišlo do demonstracij proti Barthouju. Jevtič je podal dir. »Agence Eeon. et Fin.« daljšo izjavo o bivanju Ranthouja v Beogradu. Dejal, da so pogovori v Bukarešti in Beogradu popolnoma potrdili popolno soglasje politike Male antante in Francije v vseh mednarodnih vprašanjih. V Beogradu pa se je zlasti govorilo o Bolgarski. Po mnenju Jevtiča bo zahtevala Bolgarska za vstop v- balkanski pakt nekatere revin-dikacije, ki pa bodo najbrže gospodarskega značaja. Verjetno je, da se bo našla zadovoljiva rešitev glede bolgarskega izhoda na Egejsko morje. Pred pristanišče v Draču je prišla italijanska eskadra, ne da bi naznanila svoj prihod. Albanski guverner je takoj sporočili, da se bo albanska vojska z orožjem uprla izkrcavanju italijanskih mornarjev. Nato je javil neki italijanski mornariški oficir, da je prišla italijanska eskadra le na -»prijateljski« obisk. Eskadra je kmalu nato odplula, tri ladje pa so ostale v pristanišču. Albanska vlada demantira, da bi bila obveščena o prihodu italijanske eskadre. Bolgarski zun. minister Batalov je izjavil, da hoče doseči Bolgarska z vsemi sosedi boljše odnošaje, kar se pa je doslej posrečilo te z Jugoslavijo. Nadalje je napovedal bolgarsko priznanje sovjetske Rusije. Glede odnošajev z Madjarsko pa je dejal Batalov, da si boljših sploh ni mcgoče misliti. Prijateljstvo Bolgarske z Madjar-sko je tako globoko, da sploh ne potrebuje nobene okrepitve. Bolgarsko, jugoslovanska konlerenca o dvolastnikih se začne v začetku prihodnjega meseca v Vrnjaški banju Vsi strankarski listi so morali na Bolgarskem 'prenehati izhajati. Nadaljnje izhajanje je dovoljeno samo in,formativnim listom!. V Sofiji bo mesto prejšnjih 25 dnevnikov izhajalo odslej samo 10. Litvinov je izjavil, da ne veruje v uspeh razorožit venili pogajanj. Dvostranski pakti ne koristijo miru, ker more tudi najbolj agresivna država skleniti nenapadalni pakt s svojim sosedom samo zato, da ima varen hrbet. Regionalni pakti o medsebojni pomoči so še vedno najboljše jamstvo za mir. Do krvavega pretepa je prišlo med hajmverovci in vojsko v Gradcu. Graško prebivalstvo je potegnilo z vojaki, ki so med drugim kričali tudi: Heil Hitler! Niti vojska ni več zanesljivo na strani Doll-fussa. Velika bomba je eksplodirala v Gradcu v bližini italijanskega konzulata. Vse šipe na konzulatu so bile razbite. Avstrijski narodno socialistični napadalni oddelek je nastopil sredi tega tedna v Berlinu. Vodja oddelka je na pozdrave odgovoril z govorom, v katerem je dejal, da bo tudi v Avstriji zmagala narodno socialistična revolucija. Parada avstrijskega napadalnega oddelka v Berlinu pač najjasneje demantira vesti, da bi se Hitler Mussoliniju na ljubo odrekel Avstriji. Hindenburg je nevarno obolel. Vsi sprejemi politikov so odpovedani. Angleški škof v Birminghamu je zahteval, da se Nemčiji vrnejo kolonije, ker da bi v tem primeru nastalo pomirjenje v mednarodnih odnošajih. Za novega poljskega notranjega ministra je imenovan varšavski župan Koscialkovv-sky, za kmetijskega pa Poniatowski. Nova ministra pripadata vladni levici. Pilsudski je odklonil, da bi se sestal s Hitlerjem. Poljsko novinarsko društvo je pretrgalo vse stike s češkoslovaškim tiskom in to vsled nekega članka v »Pravo lidu«. Rusija je naročila v Franciji štiri križarke po 7000 ton in štiri torpedne rušilce. Vlada ukrajinske republike se je preselila iz Harkova v Kijev. Obenem so se tudi vodilni člani ukrajinske komunistične stranke preselili v Kijev, ki velja kot manj separatističen od Harkova. Na Gandija je bil poizkusen bombni atentat,, ki se je pa ponesrečil. Gandi je prišel prepozno in je njemu namenjena bomba bila vržena na drug avtomobil. Pet oseb je bilo težko ranjenih. žakfauna st/eZan&d JxqwsUa- HacUtiwal*ti Učni uspehi zelo zadovoljni — Krasen govor podpredsednika ljubljanskega združenja. Albina Smerkolja Dočim izkazujejo mnoge šole zelo neugodne šolske rezultate, se more Trgov-sko-nadaljevalna šola s svojim doseženim uspehom pohvaliti. Kajti od 211 gojencev, kolikor jih šteje šola, je padlo samo 9. Z odličnim uspehom pa je končalo šolsko leto 7, s pahvalnim 45, s povoljnim 77 in z zadostnim uspehom 73 gojencev. Je to uspeh, za katerega treba učiteljskemu zboru čestitati. To tem bolj, ker je Akademija podmladka Jadranske straže na trgovsko-nadaljevalni šoli dokazala, da so gojenci tudi v nacionalnem in prosvetnem oziru dobro vzgojeni. Kakor druga leta, tako je tudi letos priredilo šolsko vodstvo kratko zaključno slovesnost, ob kateri priliki je Združenje trgovcev obdarovalo najboljše gojence z lepimi knjižnimi darili. Zaključno šolsko slovesnost je otvoril ravnatelj šole Rado Grum ter uvodoma svojega govora poudaril, da je letos poteklo že 24 let, odkar je gremijalna šola v slovenskih rokah. Drugo leto praznuje torej šola pomemben jubilej, 251etnico, ko je šola prešla v slovenske roke. Nato pozdravi vse goste, in sicer pod- (fovoz podpcedsednLUa AtbiM SmecUotia Dragi mladi prijatelji! Končano je šolsko leto in izpričevala, ki jih prejmete, so bilanca Vašega truda in dela. Posvetili ste se, dragi prijatelji, trgovskemu stanu v časih, ki za trgovski stan niso najbolj rožnati in moramo žal tudi priznati, da izgledi za bodočnost niso najboljši. Seveda ni to pojav, ki bi zadel specialno naš trgovski stan, ampak je to pojav, ki ga danes opažamo pri vseh stanovih in v vseh poklicih, prav brez vsake izjeme. V takšnih časih se v vsakem stanu, in še prav posebno v trgovskem stanu, uveljavljajo samo 1 judo je s temljitim, obširnim znanjem, krepko voljo in veliko marljivostjo. Prepričan sem, da se večina vas tega zaveda in da je v tem smislu svoje šolsko leto tudi uporabila. Kakor sem omenil, časi so težki, kljub temu pa Vam lahko rečem, da se tudi v teli razmerah priden in bister človek, ko stopa v življenje, lahko uveljavi in da še najde svoje mesto v življenjski borbi. Izpričevala, ki jih dobite, so seveda samo dokaz Vašega teoretičnega znanja, toda v današnjem času mora vsak uspeh imeti predsednika Združenja trgovcev v Ljubljani g. Smerkolja ter člane uprave Združenja gg. Ivana Bahovca in Frana Kamcnše-ka. Vsi ti gospodi, kakor tudi vsi člani šolskega odbora, so se vedno trudili za napredek šole. Bodi jim izrečena topla zahvala. Prav tako pa pozdravlja tudi urednika »Trgovskega lista«. Nato je imel ravnatelj Grum lep in vzpodbuden nagovor na svoje gojence. — Med drugim je v svojem govoru dejal: Poslavljamo se in hočemo, da bo slovo čim bolj prisrčno. Slovo pa bo prisrčno in lepo, če smo vsi storili svojo dolžnost. Prav posebno pa je treba, da ste storili svojo dolžnost vi, ki obiskujete strokovno šolo. Kajti kar se v tej šoli naučite, se naučite za življenje, za sebe. Zato se učite dobro, da delate sebi dobro in da boste v čast trgovskemu stanu, katerega ste si izbrali. Ob zaključku šolskega leta delamo bilanco. Glejte vedno na to, da bo ta visoko aktivna, aktivna bilanca pa so učni uspehi. Vi pa, ki letos zapuščate šolo in vstopate v življenje, glejte, da se tudi naprej izpopolnjujete, da bo vaš korak v življenju siguren. Želim vsem, ki se poslavljate od naše šole, obilo sreče v življenju! za podlago in pogoj neko teoretično znanje. V praktičnem življenju napredujejo le oni, ki so si nabrali določena pravila, da jih bo življenjska izkušnja izpopolnila in napravila iz njih cele može. Naša gremijalna šola je — prepričan sem — na višku ustanov, katerim je smoter dajati trgovskemu naraščaju pravilno strokovno izobrazbo in zato čas, ki ste ga uporabili na tej šoli, ni izgubljen; nasprotno ga lahko primerjate dobro naloženemu kapitalu, ki Vam bo donašal lepe obresti. Nekateri izmed Vas nadaljujejo prihodnje šolsko leto še svoje nauke na tej šoli, drugi pa stopijo v življenje. Moje besede veljajo zlasti Vani, ki ste z današnjim dnem dovršili gremijalno šolo in jo za vedno zapuščate ter postanete trgovski so-trudniki. Vi, ki stopate v pravo, resnično življenje, polno borbe in zaprek, zavedajte se, da zahteva trgovski stan delavnost in pa skromnost v osebnih zahtevah. Vi, ki ste aspiranti za samostojne trgovce! Vse Vaše delovanje' naj bo odslej tako, kakor da delate sami za sebe, ker le na ta način Vam bodo prešle lastnosti, potrebne trgovcu, v meso in kri. Zvestoba in absolutna poštenost sta predpogoj za vsakega človeka, posebno še za trgovskega sotrudnika, Venocdi/a Stanje Narodne banke Po izkazu Narodne banke z 22. junija se je njeno stanje v 3. tednu t. ni. izpremenilo tako-le (vse številke v milijonih Din): Zlata in devizna podloga se je povečala za 2-5 na 1.861-7; zlata se je povečala za 3-2 na 1.773-4, valute za 0-085 na 0‘26, do-čim so devize padle za 0-79 na 88-02. Zmanjšale so se tudi devize, ki ne spadajo v podlogo, in sicer za 10-1 na 44-4, zato pa se je vsota kovanega denarja povečala za 17-1 na 311-6. Posojila padajo še nadalje. Eskontna so se zmanjšala za 2-3 na 1.579-1, tombardna pa za 0-007 na 234-8. Vrednostni papirji so narasli za 0-24 na 16-6, prejšnji predjemi državi za 0-06 na 1.718-8 in nepremičnine za 0-02 na 158-4. Razna aktiva so padla za 3*2 na 119-6. Obtok bankovcev se je zmanjšal za 31-9 na 4.031-8, zato pa so se povečale obveze na pokaz za 39-5 na 1.203-8. Drž. terjatve so padle za 1-3 na 2-6, depoziti po tekočem računu pa so se povečali za 39-5 na 513-2, razni računi pa za 1*3 na 687-9. Obveze z rokom so se zmanjšale za 14-1 na 931-2, razna pasiva pa so se povečala za 10-8 na 280-4. Skupno kritje se je zmanjšalo od 35-56°/o na 35-55°/o, samo zlato pa se je povečalo od 33-85% na 33-87%. Obrestna mera je ostala še naprej neiz-premenjena. Kreditni zavod v Ljubljani Občni zbor Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani. V sredo se je vršil pod predsedstvom g. Andreja Šarabona XIV. redni občni zbor, na katerem so bili soglasno sprejeti zaključni računi. Bilanca izkazuje naslednje postavke: akti-v a : blagajna 26,566.802-28, menice 46 milijonov 467.225-94, vrednostni papirji 13 mi-milijonov 725.774-20, konzorcijalni računi 9,181.409-54, debitorji 169,134.705, inventar 1—, realitete 144.000 Din; pasiva: glavnica 12,500.000 Din, rezervni fondi 17,700.000, trate 35,098.53, vložne knjižice 50,264.951-25, kreditorji 181,914.042*05, ne-dvignjena dividenda 1463, dobiček (s prenosom iz t. 1932.) 2,804.363-13 Din. Desetodstotna dividenda na vsako delnico se bo izplačala z dnem 2. julija 1934. Donos poslovanja je narasel od 8-0 na 9-3 milijona, zmanjšali so se upravni stroški, povečali odpisi. Račun izgube in dobička izkazuje tudi latentne rezerve, ki so se porabile za odpise po določilih nove davčne zakonodaje. * Guverner banke za mednarodna plačila v Baselu Quesmay j© prišel v 'Prago, kjer je konferiral z dr. Englišem in dr. Penoub-ko zaradi poenostavljenja mednarodnega zaračunalnega prometa. Po zadnjem izkazu čsl. Narodne banke je znašala zlata podloga 2.662-5, devizna 16-2 (— 7-8), gotovina 254-9 (+ 6-4), vsota meničnih posojil 963-8 ( + 4-4), lombard-nih 436-8 (— 149-5) milijonov Kč. Obtok bankovcev se je znižal za 178-6 na 5.126-8 milijonov Kč. Kritje se je povečalo od 42-6 na 43-5%. Otomanska banka izkazuje za 1. 1933 76.820 funtov čistega dobička ter bo izplačala od delnice 3 šilinge dividende, kar odgovarja 1-5% obrestovanju. Lani je izplačala enako dividendo. Po izkazu nemške Državne banke z dne 22. t. m. se je znižalo njeno zlato in devizno kritje od 2-9 na 2-3%. Ut {aptotsUb ftc&dico*»f£ Od nekdaj je bilo načelo angleške politike, da mora živeti Vel. Britanija v prijateljstvu s cesarstvom vzhajajočega soln-ca. Vsled tega načela je Anglija absolutno podpirala Japonsko v vojni proti Rusiji in v soglasju s tem načelom se je gibala tudi vsa povojna politika Anglije. Vse pa kaže, da v bodočnosti ta politika ne bo več mogoča, ker je japonsko gospodarsko prodiranje že premogočno in ker postaja Japonska tudi že politično Angliji nevarna. Zato je vedno bolj verjetno, da Anglija svoje staro politično načelo spremeni, kar more imeti za vso svetovno politiko in svetovno gospodarstvo dalekosežne posledice. Zato naj na kratko opozx>rimo na to že pripravljeno premembo. Največji odjemalec angleškega tekstilnega blaga je bila pred vojno Indija. 97-1% vsega tekstilnega blaga, ki ga je nad 300 milijonov prebivalcev velika Indija letno uvažala, je bilo iz Anglije. Samo 0-3% tekstilnega blaga pa je bilo iz Japonske. Sedaj je slika popolnoma drugačna. Angleški del uvoza tekstilnega blaga je padel na 48-7%, japonski pa se je dvignil na 47-3%. A jasno, da s tem razvoj še ni končan. Pa ne samo v Indiji, tudi v Egiptu, Avstraliji in drugih vzhodnih deželah je Japonska na podoben način izrinila s trga angleško blago. Anglija si mi znala drugače pomagati, kakor da je povišala uvozne carine, uvoz pa kontingentirala. Japonska je nato napravila korak naprej in začela prodirati v Abesinijo, to edino res svobodno afriško deželo. Sovraštvo do tujcev je hitro našlo ugodna tla za sodelovanje in japonska misija, ki je prišla v Abesinijo z velikim načrtom, je mogla v kratkem doseči prvi del načrta. Abesinska vlada je dala Japonski konce- Cenejši telefon — več naročnikov Ker je avstrijska poštna uprava odpra vila posebno prijavno takso za nove telefonske aparate v višini 100 šilingov, se je število telefonskih naročnikov povečalo za 22.741. 5. zvezek Trgovsko-gospo-darskega leksikona Izšel je 5. zvezek Trgovsko gospodarskega leksikona za vsakogar, ki ga izdaja v lepi opremi Umetniška propaganda. Novi zvezek dokazuje, da dobimo s Trgovsko-gospodarskim leksikonom veliko enciklopedično delo, tki ga je zlasti naša gospodarska javnost že davno pogrešala. Novi zvezek dokončuje geslo »Bojkot« iz 4. zvezka in se končuje z razlago kupne premije na londonski borzi »Calk. Sploh dajejo geselca o borz1 5. zvezku poseben značaj. Podrobno je razložena zgodovina borz, njih sedanja ureditev, razloženi so glavni izrazi iz borznega poslovanja in na konec so navedeni podatki o vseh jugoslovanskih borzah. Posebno podrobno pa je opisano poslovanje borznih Tazsodišč. Tudi socialnemu zavarovanju je posvečen velik del 5. zvezka. Takoj v začetku je navedena zdravniška tarifa za one, ki nimajo pravice do brezplačnega zdravljenja, to je za delodajalce. Podrobno je tudi opisana naša najstarejša socialno zavarovalna institucija — bratovska skladnica. Prav tako pa je podan lep pregled o organizaciji našega bolniškega zavarovanja v Jugoslaviji. Dobro bo služila vsem poslovnim ljudem tudi brzojavna tarifa, ki je navedena v 5. zvezku. Enako tudi geselca »brzojavni ključ«, »brzojavni kod«, »brzojavni naslov« itd. Od podrobneje obdelanih geselc je še omeniti »Budžeti kraljevine Jugoslavije«. Seveda so v zvezku obdelana tudi vsa druga geselca, ki pridejo po abecednem redu na vrsto. Posebno geografičnih geselc je mnogo. Tako takoj v začetku »Bolgarska«. Nad vse hvalevredno je, da je tu navedena tudi zunanja trgovina Bolgarske s posebnim ozirom na Jugoslavijo. Z ozirom na sedaj sklenjeno trgovinsko pogodbo z Bolgarsko, pa bo treba to geselce izpopolniti in deloma tudi vstaviti novejše podatke. Od drugih geografičnih geselc Še omenjamo: Boli var, Bolivija, Bologna, Bombaj7, Bordeaux, Borneo, Borovo, Brajla, Bre-men, Brescia itd. itd. Seveda pa tudi ni sijo za gojitev bombaža, Obenem bo smela naseliti japonske koloniste, ki bodo gojili bombaž. Japonska, ki je doslej uvažala bombaž iz Indije, bo mogla na povišane indijske uvozne carine odgovoriti z bojkotom indijskega bombaža. Japonska komisija ipa ima tudi čisto vojaške naloge. Zgraditi hoče v Abesi-niji velika letališča in bazo za japonske podmornice za ceno vojaške okrepitve Abesinije. Zelo verjetno je, da se ji tudi ta naloga popolnoma posreči. Tako bi prišel Sueški prekop že pod območje japonskih letal. Ni čuda, če je Anglija na diskreten način opozorila na to nevarnost Italijo in Francijo, ki sta s svojimi kolonijami nad vse zainteresirani na razvoju stvari v Abesiniji. Pred kratkim so poročali listi o tajni vojaški pogodbi, ki je bila sklenjena med Vel. Britanijo in Nizozemsko v svrho medsebojne obrambe njunih indijskih dežel. Ta zveza je precej pojasnjena s prizadevanjem Japonske, da odkupi od Portugalske potrebno ozemlje na otoku Timorju, kjer bi Japonska zgradila veliko letalsko bazo. Tako je vsled Japonske v nevarnosti veliki angleški načrt, da bi bila velika pomorska cesta Suez—Aden—Colombo—Sin-gapore—Hongkong z angleškimi letalskimi in pomorskimi bazami popolnoma pod angleško kontrolo. Tudi Japonska hoče imeti tu svojo kontrolo, ker pač sega japonska trgovska sfera že do Sueza in tudi preko Sueza v Levanto. A pri tem še nastopa kot predboriteljica proti nadmoči evropskih velesil, da do dobiva celo njen trgovski interes pri prebujajočih se narodih Afrike in Azije simpatično barvo. zanemarjeno nobeno drugo za poslovni svet važno geseloe. Tako odlikujejo tudi 5. zvezek vse prednosti Trg,-gospodarskega leksikona: namenjen je za naše ljudi in zato daje to, kar potrebuje naš človek, pri tem pa je pisan jasno in nazorno, da najde vsak naš poslovni človek v njem to, kar išče. Zato tudi upamo, da ne bo poslovnega človeka, ki ne bi bil naročen na Trgovsko gospodarski leksikon, zlasti še, ker je njegova cena nizka, saj velja celoletna naročnina na veliko enciklopedično delo samo 300 Din. Posamezni zvezki so po 25 Din. Naroča se pri umetniški propagandi ati v tiskarni »Merkur«. Že v 24 urah 52 it klobuke itd. Skrobi in Bretlolika srajce, ovratnike in maniete. Pere. suši. monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljangki nasip 4—6. deleburgova ni. 8. Telelon 8t. 22-72. Japonska gospodarska delegacija v Beogradu V Beograd je prišla velika japonska gospodarska delegacija, ki sta jo organizirala dva velika japonska 'časopisa »Osaka Malniči« in »Tokio Niči-Niči«. Med člani delegacije so predsedniki, japonsikih trgovskih in industrijskih zbornic in drugi zelo ugledni zastopniki japonskega gospodarstva. V Beogradu si je delegacija ogledala Trgovinski muzej in nato obiskala Zavod za pospeševanje zunanje trgovine, drugi dan pa odpotovala dalje na Dunaj, Prago, Berlin, Pariz in Neapelj, odkoder se vrne čez Sueški prekop v domovino. Potovanje delegacije ima zgolj informativen značaj. CIKORI1A NaS pravi domači izdelek 1 Prt delegatov Centralnega odbora lesne industrije je odpotovalo iz Sarajeva v Ru-munijo na pogajanja glede izvoza lesa. RAZNO Iz vseh krajev Jugoslavije prihajajo poročila o proslavah Vidovega dne. Višek vidovdanskih svečanosti pa je bil sokolski zlet v Sarajevu. Pri telovadbi je nastopila tudi vojska, ki je bila posebno navdušeno pozdravljena od občinstva. Nj. Vel. kralj je odlikoval francoskega zunanjega ministra Barthouja z redom belega orla I. stopnje. Na čast Barthouja so v Beogradu preimenovali Cetinjsko ulico v Ulico Louisa Barthouja. Na jesenskem zagrebškem velesejmu prirede Italijani kolektivno razstavo svojih proizvodov. Mestna občina ljubljanska je kupola za 1,300.000 Din od banovine Auerspergov dvorec, ki ga namerava uporabiti za mestni muzej in m svoje urad©. 50.000 Din za nabavo semen je dala banska uprava od toče oškodovanim kmetovalcem v celjskem okraju. Vseh političnih strank je bilo ob nastopu nove vlade na Bolgarskem 44, ki so bile zaregistrirane pri sofijskem sodišču. Od teh strank so imele še vse svoje frakcije, tako delavska stranka 11 frakcij, nacionalni liberali 8, zemljedelci 7 itd. Morilca notranjega ministra Pierackega jo baje prijela nemška poliaija, ko je prišel iz Oopota v Swinemiinde. Je to vdeokošolec Scyba. Čeprav zanika, da hi bil atentator, so ga vendar takoj z letalom prepeljali v Varšavo in izročili poljski policiji. V bližini mesta Luxeuil v Franciji je začel goreti avtobus. Šest potnikov je popolnoma zgorelo. Nad severno Japonsko je divjal silen tajfun. 40 hiš je bilo porušenih, mnogo oseb pa ubitih. Katastrofalne povodnji so bile v Gor-njom Anamu. Več tisoč ljudi je utonilo. Turški parlament je sprejel zakon, po katerem si mora vsak turški državljan izbrati v enem letu posebno rodbinsko ime, ki pa mora odgovarjati duhu turškega jezika. Zakon je nad vse potreben, ker vlada danes vsled pomanjkanja rodbinskih imen na Turškem velika zmeda. Kdo naj ugane, za katerega Mehmeda Atija gre, če je pa teh v Carigradu 10.000 in še nekaj čez. Številno letalske nesreče so bile v zadnjem času. V Karlovih Varih je strmoglavilo na tla skoraj novo potniško letalo. Pilot, znameniti igralec Pallenberg in neki finski trgovec so bili pni tem ubiti. — V pogorju Tauniis v Nemčiji je moralo prisilno pristali neko potniško letalo, ki se je tudi razbilo. Pilot in njegov spremljevalec sta bila ubita, pet potnikov pa precej težko ranjenih. Med njimi tudi znam avstrijski hitlerjevec Franuenfeld, ki je letel iz Berlina, da bi imel tam veliko propagandno predavanje proti Doililfussovi vladi. Predavanje je moralo biti zaradi tega odpovedano. — V Gorici pa je treščilo na tla vojaško letalo. iPiilot-ofiicir je bil ubit. Dr. Pirčeva kava je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Yas in Yaše otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. DOBAVA — PRODAJA Dn« 8. julija bo pri Režijski komisiji v Pečkovniku pri Celju ofertna licitacija za dobavo 230.000 kg .portland-cementa. Le« i&e proda potom ustmene dražbe dne 9. julija pri šumski upravi v Boh. Bistrici. (Oglas in pogoij so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.) Dne 11. julija bo pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu ofertna licitacija za dobavo 8500 ključavnic. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem skladišču.) Dne 14. julija bo j)ri ekonomskem oddelku Generalne direkcije državnih železnic v Beogradu ofertna licitacija za do- v* i bavo 22.500 kg modre galice; due 16. julija o dobavi cevi in delov za električne instalacije; dne 24. julija pa o dobavi 227 raznih delov za parno kurjavo. — Restavracija na postaji Pragersko se od-na v zakup potoin licitacije dne 7. julija pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Rar/jpl® je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Tehnični razdelek sreskega načelstva razpisuje za odajo gradbenih del za že-lezobetonski most čez Višnjico pri Višnji gori 1. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 9. julija ob 11. v sobi 54 tehničnega razdelka v Ljubljani, Šentpeterska vojašnica. Uprava občine Medvode razpisuje pismeno licitacijo za oddajo preložitve občinske ceste in zgradbe obč. mostu čez Soro ob tvornici Združenih papirnic v proraču-njenih stroških okroglo 590.00 Din. Ponudbe je oddati pri obč. upravi v Medvodah do 17. julija do 12. ure. Mestna elektrarna ljubljanska razpisuje dobavo električnih števcev za visoko napetost. Podatki v ravnateljstvu mestne elektrarne. Ljubljanska mestna elektrarna razpisuje dobavo materiala za visoko napetost in montažo stikalne naprave. Podatki pri ravnateljstvu elektrarne. Dne 9. julija bo pri ekonomskem oddelku Generalne direkcije drž, železnic v Beogradu ofertna licitacija za 300 ton lesnega oglja; dne 11. julija za dobavo 41.052 m platna, 2800 m flanele, 1569 kg klobučevine, 1005 kg konjske žime, 495 kg prediva in 4600 kg morske trave. — (Pogoji so na vpogled pri pomožni Magajnu finančnega oddelka ve direkcije.) Pri ekonomskem oddelku Generalne direkcije drž. železnic v Beogradu bodo te ofčrtne licitacije: Dne 9. julija o dobavi 10,747 kg, 960 kvadratov in 549 komadov raznega utsmpi; dne 10. julija o* dobavi 6400 metrov raznih tapet, 3934 mi linoleja, 120 metrov umetnega usnja in 60 m belega linoleja; dne 11. julija o dobavi 1 stružnice; Dne 11. julija bo pr.i Upravi smodniišni-ce v Kamniku ofemtna licitacija za dobavo 600.000 kg amonijevega solitra. Program ljubljanske radio postaje Nedelja, dne 1. julija. 815: Poročila. — 8-30: Gimnastika (Pustišek Ivko). — 9‘00: Plošče. — 9-15: Prenos cerkvene glasbe iz franc, cerkve. — 9-45: Iz življenja bakterij (dr. Bonač). — 10‘15: Mednarodni zadružni dan (dr. Fr. Veber). — H’00: Operne arije s spremljevanjem radijskega orkestra, poje Stjepan Marčec. — 12-00: čas, razni odlomki iz raznih operet' (plošče). — 16'00: Kmetijska posvetovalnica (Ing. Sadar). — 15-30: Koncert moškega okteta »Sterbemc«. Vmes radijski orkester. 20'00: — Emil Kralj: Don Pietro Caruso. — 2045 Koncert pevskega zbora pravoslavne kapele v Ljubljani. — 21-20: (Radijski orkester. — 22-00: Čas, poročila, lahka glasba. Ponedeljek, dne 2. julija. 12-15: Reproduciran koncert havajskih kitar. — 12-45: Poročila. — 13-00: Čas, pariška godba republikanske garde 'igra (plošče). — 18-00: Pisma (Puher Leopold). — 18-30: Pasemsko vprašanje malih živali (Krištof Franc). — 19-00: Modema španska plesna reprod. glasba. — 19-30: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna). — 20-00: Operetni večer gdč. Ivice Cankarjeve, vmes radijski orkester. — 21-15: Fantje na vasi. — 22'00: Čas, poročila. — 22'15: Valčkova ura (plošče). Torek, dne 3. julija. 12-15: Zasviraj nam, cigan! (reproduc. koncert ciganskih kapel). — 12'45: Poročila. — 13'00: Čas, plesi (koncertne prireditve v reproduc. glasbi). — 18'00: Otroški kotiček (Gornikove lutke). — 18-30: RaMo pesmi mi zvenijo (reproduc. 'podoknice). — 19-00: Sokolstvo. — 19-30: Postanek, razvoj in propad janičarjev (R. DostaJ). — 20-00: Vijolinski koncert Tarasa Poljanca. — 20-45: Mandoli-nistični kvartet. — 21-15: Radijski orkester. — 22-10: Čas, poročila. — 22-30: Angleške plošče. Motvoz Grosuplje domač slovenski izdelek • Svoji k svojim! Tovarna motvoza in vrvama d. d. Grosuplje pri Ljubljani Naznanilo preselitve. Cenj. trgovcem in obrtnikom vljudno naznanjam, da preselim s 1. julijem svojo pisarno in skladišče z Resljeve ceste štev. 30 v Costovo ulico St. 7 (nasproti starega pokopališča) Potrudil se bom, da bom svoje cenj. odjemalce tudi v bodoče točno in solidno postregel. Priporočam se za nadaljnjo naklonjenost. Feliks Toman ml. ■ %r%ovd in industrija I Trgovski list m priporoča »a