•o Its iO -O im ■ «/-> in -t-» I 90,6 95,1 95,9 100,3 Pekarna, kjer »pečejo« kulturo V balonarstvu štejejo sekunde Št. 68/Leto 67/Celje, 28. avgust 2012/Cena 1,30 EUR □ Celje med vitezi, Velenje na vodi ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE Preživel trčenje s tovornjakom Lastniki o VOC in CMC ŠENTJUR - Z bagri na mrtvi rokav Voglajne Kako nizko lahko pademo? kozje - Prve stranke v poslovno-obrtni coni Maraton Celje-Logarska dolina pred vrati Prvi poraz nogometašev Celja ZA ZDRAVJE Premalo zdravnikov za revmatike 2 REPORTAŽA NOVI TEDNIK Zbrano grajsko gospodo in obiskovalce je pozdravila Žovneška konjenica. A konjem je bilo hudo vroče, tudi zaradi oprave, ki so jo morali nositi. Uspela selitev v srednji vek Prireditev Dežela Celjska vabi je postala srednjeveški spektakel OB ROBU Spektakel ali dediščina? Za obujanje srednjeveških tradicij in prizorov je že nekaj let značilen silovit trend. Nastaja na desetine skupin ljubiteljev, ki se ukvarjajo z mečevanjem, s plesom, z glasbo, s kulinariko in še čem, ubranim na to vižo. Toda trendi so lahko zapeljivi in prepogosto vodijo v prave, že kar cirkuške predstave. S tem nikakor ne želim zmanjševati prizadevanj zanesenjakov, ki se s tem ljubiteljsko ukvarjajo. Tudi s spektaklom, ki privabi množice in jim ob obvladovanju prave akrobatike in neverjetno nevarnih bojev, ki dejansko spominjajo na prave spopade vitezov, ni nič narobe. Bi bilo pa dobro postaviti meje. Zlasti v primeru Celja in njegove srednjeveške gospode, ki je v svojih časih krojila evropsko politiko. Zdi se, da v zadnjih letih njihovo vlogo prireditelji spravljajo na prisotnost za častno grajsko mizo, od katere kdaj pa kdaj zapovejo, da se lahko boj začne. Kaj pa pristne celjske zgodbe? Kaj pa pristnost nasploh? Je prav, da prireditev ponudi zgolj razvedrilo v prekrasnem in avtentičnem grajskem okolju? Ali pa bi bilo morda bolj prav, da bi povedali kaj tudi o Hermanovi krutosti in trgovski spretnosti, o edini pravi celjski zgodbi s Friderikom in z Veroniko, o veličini Barbare Celjske, o žalostni usodi rodbine, ki je z Ulrihom izumrla? Ne razmišljam o dramskih uprizoritvah zgodb, razmišljam le o tem, kako edinstvenih zgodb niti ne znamo narediti in jih ponuditi kot »turistični produkt« - vsaj tako temu dandanes učeno pravijo. Zelo pritlehno se mi zdi, da si kot višek spektakla organizatorji preprosto izmislijo neko zgodbo o boju Frankopanov in Celjanov - dveh na teh tleh v tistih časih res mogočnih rodbin. Že res, da sta si mogoče ob vrčku kakšnega od srednjeveških zvarkov kdaj kak Frankopan in Celjan skočila v lase. A o kakšni bitki med slovitima rodbinama v zgodovinskih virih ni sledu. In tako smo letos na celjskem gradu, leta gospodovega 2012, videli prvo bitko med Celjani in Frankopani v zgodovini. Nič narobe. A odločiti se bo treba za spektakel ali za avtentičnost. BRANKO STAMEJČIČ Dvodnevna srednjeveška prireditev Dežela Celjska vabi, ki jo je organizacijsko brez pripomb tudi letos kot višek prireditev Poletja v Celju minuli petek in soboto izpeljal zavod Celeia, je uspela. V prekrasnem, čeprav za mnoge močno prevročem vremenu so na Stari grad privabili 4.300 obiskovalcev. Verjetno je bil še kakšen več, saj so imeli otroci do 6. leta vstop prost. Obiskovalci so imeli kaj videti. Odličen viteški tabor, ki je bil roko na srce najbolj vreden ogleda. Videli so nastope gostujočih viteških skupin iz štirih držav. Lahko so preizkusili svojo spretnost v lokostrelstvu. Zabavali so se ob srednjeveški glasbi, plesih, akrobatih, se nasmejali skečem dvornih norčkov, se nekajkrat zdrznili ob hudem biričevem pogledu, a tudi mastili so se lahko. Z ajdovo kašo z gobami in s pečenimi kračami, piščanci, klobasami in še čim. Pravzaprav je letošnja prireditev Dežela Celjska vabi izpolnila vsa pričakovanja obiskovalcev. A je hkrati odprla tudi nekaj vprašanj, o katerih razmišljamo ob robu. A tudi ta razmišljanja ne pomenijo, da nismo v Celju doživeli še ene velike prireditve, ki je privabila občinstvo od blizu in daleč. Ob večini slovenskih narečij smo med obiskovalci slišali namreč tudi angleščino, nemščino, španščino in italijanščino. In nismo slišali vsega. BRST Foto: TimE Na osrednjem prizorišču so se vse do vrhunca - bitke med Celjani in Frankopani ter viteških bojev - izmenjevali nastopi gostujočih srednjeveških skupin (na sliki Slovaki), glasbene in plesne točke ter animacije. Viteški tabor s šotori, z vso opremo od orožja do oklepov, z odprtim ognjiščem, nad katerim se je cmaril zajec, z glasbenimi in bojevalnimi vložki je zaslužil več pozornosti kot osrednji program. Na srednjeveški tržnici nismo opazili nič novega, je pa bila ponudba obsežna, od bižuterije do ponaredkov viteškega orožja, mask, šlemov, lectarije, zvarkov ... NOVI TEDNIK REPORTAŽA 3 Ob našem obisku je bil splav z Vodnim mestom še varno zasidran v velenjski čolnarni. Življenje na vodi Čeprav je nedokončan, projekt Vodno mesto Elvisa Halilovića fascinantno dokazuje moč preprostosti in ekološko popolnega bivanja Zračenje in ogrevanje geodezičnih kupol je preprosto in učinkovito. Če je šlo vse po sreči, so včeraj popoldne, že po zaključku redakcije te številke našega časopisa, v Velenju slavnostno odprli Vodno mesto. Nenavaden oblikovalski, likovni in predvsem ekološki projekt mladega velenjskega industrijskega oblikovalca in umetnika Elvisa Halilovića smo si ogledali nekaj dni prej, ko se je splav s štirimi geodezičnimi kupolami še varno privezan zibal ob pomolu velenjske čolnarne. Halilović je dolgo pripravljal projekt. Pri tem ga ni vodila le zamisel o tem, da bi na površini Velenjskega jezera ustvaril nekaj nenavadnega, futurističnega. Predvsem si je želel ustvariti pravo mesto, prebivališče s pretežno samozadostno oskrbo in z globokim eko- loškim sporočilom. »Zamisel se mi je porodila, ko sem nekajkrat prespal na splavu, ki so ga na jezeru namenili opazovanju ptic. A ta ni nikoli prav zaživel, saj ga niso pravilno izdelali. To smo s prijatelji nekajkrat izkoristili za ponočevanja na jezeru,« pravi Halilović. Potem je prišel projekt Evropske prestolnice kulture in svoje Vodno mesto oziroma zamisel zanj je prijavil na razpis. Ter uspel. »V osnovi sem si zamislil le splav, na katerem bi se lahko šotorilo, potem sem zamisel razvil v izdelavo geodezičnih kupol.« Kupole Geodezične kupole so objekti, znani že iz 60. let prejšnjega stoletja. Po videzu sicer silno futuristične, a izjemno priročne. »Gre Geodezične kupule na zasidranem splavu so novo, ekološko Vodno mesto. Posebnost tega načina gradnje objektov je, da so kupole brez mrtvih kotov pri pretoku zraka. »Konstrukcija sili zrak h kroženju in zato je zračenje in hlajenje zelo preprosto, enako velja za ogrevanje. Pravokotni objekti imajo neuporabne robove, ki jih je vseeno treba ogrevati. Tukaj tega ni, vse je izkoriščeno.« TOREK SREDA ČETRTEK PETEK t^m o W ŒlEŒlElEIEElin za eno najmočnejših sa-monosilnih struktur, kar jih poznamo. Kljub nenavadnemu videzu so eden bolj preprostih, a zelo učinkovitih načinov postavitve objekta,« pravi umetnik. Konstrukcijo kupol je izdelal iz smrekovega in borovega lesa iz okolice. »Kritine teh objektov so ekološke, najbolj se nagibam h kritini iz slame in skodel, kar mi v tem projektu v celoti še ni uspelo, saj gre, skozi moje oči, za projekt v nastajanju. Ko se bom izučil tega načina pokrivanja, bo tudi celotna kritina prava, ekološka.« Letos je Elvisu Haliloviću uspelo izdelati le osnovno postavitev Vodnega mesta, ki pa ga bi bilo mogoče v naslednjih letih razvijati in dograjevati, vse do visokega cilja - nastanka pravega malega vodnega samooskrb-nega mesta. »Rastlinjak v eni od kupol bo vsaj delno poskrbel za hrano, to bom pripravljal s pomočjo peči Št. 68 - 28. avgust 2012 ce, izdelane iz gline in žago-vine, ki je preprosta za izdelavo. Te pečice je oblikoval moj prijatelj Rok Oblak in iz tega magistriral. Vso žagovi-no, ki je nastala pri izdelavi kupol, sem stisnil v brikete in ti bodo gorivo za pečico,« pojasnjuje Halilović. Nič ni dokončno Velenjsko Vodno mesto, ki zdaj že, vsaj upamo tako, varno počiva zasidrano v oddaljenem zalivu jezera, kakšnih 50 metrov od obale, na mestu, kjer so ga zasidrali potapljači, je zasnovano tako, da se ga da nenehno dograjevati in izpopolnjevati. »Nič ni narejeno tako, da se ne bi dalo popraviti, zamenjati z boljšim ... Zdaj bo postavljena osnovna oblika, na katero bom med festivalom Kunigunda povabil oblikovalce, inženirje in tudi z njihovo pomočjo iskal zamisli, kako bi se lahko mesto še izboljšalo. Manjkajo nam vetrne turbine, Elvis Halilović je med pogovorom večkrat poudaril, da predstavlja tokrat le osnovno zamisel in golo zasnovo plavajočega Vodnega mesta. Kakšna bo prihodnost tega umetniškega in ekološkega projekta, pa je še velika neznanka. »Veliko je odvisno od finančnih vložkov. Letos sem bil zelo razočaran, ker kljub številnim prošnjam sponzorjev praktično nisem našel. Donatorjev tudi ne. Toda razumem, da ob računalniško izdelani skici, kako naj bi vse skupaj bilo videti in kaj naj bi pomenilo, drugače tudi ni šlo. Morda bo bolje po festivalu, ko bodo ljudje Vodno mesto videli v naravi in ko bodo ob ustrezni razlagi tudi razumeli, kakšni so njegovi cilji.« ki bi v povezavi s sončnimi kolektorji lahko zagotovile električno energijo. V načrtu je tudi ogrevalnik zraka iz recikliranih aluminijastih pločevink. Vse to so tehnologije, ki so zelo preproste, če jih poenostavimo. Stroka jih je zapakirala drugače, v izdelke, ki jih je treba kupiti. Sam nameravam z uporabo preprostih tehnologij in prijemov pokazati, da se da nekatere od teh stvari rešiti tudi preprosto.« V stiku z naravo Vodno mesto je eden večjih projektov v velenjskem delu programa EPK, a tudi v sporedu festivala Kunigun- da. »Z nekaterimi umetniki iz Pekarne se dogovarjam, da bodo z menoj v tem Vodnem mestu preživeli več časa, tudi kakšno noč. To je sicer še daleč od zamisli, da bi v tem mestu živeli ves teden skupaj v popolni osami, se oskrbovali iz rastlinjaka in ustvarjali v miru in sozvočju z naravo, na docela ekološki način. Bo pa približek temu cilju. Vse mi žal ni uspelo, toda izpeljal sem ogromen fizično in psihično zahteven projekt, na katerega sem ponosen. Še sam ne vem, kako se bo vse skupaj končalo,« zaključuje Elvis Halilović. BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA 4 GOSPODARSTVO NOVI TEDNIK Več kot prepolovljen dobiček Drugačna organiziranost in selitve Skupina Gorenje je v prvem polletju ustvarila 2,3 milijona evrov čistega dobička, kar je skoraj 64 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Prihodki od prodaje so se v tem času znižali za 3,3 odstotka na 618,6 milijona evrov. Na poslovanje so vplivale tudi negativne tečajne razlike, so med drugim ugotavljali nadzorniki, ki so v četrtek sprejeli tudi odstopno izjavo člana nadzornega sveta dr. Petra Kraljiča. Poslovne rezultate Skupine Gorenje in krovne družbe, dosežene v polletju, sta nižala zaostrovanje dolžniške krize in oslabljeno potrošniško zaupanje. Še najslabše so bile razmere v zahodni Evropi, kjer so trgi gospodinjskih aparatov padli za 4,2 odstotka, kar je seveda negativno vplivalo na dobičkonosnost poslovanja. Je pa Gorenju vendarle uspelo ohraniti in celo povečati prodajo na trgih, kjer dosega višjo stopnjo dobičkonosnosti. Prodajo je tako povečalo v Nemčiji, Rusiji, Združenih državah Amerike in Avstraliji. Z zmanjšanjem neto zadolženosti za 22 milijonov evrov so izboljšali finančno stabilnost in s podobnim tempom nameravajo zniževanje zadolženosti v družbi nadaljevati do konca leta. Povečanje prodaje, racionalizacija in optimizacija poslovanja ter zvišanje finančne stabilnosti ostajajo letošnje glavne aktivnosti družbe. Selitev proizvodnje hčerinske družbe Asko s Švedske bo aprila v Velenju pognala stroje za proizvodnjo pralnih in sušilnih strojev, septembra pa še za proizvodnjo pomivalnih strojev. Dejansko so prihodki od prodaje v prvem polletju v primerjavi z doseženimi v enakem obdobju preteklega leta nižji za 126,0 milijona evrov ali za 16,9 odstotka - ob upoštevanju primerljivih podatkov (izločitev lani prodane družbe Istrabenz Gorenje, op. p.) so nižji za 21,2 milijona evrov ali 3,3 odstotka. Drugo četrtletje leta kaže na večanje prodajnih aktivnosti, saj so v Gorenju za primerljivim lanskim četrtletjem zaostali le še za 3,3 milijona evrov oziroma za odstotek. To pomeni, da je pretežni del zaostanka za primerljivim lanskim poslovanjem nastal v prvem četrtletju leta. Gibanje prodaje je v polletju že vplivalo na dobičkonosnost skupine. Uprava in nadzorni svet Gorenja sta v četrtek sprejela tudi odstopno izjavo nadzornika dr. Petra Kra-ljiča, ki je štiriletni mandat nastopil sredi predlanskega julija. Za odstop se je odločil iz osebnih razlogov. Ob odstopu na polovici mandata je izrazil prepričanje, da so »nadzorniki skupaj z upravo družbe z razvojem na vseh področjih strategije, poslovanje ter korporacijskega upravljanja Gorenju začrtali dobro osnovo«. Po njegovem je Gorenje na pravi poti, da se še naprej uspešno razvija kljub izjemno težkim razmeram v svetu, regiji in sektorju bele tehnike. IS Foto: GrupA Skupina Gorenje je letos prešla z divizijske na funkcionalno organiziranost delovanja s preoblikovanjem divizij v poslovna področja Izdelki in storitve za dom (prej Divizija Aparati za dom in Divizija Notranja oprema), Ekologija (prej segment Ekologije pri diviziji Ekologija, energetika in storitve) in Portfeljske naložbe (prej segment Storitve pri diviziji Ekologija, energetika in storitve). Tudi selitev proizvodnje del sprememb Skupina Gorenje je v začetku marca odprla tovarno za proizvodnjo sanitarne opreme in montažo pralnih strojev v Zaječarju. Ta deluje od jeseni 2011 in v njej je zaposlenih 96 ljudi. Do septembra bo preselila proizvodnjo štedilnikov iz tovarne v Lahtiju na Finskem v svojo tovarno kuhalnih aparatov Mora Moravia na Češkem. Gorenje je konec aprila s srbsko vlado sklenilo pogodbo o širitvi proizvodnih zmogljivosti hla-dilno-zamrzovalnih aparatov v Valjevu. Srbija bo Gorenju za razširitev obstoječe tovarne v Valjevu in 400 novih delovnih mest do konca leta 2015 zagotovila nepovratna sredstva v višini 10 tisoč evrov na zaposlenega ter prevzela obveznosti za ureditev infrastrukture, valjevska občina pa bo Gorenje oprostila plačila vseh prispevkov, ki pripadajo lokalni skupnosti. Vrednost naložbe je okrog 20 milijonov evrov. Selitev proizvodnje hčerinske družbe Asko na Švedskem bo izvedena naslednje leto, ko bo konec januarja tam zaključena proizvodnja pralnih in sušilnih strojev in se nato aprila nadaljevala v Velenju, proizvodnje pomivalnih strojev pa bo na Švedskem konec do julija, septembra pa se bo nadaljevala v Velenju. KMETIJSKI NASVET Siliranje koruze, ki jo je prizadela suša www.nlb.si/obroki Kontaktni center: 01 477 20 00 Letos je v večjem delu Slovenije padlo precej manj padavin v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Škodo na rastlinah pa povečujejo še visoke temperature. Suša je prizadela tudi številne posevke koruze, zlasti na plitvih tleh z zmanjšano sposobnostjo zadrževanja vode. Storži so se slabo razvili, rastline so se zaradi pomanjkanja vode začele sušiti. V tem času svetujemo, naj bodo pridelovalci pozorni na posevke koruze za silažo. Treba je spremljati stanje, ugotoviti primerno zrelost za siliranje in po potrebi začeti s siliranjem. Za uspešno siliranje mora koruza vsebovati 30 do 40 % sušine. To doseže v času voščene zrelosti. Drugače pa je pri koruzi, ki jo je prizadela suša. Pri njej so storži večinoma slabše razviti. Zaradi njihovega manjšega dela je vsebnost sušine cele rastline manjša, kot bi pričakovali na podlagi ocene zrelosti zrnja. Koruznica od suše prizadete koruze pa lahko vsebuje zelo veliko sušine. Zaradi tega je lahko vsebnost sušine v celi rastlini večja, kot bi pričakovali na podlagi ocene zrelosti zrnja. Zaradi tega velja pravilo, da v neprizadeti koruzi ocenjujemo vsebnost sušine na podlagi zrelosti zrnja, v od suše prizadeti pa na podlagi vlage v koru-znici. Na splošno je prizadeta koruza primerna za siliranje, ko se začno sušiti listi nad storži. Lahko pa se zgodi, da je koruznica na videz že povsem suha, notranjost stebel pa je še vlažna in se za siliranje odločimo prehitro. Vsekakor je najprimernejše obdobje za siliranje prizadete koruze zelo kratko. Pri siliranju prizadete koruze upoštevamo priporočila, ki tudi sicer veljajo za siliranje, s tem da jih izvajamo še dosledneje. Zaradi manjšega deleža zrnja in posušenih listov se težje tlači, zato moramo temu posvetiti še večjo pozornost. Na splošno naj ne bi imeli težav z obstojnostjo silaž na zraku tudi pri silažah iz prizadetih koruz. Na kmetijah, kjer se tudi sicer pojavljajo težave z gretjem in plesnenjem silaž, bi kazalo uporabiti silirne dodatke za izboljšanje obstojnosti silaže na zraku. To so lahko dodatki na osnovi mlečno kislinskih bakterij vrste Lactobacillus buchneri. Sušne razmere povzročajo v koruzi kopičenje nitratov, še posebej, če je bila koruza obilno gnojena z dušikovimi gnojili. Velike vsebnosti nitratov so lahko za živali toksične. Med siliranjem se vsebnost nitratov močno zmanjša, zato je krmljenje silaž manj problematično, kot krmljenje sveže koruze. Kljub temu je priporočljivo silažo iz prizadete koruze v obrok vključevati postopoma. Silaža iz prizadete koruze ima razmeroma dobro energijsko vrednost. Prebavljivost koruznice prizadete koruze je precej boljša kot pri neprizadeti. Polnjenje zrnja je zaradi pomanjkanja vode prekinjeno, sladkorji, ki bi se izkoriščali za kopičenje škroba v zrnju, pa ostanejo v steblih. Na splošno velja, da je zaradi suše bistveno bolj prizadet pridelek, kot pa njegova hranilna vrednost. Vir: Dr. Jože Verbič, univ. dipl.inž.zoot., KIS HELENA PREPADNIK, svetovalka specialistka II (živinoreja) KGZ Celje NOVI TEDNIK GOSPODARSTVO 5 Jutri lastniki o VOC in CMC Za jutri sta sklicani skupščini delničarjev dveh celjskih podjetij - najprej se bodo ob 12. uri sestali delničarji hčerinske družbe VOC, uro kasneje pa še največjega celjskega gradbinca cMc, ki je od julija v prisilni poravnavi. Kljub temu, da gre za družbi, ki sta v velikih težavah - VOC je sicer lani posloval z milijonskim dobičkom, a matična firma CMC je prikazala nekaj več kot 10 milijonov evrov izgube - je dnevni red sklicanih skupščin standardno sestavljen. Delničarji naj bi se seznanili s poročiloma nadzornih svetov o sprejetih revidiranih letnih poročilih za leto 2011, sklepali o uporabi bilančnega dobička v VOC in izgube v CMC, se seznanili z lanskimi prejemki uprav in članov nadzornih svetov obeh družb ter odločali o podelitvi razrešnice upravama in nadzornima svetoma Bilančni dobiček v VOC, ki ga je zadnje desetletje vodil direktor Bogdan Kočevar, je konec leta znašal milijon 43 tisoč evrov, zanj pa delničarjem predlagajo, da ostane v celoti nerazporejen in bo o njem odločeno v naslednjih letih. Za VOC je predlagana podelitev razrešnice upravi, medtem ko je predlog za upravo CMC drugačen. Delničarji bodo tako na mizo dobili predlog, da se za po- slovno leto 2011 ne podeli razrešnice članom upravnega odbora družbe Marjanu Vengu-stu, Vidi Oberžan in Leni Korber. Medtem pa naj bi jo podelili predsedniku upravnega odbora družbe (prej je bil prokurist CMC, op. p.) Zdravku Zveru, ter članoma Petru Šepe-tavcu in Vojku Stermeckemu, ki so trojico zamenjali oktobra lani. Razlog za takratno zamenjavo oziroma odpoklic trojice naj bi bil po neuradnih informacijah v razhajanjih oziroma nesoglasjih glede nadaljnjega razvoja in poslovanja družbe. Bilančna izguba, ki je konec leta znašala 10 milijonov 25 tisoč evrov, naj bi ostala nepokrita. IS Družba Ceste mostovi CM Celje, ki je od začetka meseca v prisilni poravnavi, navadnim upnikom ponuja 50-odstotno poplačilo terjatev v štirih letih ali možnost preoblikovanja dela terjatev v kapital. Konverzijo v kapital ponuja tudi ločitvenim upnikom. Vodstvo CM Celje v načrtu finančnega prestrukturiranja ugotavlja, da bodo upnikom s potrditvijo prisilne poravnave zagotovljeni ugodnejši pogoji poplačila njihovih terjatev kot v primeru stečaja. Košorok novembra na čelu HSE Nadzorni svet Holdinga Slovenskih elektrarn je v petek za novega generalnega direktorja družbe imenoval Blaža Košo-roka. Tako je končan postopek imenovanja in Košorok bo nasledil Matjaža Janežiča, ki mu bo oktobra potekel dveletni mandat, potem ko je novembra 2010 zamenjal Viljema Pozeba, ki je odstopil s funkcije po manj kot mesecu. Na razpis se je prijavilo 12 kandidatov, od tega sta bili dve prijavi neveljavni. Na osnovi podrobnega pregleda prijav in priloženih programov razvoja družbe za celotno mandatno obdobje so nadzorniki holdinga na predstavitev povabili dva kandidata, in sicer trenutnega generalnega Bo suša podražila tudi elektriko? Če se bo suša nadaljevala še v september, bi se lahko cene električne energije v naslednjem letu dvignile, ugotavljajo v slovenskem elektrogospodarstvu. Proizvodnja električne energije v slovenskih hidroelektrarnah je zadnja meseca skoraj prepolovljena. Vse hidroelektrarne, vključene v Holding Slovenskih elektrarn, so letos proizvedle kar 400 gigavatnih ur manj kot lani v enakem obdobju, skupaj pa dosegle le štiri petine načrtovanega obsega proizvodnje. Izpad hidroelektrarn v HSE pokrivajo s povečano proizvodnjo v termoelektrarnah in z uvozom energije v ugodnih Poenotena delovna mesta V Skupini Laško so pripravili novo sistemizacijo, ki bo s 1. oktobrom poenotila pogoje in delovna mesta zaposlenih v treh družbah, članicah skupine - pivovarnah Laško in Union ter Radenski. S sistemom nagrajevanja z variabilnim delom plače bo skupina uvedla tržno naravnan sistem nagrajevanja. Kot ocenjujejo, je bilo v projekt nove sistemizacije vloženega veliko truda zaposlenih znotraj družb, da so dosegli čim večjo transparentnost, pa so vključili tudi zunanje strokovnjake. Projekt ni nastal čez noč, saj so že lani proučili obstoječe sisteme v vseh družbah in poenotili delovna mesta ter pripravili njihove opise. Sledilo je umeščanje zaposlenih s starih delovnih mest na nova, uprava je nato delovna mesta razporedila v plačilne razrede. Pogajanja med predstavniki zaposlenih in delodajalca za novo podjetniško kolektivno pogodbo so trajala tri mesece. Prejšnji mesec so s sindikati parafirali novo podjetniško kolektivno pogodbo, ki daje vsem zaposlenim v pijačnem delu Skupine Laško enake pravice in dolžnosti. Ta bo stopila v veljavo 1. oktobra, delavcem pa se osnovna plača v prehodnem polletnem obdobju ne bo spremenila. Po novem bo plača sestavljena iz ocene delovnega mesta in števila napredovanj, ki so potrebna za dosego najmanj 90 odstotkov sedanje osnovne plače zaposlenega. Vsi zaposleni bodo še naprej prejemali dodatke, ki izhajajo iz kolektivne pogodbe. Aprila 2013 bodo v družbah začeli ocenjevati delovno uspešnost zaposlenih, kar bo osnova za njihov variabilni del plače. IS direktorja HSE Matjaža Janežiča ter Blaža Košoroka. Nadzorniki so kot najprimernejšega kandidata za generalnega direktorja ocenili Blaža Košoroka, ki bo to funkcijo za štiriletno mandatno obdobje začel opravljati 5. novembra. Kot so še sporočili nadzorniki, od Košoro-ka pričakujejo učinkovit pristop k izvajanju sedanjih in prihodnjih strateških projektov družbe in skupine HSE. Med njimi je seveda tudi gradnja bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj. In kot je mogoče razumeti prve Ko-šorokove izjave, sam podpira poroštvo za Teš 6. Dejal je namreč, da se ne namerava ukvarjati s preteklostjo. IS terminih iz tujine. Termoelektrarna Šoštanj je tako v prvi polovici avgusta presegla načrtovano proizvodnjo kar za 40 odstotkov in tudi jedrska elektrarna v Krškem deluje s polno močjo. Če se bo suša nadaljevala in bo proizvodnja v hidroelektrarnah še upadala, bo treba iz tujine uvoziti dodatno elektriko, vendar po višji ceni. Po mnenju strokovnjakov bi podaljšanje suše v jesensko obdobje lahko vplivalo na podražitev elektrike prihodnje leto. Kot še zagotavljajo, težav pri oskrbi potrošnikov ni pričakovati. IS UPRAVNA ENOTA CELJE VAS NOVI PARTNER VI VPRAŠATE MI NAJDEMO ODGOVOR Vprašanja za upravno enoto lahko zastavite na www.uis.si ali nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, za rubriko Vi vprašate, mi najdemo odgovor oziroma na radio@radiocelje.com. Zanima me, kaj vse je treba urediti ob rojstvu otroka, če sva s partnerico v izvenzakonski skupnosti. Ali je res potrebna potrditev očetovstva in kje se to uredi? Pred rojstvom ali po njem in ali je potrebno, da sva prisotna oba? Za otroka, ki ni rojen v zakonski zvezi, je trebna podati priznanje očetovstva, v nasprotnem primeru v uradno evidenco (matični register) ni mogoče vpisati podatkov o očetu, posledično pa tudi ne na izpisek o rojstvu. Priznanje se lahko poda pred rojstvom otroka ali po njem na centru za socialno delo ali na upravni enoti. Da je priznanje očetovstva veljavno, mora k priznanju podati soglasje tudi mati otroka. Mati lahko poda soglasje posebej kot izjavo v pisni obliki, lahko pa je prisotna skupaj z očetom ob podaji priznanja in soglasje poda v zapisnik. Hči ima očetov priimek. Z možem sva šla narazen. Zanima me, ali ji lahko dodam svoj priimek brez njegove privolitve? Mladoletnemu otroku se lahko spremeni osebno ime le s soglasjem obeh staršev. Soglasje drugega roditelja ni potrebno le, če njegovega prebivališča ni mogoče ugotoviti ali mu je odvzeta poslovna sposobnost ali roditeljska pravica. Ah moram za izdelavo osebne izkaznice otroka pripeljati s seboj? Star je osem let. Vlogo za izdajo osebne izkaznice vloži za mladoletnega otroka njegov zakoniti zastopnik. Otrok mora biti ob vložiti vloge navzoč, če je dopolnil osem let. Kam lahko potujem z osebno izkaznico? Slovenski državljan lahko z veljavno osebno izkaznico vstopi in prebiva (do 90 dni) v vseh državah Evropske unije. Z osebno izkaznico lahko državljan Slovenije na podlagi bilateralnih sporazumov potuje tudi v Albanijo, na Hrvaško in v Švico. Prav tako se s slovensko osebno izkaznico lahko potuje na Islandijo, Norveško, v Liechtenstein, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Makedonijo ter Srbijo. Dodatne informacije o posameznih državah in njihovih zahtevah lahko najdete na strani ministrstva za zunanje zadeve na povezavi: http://www.mzz.gov.si/si/predstavnistva po svetu/ Zanima me, če lahko dam delati nov potni list, glede na to, da mi velja še pet mesecev, jaz pa potrebujem vizo, ker grem na Kitajsko, kjer je navedeno, da mora potni list trajati še najmanj pol leta. Potni list se lahko zamenja kadarkoli. Promocijsko besedilo UPRAVNA ENOTA CELJE VAŠ NOVI PARTNER 6 IZ NAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK Z bagri nad najbolj črna od črnih smetišč ŠENTJUR - Mrtvi rokav Voglajne ali Črni Tumf, kot mu pravijo, je lahko dostopen kraj tik ob cesti Črnolica - Planina. A hkrati je ravno dovolj skrit očem, da je vse do danes ohranil nehvaležno vlogo enega največjih lokalnih smetišč. Skupaj z Inštitutom za okolje in prostor se je občina Šentjur lotila izjemno zahtevne sanacije te in še devetih drugih črnih točk. Da bi namreč 30-letno odlaganje smeti v potok lahko še tako zagnani prostovoljci pospravili v dnevu ali dveh je namreč čista utopija. Projekt Remedisanus je evropsko podprt čezmejni projekt s številnimi partnerji. V Šentjurju so evidentirali 168 črnih odlagališč. Deset najzahtevnejših, kjer so odložene tudi nevarne snovi, so uvrstili na seznam tokratne sanacije. V 120 tisoč evrov vreden projekt je občina prispevala 32 tisočakov. Koliko smeti bodo v končni fazi odstranili je zdaj še težko napovedati. Samo v omenjenem Črnem tumfu Voglajne so odpadki iz predvidenih 30 kubičnih metrov narasli na neverjetnih 200 kubikov. Podobno je tudi na ostali izbranih lokacijah v Mariji Dobje, Dolgi Gori, mr-tvici pri Kmetijski šoli, pri gradu Žusem, v Košnici, ob cesti Pešnica - Rozalija, ob cesti v Vrbnem in na dveh lokacijah v Šentvidu pri Planini. Na razpisu izbrano podjetje Saubermacher bo s težko mehanizacijo na terenu več tednov. V ekosistemu Voglajne pa bodo odslej boljši življenjski pogoji za vsaj dve vrsti rib in školjko. Omenjeno območje sicer še ni varovano, a je širitev območja Natura 2000 predvidena vse do Slivniškega jezera. Da se ne bi več ponavljalo Pod okriljem operativnega programa IPA Slovenija - Hrvaška 2007-2013, kjer so uspešno pridobili potrebna sredstva, so med pomembne vloge poleg evidentiranja in sanacije vključili tudi krepitev zavesti predvsem šolskih in predšolskih otrok o pomenu okolja. Kot je dejal šentjurski župan mag. Marko Diaci, lahko brez tega za svojimi občani čistijo še v naslednje stoletje. »Ti odpadki so bremena prete- 15 LJUDSKA V skladu z 44. členom Zakona o izobraževanju odraslih(Uradni list RS, št. 110/06: uradno prečiščeno besedilo) ter v skladu Pravilnikom o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v izobraževanje odraslih(Uradni list RS, št. 82/1998), Ljudska univerza Celje objavlja JAVNI RAZPIS ZA VPIS V PROGRAM PREDŠOLSKA VZGOJA V ŠOLSKEM LETU 2012/13 1. člen Vpisuje se v programe: Poklicni tečaj (50 prostih mest), v 3. letnik SSI (20 prostih mest) in v 4. letnik SSI (15 prostih mest). 2. člen Pogoj za vpis v Poklicni tečaj je zaključen štirileten srednješolski program PTI ali zaključen gimnazijski program. Pogoj za vpis v 3. letnik SSI je zaključen triletni program SPI ali zaključena 2 letnika SSI ali zaključena 2 letnika gimnazijskega programa. Pogoj za vpis v 4. letnik SSI je zaključen triletni program SPI in opravljenih 80 % obveznosti v 3. letniku SSI. 3. člen Kandidati prinesejo k vpisu PT: - rojstni list (in poročni list), - spričevalo o zaključenem izpitu V. stopnje ali - spričevalo o poklicni maturi ali - spričevalo 4. letnika gimnazije. 3. in 4. letnik SSI: - rojstni list (in poročni list), - spričevalo o zaključenem izpitu IV. stopnje ali - spričevalo zaključenega 2. letnika SSI ali - spričevalo zaključenega 2. letnika gimnazijskega programa in za 4. letnik - spričevalo tretjega letnika SSI. 4. člen Začetek pouka je v ponedeljek, 1.10.2012, ob 16. uri v prostorih Ljudske univerze Celje, Cankarjeva ulica 1, Celje. 5. člen Kontakt: - Franci Pusar, tel.: 03/428 67 61, faks: 03/428 67 58, e-mail: franci.pusar@lu-celje.si, - Vpisna pisarna, tel.: 03/428 67 50, faks: 03/428 67 58, e-mail: Info@lu-celje.si. klosti, ki so se nabirala skozi leta in desetletja, predvsem v časih, ko še ni bilo organiziranega odvoza odpadkov. Zato ne gre iskati krivcev, ampak predvsem poskrbeti za sanacijo ter za to, da v bodoče takšnih obremenitev narave več ne bo. Prav pa je, da se nevarnih odpadkov lotimo organizirano in da delo opravijo ljudje, ki so za to strokovno usposobljeni. Je pa res, da je čiščenje povezano s precejšnjimi stroški, zato smo veseli sodelovanja z inštitutom, ki je za projekt pridobil tudi evropska sredstva.« Občina je vključenost občanov v organiziran odvoz smeti dvignila na 75 odstotkov. V sodelovanju s pristojnim inšpektoratom akcijo nadaljujejo. Kot je še dodala direktorica Inštituta za okolje in prostor doc. dr. Cvetka Ribarič La-snik, do konca sanacije o skupni količini odpadkov nima smisla ugibati. Odlagališča so namreč stara, v veliki meri preraščena ali celo prekrita z zemljo. »Šele z odkopavanjem se pokaže vsa razsežnost tega problema. Glede na vrsto odpadkov je treba prilagoditi delo, logistiko in odvoz. Najbolj problematične so na primer salonitne plošče, od katerih se dvigujejo strupeni delci. Podobno nevarni pa so tudi ostanki kemičnih snovi, kot so akumulatorji in razna fitofarmacevtska sredstva. Na Mrtvico Voglajne ali Črni tumf so si ogledali tudi direktorica Inštituta za okolje in prostor doc. dr. Cvetka Ribarič Lasnik, šentjurski župan mag. Marko Diaci in Edvard Peperko z oddelka z okolje in prostor. V mrtvico Voglajne so v kakšnih 30 letih okoličani odložili več kot 200 kubičnih metrov smeti. (Foto:JG) podlagi objektivnih kriterijev mislim, da smo za sanacijo res izbrali deset najbolj problematičnih odlagališč v občini.« Na odlagališču pri kmetijski šoli bodo izvedli tudi popolno ekoremediacijo, kar pomeni, da bodo celotno območje ozelenili in vrnili v stanje pred smetiščno invazijo. StO Foto: TimE Pred gradnjo zdravstvene postaje VITANJE - V začetku septembra bodo predvidoma začeli urejati prostore bodoče zdravstvene postaje. Izvajalec za več kot dvesto tisoč evrov vredno občinsko naložbo je izbran, vendar sklep o tem še ni pravnomočen. V novih prostorih, ki jih bodo uredili v lani kupljeni stavbi, bodo med drugim ambulante za splošnega zdravnika, za zobozdravnika ter za patronažno službo. Gre za stavbo nekdanje trgovine v središču Vitanja, ki jo je treba temeljito preurediti. Obstoječe ambulante so v delu stanovanjskega bloka, kamor je treba po stopnicah, kar je za nekatere starejše občane ter invalide nesprejemljivo, prav tako postajajo nekateri prostori premajhni. Pojavljajo se tudi težave zaradi parkiranja. BJ Začetek obnove avtoceste VRANSKO - Danes naj bi DARS začel obnavljati avtocestni odsek med Šentrupertom in Vranskim na štajerski avtocesti. Za danes predvidevajo postavljanje zapore, obnovili pa bodo 7, 9 kilometra vozišča na obeh polovicah avtoceste. V prvi fazi bodo obnovili vozišče od Ločice do cestninske postaje Vransko, vključno z izvozom in uvozom Vransko v smeri Celja, ki bosta med deli zaprta za promet. Promet bo predvidoma do sredine novembra potekal po drugi polovici avtoceste. »Vzpostavljeni bodo trije zoženi pasovi, z možnostjo menjave dveh pasov v smeri povečanega prometa. V konicah je pričakovati zgostitve prometa in tudi zastoje,« navajajo pri DARSu. V drugem delu pa je načrtovana obnova smernega vozišča proti Ljubljani. To naj bi končali spomladi prihodnje leto. Izvajalca del sta Strabag AG - Podružnica Ljubljana in mur-skosoboški SGP Pomgrad, vrednost del pa je 7,1 milijona evrov. SŠol »Kajuhovci« za las zgrešili lanske CELJE - Po še zadnjih rešenih ugovorih na spomladanski rok mature ima I. gimnazija še enega zlatega maturanta - skupaj kar 32, kar je le eden manj, kot so jih v šoli imeli lani. Dvig ocene je po ugovoru uspel Gregorju Kozmusu, ki se je podobno kot pred njim že Gal Rojc pridružil tride-seterici zlatih maturantov, razglašeni 16. julija. Letošnja generacija maturantov te gimnazije tako po uspešnosti le malo zaostaja za lansko, ko je šola imela kar 33 zlatih maturantov, med njimi kar tri, ki so dosegli maksimalno število oziroma vseh možnih 34 točk. Letos je to sicer uspelo le Maticu Mundi. Sicer pa se je v soboto s pisnim izpitom iz maternega jezika v slovenskih srednjih strokovnih šolah in gimnazijah začel jesenski rok poklicne in splošne mature. K splošni maturi na gimnazijah se je v jesenskem roku prijavilo malo več kot 3 tisoč kandidatov, med njimi jih 906 maturo opravlja prvič, še 40 več jih opravlja enega ali dva popravna izpita, v jesenskem roku pa je tudi 218 kandidatov, ki izboljšujejo oceno pri posameznem predmetu. V skladu s koledarjem splošne mature letošnji jesenski rok poteka v šestih dneh, kandidati pa bodo z uspehom seznanjeni 17. septembra v šolah. Nekoliko večje je število kandidatov, ki opravljajo poklicno maturo - teh je 4.156. Podobno kot v spomladanskem roku bodo tudi zdaj zanje rezultati znani teden prej kot za splošno maturo. Ob poklicni maturi lahko kandidati opravljajo izpit iz posameznega predmeta splošne mature in tako izpolnijo pogoj za vpis v univerzitetni študijski program. Za to možnost je prijavljenih 471 kandidatov, največ jih bo opravljalo izpite pri zgodovini, sociologiji, psihologiji, geografiji in matematiki. IS NOVI TEDNIK IZ NAŠIH KRAJEV 7 Iz obrtno poslovne cone v Kozjem, kjer naj bi letos kot prva začela graditi Kmetijska zadruga Šmarje (foto: arhiv NT). Zanimajo se za cono KOZJE - V lani zgrajeni obrtno-poslovni coni v Kozjem naj bi letos začela kot prvi investitor graditi Kmetijska zadruga Šmarje, objekti na njeni obstoječi lokaciji bodo zaradi načrtovane gradnje krožišča namreč porušeni. Pogodba je že sklenjena, zanimanje kaže še nekaj interesentov. Med temi je domači podjetnik, ki ga zanima postavitev kurilne naprave za energetsko oskrbo javnih stavb ter pozneje še drugih zainteresiranih uporabnikov. Njegov projekt naj bi predstavili na prihodnji seji občinskega sveta, omenja župan Kozjega Andrej Kocman. Med interesenti, s katerimi se še pogovarjajo, je Elektro Celje, ki naj bi imel v poslovni coni enoto za širše Kozjansko, v občinski upravi omenjajo še nekega novega interesenta iz domače občine, s katerim so pogovore šele začeli. V poslovni coni v Kozjem so mogoče trgovinska, gostinska, storitvena ter manj moteča proizvodna dejavnost. Zaenkrat je tam na razpolago šest zazidalnih parcel, ostale bodo prodajali odvisno od zanimanja vlagateljev, do takrat bodo še v kmetijski rabi. Za gradnjo 660 tisoč evrov vredne poslovne cone je občina prejela skoraj polovico evropskega denarja. BRANE JERANKO Bolezen, ne napoved zgodnje zime CELJE - Če je marsikdo ob pogledu na povsem jesensko obarvane krošnje divjih kostanjev in listje, ki odpada z njih, kot da bi bili konec oktobra ali že v novembru, pomislil, da nas čaka zgodnja zima - ne gre za to. Kot pojasnjujejo v Zavodu za gozdove Slovenije, je predčasna porjavitev divjega kostanja posledica okužbe, ki se je na tej drevesni vrsti v Sloveniji prvič pojavila pred poldrugim desetletjem. Predčasno sušenje ter porjavitev listja povzroča kombinacija delovanja glivične bolezni ter molja. Listna sušica in listni zavrtač divjega kostanja oziroma kostanjev zavitkar sta letos še toliko bolj aktivna in zgodnja zaradi sušnega in občasno izjemno vročega poletja. »Bolezen, ki se je v Sloveniji pojavila sredi 90. let prejšnjega stoletja, se je tako hitro širila tudi zato, ker praktično nimamo načina za njeno zatiranje,« pravi vodja celjske enote zavoda Robert Hostnik in dodaja, da listni zavrtač kot buba prezimuje v odpadlem listju, zato je edini kolikor toliko učinkovit preventivni ukrep skrbno grabljenje in sežiganje odpadlega listja. Drevesa oziroma posamezne veje, s katerih poleti predčasno odpade listje, včasih septembra ponovno odženejo in divji kostanj lahko jeseni celo znova zacveti. Sicer pa sta listna sušica in zavrtač nevarna predvsem za mlada drevesca, medtem ko pri starejših drevesih zmanjšujeta prirast lesa. V Celju je bil divji kostanj včasih pogosto okrasno drevo, zadnja leta pa se ga praktično ne sadi več. Veliko divjih kostanjev je posajenih po mestnih dvoriščih, najbolj znan pa je zagotovo kostanjev drevored v Mestnem parku. Na južni strani Savinje so divje kostanje zasadili leta 1859 povsem na začetku urejanja parka in zdaj so posamezna drevesa že v zelo slabem stanju. Kot je še povedal Hostnik, tistih, ki jih morajo zaradi varnosti podreti, tudi zaradi teh bolezni ne nadomeščajo z novimi divjimi kostanji. IS, foto: SHERPA Lutkarji, slikarji in fotografi SLOVENSKE KONJICE - V Žički kartuziji je bila prejšnji teden jubilejna, deseta gledališko-likov-na kolonija z naslovom Iskanja 2012. V likovnem delu kolonije je sodelovalo deset slikarjev in fotografov iz Slovenije, s Hrvaške in iz Srbije, ki niso ustvarjali na točno določeno temo, vendar jih je kot ponavadi navdihoval mogočen prostor nekdanje kartuzije. V likovnem delu kolonije so doslej sodelovali ustvarjalci iz petnajstih držav. V gledališkem delu kolonije je bila letos osrednja tema lutkovna animacija z različnimi tehnikami, ki jih je na delavnicah raziskovalo petnajst udeležencev pod mentorskim vodstvom enega najboljših domačih lutkovnih ustvarjalcev Braneta Vižintina. »Udeleženci so spoznali vse te tehnike zato, da so nato sposobni izbrati za vsako prihodnjo predstavo zase najbolj odgovarjajočo tehniko,« je o lutkovnem delu povedal vodja celotnega projekta Matjaž Šmalc. Kolonijo v Žički kartuziji pripravljajo v sodelovanju med konjiškim Kulturnim društvom Svoboda osvobaja in javnim skladom za kulturne dejavnosti na republiški ravni. V soboto zvečer se je končala z na koloniji nastalo lutkovno predstavo, obenem so odprli razstavo likovnih del. BJ Za boljšo promocijo turizma ROGAŠKA SLATINA - Občina bo svojo pestro turistično ponudbo odslej promovirala tudi s kratkim promocijskim filmom. Prvi del filma bo luč sveta ugledal prihodnji mesec. Bistvo filma je v 12 minutah čim bolj celovito predstaviti turistične znamenitosti in zanimivosti mesta in celotne občine. »Posamezni hoteli imajo svoje promocijske filme, celovitega filma o Rogaški Slatini pa še nimamo, zato gre za pomemben projekt,« pravi tajnik občine Marjan Čuješ. Snemanje pod taktirko režiserja Jožeta Jagriča - snemalca dokumentarnega filma Pedro Opeka, dober prijatelj - traja že dva meseca, kamera pa lovi najrazličnejše prizore življenja, takšnih ali drugačnih zanimivosti in bolj ali manj znane turistične ponudbe v Rogaški Slatini. Prvi del filma bodo predstavili sredi septembra, ob slovesnem odprtju ene največjih naložb zadnjih let, kulturno-turističnega središča. Snemanje s tem še ne bo končano, saj bodo utrinke mesta in okolice lovili še jeseni, pozimi in spomladi. Končna različica filma bo tako podala Rogaško Slatino v vseh letnih časih, da bo film privabil turiste iz čim več držav, pa bo večjezičen. Čuješ stroška tovrstne promocije še ne more razkriti, saj bo cena odvisna od končnega števila snemalnih dni in števila jezikov, v katerih bo film nagovarjal turiste. AD Pogled na drevored divjih kostanjev v Mestnem parku je bolj kot za avgust značilen za konec oktobra ali november. - Št. 68 - 28. avgust 2012 V novi galeriji v treh nadstropjih je vse od slik do skulptur in inštalacij. Ne kruha - »pečejo« umetnost Z razstavo v Pekarni mladi velenjski umetniki dokazali moč prostovoljstva in kolektivizma v najbolj plemenitem smislu besede 20 let zapuščen mogočen industrijski objekt je, vsaj za festival Kunigunda, postal neverjetna galerija likovne umetnosti. Je pa tudi priložnosti za mesto. Jo bo to izkoristilo? Letošnji festival Kunigunda, partnerstvo Mariboru v programu Evropske prestolnice kulture in razumevanje občinskih velmož so mladim velenjskim likovnikom, ki so se jim pridružili kolegi iz vseh koncev Slovenije, ponudili izjemno priložnost. V upravljanje, za zdaj začasno, so namreč dobili več kot 20 let opuščeno stavbo velenjske Pekarne, ki je v strogem središču Starega Velenja. S prostovoljnim delom so stavbo očistili in jo spremenili v edinstveno galerijo. Trinadstropna industrijska stavba je sicer predvidena za rušenje. Morda bosta navdušenje mladih umetnikov in vpogled v to, kaj so iz stavbe in v njej naredili s prostovoljnim delom, le odložila rušenje, predvideno v naslednjih petih letih. Mladi umetniki so namreč dokazali, kaj zmorejo in z razstavo del skoraj dvajsetih mladih umetnikov zapuščeno stavbo spremenili v pravo središče, kaj središče, vrelišče svežih likovnih zamisli. Ozek vhod in stopnišče v zgornje prostore stavbe so prelepili s stotinami bifejskih računov. Velike in majhne prostore, nekoč namenjene proizvodnji kruha, so napolnili s svojimi deli. Vsa imajo rdečo nit. Večina, od kolažev, skulptur, slik, stripov, drobnih predmetov ..., je izdelana iz odpadnih materialov. Veže jih zgodba o kruhu. Tistem, ki so ga v Pekarni nekoč pe- kli, tistem, ki je motiv globokih ljudskih pregovorov, tistem, ki ga tako pogosto odvržemo v smetnjak ..., pa z žitom, iz katerega nastaja in ki je simbol novega rojstva, življenja in blaginje. Izjemna razstava Razstava, ki so jo v objektu, ki je že sam po sebi nekakšna industrijska kulturna dediščina, odprli v soboto, navdušuje. Z izvirnostjo, s premišljenimi likovnimi rešitvami in zlasti z globokim, vserazvidnim ekološkim sporočilom. Mladi umetniki so v kratkem času dokazali, kako razmišljajoči in občutljivi so, predvsem pa, kaj vse zmorejo. Če dobijo priložnost. Zato uvodni stavek v priložnostni zloženki, ki je izšla ob razstavi pove vse. »Epski boj velenjskih umetnikov za svojo streho pred dežjem in soncem je v Pekarni dobil nov epilog.« Pa ga je res? Pekarna je še vedno predvidena za rušenje. Pekarna je še vedno brez elektrike in vode. Toda Pekarna je, povedano naravnost in odkrito, priložnost. Ne le za mlade umetnike, priložnost je za mesto. Da to dobi novo in v slovenskem prostoru neprimerljivo galerijo in v njej prostor za ustvarjanje umetnikov. Ti bi si v njej lahko uredili stalne ateljeje, s svojo energijo in z ustvarjalnostjo pa v Velenje pripeljali nove, tudi šokantne likovne dogodke. Bo posluh še za ta korak? Nina Cvirn, ki vodi Pekarno, vidi v tem perspektivo in realno mo- žnost, ki tudi ne bi bila preveč draga. »Mladi umetniki bi radi zapuščeno industrijsko stavbo spremenili v razstaviščni prostor in z njo pomagali pri oživljanju mestnega jedra. Tako bi v ta del mesta znova naselili življenje v njegovem polnem smislu.« Kljub temu, da je šlo pri oživitvi Pekarne za prostovoljni projekt, je bilo treba kar nekaj denarja za izpeljavo vsaj osnovnega dela, kajti ponovna oživitev stavbe še ni končana. »Treba bo očistiti še pritlični del, ki je ogromen in ki bi lahko bil nova velenjska galerija. Za zdaj nam to zaradi pomanjkanja časa še ni uspelo. Bi pa Pekarna lahko postala novo kulturno središče mladih za izmenjave idej in znanj. V teh prostorih bi lahko bili ateljeji in prostori za delavnice, radi bi se povezali z velenjsko likovno gimnazijo, a tudi z vrtci in s šolami. Pekarna bi lahko postala prostor za kakovostno preživljanje prostega časa in tudi za ozaveščanje mladih o kulturi nasploh,« pravi Cvir-nova. Vsi prostovoljci, več kot deset jih je bilo in številni so jim prihajali pomagat, upajo, da bodo velmožje ob ogledu te razstave videli, česa so mladi zmožni. »In da se bodo našla tudi kakšna sredstva, saj sta vsaj za delavnice, da o rednem delu v ateljejih niti ne govorim, nujno potrebni tudi voda in elektrika.« BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA Nina Cvirn ob svoji sliki, sestavljeni iz odpadnih kosov kruha. Velenjska umetniška četrt? Z akcijo mladih umetnikov je kar čez noč v Velenju ob razumevanju lokalnih oblasti nastala prava umetniška četrt. Srčno upamo, da bo tudi obstala. Po nekakšnem celjskem vzorcu, ko je občina prazne lokale oddala umetnikom v brezplačen najem in jim s tem omogočila prostore za ustvarjanje in druženje. Velenjski primer bi lahko bil še bolj izrazit, mogočen. Tem bolj, ker je mlade umetnike izjemno lepo sprejelo tudi okolje. Prebivalcem je propadajoča Pekarna očitno šla na živce. Ko so jo prostovoljci čistili, urejali, so jim rade volje posojali elektriko in vodo. Spodbujali so jih. Nekdo jim je celo obljubil klimo, ki bo hladila vsaj en prostor v stari stavbi. In prvi navezani stiki z vodstvom krajevne skupnosti so več kot obetavni. Pekarna je s svojo mogočnostjo, ki ji je novo namembnost dala izjemna razstava mladih umetnikov, bolj kot kaj drugega - priložnost. Za mesto, da reši težave z neobstoječimi ateljeji mladih umetnikov, ki jih je v mestu res veliko. Da vdahne temu delu mesta novo življenje. Da nenazadnje pritisne eno od pik k razlogom, da so se sploh odločili za sodelovanje v projektu Evropske prestolnice kulture. Mesto to zasluži. Kot so s svojim umetniškim in prostovoljnim, fizično silno zahtevnim delom dokazali, to zaslužijo tudi mladi umetniki. Pravzaprav veliko do »strehe pred dežjem in soncem za mlade umetnike« ne manjka. KULTURA Ko se poezija prelije v glasbo Glasbeno-literarno društvo Aletheia iz Žalca je tudi letos pripravilo Festival akustične glasbe. Prvotno so načrtovali dvodnevno prireditev, a so zaradi pomanjkanja sredstev spored strnili le v sobotni večer v letnem gledališču Limberk pri Grižah. Občinstvo se na dogodek ni odzvalo najbolj množično, kar je velika škoda, saj imajo kantavtorji, a tudi izbor letošnjih nastopajočih, veliko povedati tako z glasbo kot tudi s svojo uglasbeno poezijo. Nastopili so gorenjski kantavtor Jože Žvokelj, Dani Bedrač, ki je kljub zamudi s svojo skupino Holding company potrdil sloves pesnika, ki svojo poezijo podaja skozi glasbo, skupina Lusier, ki je z Lucijo Šorn in Simono Kropec ter prijatelji predstavila nov glasbeni projekt, višek večera pa sta bila nastopa Marka Groblerja in legendarnega Janija Kovačiča. Ker se v Grižah Festival akustične glasbe nikakor ne prime pri občinstvu, bi morda organizatorji lahko razmislili o ponovni selitvi v Žalec ali morda celo kam drugam. BS, foto: SHERPA < 4 I f i/ m tflFM v/ SH Dani Bedrač s spremljevalno skupino Konec na gradu Na gradu Podsreda je do konca oktobra na ogled razstava likovnih del akademskega slikarja Alojza Konca z naslovom Naturalis. Konec je diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani. Sedem let je kreiral konfekcijska otroška oblačila, nato je postal srednješolski profesor likovne umetnosti. Samostojno in skupinsko je razstavljal v številnih krajih v Sloveniji in po svetu. Ukvarja se s slikanjem, z oblikovanjem, s poučevanjem ter pisanjem strokovnih in didaktičnih besedil. Ob razstavi je izšla tudi zloženka, za katero je besedilo prispevala kustosinja Alenka Černelič Krošelj. BS Večer, nabit s čustvi Tanja Ravljen in Simon Dvoršak sta z večerom odlomkov iz znanih mu-zikalov v soboto v atriju gostišča Local poskrbela za dogodek, poln čustev, ki se je dotaknil tudi številnega občinstva. Na zadnjem večeru poletnega cikla LocalCoolTure, ki nastaja v soorganizaciji Locala in Hiše kulture Celje, sta potrdila, da je mu-zikal tista glasbena zvrst, ki se dotakne občinstva, tudi ko gre zgolj za izbor skladb iz znanih muzika-lov in ko ni glamuroznih kostumov in koreografije. Takrat pač spregovori glasba. Četudi je bil spored po mnenju nekaterih preveč sentimentalen, občinstva ni pustil hladnega in je celo v oko privabil kakšno solzico. Ravljenova je sicer končala študij v Angliji in diplomirala na londonski School of Musical. Dvoršak, ki prav tako velja za velikega poznavalca muzi-kala, pa je dokazal, da ni le odličen dirigent, ampak tudi pianist. BS, foto: SHERPA Absolutno kreiranje lastne usode Knjiga Transurfing realnosti, ki jo boste našli v petih delih, ni knjiga, ki vam bo spremenila življenje na način, kot to poskušajo številne knjige o duhovnosti. Daleč od tega. Knjiga vam daje v roke močno orodje, z obvladovanjem katerega boste svoje življenje spreminjali sami. Morda zveni preveč zanesenjaško, vendar spodaj podpisana tega ne bi trdila, če ne bi tega preizkusila tudi v praksi. Transurfing realnosti temelji na ideji, da ima naš svet več vzporednih razsežnosti. Povedano po domače: znotraj tega ima vsak človek več različic svojega sveta. Hkrati ima človek še nekaj, izjemno moč, da se sam odloči, katero različico bo izbral. Gre torej za namero/izbiro dogodkov, situacij in stvari v življenju in ne za željo, saj avtor trdi, da samo želja po nečem nikoli ni in ne bo dovolj. Namera, da dosežemo nekaj, je lahko notranja in zunanja. Pri notranji gre za posvečanje pozornosti procesu gibanja do cilja. Cilj torej dosežemo. Ključna pa je zunanja namera, kjer ima človek odločnost »dati in imeti«, takrat naj bi se svet podredil njegovi volji. Zunanja namera je posvečanje pozornosti temu, kako se cilj uresničuje sam od sebe. Cilj torej izberemo in ne »dosežemo«. Preprosto - če želite, da se vam v življenju uresniči določen dogodek, je ta v prostoru različic že uresničen, od vas je odvisno, da se prestavite na pravi tir in se z osredotočenostjo nanj življenju prepustite, da vas ponese do njega. Vendar morajo biti namere vedno čiste, nikoli takšne, da bi kogarkoli pri tem prizadele, saj še vedno vlada zakon kar daješ, to dobiš ... Nujno je upoštevati tudi - tako pravi avtor - pravilo transurfinga: dovoli sebi biti to, kar si, in drugim to, kar so. Vendar vsi ti postopki, kako kreirati svojo realnost, zahtevajo izjemno moč odločenosti, poštenost do samega sebe ter veliko mero potrpežljivosti in obvladovanje določenih metod (ki nikakor ne mejijo na kakšno magijo, da ne bi razumeli narobe). Kot boste lahko prebrali v knjigi, ne smete nikoli dogodkom pripisovati prevelike pomembnosti. To je glavna ovira pri doseganju ciljev v transurfingu. Najlepši od vseh je »frejling«. »Frejle« naj bi bila na nek način frekvenca duše. Če se uglasite nanjo pri človeku, ki ga imate radi, dosegate čudeže ... In ne ozirajte se na to, da vas bodo nekateri gledali, kot da živite v oblakih, če boste transurfing vzeli za svojega. Ko se boste prestavili v svoj pravi prostor različic in dosegali tisto, kar izberete, se bodo spremenili tudi oni. Zanimivo: po načelu transurfinga ste v tem besedilu opisano knjigo pravzaprav že prebrali v prihodnosti, zdaj le odločno pustite življenju, da vas do tja pripelje ... SIMONA ŠOLINIČ Transurfing različic (pet knjig) O avtorju knjig Vadimu Zelandu je izredno malo podatkov. Ne želi se izpostavljati, saj pravi, da je pomembna vsebina njegovih knjig, ne pa on sam. Znano je le, da je diplomiral iz fizike v Rusiji in da se je pred leti ukvarjal z raziskavami na področju kvantne fizike. V knjigi mu je uspelo združiti spoznanja sodobne znanosti, filozofska učenja in bogate osebne izkušnje. r c-eiuei Tanja Ravljen in Simon Dvoršak med večerom muzikalov St. 68-28. avgust 2012 - Število vstopnic (obkroži): DBtjDu iiiciroiHil novi. 10 FOTOREPORTAŽA NOVI TEDNIK Angažirane ARTikulacije No head. Just ball. FOODDAILIL (Brez glave. Le žoga. NOGOMET) V velenjskem multime-dijskem centru Kunigunda so med letošnjim festivalom mladih kultur razstavljene ARTikulacije - prav posebni družbeni, politični in komentarji množičnih potrošniških histerij velenjskega večmedijskega umetnika Staneta Špegla. Umetnik se izraža po svoje - največ z glasbo, ne zanemarja likovnih del in kiparstva, zelo močan je v videu. Ker ni zgovoren, o njegovih razmišljanjih govorijo zlasti dela, v tem primeru kritični piktogrami. Te je s svojega spletnega bloga zdaj preselil še na majice in te so na razstavi. Seveda nima v načrtu kakšne množične proizvodnje. Ta bi bržkone projekt tudi vsaj nekoliko razvrednotila. Zato pa bo zanimivo, kakšen bo odziv, ko bodo ob koncu festivala Ku-nigunda te majice ponudili na dražbi. V pogled in zlasti v premislek vam ponujamo manjši izbor Špeglovih Angažiranih ARTikulacij. BS (Bojim se Slovenije) (Kako nizko lahko pademo) WE ARE FAMILV Iti A M f t» II (Mi smo družina) (Sprava) Podlistek Od začetkov do danes je zadnji pred startom letošnje prireditve 1. septembra Sedemindvajsetkrat iz Celja do Logarske doline NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE - MIGAMO Z VAMI! Generalni medijski pokrovitelj maratona državnosti in maratona Celje-Logarska dolina Le še štirje dnevi so preostali do 28. pohoda in maratona od Celja do Logarske doline. Spomnili se bomo še zadnjih sedmih prireditev. Ilarjeva doba Leta 2005 je bilo v Društvu maratoncev in pohodnikov že 62 članov. Na volilni skupščini so za predsednika izvolili Odona Simoniča, za pod-predednika Ivana Žaberla, za tajnico Dragico Tratnik, za blagajničarko Natašo Robič, za člane izvršnega odbora pa Alojza Melavca, Ivana Žura-na, Anico Živko, Cveta Ko-lenca, Franca Smodiša, Du-šanko Kregar, Boža Muleja, Janeza Kožuha in Matevža Naraksa. Štarta na Ljubnem in v Lučah sta bila kasneje, saj so želeli, da najboljši iz Celja tudi prvi pritečejo v Logarsko dolino. Prvič je bil cilj pri Penzionu Na Razpotju, svojo zmagovalno ero pa je začel Novomeščan Stanislav Ilar, ki je slavil štirikrat zapored. Zmagala tujca Pri ženskah se je nadaljevala prevlada tujk: Julia Haessler, Petra Schultz, Anja Samse, Antje Krause, da bi pred tremi leti prvič dvojna zmaga odšla v tuj ino, natančneje Nemčijo. Slavila sta Danny Thewes in Barbel Lemme. Organizatorji so bili na nek način ponosni, da je udeležba vse In potem so vse skrbi in bolečine pozabljene .. bolj mednarodna, obenem pa so si zaželeli, da odtlej zmage ostajajo doma, kar bi bila potrditev kakovosti naših tekačev. Želja se jim je uresničila. Neizpolnjena ostaja le ena: da bi zmagala tudi Celjanka. Nataša Robnik je sicer tekmovala odlično, bila druga in tretja, in poudarila, da zanjo zdaj šteje le zmaga. Morda pa se ji načrt uresniči v soboto. Mravljeta Pred dvema letoma je slavila mladost, in ne izkušnje. Bilo pa je zelo zanimivo in tudi duhovito. Kakšnih 20 kilometrov pred ciljem sem se ustavil ob cesti in še vedno najbolj znanega slovenskega ultrama-ratonca Dušana Mravljeta vprašal, če spremlja vodilnega tekmovalca. Pa je odvrnil: »Ne, spremljam hčero Nežo, ki je trenutno druga absolutno ...« In res, Neža Mravlje je malce ogrožala celo Uroša Kralja, ki pa je znal pospešiti in za progo potreboval pet ur in pol. Za Radovljičanom, ki je tako hitel, ker »mu je žena dejala, naj pride čim prej domov«, je Neža zaostala zgolj za 17 minut. Njen fantastični čas je seveda rekord proge. Franc Smodiš prvič ni prehodil 75 km; to je opravil 25-krat, zato je krenil iz Mozirja: »Ne želim povzročati preglavic prirediteljem, prva sobota v mesecu septembru pa zame ostaja praznik!« Lani je štar-tal na Ljubnem, kar pa ga ni dovolj upehalo, zato se bo v soboto vrnil na 42-kilometr-sko traso ... Kralja nasledil Rems Lani Uroš Kralj, ki malce nenavadno teče in najbrž zaradi tega izgublja preveč energije, ni uspel ubraniti zmage, tako da je slavil pravnik iz Ljubljane Marko Rems (5 ur in 47 minut). Tekel je zelo pametno in napovedal, da se bo letos vrnil. Pri ženskah je bila najboljša Simona Cokan iz Mežice, pred Ce-ljanko Natašo Robnik. Vreme je bilo čudovito, ciljni prostor pa tako barvit, da ga je treba doživeti. Do 15., 16. ure je v sončnem vremenu v Logarski dolini prijetno toplo ali celo vroče, potem pa se hitro shla-di. Zdravniška služba je svoje delo - še posebej maserke - odlično opravila, pijače in jedače je bilo dovolj, na podelitvi priznanj še veliko ljudi. A ko se je sonce že skrilo za vršaci, so nekateri šele pripe-šačili v Logarsko dolino. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Uroš Kralj in Neža Mravlje 20. tek skozi pet vasi Športno društvo Matke je organiziralo tradicionalni Tek skozi pet vasi. Vključen je v Štajersko-Koroški pokal in v akcijo Slovenija teče za zdravje. Udeležilo se ga je 74 tekmovalk in tekmovalcev. Na 10,8 km dolgi progi po asfaltni cesti skozi Matke, Pongrac, Griže, Šešče, Sv. Lovrenc in nazaj na športno igrišče v Matke, kjer je bil cilj, je tako kot lani zmagal Jure Gaber iz Medvod, pri ženskah pa je bila najhitrejša Andreja Žerjav iz Zgornje Ložnice pri Sl. Bistrici. Na krajši progi (4,4 km) sta bila prva Robert Matijevič iz Krašnje in Klara Zakšek iz Sevnice. TT Mozirska Športomanija uspela Skupina zanesenjakov se je v organizaciji Športnega društva Mozirje letos lotila nove rekreativne prireditve z imenom Športomanija. Našteli so kar 350 udeležencev. V različnih igrah je sodelovalo 9 ekip iz Zgornje Savinjske doline. Prireditev je zanimiva tudi zato, ker so se v društvu odločili za kandidaturo pri fundaciji za šport, ki je njihovo idejo prepoznala kot primerno za spodbujanje množične rekre-ativnosti v dolini ter izvedbo Športomanije tudi finančno podprla. Želja po športnem druženju društev, klubov in skupin posameznikov se je tako uresničila 18. avgusta. Rezultati so bili drugotnega pomena, poslanstvo, da pod eno rekreativno streho spravijo čim več ljudi, pa je uspelo. Ekipe so se pomerile v teku trojk, nogometu, košarki, odbojki na mivki in v različnih šaljivih igrah ter vse skupaj kronale še s tekmovanjem v pripravi praženega krompirja. Za končno zmago je štel seštevek vseh dobljenih časov v vseh disciplinah, pri čemer je imela vsaka ekipa na voljo kvizka, ki ga je lahko vložila v katerokoli disciplino in z njim podvojila število točk. Zmagala je ekipa, ki si je nadela turistično navdihnjeno ime Last minute, v njej pa je bila skupina prijateljev iz Mozirja, drugo mesto je zasedlo Športno društvo Solčava, tretje mesto pa so si izborili člani Športnega društva Luče. HELENA ŽAGAR KOLEDARČEK REKREATIVNIH PRIREDITEV 1. september POHODNIŠTVO Pohod na Monte Piper, 2069 m, info: PD Celje-Matica, www.planinsko-drustvo-celje.si MARATON Celje-Logarska dolina, 75 km, skrajšani štarti: Mozirje 42 km, Ljubno 27 km, Luče 17 km. Info: Društvo maratoncev in pohodnikov Celje, www.drustvo-maratoncev-celje.si, maraton-ce@siol.net Pušnik: »Aluminij je za nas, ne Maribor!« Prvi poraz celjskih nogometašev - Derbi zaključili brez rumenega kartona Do sedmega kroga 1. SNL je bilo najprijetnejše presenečenje Celje, zdaj je to Aluminij; medsebojni obračun sledi v soboto v Areni Petrol. Kriza Rudarja se je nadaljevala v Domžalah in je padel na predzadnje mesto (za nameček bo v naslednjem krogu gostoval v Mariboru), po porazu Olimpije v Kidričevem sta odstopila trener Šiljak in športni direktor Ačimovič, Triglav je ugnal Gorico v 93. minuti, na Bo-nifiki pa je za zmago Kopra proti Muri zadnji gol dosegel Čadikovski. Maribor je brez najboljših igralcev povišal vodstvo na lestvici. Še nizek poraz Na štajerskem derbiju se je zbralo 2.800 gledalcev. Državni prvaki so zaradi današnjega obračuna z Dinamom, pred tekmo desetletja, nastopili praktično z rezervno postavo. Pri Celjanih, ki jih je med tednom zapustil najboljši strelec Bezjak, je manjkal poškodovani Kolsi, nato je poškodbo v I. polčasu staknil še obetavni napadalec Nikola Ivanović, ki je imel tudi prvo priložnost v II. minuti po lepi asistenci Celje (4-1-4-1): Kotnik - Gobec, Kraj cer, Žitko, Korošec - Tomažič Šeruga - Bajde, Močič, Vrhovec, Plesec - Ivanović. Igrali so še Bilali, Verbič, Horvat. V Areni Petrol se je zbralo spodobno število gledalcev. Močiča, a je po strelu z levico zgrešil vrata. Državni prvaki so povedli 20 minut kasneje, ko je Mezga zaposlil Ploja, ki je s kančkom sreče, po strelu domala po sredini, ugnal dobro postavljenega Kotnika. Po vodstvu so vijoličasti spretno zadrževali žogo in utrujali domačine. V drugem delu so nanizali številne priložnosti, da bi dvoboj v 73. minuti dokončno odločil Črnic. Poraz Celja bi lahko bil še višji, zrele priložnosti za izenačenje ni bilo - morda udarec z glavo Bilalija, ali pa če bi čudno razpoloženi sodnik Ponis iz Kopra še drugič pokazal rumen karton Lesjaku, potem ko je od zadaj zrušil Močiča ... Bolj pogrešal Kolsija Domači strateg Marijan Pušnik je priznal: »Tekmeci so bili predvsem v drugem polčasu za razred boljši od nas. Fantom sem dejal, naj igrajo športno, ker je pred Mariborom zelo pomembna tekma za slovenski nogomet, toda v Mario Močič je poskušal s streli z razdalje, tekmo pa je začel z imenitno asistenco Ivanoviću. tem so pretiravali. V dvobojih so bili le preveč pošteni. Sicer pa sem očitno ponudil priložnost preveč mladim fantom. Žal mi je, da ekipa sedaj, ko se je zbralo lepo število gledalcev, ni ponovila prejšnjih predstav. Upam, da ne bo sedaj bistveno nižjega števila obiskovalcev. Če smo že morali izgubiti, je najbolje, da smo z Mariborom.« Pušnik se je malce dlje zadržal v garderobi po tekmi. »Ni bilo posebnega razloga. Fantje so bili povsem tiho, tako da sem jih hrabril, torej brez kritik. Na tablo sem zgolj napisal naša skupna pravila. Da jih ne pozabijo.« Z Romanom Bezjakom in Markom Kolsi-jem bi bilo bržkone bolje. »Po porazu z 2:0 lahko ugotovim, da tudi Roman ne bi bistveno pripomogel k boljšemu rezultatu, kajti odpovedala je zvezna vrsta. Bolj se je poznala odsotnost Kolsija.« V soboto sledi nov derbi, v Celje prihaja Aluminij. »Dva ali trije igralci, ki so dobili priložnost z Mariborom, je v soboto ne bodo. Bilo je premalo agresivnosti. Nekaj ključnih igralcev je odpovedalo, pa ne prvič.« Po prvem porazu ni razlogov za razočaranje. »Celjsko moštvo je spomladi osvojilo devet točk, v novem prvenstvu jih ima že 12. Igrali smo z daleč najboljšo ekipo v državi. Aluminij se je še dodatno okrepil. Z njim se bomo borili za mesta v sredini tablice. Za nas CINKARNA Glavni pokrovitelj Nogometnega kluba Celje Izkupiček pod pričakovanji Darili velenjske obrambe Rudar je doživel še četrti poraz, z 2:0 je izgubil v Domžalah. Z osmega mesta je zdrsnil na predzadnje, deveto, in ima drugo najslabšo razliko v zadetkih (-8). Velenjčani so na sedmih tekmah le enkrat zmagali, ob štirih porazih so dvakrat remi-zirali. Za privržence »knapov« je izkupiček zagotovo pod pričakovanji. V Domžalah so gledalci pospremili nezanimiv prvi polčas. Za Rudar sta najresneje poizkusila Uroš Rošer in Jaka Bizjak. Gostje so se na igrišču dobro taktično postavili in Domžalam niso pustili, da bi vsilile svojo igro. Gostitelji so tik pred odmorom zapravili najlepšo priložnost, ko se je izkazal vratar Matjaž Rozman. V nadaljevanju je bila igra bolj dinamična, prevladovali pa so domači igralci, ki so uspeli dvakrat zatresti mrežo Rudarja. Prvič v 56. minuti, ko je bil z glavo natančen Žan Majer, ki je izkoristil veliko napako velenjske obrambe. Ob drugi vratnici sta izostala Senad Jahič in Jaka Bizjak. Moštvo Rudarja se je v nadaljevanju moralo odpreti in posledično so domačini prišli do priložnosti za povišanje prednosti. Piko na i so Dom-žalčani postavili v 72. minuti. Liridon Osmanaj je v hitrem protinapadu prodrl v kazenski prostor, kjer ga ni uspel Rudar (4-4-2): Rozman - Berko, Bubalović, Ja-hič, Bizjak - Jeseničnik, Dedič, Rošer, Črnčič - Kli-nar, Bratanovič. Igrali so še Firer, Šindik, Čonka. Velenjčani so predzadnji na lestvici, za nameček pa je pred njimi gostovanje pri Mariborčanih. zaustaviti branilec Sebastjan Berko, Osmanaj pa je s strelom ukanil še nemočnega vratarja Rozmana. Rezultat se do konca tekme ni več spremenil. »Pričakovali smo težko tekmo in tako je tudi bilo. V večini prvega polčasa smo nekako še nadzorovali igro, potem pa so v zadnjih desetih minutah domačini ustvarili pritisk proti našemu golu, a smo vzdržali. V drugi del smo krenili odločno in dobro igrali do prejetega zadetka. Tokrat smo Domžalam zaradi dveh individualnih napak v obrambi podarili dva gola. Do konca smo si ustvarili nekaj priložnosti, vendar pa smo bili pri strelih nekonkre-tni in nasprotniki so zasluženo osvojili tri točke,« je misli po vnovičnem porazu strnil trener Andrej Goršek in jih nato usmeril k sobotnemu gostovanju v Mariboru: »Naša forma se počasi dviguje. V Ljudskem vrtu ne bomo imeli kaj izgubiti. Proti najboljši ekipi v Sloveniji bomo skušali prikazati vse, kar znamo. Potrebovali bomo tudi nekaj sreče.« MITJA KNEZ Foto: SHERPA Šmarčani z Dr pod vrhom V 2. slovenski nogometni ligi na lestvici vodi Krka, ki je zmagala na vseh štirih tekmah. Uspešno so novo sezono začeli tudi Šmarčani, ki so s tremi zmagami na drugem mestu. Danes jih lahko po zaostali tekmi prehitijo Celjani. Konji-čani so pri Beli krajini osvojili prvo točko. V Črnomlju so varovanci trenerja Roberta Pevnika na 2:2 izenačili v 88. minuti preko Andraža Žure-ja, člana Celja, ki za Dravinjo igra na dvojno registracijo. Šmartno je v Krškem prišlo do zmage z 2:1. Po zaostanku je dva gola dal Klemen Bolha, drugega v zadnjih sekundah tekme (93. minuta). Celjski Šampion bo tekmo 4. kroga odigral danes, ko bo ob 17. uri gostil neugodni Šenčur. Po uspešnem štartu smo se pogovarjali s trenerjem Šmartnega Oskarjem Drobnetom. Kako je bilo v Krškem? To je bila specifična tekma. Namreč med pripravami smo vsi trenirali na izjemni vročini, tokrat pa nam jo je vreme precej zagodlo. Obe moštvi sta imeli težave s prilagoditvijo na mokro igrišče. Domačin je bil v prvem polčasu boljši, ko je uspel zadeti. Mi smo v nadaljevanju strnili vrste in zaigrali še bolj borbeno ter uspeli izenačiti, v dodatku pa celo zmagati. Oskar Drobne (levo) je bil še spom NK Celje. je pravi derbi z Aluminijem, ne z Mariborom,« je poudaril Pušnik, ki je imel med osem-najsterico štiri nogometaše, starejše od 23 let. Finec upa Blaž Vrhovec je na sredini igrišča pogrešal Kolsija: »Z Markom sva se zelo dobro ujela na igrišču, izven njega pa postala celo prijatelja. Njegova odsotnost ne sme biti opravičilo za nas, morali bi igrati bolje. Mariborčani zelo dobro zadržujejo žogo v svoji posesti. Če nisi pravočasen in dovolj agresiven, potem si ... Potem si tak, kot smo bili mi v soboto. Zmanjkalo nam je moči.« S Kolsijem je celjsko moštvo dejansko drugačno, z Aluminijem bi ga nujno potrebovalo. Finec je dejal: »Na petkovem popoldanskem treningu me je zapeklo v spodnjem delu stegenske mišice. Zelo sem bil razočaran, ker nisem mogel pomagati moštvu. Naša LESTVICA 1.SNL MARIBOR 7 2 0 11:317 LUKA KOPER 7 2 1 9:314 DOMŽALE 0 3 7:512 CEUE 3 1 7:612 ALUMINIJ 0 3 9:912 GORICA 1 3 12:1010 OLIMPIJA 2 3 12:10 8 TRIGLAV 1 4 3:5 7 RUDAR 1 2 4 4:12 5 MURA 05 0 1 6 6:17 1 mlada ekipa potrebuje čas. Ne morem še odgovoriti na vprašanje, če bom lahko igral v soboto. Menim, da poškodba le ni tako huda in bom storil vse, da se vrnem v moštvo.« V soboto se bo tekma v Areni Petrol začela ob 18. uri. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA 20-letni Ploj je med Žitkom in Krajcerjem smuknil za zadnjo obrambno vrsto in s kančkom sreče takole ugnal Kotnika. obnetom Z dobrim prijateljem Damjanom Romihom sta si stala na nasprotnih bregovih. Kakšni so bili občutki? Midva sva zdaj vsak na svoji strani. Naša zmaga je bila ob koncu sladka, mi je pa bilo po tekmi težko zaradi Damjana, ladi pomočnik Damjanu Romihu pri ki mu trenutno ni lahko. Moštvo je prevzel po 1. krogu in še ni dobro spoznal igralcev. To je trenutno največja težava, a vem, da je zelo delaven, marljiv in bo ekipo kmalu popeljal na pravo pot. Čez noč ne gre. Vaš začetek sezone pa je zelo dober. Res je. Dobro smo se ujeli s fanti in posledično dobro začeli. Ekipa je mlada in borbena, kar je najpomembneje. V garderobi je prava, pozitivna klima. Fantje na treningih dobro delajo, zato jih moram pohvaliti. Je pa sezona odvisna od dobrega začetka in mi smo jo odprli z zmago, zato je potem v prihodnje lažje. Krasita nas borbenost in nepopustljivost. Popotnica pred nadaljevanjem je lepa. Obstajajo rezerve? Nedvomno, v igri sami. Največje težave se pojavijo na domačih tekmah, kjer moramo nekoliko več igrati in tvegati. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Luka Žvižej je v izvrstni strelski formi. WWW.CINKARNA.SI CC CINKARNA Na začetku priprav še neprepoznavni Košarkarji laškega Zlatoroga so po uvodnem delu priprav na novo sezono odigrali prvo pripravljalno tekmo. Nasprotnik je bil novopečeni nemški prvoligaš Mitteldeutscher, ki je »pivovarjem« odčital lekcijo z 90:71. Za Laščani je prva tekma, ki je bila pričakovano velika neznanka. Trener Miloš Šporar je ob krstu na klopi Zlatoroga dobil namige, kaj bo treba v nadaljevanju priprav popraviti oziroma čemu posvetiti največ časa. Nemci so v Zrečah po prvi četrtini vodili za 12 točk, ob polčasu za 13 (46:33). Na koncu je razlika v korist Mitteldeutscherja znašala 19 točk. V dresu Zlatoroga je bil najbolj razpoložen Luka Lapornik, ki je dosegel 17 točk, Ante Đugum jih je prispeval 12. Manjkal je organizator igre Daniel Vujasinovič, ki je na desni roki utrpel zvin prsta. Ni še jasna usoda centra Alena Omića. Še vedno je član Zlatoroga, vendar pa že nekaj časa trenira z Unionom Olimpijo. Ljubljanski vodilni možje se že nekaj časa odločajo, ali bo Omić postal njihov član ali ne. Če bodo v ljubljanskem taboru Omića zavrnili, se bo moral vrniti v Laško, kjer pa je v tem trenutku suspendiran. V taboru Zlatoroga si sicer želijo, da bi se Omić tudi uradno pridružil Unionu Olimpiji. MITJA KNEZ Foto: SHERPA So bile Zlatorogove hlače preozke za Alena Omića? Spet težave z zdravjem Rokometaši Celja Pivovarne Laško so se iz Francije vrnili z dvema porazoma. Na turnirju v Nantesu so v soboto izgubili z gostitelji z dvema goloma razlike, naslednji dan pa v boju za tretje mesto še s Cham-beryjem s 34:29. Ob polčasu so zaostajali celo s 23:16. Dejanu Periču so se glede zdravstvenih težav pridružili David Razgor, Igor Žabič, Vid Poteko in Urban Lesjak. Luka Žvižej je na dveh tekmah dosegel kar 25 golov. V nedeljo se bodo za superpokal Celjani spopadli z Velenjčani v Sevnici. Gorenje je po porazu z Zagrebom s 30:29 osvojilo drugo mesto na turnirju v Novigradu, prej je porazilo Metalurg in reprezentanco Kitajske. DŠ, foto: SHERPA PANORAMA NOGOMET 1. SL, 7. krog: Celje - Maribor 0:2 (0:1); Ploj (31), Črnic (73), Domžale - Rudar 2:0 (0:0); Majer (55), Osmanaj (71), Triglav - Gorica 2:1 (1:1), Aluminij - Olimpija 2:1 (0:1), Koper - Mura 4:1 (2:1). 2. SL, 4. krog: Bela krajina - Dravinja 2:2 (2:1); Čan-der (39), Žurej (88), Krško - Šmartno 1928 1:2 (1:0); Bolha (61, 93). Vrstni red: Krka 12, Šmartno 9, Šampion 7, Zavrč 6, Šenčur 5, Dob, Bela krajina 4, Radomlje 3, Krško 2, Dravinja 1. 3. SL - vzhod, 1. krog: Kovinar - Veržej 0:1 (0:1), Ljutomer - Zreče 0:1 (0:0); Klobasa (70), Tromejnik - Šmarje 4:3 (0:1); Fir št (30), Drofenik (68), Neskič (77). Štajerska liga, 1. krog: Radlje - Šoštanj 0:1 (0:0); Celcer (73), Žalec - Paloma 3:2 (2:2); Vodovnik (12), Malis (43), Prislan (48), Šentjur - Marles hiše 5:1 (4:1); Đaferovič (9), Jazbec (39), Belak (43, 44), Oset (63). MČL, MNZ Celje, 1. krog: Pivovar Laško - Rogaška 1:7 (1:4); Krašovc (13); Vodišek (17-ag), Tadina (28, 37, 67), Grošič (43), Križanec (69), Kidrič (70), Mons Claudius - Vojnik 5:0 (1:0); Krivec (23), Močnik (50), Zupanič (82), Peer (86, 87), Radeče - Krško B 1:2 (0:1); Ribič (53). (MiK) ŠPORTNI KOLEDAR Torek, 28. 8. NOGOMET 2. SL, 4. krog, Celje: Šampion - Šenčur (17). 20tfi| Zlatorogova transverzala ponosa oz. akcija Gremo v Hribe poteka že od leta 2010, in je med pohodniki po celi Sloveniji vedno bolj prepoznavna. V tem času smo v projekt vključili že 21 planinskih koč po celi Sloveniji, ki jih je doslej obiskalo že več kot 15.000 planincev in kolesarjev. Akcija je od samega začetka tudi družbeno odgovorno zastavljena, saj smo v tem času lokalnim planinskim društvom za njihovo delovanje donirali nekaj manj kot 60.000 eur. Zlatorogovo transverzalo ponosa 2012 bomo, kot že tradicionalno, zaključili doma, na Šmohorju in sicer to soboto, 1.9.2012. Na vrhu bomo že od 8. ure dalje, ko bo ob živi glasbi in bogatih nagradno-animacijskih igrah poskrbljeno za odlično vzdušje. V sklopu transverzale pa bo ob 10. uri potekal tudi že 7. kolesarski vzpon Pivovarne Laško na Šmohor. Več informacij o akciji Gremo v hribe najdete na http: //www.gremovhribe.si/. f www.gremovhribe.si Preživel trčenje s tovornjakom Po številnih poškodbah rehabilitacije še ni konec Igor se prometne nesreče ne spominja. Pravi, da je po eni strani to dobro, saj nima strahu pred vožnjo, medtem ko bi bil po drugi strani spomin za sodne postopke še kako dobrodošel. Sodišče je odločilo, da je bil za nesrečo na začetku šentviške ravnine kriv sam in mu naložilo kazen in pet kazenskih točk. Prav tako mora Igor poravnati sodne stroške. Na odločitev se bo pritožil, skliceval pa se bo, kot pravi, na dve zelo nasprotujoči si izvedeniški mnenji. Igor Dečman je po novi operaciji ponovno na berglah. Kljub temu pravi, da ga bergle in zunanji fiksator, ki je nameščen na njegovo levo stegnenico, ne omejujeta preveč. Lahko na primer vozi avto in premaguje stopnice. Do popolnega okrevanja bo sicer minilo še veliko časa. Takole izgleda zunanji fiksator, s katerim si Igor kost vsak dan podaljša za milimeter. Pravi, da ne boli preveč, je pa nekoliko neprijeten občutek, saj čuti praktično vsak premik kosti in mišic. Izjemno občutljiv je tudi na vremenske spremembe. Kljub vsem oviram Igor Dečman ostaja optimist in človek s številnimi načrti. Med drugim želi tako v prihodnjih letih končati šolanje za gradbenega inženirja. Da bi šolo končal čimprej, se je želel vključiti v program poklicne rehabilitacije preko Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. A bi, kot pravi, prejemal tako nizko nadomestilo, da kakovostna rehabilitacija ne bi bila mogoča. Šesti avgust 2010 je za vedno zaznamoval življenje takrat 25-letnega Šmarča-na Igorja Dečmana. Vračal se je iz službe in s svojim puntom trčil v tovornjak. Prometna nesreča, ki še danes ni pojasnjena, je terjala številne hude poškodbe, ki bi lahko bile tudi usodne. Dve leti po nesreči je večina poškodb »pokrpanih«, medtem ko noga Igorju še vedno povzroča velike težave. Kaj točno se je zgodilo, se Igor ne spominja. Po silovitem trku so ga iz avtomobila rešili gasilci, diagnoza je bila strahovita. Na treh mestih počena lobanja, zdrobljena leva noga, poškodovana pljuča, jetra in trebušna slinavka, zlomljen nos ter iz-pahnjena čeljust. Osem dni so ga zdravniki zadrževali v umetni komi, potrebnih je bilo več operacij, sledilo je 110 dni ležanja na travma-tološkem oddelku celjske bolnišnice. Zatem je sledilo dolgo in zahtevno okrevanje z obiski fizioterapij, ki še vedno ni končano. Težavam z nogo kar ni videti konca Več življenje ogrožajočih poškodb so zdravniki uspeli zakrpati, največji zalogaj za kirurge pa je bila hudo poškodovana noga. Zdrobljen gleženj, poškodovano koleno in počena golen so se dokaj dobro zacelili, dvojni odprti zlom stegne- nice pa še danes povzroča velike težave. V nogo so mu vstavili ploščico. Preden je Igor lahko bergle postavil v kot, je bilo treba veliko dela, vztrajnosti in potrpežljivosti. »Nogo sem postopoma začel obremenjevati. Več kot 300 ur fizioterapije je za mano, za okrevanje pa ni nujna samo pomoč strokovnjakov, temveč moraš imeti stvari razčiščene predvsem v glavi. Ne smeš se smiliti sam sebi, poiskati moraš voljo in se ne smeš predati,« razlaga. Okrevanje je bilo sicer dolgotrajno, a uspešno. Igorjeva noga je postajala vedno močnejša, spet je lahko zaživel popolnoma samostojno. Letos junija je sledil novi šok. »Vstal sem in naenkrat nisem mogel več hoditi. Ploščica v nogi je počila,« pove. Ob tem so tudi ugotovili, da je pet centimetrov kosti odmrlo. Igorja je čakala nova operacija, kjer so odmrli del kosti odstranili. Namestili so mu zunanji fiksator, namenjen podaljševanju kosti. Igor kost umetno premika navzdol, vsak dan za milimeter. Tako je zraslo že štiri centimetre in pol kosti, a tudi ko bo dosegel pet centimetrov, postopka še ne bo konec. Novonastala kost namreč še ne bo dovolj močna, celila se bo še dobro leto. Centimeter kosti se namreč celi približno 75 dni. Ker se dela kosti ne bosta zarasla sama od sebe, Igorja čaka- ta še vsaj dve operaciji, kjer mu bodo, kot pravi, vzeli del kosti iz kolka in jo s ploščico fiksirali v nogo. Zatem bo spet sledilo dolgo okrevanje in pridobivanje moči. Shujšal 40 kilogramov Nesreča je Igorju spremenila pogled na življenje. Pravi, da zna stvari, ki so bile nekoč samoumevne, danes ceniti. Stvari, s katerimi se je nekoč obremenjeval, sploh niso več tako pomembne, moral pa je v življenju sprejeti nove ovire. A jih uspešno preskakuje, saj pravi, da druge izbire pravzaprav nima. »Mlad človek, ki ima pred samo neko perspektivo, ki si nekaj še želi početi v življenju, ne more kar obupati. To te žene naprej.« Ker človekova teža močno vpliva na obremenitev noge, se je Igor odločil shujšati. Pred zadnjo operacijo zaradi počene ploščice je redno hodil v fitnes, kjer je pod strokovnim vodstvom krepil mišice v nogi in izgubljal težo. Od nesreče do danes je tako shujšal kar 40 kilogramov. »Deset kilogramov sem izgubil takoj po nesreči v bolnišnici, ob načrtnem hujšanju pa so se v devetih mesecih raztopili še ostali kilogrami,« pravi ponosno in doda, da samo fitnes ne bi bil dovolj. Popolnoma je spremenil tudi prehranjevalne navade. »Predvsem zelenjava danes oblikuje moj jedilnik, zelenjava na tisoč in en način. Dodam še piščanca, ribe, govedino,« pravi. Zdravstvo krije le nujne stroške Stroške zdravljenja Igorju krijeta osnovno in dodatno zdravstveno zavarovanje. Pravi, da so bivanje v bolnišnici po nesreči, operacije in zdravila stali okoli 40 tisoč evrov. Fizioterapija je zahtevala še kakšne štiri tisočake, letošnja junijska operacija in bivanje v bolnišnici pa še dobrih dva tisoč evrov. Igor ob tem poudarja, da zares uspešnega okrevanja in zagotavljanja kakovostnega življenja brez lastnega finančnega vložka ne bi bilo. »Za fitnes sem porabil veliko denarja, potrebujem osebnega trenerja, ki ve, katere vaje so primerne za nogo v mojem stanju, tudi hrana ni poceni. Kupiti sem na primer moral tudi avto z avtomatskimi prestavami, da se sploh lahko vozim, saj bi bil drugače izjemno odvisen od družine, prijateljev,« razlaga 27-letnik, ki je bil pred nesrečo za določen čas zaposlen v celjskem gradbenem podjetju. Tako je že dobri dve leti v bolniškem staležu. ANJA DEUČMAN Foto: TimE Koš za biološke odpadke Akcija za bralce Novega tednika! Orqanho ^^ Inčiiipm. nnrnui Ločujem, naravo varujeml NAROCILNICA Ime in priimek: Pošta in kraj: Naročam: Podpis: Koš za bii kom Koš za biološke odpadke Organko; Set za kompostiranje lik, Prešernova 19,3000 Celje s igoji akcije so ob javljeni na za bralce .s V Novem tedniku smo lani predstavljali ekološke kmetije naše regije, tokrat pa se bomo ustavili pri tistih, ki znajo pripraviti najboljše, kar ponuja naše podeželje. V rubriki Najboljše z naših kmetij bomo predstavili tiste, ki so na letošnji 23. državni razstavi Dobrote slovenskih kmetij dobili znak kakovosti in so doma z našega območja. Ta znak lahko dobi tisti, ki je tri leta zaporedoma dobil zlato priznanje za nek izdelek. Na ocenjevanju lahko sodelujejo kmetice in kme- tje z mlečnimi, s krušnimi in z mesnimi izdelki, domačim oljem, s kisom, sokom, z žganjem, s suhim sadjem, z vinom, s sadjevcem, z marmeladami, s kompoti in konzerviranimi vrtninami. Brane Jeranko je tokrat obiskal Ano Gričnik iz Planine na Pohorju. Na Gričnikovi kmetiji je največ gozda, zato je imel že oče sedanjega gospodarja Ivana tam žago na vodni pogon, danes se lesarska tradicija nadaljuje na sodoben način. Pred tremi leti so kupili novo tračno žago, prvo takšno v Sloveniji, s katero režejo različne vrste lesa, prav tako so takrat začeli izdelovati brune za brunarice. Na kmetiji pomagata domača odrasla sinova, Kristjan in Tadej. Gričnikova kmetija v vasi Planina na Pohorju je usmerjena v turistično dejavnost. Prav tako se ukvarja s sadjarstvom in z lesarstvom. Pest jagod na fotografiji je iz Gričnikovih jagodnih nasadov. Foto: BJ, osebni arhiv V kraljestvu jagod Na obisku pri Ani Gričnik, prejemnici znaka kakovosti za jagodni džem - Na veliki kmetiji pod Roglo povezujejo sadjarstvo, turizem in lesarstvo Tik pod Roglo nas smerokaz opozori na odcep do pohorske kmetije Gričnik. Na Planini na Pohorju se ukvarja s sadjarstvom, turistično dejavnostjo in z lesarstvom. Gospodinja Ana Gričnik je tudi prejemnica znaka kakovosti za jagodni džem, ki so ji ga dodelili na letošnji razstavi dobrot s slovenskih kmetij na Ptuju. »Saj veste, vsaka gospodinja ima kakšno majhno skrivnost,« je bila skrivnostna o receptu za odlikovani jagodni džem med našim obiskom na zanimivi kmetiji prejemnica znaka kakovosti. Z jagodami na tej kmetiji nasploh živijo, letos so imeli tri hektarje nasadov jagod, vendar zaradi pozebe bistveno manjši pridelek. Z njimi so se začeli ukvarjati pred desetletjem in pol, ko so opazili oglas ter se pozanimali za prvih tristo sadik. Gričnikovi so prodajalca vprašali, če bodo pri njih na Pohorju, na več kot tisoč metrih nadmorske višine, sploh dobro uspevale, ter dobili odgovor, da so pozne jagode tržno še zanimivejše. Takrat pri nas namreč še ni bilo sort, ki bi tudi v dolini omogočale pozni pridelek jagod. Sicer pa so jagode na takšni nadmorski višini še vedno posebnost, če je dobra letina, jih je do dvajset ton in največ svežih prodajo veletrgovcu iz Celja ter na tržnice vse do Ljubljane. Tudi gostje, ki prihajajo na Gričnikovo turistično kmetijo, jih imajo radi, tako sveže kot predelane. Domače jagode so ji navdih »Iz domačih jagod sem nato takoj začela pripravljati jagodni džem in marmelado,« se spominja začetka jagodnega pridelka Ana Gričnik. K sodelovanju na razstavi dobrot na Ptuju jih je povabila kmetijsko svetovalna služba, kjer Grični-kove pridelke seveda dobro poznajo. »Za sodelovanje sem se odločila, da smo preverili, koliko smo na svoji kmetiji kakovostni,« je povedala Gričnikova gospodinja. »Marmelade in džemi so mi v kuhinji nasploh poseben izziv, pripravljam jih prav tako iz malin, robide, ribeza ter iz jerebike, kar se zaradi grenkega okusa dobro poda k divjačinskemu mesu,« je še omenila. Gričnikovi se na kmetiji nasploh veliko ukvarjajo z jagodičevjem, saj imajo precej malin, ribeza ter robid, vsega skupaj na štirih hektarjih zemlje. Gospodinja prav tako pripravlja sokove, da o drugih dobrotah s kmetije, kot so gobova juha, štruklji ter mesne jedi, ne govorimo. Prišla je iz doline Ana Gričnik je na daleč znani domači kmetiji zaposlena kot kmetovalka, v življenju se je povsem posvetila družini, domu in kmetiji. Pod Roglo se je poročila iz doline, iz Oplotnice, kjer obdelujejo še eno kmetijo, tako da imajo vsega skupaj 72 hektarjev zemlje. Nižje imajo med drugim celo vinograd z ekološko pridelanim grozdjem. Najprej se je vozila v službo v dolino, potem je ostala leta 1996, ko so se začeli ukvarjati s turistično dejavnostjo, kar na domači kmetiji. Priprave na novo delo so terjale veliko časa in napora. Med drugim je bilo treba zgraditi velik prizidek s sobami in z jedilnico, kjer lahko danes prespi do dvajset gostov. Gostje prihajajo na kmetijo, kjer ponujajo stacionarni in izletniški turizem, tako poleti kot pozimi, saj ima Rogla v vsakem letnem času svoj poseben čar. Največ gostov je iz vseh koncev Slovenije, prihajajo tudi iz sosednjih držav, med bolj oddaljenimi so bili celo že smučarji iz Združenih arabskih emiratov. Ana Gričnik je kljub veliko dela vključena v medobčinsko Društvo kmetic Zarja. »Tam je veliko možnosti izobraževanja, izmenjave izkušenj med gospodinjami ter novih izzivov nasploh,« ni pozabila omeniti. In oddih od napornega dela? Pri Gričnikovih se je v preteklih dneh končalo še obiranje malin - letošnjega pridelka je okoli pet ton - zato si bo del velike družine po vsej verjetnosti lahko privoščil krajši oddih na morju. BRANE JERANKO Gospodinja Ana Gričnik s kmetije pod vrhom Rogle, kjer so imeli letos med drugim tri hektarje nasadov jagod. Foto: BJ Za jagodni džem na fotografiji je po treh zlatih priznanjih prejela na Ptuju še znak kakovosti. Foto: osebni arhiv Rubriko Za zdravje ureja Anja Deučman. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na e-naslov: anja.deucman@nt-rc.si. Revma ni posledica mraza in prepiha Na revmatska obolenja vpliva predvsem dednost Vseh revmatskih obolenj ne smemo metati v en koš, saj strokovnjaki ločijo več kot 120 različnih vrst, ki jih delijo v šest večjih skupin. Prav tako ne gre le za zatečene in boleče sklepe, temveč so revmatska obolenja sistemske vezivne bolezni, kar pomeni, da lahko prizadenejo celotno telo, vključno z notranjimi organi. Revma ni ozdravljiva, je pa z zdravljenjem mogoče zajeziti njeno napredovanje in s tem povečati kakovost življenja bolnika. Pri tem je bistvena čimprejšnja postavitev diagnoze. Kot razlaga specialist revmatologije v celjski bolnišnici Dean Sinožić, gre pri sistemskih revmatskih obolenjih za pretiran vnetni odgovor telesa na bolezen. Daleč najpogostejša oblika revmatičnih obolenj je degenerativni revmatizem oziroma osteoartroza, ki prizadene okoli 80 odstotkov ljudi, starejših od 60 let. Med vnetnimi sistemskimi revma-tološkimi bolezni sta pogosta tudi revmatoidni artritis in ankilozirajoči spondilo-artritis. Pri prvem so vneti sklepi in obsklepni deli, pri drugem je prizadeta hrbtenica. Pri obeh skupinah zboli okoli odstotek prebivalstva. Ostala revmatska obolenja so redkejša. Društvo revmatikov Slovenije bo ob svetovnem dnevu revme, 12. oktobru, izdalo brošuro z odgovori strokovnjakov na vprašanja o revmatskih obolenjih. Največji poudarek v brošuri bo na zdravljenju revme z biološkimi zdravili, ki, kot ugotavljajo v društvu, še vedno ni dovolj dobro znano. Vprašanja in izkušnje bolnikov ter njihovih svojcev zbirajo do 15. septembra. Specialist interne medicine in specialist revmatologije Dean Sinožić Zahtevna postavitev diagnoze Osteortroza je bolezen starejših ljudi, pri ostalih vrstah revmatskih bolezni pa pravila ni. Zbolevajo ženske in moški različnih starosti, tudi otroci, pri katerih so sistemske bolezni najhujše in najhitreje napredujoče. Postavitev diagnoze je, kot pravi Sinožić, zaradi pestre klinične slike zahtevna in skoraj nemogoče je, da bi jo postavil osebni zdravnik. Med najpogostejšimi simptomi so sicer zatekanje sklepov, bolečine v sklepih in mišicah, slabo počutje, hujšanje, možno je izpadanje las. Pri nekaterih bolnikih se pojavijo tudi težave z dihali, ledvicami ali s prebavili. »Ko je pacient napoten v bolni- Sinožić pravi, da je največja težava pri zdravljenju revmatskih obolenj v celjski bolnišnici trenutno pomanjkanje kadra. Je edini zdravnik specialist revmatologije, kar bolniki občutijo pri dolgih čakalnih vrstah. »A še vedno moram poudariti, da je v naši bolnišnici čakalna doba, ki je okoli pol leta, krajša kot v bolnišnicah drugod po državi,« pravi Sinožić, ki je sicer vesel, da je pred časom dobil tudi pomoč dveh specializantk. V celjski bolnišnici letno ambulantno pregledajo okoli 2.500 ljudi, najtežje primere hospitalizirajo, pri čemer se srečujejo tudi s precejšnjo prostorsko stisko. Dean Sinožić opozarja, da so revmatična obolenja tesno povezana z rakom. Kot pravi, je dva- do trikrat večja verjetnost, da bodo revmatični bolniki dobili raka. Tudi biološka zdravila nekoliko povečajo tveganje, a pri manj kot odstotku bolnikov. Dodaja še, da je lahko v ozadju nastanka revmatičnih težav skrito prav rakavo obolenje. Tako vse paciente, ki jim diagnosticirajo katero od revmatskih obolenj, pošljejo tudi na presejalne teste za rakave bolezni. Marsikdo nastanek revme povezuje s izpostavljenostjo prepihu, mrazu ali hladni vodi. Revmatolog Dean Sinožić pravi, da je takšno mišljenje napačno. Revmatska obolenja so namreč kombinacija dedovanja in vplivov dejavnikov iz okolja. Nastanek enega od revmatskih obolenj pri ljudeh, ki so genetsko dovzetni, sproži določena virusna okužba. Prepih in mraz lahko bolezen poslabšata, ne moreta pa je sprožiti. šnico, specialisti načeloma hitro postavimo diagnozo, a tudi pri nas je kdaj kakšen trd oreh, ko kljub vsem diagnostičnim postopkom ne uspemo postaviti diagnoze. To se zgodi pri 10 do 20 odstotkih bolnikov,« razlaga Sinožić. Biološka zdravila Prav čimprejšnja postavitev diagnoze je ključnega pomena, saj se lahko življenje predvsem mladih bolnikov, pri katerih je bolezen hitro napredujoča, v zelo kratkem času postavi popolnoma na glavo, ker marsikateri posameznik zaradi hudega vnetnega revmatskega obolenja postane invalid. Pravočasno zdravljenje bolezni ne bo odpravilo, saj gre za neozdravljive bolezni, lahko pa z zelo močnimi zdravili, imu-nosupresivi, zdravniki blažijo simptome. Če zdravila ne pomagajo, pride pri nekaterih skupinah revmatičnih obolenj v poštev biološko zdravljenje. Bistvo bioloških zdravil je zmanjšanje vnetnega odgovora telesa na bolezen in po izkušnjah sodeč, zdravila pomagajo od 70 do 80 odstotkom bolnikov. Ker zmanjšajo vnetje, bolečine popustijo, prav tako biološka zdravila izboljšajo funkcionalnost. »Cilj je, da se bolnik, kadar nima bolečin, lažje giba, nekateri se lahko celo vrnejo na delovno mesto. Biološka zdravila pri revmatoidnem artritisu dokazano ustavijo napovedovanje bolezni, ustavijo spremembe na sklepih. Nekoliko manj uspešna so še pri ostalih indikacijah, a izkušnje kažejo, da se lahko bolniki, če se zdravljenje začne pravočasno, večinoma vrnejo v normalno življenje,« pravi Sinožić. Poudarja pa, da je nevarnost bioloških zdravil precejšen padec odpornosti bolnika. Zdravniki se bojijo predvsem okužb, pljučnic in celo tuberkuloze. Zdravstveno stanje teh bolnikov tako redno spremljajo in vodijo evidenco stranskih učinkov in učinkovitost terapije. Kot pravi revmatolog, je Slovenija tudi ena redkih držav v Evropi, ki se ponaša z registrom bioloških zdravil. Prav rev-matologija je sicer tista, ki se je prva srečala z biološkimi zdravili, z njimi pa se danes v Sloveniji zdravi okoli tisoč ljudi. ANJA DEUČMAN Foto: TimE Preveč soli škodi Kuhinjska sol je nujna za nemoteno delovanje človekovega telesa. Kljub temu omejite vnos soji, saj predstavlja preveč zaužite soli tveganje za zdravje. Kuhinjska sol oziroma natrijev klorid je sestavljena iz natrija in klora. V majhnih količinah je že sama po sebi prisotna v svežih živilih rastlinskega in živalskega izvora, kot začimbo pa jo dodajamo številnim živilom. Kloridni ioni imajo pomembno vlogo pri ionski bilanci ter gospodarjenju s kislinami in z bazami. Tudi natrij v soli je pomemben, saj skrbi za uravnoteženost kislin in baz v telesu in v prebavnih sokovih. Pomemben je tudi za membranski potencial celičnih sten in aktivnost encimov. Priporočljiv minimalen vnos natrija v telo je 550 miligramov dnevno. Nekoliko več natrija potrebujejo nosečnice, doječe matere ter fizično zelo aktivni ljudje, potreba po natriju pa se poveča tudi v izjemno vročih dneh, ko se človek zelo poti. Če je v krvi povečana koncentracija natrija, postane človek žejen, zmanjša se količina seča, natrij v telesu zadržuje vodo. Ob prenizki koncentraciji natrija v krvi se zgodi ravno obratno, poveča se izločanje vode iz ledvic kar vodi do povečane koncentracije natrija v krvi. Dokazano je sicer, da je prekomeren vnos soli pomemben dejavnik tveganja za zdravje. Vpliva predvsem na povišan krvni tlak, ki lahko vodi do možganske kapi. Podatki sicer kažejo, da dandanes zaužijemo 25-krat več soli kot naši predniki, saj je v predalni hrani, hitri hrani ter v hrani v številnih restavracijah soli veliko več kot bi je bilo nujno. Več kot tri četrtine celotne količine zaužite soli tako predstavlja sol, dodana med predelavo živil. (vir: IVZ Slovenije) ALI STE VEDELI? Ženski možgani so lažji od moških. A to še ne pomeni, da so moški pametnejši od žensk. Na stopnjo inteligentnosti namreč ne vpliva teža možganov, pač pa število možganskih vijug. Veliki možgani sicer tehtajo med 1.300 in 1.400 grami. Možgane sestavlja okoli biljarda celic. Povezave, preko katerih poteka prenašanje živčnih impulzov, pa so sinapse. Število sinaps se z leti manjša, človek pa lahko tudi v starosti z neprestanim učenjem vzdržuje njihovo aktivnost. Pri večini ljudi je sicer dominantna leva hemisfera, na kateri temelji desničarstvo. Imate urejeno zdravstveno zavarovanje? Vas zanima, ali imate urejeno obvezno in dodatno zdravstveno zavarovanje? To lahko preverite kar prek mobilnega telefona. Kot zagotavljajo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je preverjanje enostavno. Vse, kar morate storiti, je, da pošljete SMS sporočilo na telefonsko številko 031 771 009. V sporočilo morate zapisati ključno besedo ZZ ter brez presledka dodati devetmestno številko, ki je zapisana na vaši kartici zdravstvenega zavarovanja. Čez nekaj sekund dobite povratno sMs sporočilo s podatki o urejenosti obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Če ste neredni plačnik, dobite tudi informacijo o višina dolga. Na zavodu še pravijo, da je pošiljanje sporočila mogoče iz vseh domačih mobilnih omrežij, med gostovanjem v tujih omrežjih pa stanja ne boste mogli preveriti. Poslano SMS sporočilo boste plačali po ceniku svojega mobilnega operaterja, povratno sporočilo je brezplačno. HUJŠANJE 8-1211 Dr. PIRNAT 32/252 32 55,01 /519 -35 PI www.pirnat.si ft. Pimat d.o.a.. Razlagava 29, Maribor 3ï bvesöenost 95.1 I 95.9 I 100.3 I 90.6 MHz wWw.radrocelje.com Balonar Gregor Koprive: »Odločitve morajo biti sekundne!« Bo država za balonarstvo poskrbela šele zdaj, ko je tragedija že zahtevala svoje? »S sproščenim odnosom s potniki vidiš, kako pomembno je, da jih pred poletom tudi spoznaš. Samo enkrat se je zgodilo, da se je neka gospa ustrašila višine, drugače težav ni, saj so večinoma vsi na izkušnjo s poletom pripravljeni. Včasih jim dovolimo, da pomagajo pri pripravi balona, vendar za zahtevne stvari vedno poskrbi samo naša ekipa. Pred poletom jim je treba razložiti jasna navodila: nihče se ne dotika plinske jeklenke, ventilov, cevi ali vrvi. Razložimo jim vse glede plinske napeljave. Dvanajst let letim in nikoli se mi ni zgodilo nič, vendar moram potnike seznaniti s tem.« Četrtkova balonarska tragedija s štirimi mrtvimi in z 28 poškodovanimi bo v Sloveniji odmevala še dolgo. Medtem ko okoliščine nesreče preiskujejo kriminalisti, ki naj bi ugotovili kazensko odgovornost pilota Mira Kolenca, sicer Velenjčana, se v javnosti sproža vedno več razprav o balonarstvu. In balonarji ne le od četrtka, ampak že kar nekaj časa opozarjajo na to, da bi morala država to področje dobro urediti. Balon za 32 ljudi, kot je strmoglavil v Ljubljani, je bila čista komercializacija, povezana z zaslužkom, menijo nekateri izkušeni balonarji. Med njimi je tudi Gregor Koprivc iz celjskega Balonarskega kluba Ekopool, za katerim bo vsak čas že 500 ur letenja, a tako velikega balona v njegovi ponudbi ni in ga nikoli ne bo, saj meni, da takšna velikost balona ba-lonarjem in strankam ne daje užitka poleta. Koprivc omenja še eno ironijo slovenskih predpisov. Nekdo z istim dovoljenjem za polete z balonom je lahko upravljal balon za dve osebi ali za 32 oseb ne glede na razliko v zahtevnosti poleta. Morali bi že zdavnaj ločiti športno balonarstvo od komercialnega, še dodaja. A država je bila ves ta čas gluha. Je pa odreagirala, ko se je tragedija že zgodila - kot je to že v navadi. Včeraj je namreč med balonarji odjeknila novica, da je Javna agencija za civilno letalstvo RS do nadaljnjega prepovedala vse komercialne lete z baloni, menda zato, ker so tako priporočili preiskovalci četrtkove tragedije na Barju. A s takim ukrepom je vse ba-lonarje zmetala v isti koš. »Tak ukrep je popolnoma nepotreben. Večina klubov nas je v Sloveniji, ki imamo vzorno urejene dokumente. Kaj nam bodo še naložili? Pustimo se presenetiti. Upajmo le, da zaradi kakšne nesreče vlaka ne ukinejo železniški promet in da avtobusni promet ne bo obstal ob nesreči kakšnega avtobusa. Na avtomobilske nesreče smo pa žal že vsi imuni ...« Bodo tak ukrep in morebitne spremembe omilili to »komercializacijo« na trgu, ko bodo polete spet uvedli? Medtem ko polet z balonom v Celju stane 100 evrov, je v Ljubljani, ravno pri organizatorju četrtkovega poleta stal samo 55 evrov? Je takšna razlika povezana s stroški poleta? Cena vsekakor ima svojo vlogo pri komercialnem poletu. Razlika se vidi kasneje med samim poletom. Tudi potovanje na morje z avtomobilom je dražje, saj ustavite ali peljete kjer hočete ... Lahko pa se peljete z avtobusom, kjer bo 50 potnikov čvekalo in stali boste pod vsako hruško ... Z balonom je isto. Pri individualnem poletu (za 4 osebe) je pristop bolj oseben, možen je pogovor s pilotom, razgled je lepši. V velikem balonu pa imaš svoj prostor v košari, ni premikanja, ni pote-šene radovednosti v pogovoru s pilotom. Balonarstvo izgubi čar. Seveda razumem navdušenost ljudi, ki letijo z velikim balonom, zanje je to prvič. Vendar, če bi pa poleteli še enkrat z manjšim, bi me zanimal njihov komentar. Razlika v ceni - torej cenejše je leteti z večjim kot z manjšim balonom - je zaradi večjega števila potnikov. Stroški samega poleta pa niso toliko večji, kolikor je več potnikov, zato si pa lahko privoščijo nižjo ceno. Ali ste pogrešali večji nadzor na tem področju že prej? Da. Nadzora skoraj ni oziroma bi moral biti večji. Saj vidim na različnih balonarskih festivalih, s kakšno opremo nekateri letijo. Vprašanje je, če so tisti baloni registrirani, tehnično ustrezni, nekateri so starejši od dvajset let. Včasih je še na festivale prišel inšpektor in naključno preveril nekaj balonarjev, zadnjih nekaj let tega sploh ni več. Ne vem, ali ni inšpektorjev ali volje. Dvajset let? Kakšna je potem sploh življenjska doba balona? Odvisno. Vsak balon ima zgornjo mejo, do katere ga lahko pilot segreva. Naš balon, s katerim letim, lahko med poletom segrevam do 124 stopinj. Na podlagi izračunov ugotovim, kakšno težo lahko sprejmem v košaro, da ne presežem te temperature. Torej je življenjska doba odvisna tudi od tega, kako ravnam z balonom. Verjetno obstajajo tehnični pregledi. Tehnični pregledi se opravljajo vsako leto oziroma po 100 urah letenja. Preglede opravljajo proizvajalci v svojih tovarnah ali pooblaščeni serviserji v različnih državah. Mi se odločimo za tehnični pregled pri proizvajalcu na Češkem, kjer pregledajo blago, karabine, cevi, opravijo teste trdnosti Gregor Koprivc materiala, servis gorilca, pregled košare, ogrodja . Kako lahko nekdo postane pilot balona? Dovoljenje za pilota pro-stoletečega toplozračnega balona - tak je uradni naziv - lahko oseba pridobi v Ljubljani na ministrstvu za promet in zveze. Opraviti mora dvajset ur letenja z inštruktorjem, nato sledi teoretični del med drugim iz navigacije, metereologije, aerodinamike, torej vpliva vetra, oblakov, sonca . Ko opravi izpit iz teorije, sledi praktični izpit z inštruktorjem zračne plovbe. To izgleda tako, da inštruktor preveri znanje pilota pri vzletu balona, da ga pri tem ne segreje preveč, pa horizontalno letenje, kjer spet preverja obvladovanje segrevanja balona. Nato sledi maksimalno spuščanje do tal, kjer opazuje reakcijo pilota, saj če se balon spušča 5m/s, postane nekoliko mlahav in tresoč, kar zahteva dokaj mirne živce ... Inštruktor lahko preveri tudi pilotovo znanje v reagiranju v sili, saj mu zapre plinsko jeklenko, na koncu oceni še znanje pristajanja. Po pridobljenem izpitu je včasih veljalo nenapisano pravilo, ki se ga danes ne držijo več vsi, in sicer, da lahko prvih 50 ur letiš le z inštruktorjem, šele pri 150 opravljenih urah lahko sprejmeš v košaro potnike. Kako se sploh ta dovoljenja podaljšujejo? Na vsaki dve leti moraš do inštruktorja, ki ni nujno inštruktor, pri katerem si opravil izpit. Tam opraviš tudi kontrolni let, obnoviš znanje v postopkih v sili ... Na dve leti se obnavlja tudi zdravniško spričevalo, brez veljavnosti tega ni mogoče podaljšati dovoljenja za letenje. Poleg dovoljenja je ključno tudi zavarovanje potnikov in pilota. V zadnjem času opažamo veliko razliko med balonar-ji, kadar govorimo o zavarovalnih policah. Pilot jo lahko pokaže strankam in reče, da je vse v redu, vendar ko do česa pride, se vidi, da polica ne »zdrži« ničesar, kar bi morala »pokrivati«. Mi imamo dve zavarovalni polici. Prvo je zavarovanje zaradi odgovornosti morebitne škode, ki bi jo utrpeli potniki balona, druga polica krije škodo, povzročeno pilotu in tretji osebi. Te stvari morajo biti urejene. S tem se ne igramo. Vse, kar je pet metrov nad zemljo, je nevarno, če pade dol . Balonarji opazite razlike med seboj v znanju? Tudi. Nekaterim je najlepše, če imajo za seboj 800 ur letenja nad travniki. Ko je bil balonarski festival na Celjskem, so se nekateri čudili, kako lahko tukaj letimo, ko je naokoli kar veliko žic in ovir. Pa smo jim rekli, da je nad Ljubljanskim barjem drugače, saj je tam vse ravno, pravo znanje pa lahko pokažeš na terenu, kjer niso naokoli samo travniki. Znanje in izkušnje pridejo na plan tudi v kritičnih situacijah. V balonarstvu lahko nastanejo težave samo med pristankom in ravno tam pridejo do izraza izkušnje pilota, njegove ure letenja in poznavanje balona. Ker morate vedeti, da je razlika, ali pilot leti s svojim balonom ali s sposojenim, ki ga ne pozna toliko. Sicer pa težav med poletom ne sme biti, saj mora pilot znati ocenjevati vreme, pri pristajanju pa upoštevati eno zlatih pravil: vedno pristajaš z eno polno jeklenko ne glede na velikost balona. Drugo pravilo je: vedno moraš imeti rezervno mesto pristanka. Torej, če pristajam na travniku na Ljubečni, hkrati vem, da je v bližini še en večji travnik, če mi pristanek na Ljubečni ne uspe. Ampak ali je značilno, da se težave med pristajanjem končajo s požarom, kot se je to zgodilo v Ljubljani? Ne. Požar ni nevarnost pri pristanku. Poglejte: za ba-lonarstvo je značilno geslo nazaj k naravi in v balonu ni elektronike, so le plinska jeklenka, cev, gorilec in znanje pilota. Požar pri pristanku je izključno v domeni človeškega dejavnika, je napaka, ki se začne že pri začetku poleta. Pregled balona pred poletom zajema tudi preverjanje plinske napeljave. Preprosto povedano: košara je pletena in pri pristanku se lahko nekoliko zaziba, zato mora tudi plinska napeljava, predvsem cevi, imeti svoj prostor, saj se v nasprotnem primeru cevi pri trdnem pristanku odtrgajo in takrat pride do požara. Kaj je treba narediti, če pilot vidi, da ne bo mehkega pristanka? Mora obvestiti ekipo na tleh in pojasniti potnikom, kako ravnati. Počepniti morajo s hrbtom v smeri pristanka, saj se tako ob tr- dnem pristanku naslonijo na rob košare, drugače lahko dobijo udarec v glavo. Pilot zapre jeklenke, ker če bi prišlo do trdnega pristanka, s segrevanjem balona pred tem na 20 metrih nad zemljo ne narediš nič. Tu je še t. i. »red line«, rdeča vrv. Ta je povezana s padalom na vrhu balona, skozi katerega se spušča vroč zrak. Če se hočem hitreje spustiti, padalo odprem, vroč zrak gre ven in balon se hitreje spušča. Balonarji to dobro vedo: če si v dvomih, potegni rdečo, ne pa segrevati balona. Odločitve morajo biti sekundne, ko si v situaciji, kaj narediti. Se vam je že velikokrat zgodilo, da ste odpovedali let? Tudi. Odpovem ga kakšen dan ali že dva prej, če je vremenska napoved slaba. Do odpovedi pride tudi tik pred poletom, če vidim, da piha, pa ni bilo napovedano, ali pa če radarska slika pokaže možnost dežja. Pri tem ne dovolim nobenih pritiskov, češ da je nekdo od potnikov prišel od daleč samo zaradi poleta in podobno. Zame je varnost prva. SIMONA ŠOLINIČ Foto: TimE »Balonarski klubi na Celjskem imamo dobre odnose, večkrat tudi letimo skupaj, saj je to zanimivo tudi za naše potnike. Težav s konkurenco na našem območju ni, verjamem pa, da je kje drugje, kar se pozna tudi pri kvaliteti....« ■k ■■ ■ V ■ ■ ■ ■ a ■ V Prijave inspekciji, ta pa nič? Koga naj bi balonarji prijavili, Bojanovič ne pove Zaradi prevelike komercializacije balonarskih poletov je ogorčen tudi Dušan Bojanovič, predsednik Balonarskega kluba Vojnik, ki je pilot balona že več kot 40 let. Kakšne razlike prinese konkurenca, kaže to, da lahko v Celju kupite polet z balonom za 100 evrov, medtem ko naj bi ga v Ljubljani dobili že za 55 evrov, in to ravno pri pilotu, ki je organiziral četrtkov polet. Takšna razlika v ceni zagotovo pomeni razliko tudi v kvaliteti, pravijo balonarji. »Primer poleta, ki se je končal s tragedijo, je tipičen primer komercializacije na >visoki ravni<,« karikira Bojanovič. »Pilot je prekoračil mejo na lastno pest. V četrtek ne bi bila potrebna nobena žrtev, nobena poškodba, če bi pilot spremljal vremensko napoved in polet odpovedal. Ko se je tak balon znašel v Sloveniji, smo se balonarji spogledovali, ali je to sploh možno. Ne govorim o ceni balona, ampak o letalnih sposobnostih za tako veliko >zračno ladjo<, saj v Sloveniji skoraj ni pogojev, da bi tak polet 100-odstotno varno opravljali,« je jasen Bojanovič. »Takšni baloni letijo po afriških deželah, kjer je možno pristajati v puščavah, saj tam ni ovir. Ovira, ki se je pojavila v Ljubljani in v katero je v četrtek trčil balon, je nesrečo povzročila posredno, neposredno pa pilot balona,« še dodaja sogovornik. Sprašuje se tudi, zakaj slovenski predpisi ne določijo točno, kdo in kdaj lahko upravlja s tako velikim balonom, in daje primerjavo, da tudi voznik osebnega vozila ne more s svojim znanjem o vožnji sesti za volan tovornjaka brez vozniškega dovoljenja za tovornjak. »Na žalost zakonodaja ni urejena, čeprav bi moral nekdo, ki ima v košari balona za cel avtobus ljudi, opraviti še dodatno tehnično in praktično usposabljanje,« pravi Bojanovič. Balonarji naj bi do zdaj že podajali prijave inšpektorjem, vendar ne želi povedati, koga naj bi že prijavili in kaj je bil razlog prijav. »Reakcije inšpektorjev ni bilo. Če bi odreagirali, teh žrtev ne bi bilo,« še pribije Bojanovič. 18 ZVESTI NAROČNIKI NOVI TEDNIK Od blatne jame do zdraviliškega raja Hedvika Fajs iz Podčetrtka se spominja celotnega razvoja tamkajšnjega zdravilišča »Ko sem se poročila v Slake pri Podčetrtku, je bila tam, kjer so danes Terme Olimia na bregu Sotle na slovenski strani, le majhna blatna jama. V njej je bilo dovolj prostora le za do tri ljudi,« se spominja začetka turizma v Podčetrtku dolgoletna bralka Novega tednika Hedvika Fajs. Omožila se je s Predence iz okolice Šmarja pri Jelšah. Kmalu po poroki je naročila Novi tednik. »Tam, kjer se danes širijo Terme Olimia, so bili takrat travniki,« je obujala spomine med našim obiskom dolgoletna naročnica. Nekoliko bolje je bilo na hrvaški strani Sotle, tik ob meji med dvema takratnima jugoslovanskima republikama, kjer so v Harinih Zlakah imeli manjši zasilen betonski bazen, se spominja Fajsova. Potem so blizu blatne jame zgradili prvi leseni bazen, naslednja pridobitev je bil velik balon, s katerim so ga pokrili ter sezono podaljšali, nato se je začel hiter razvoj. Pred za- četkom turističnega razvoja sta nekoč cvetoča Podčetrtek in Olimje hitro umirala, s turizmom ter s popotresnim časom se je ponudila nova razvojna priložnost. »Danes je turizem za kraj temeljnega pomena, čeprav tja skoraj ne hodim,« je še pripomnila Hedvika Fajs, ki ji dela doma ne zmanjka. Ljudje so v Atomskih toplicah ter nato v Termah Olimia našli vsakdanji kruh, nekateri prvi zaposleni so danes že pokojni. Tudi eden od njenih treh sinov je tam pozneje našel delo. Danes je vse drugače Hedvika Fajs se je poročila v idilično dolinico, ki je ob cesti med Podčetrtkom in Olimjem. Najprej se je še vozila na delo v oddaljeno celjsko porodnišnico. Ko so se rodili njeni otroci, se je v časih, ko vrtcev še ni bilo, povsem posvetila družini in domu. »In kmalu po preselitvi v Podčetrtek sem videla pri sosedih Novi tednik, ki mi je bil všeč, zato sem se odločila Ker smo bili v Novem tedniku 2. junija 2012 stari 67 let in smo tako vstopili v 68. leto druženja z bralci, smo se odločili za akcijo Obisk pri zvestih naročnikih. Novi tednik »pokriva« dogajanja v 33 občinah in v sleherni smo med tremi najstarejšimi naročniki izžrebali po enega. Naša akcija traja že nekaj tednov in vse do sredine septembra bodo izžrebance med najstarejšimi naročniki obiskovali naši novinarji, jih skromno obdarili in z njimi poklepetali. Branko Jeranko je obiskal zvesto naročnico v Podčetrtku. in ga naročila,« se spominja. Najraje je prebirala podlistke, med različnimi se posebej rada spomni Razbojnika Gu-zaja, ki se Podčetrtka seveda ni izogibal. »Pokojni mož je o njem iz pripovedi prednikov veliko vedel. To se je ohranjalo iz roda v rod, med drugim to, da naj bi neki ženski, na katero je bil jezen, v peto zabil žebelj,« se spominja pripovedi o nekakšnem kozjanskem Robinu Hoodu, kot so ga kljub vsemu prepoznavali Kozjanci. »Mlade danes to manj zanima, mogoče z izjemo mojih otrok, ki jim je o Guzaju oče veliko povedal, a tudi drugod so slišali,« je zadovoljna Fajsova. Časi so se nasploh spremenili, danes med mladino ni več tako, kot je bilo v časih, ko so njeni fantje obiskovali odlično šolo v Podčetrtku, kjer so bili takrat z izvenšolskimi dejavnosti daleč pred časom. Kot se spominja, v šoli takrat sploh niso zaklepali, v današnjih časih je seveda povsem drugače. BRANE JERANKO Danes v Novem tedniku rada prebira na primer o različnih obletnicah porok in novice s Kozjanskega, Novi tednik pogleda prav tako sin, še eden od sinov je med naročniki. Pokrajinski časopis iz Celja popestri njen delavnik, ki je v znamenju gospodinjskih del. Dela tudi na vrtu in njivi ter se veliko ukvarja z rožami, ki jih ima zelo rada, skupaj s snaho in z vnukinjo. Pri veliki ljubiteljici cvetja, dolgoletni naročnici Novega tednika, Hedviki Fajs v Slakah pri Podčetrtku. Želite dati enkrat in obdarovati z enim darilom večkrat? Novi tednik vam to omogoča. Svojemu prijatelju, sorodniku, poslovnemu partnerju podarite časopis za izbrano naročniško obdobje in obdarovali ga boste večkratno. Naročnik, ki mu boste podarili Novi tednik, bo brezplačno prejemal tudi vse posebne izdaje časopisa, uveljavil bo lahko pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje. In to še ni vse. Življenje si bo lahko pocenil z našo kartico ugodnih nakupov. NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje OB TORKIH - IZ VAŠEGA KRAJA i — OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem. Nakup darila je preprost. Izpolnite podatke o plačniku naročnine in podatke o naslovniku -naročniku Novega tednika. I PODATKI O PREJEMNIKU NAROČNIKU j IME IN PRIIMEK: ULICA: KRAJ: KONTAKTNI TELEFON/GSM: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. PODATKI O PLAČNIKU I NAROCILNICA ME IN PRIIMEK: ULICA: KRAJ: DATUM ROJSTVA: 'lačano obdobje: od ODPIS: : do T&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe ovega tednika. Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. NOVI TEDNIK BRALCI POROČEVALCI 19 Praznik v KS Ponikva pri Žalcu Na Ponikvi pri Žalcu so s slavnostno sejo sveta krajevne skupnosti, z odprtjem ceste in pločnika ter s športnimi prireditvami obeležili praznik krajevne skupnosti, ki ga praznujejo v spomin na padle rojake, ki so svoja življenja žrtvovali za svobodo v drugi svetovni vojni. Najprej je bila slavnostna seja, na kateri je govoril pred- sednik sveta KS Srečko Le-dnik, nato so podelili letošnja priznanja in plaketo KS. Priznanja so prejeli Martin Jelen za sodelovanje pri razvoju kraja, Silvestra Pečovnik za delo v društvo upokojencev, planinska sekcija Ponikva ob 10-le-tnici uspešnega delovanja in Karmen Kos Zidar za uspehe na glasbenem področju. Plaketo je prejela Nada Jelen za uspešno delo na turističnem področju in pri razvoju kraja. Po slavnostni seji so odprli cesto s pločnikom od cerkve do vrtca. Pred prerezom traku, ki sta ga opravila žalski župan Janko Kos in Srečko Lednik, je duhovnik Janez Krašovec oboje blagoslovil ter vsem zaželel srečno in varno vožnjo, moški zbor pa je dodal slovesnejše vzdušje. Z družabnim delom so nadaljevali pri gasilskem domu. TT Janko Kos in Srečko Lednik sta s prerezom traku novo pridobitev predala namenu. Tudi Vojnik ima zlato medaljo Dobitniki najvišjih priznanj za letnik 2011 (z leve): Jože Krameršek, Miran Kovač, vinska kraljica Martina Baškovič in Mirko Krašovec Na 38. državnem prvenstvu ocenjevanja vin na živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni so cenili 610 vzorcev iz 8 držav. V tej hudi konkurenci je za vino char-donnay izbor z oceno 85,67 prejel zlato medaljo Mirko Krašovec iz Vojnika, za vino chardonnay PT (82,67) in kerner izbor (82,00) pa srebrni medalji. Za ljubiteljskega vinogradnika je to prelep uspeh in potrditev dolgoletnih prizadevanj. Mirko pravi, da se je vse skupaj začelo ko je v očetovem vinogradu na Brnici z bratoma pred 20 leti postopoma začel saditi nove sor- te: chardonnay, kerner, sauvi-gnon, modro frankinjo ... ter kletariti po novih spoznanjih. Prej so na tem zelo strmem terenu gojili samorodnice. Vključil se je v društvo savinjskih vinogradnikov. 23. junija 2003 pa je v Vojniku s prijatelji ustanovil Vinogradniško društvo občine Vojnik. Organiziral in obiskoval vsa mogoča predavanja, tečaje, srečanja ... Že skoraj dve desetletji pošilja vzorce svojih vin na tekmovanja. Ta uspeh je skoraj sto vojni-ških vinogradnikov proslavilo na srečanju v Krašovčevem vinogradu na Brnici. Gostitelja Mirko Krašovec in Dušan Mastnak sta bila vesela pohval strokovnjakov, da so trte »po šolsko« obdelane. Pobudnik srečanja Miran Kovač (neutrudni kletar društva) je sestavil degustacijski list nagrajenih gospodarjevih vin. Vinski vitez Drago Medved je z izbrano besedo in veliko življenjskih modrosti predstavil deset izbranih vin. Številni obiskovalci so lahko občudovali nasade vinske trte, kivijev, ameriških borovnic in drugega sadja, prelepih grmovnic in cvetja, okrasnih buč, dekoracijo z vrtninami ekološke pridelave. Ko se je poletni popoldan prevesil v noč, so obiskovalci polni lepih vtisov peš napotili v dolino. Spremljala pa jih je pesem Arclinskih fantov s prijatelji. PAVLE LESKOVAR Prisrčno slovo od dobrega pastirja 12. avgusta je bila v drameljski cerkvi sv. Marije Magdalene poslovilna maša župnika Milana Strmška. V župnijo na Dobrno odhaja kar po 13 letih bogoslužja v Dramljah, zato je bilo slovo toliko bolj ganljivo. Svojo pot med Drameljča- V zahvalnem in poslovilnem ni je začel poleti leta 1999 in od tedaj naprej je vselej ostal spremljevalec in prijatelj va-ščanov. V več kot desetletju je bilo marsikaj doživetega in narejenega. Če se ozremo po lepi drameljski župniji, lahko opazimo urejeno okolico ter vzdrževane in obnovljene stavbe. Za vse to je potrebna odlična sposobnost organizacije in motiviranja ljudi, kar sta vrlini gospoda Strmška. govoru Mire Zvonar, s katerim se je v imenu župnijskega pastoralnega sveta, cerkvenega pevskega zbora in drameljske-ga občestva zahvalila za vse, je bilo omenjenih nekaj najpomembnejših in najvidnejših del, ki krasijo drameljsko župnijo. Tako je osrednji kraj za prireditve postal Kulturni dom Antona Martina Slomška. Kot biseri, ki krasijo griče in doline, sijejo obnovljene podružnične cerkve. Zaslužen je tako za elektrifikacijo cerkva, nove zvonove v župnijski cerkvi sv. Marije Magdalene kot tudi za nove oltarne mize. S svojim trudom in zgledom za delo je župljane tesno povezal. Pokazal je, da samo s trdim delom in trudom dosežemo želene cilje ter da moramo biti hvaležni drug za drugega. Župljanom je vedno stal ob strani tudi v družinskih trenutkih, saj je poročil na desetine parov, krstil otroke in jih pripravljal na prvo sveto obhajilo in birmo. Na zadnjo pot je pospremil umrle, molil z družinami v prošnjah in zahvalah, obiskoval bolne, jih tolažil in opogumljal. Skupaj z njim so Drameljčani proslavili kar dve novi maši, organiziran je bil tudi misijon. Po slovesni sveti maši je prejel kar nekaj spominskih daril, med katerimi velja omeniti nov mašni plašč, spominsko knjigo, sliko v spomin na sv. Ur- šulo in prelepo svečo. Po sveti maši, ki je marsikomu utrnila solzo slovesa, ga je pred cerkvijo pričakal še odličen ministrantski orkester. Tako so mu Drameljčani izkazali neizmerno naklonjenost, se zahvalili in mu pokazali, da bo vedno ostal v njihovih srcih in molitvah. MAŠA ČATER 20 OTROŠKI ČA50PI5 Mladi gasilci v Logarski dolini V soboto, 4. avgusta, je bilo srečanje mladine GZ Žalec v Logarski dolini. Najprej smo se mladi in mentorji iz vseh društev zbrali v Letušu, kjer nam je nekaj spodbudnih besed namenil poveljnik GZ Žalec Franc Rančigaj. Potem smo krenili proti Logarskemu kotu. Prav zanimivo je bilo videti dolgo kolono gasilskih vozil, ki so drug za drugim vozila proti Logarski dolini. Ko smo prispeli v Logarski kot, smo najprej pojedli malico in se nato polni pričakovanj odpravili proti Klemenčevi koči. Navdušenje je trajalo, dokler se nismo začeli vzpenjati po strmi poti proti koči. Čeprav je bila pot strma in nevarna, se nam je uspelo zabavati in veseliti. Malce utrujeni smo prispeli do koče. Tam smo se sprostili in se pripravili za pot nazaj. Ta je bila še napornejša. Komaj smo hodili po spolzkih skalah in koreninah. Toda na srečo smo nazaj prispeli živi in zdravi. V Logarskem kotu sta nas pričakala naša odlična kuharja, ki sta poskrbela, da smo se do sitega najedli. Tudi smeha in petja ni manjkalo. Po okusnem kosilu smo še malo poklepetali in se razgibali. Nato smo se utrujeni in hkrati veseli spet v dolgi gasilski koloni odpravili proti domu. Tudi vožnja nazaj je bila zanimiva. Vsi pa upamo, da bomo lahko to srečanje še kdaj ponovili, spet z odlično družbo in mogoče z malo manj naporno potjo. Mladi iz PGD Andraž nad Polzelo NOVI TEDNIK Letovanje mladine Gasilske zveze Celje Med 8. in 16. avgustom je Gasilska zveza Celje s tovariši iz pobratenega nemškega mesta Grevenbroich v Neussu-Üdesheimu organizirala izmenjavo gasilske mladine. Izmenjave so se udeležili mladi gasilci iz prostovoljnih gasilskih društev Ljubečna in Teharje. Obiskali so poklicne gasilske enote v Grevenbroichu, Neurathu in Düsseldorfu, rudnik premoga in termoelektrarno v Grevenbroichu ter mesti Köln in Düsseldorf. Med strokovnimi ekskurzijami se je našlo tudi veliko časa in volje za druženje z vrstniki iz Nemčije. Gostitelji so organizirali kopanje, različne spoznavne in športne igre ter piknik, kar je vse dogajanje popestrilo in ga spremenilo v nepozabno izkušnjo. JANJA URŠIČ www.radiocelje.com Dan otrok v parku Festival zabave in smeha za otroke bo 1. septembra (v primeru slabega vremena pa 8. septembra) v Mestnem parku v Celju. Začel se bo ob 10. uri in vse do 18. ure bodo za otroke na voljo zabava, različne igre, glasba ... To bo že tretja prireditev, ki jo Športno društvo Zmigaj se iz Celja vsako leto pripravi pod imenom KindyROO dan otrok. Ime festivala izvira iz naziva enega od naprednih vzgojnih pristopov novodobne pedagogike, ki ima svoje korenine v Avstraliji in temelji na soodvisnosti gibanja ter celovitega razvoja otroka. Dogodek je zasnovan kot poučno-zabavna »predstava« za otroke in njihove starše. V prijetnem okolju parka se bodo predstavili glasbeniki (Foxy Teens), čarodeji, na ogled bodo lutkovne in plesne predstave, poudarek pa bo na ustvarjalnih delavnicah za otroke. Lani se je festivala udeležilo nekaj tisoč ljudi in organizatorji računajo, da bo tudi letošnji obisk vsaj tako dober, saj vstopnine ne bo. TC Izleti v Fieso Društvo prijateljev mladine Šentjur je tudi letos izvedlo projekt Pozdrav morju, ki ga podpira Občina Šentjur, in organiziralo štiri izlete na morje. Izleti so bili namenjeni otrokom, mladini, pa tudi staršem oziroma starim staršem, ki so želeli spremljati svoje otroke. Ker večina udeležencev že vrsto let hodi z društvom, so soglasno izbrali Fieso, saj so jim tam znani vsi kotički, voda je super, senca pa se tudi najde za zaščito pred žgočim soncem. Mlajši otroci so se igrali skrivnosti obalnega in morske-v vodi in na plaži, odkrivali ga sveta, mladi pa so znali po- Št. 68 - 28. avgust 2012 - skrbeti za svojo zabavo. Med udeleženci so bili muzikantje, ki so skrbeli za dobro voljo. Že na avtobusu so raztegnili mehe, katere je spremljal zvok kitare, seveda so tudi zapeli. Z dobro voljo so nadaljevali na plaži, tako da so se pridružili še ostali kopalci. Nekateri so se podali tudi v Piran, da bi si ogledali lepote tega bisera. Sicer pa se je ves čas razlegal klepet in smeh. Na povratku domov se je bilo treba ustaviti na Trojanah, kjer so se posladkali s sladkimi krofi. Dan je bil zaključen z objemi najmlajših s starši na postaji in s smehom ter poslavljanjem. Društvo se zahvaljuje prostovoljkam za spremstvo in občini Šentjur za finančno podporo. HERMINA ŠEŠKO NOVI TEDNIK ŠTIRINOŽCI 21 Po istega mačkona dvakrat na isto drevo Se še spomnite psa na strehi? Pred leti smo novinarji Novega tednika reševali malega mucka, ki se je z glavo zataknil v betonsko špranjo na Mariborski cesti, kar nekaj časa nam bo v spominu ostalo tudi reševanje in iskanje telice, ki je v treh dneh naredila kar nekaj deset kilometrov od Vojnika do Straže na Gori. Da o reportaži o psu na strehi hiše sploh ne govorimo ... Medtem ko takšne zgodbe muc spleza na drevo, na- polnijo časopisne strani le od časa do časa, so za gasilce kar pogoste. Največkrat se odpravijo reševat mačke. Lastniki se prestrašijo, ko zaj dol pa nekako ne najde poti. Takrat so nepogrešljivi gasilci in njihove lestve. Čeprav se pogosto zgodi, da ko gasilec lestev prisloni na drevo, maček skoči z drevesa čisto brez težav ... So pa celjski poklicni gasilci že imeli opravka z istim navihanim mačkonom, ki jim jo je v dveh dneh dvakrat zagodel - reševali so ga z istega drevesa. Mačke so do zdaj reševali tudi iz jarkov ali kanalizacije, pravijo v Poklicni gasilski enoti Celje. Pozimi pa morajo pri reševanju živali na teren najpogosteje zaradi ptičev ali labodov, ki jim težave na vodi povzroča led. Med posebne primerke sta se v statistiko celjskih gasilcev vpisala tudi legvan, ki so ga pred kratkim reševali iz ene od celjskih stolpnic, in kača, ki se je pritihotapila v pritlično stanovanje v Celju. Je pa tudi res, da celjski gasilci ne morejo pozabiti huskyja, ki je na Ostrožnem pozimi splezal na streho hiše in tam obstal. Kot da bi vedel, da mu gasilci želijo pomagati, jih je tam potrpežljivo čakal, dokler ga niso s strehe odnesli v varno zavetje. Takšna posredovanja se sicer zdijo zanimiva za javnost, a so za gasilce lahko tudi nevarna. Zato imajo za reševanje živali posebno opremo, saj na primer kač ali os in sršenov ni mogoče reševati oziroma odstranjevati brez zaščite. Za takšna posredovanja so gasilci tudi usposobljeni. Kadar pride Takole smo pred leti rešili in »napili« muca, ki je nekaj ur imel glavo zataknjeno v betonsko škarpo na Mariborski cesti sredi enega najbolj vročih dni v poletju. do požara gospodarskega poslopja, v katerem so živali, obstaja tudi nevarnost, da bi koga poškodovale, saj jih zajame panika, zato morajo biti pri tem še posebej pazljivi, pravijo gasilci. SŠol Pred kratkim so celjske poklicne gasilce poklicali iz Nove vasi, kjer naj bi pri nekih zabojnikih za smeti opazili pitona, vendar ob prihodu na kraj gasilci živali niso našli. Čeprav je videti, da ta posredovanja gasilcem jemljejo dragocen čas, gasilci sami opozarjajo, da nu-denje take pomoči nikoli ni obremenjujoče. »Naše delo je reševanje ljudi, živali in premoženja,« pravijo. Torek, 28. avgust: V nočnih urah si bosta nasproti Luna in Venera, kar lahko predstavlja določene blokade, zmešnjave in neprehodno energijo, predvsem v medsebojnih odnosih. V dopoldanskih urah bo Luna v napetem kvadratu s Saturnom predstavljala nevarnost kakšnega prepira. Ob 19.39 prestopa Luna v znamenje Vodnarja. Sreda, 29. avgust: V nočnem času bosta Luna in Mars v kvadratu, zato bo noč nemirna. Dopoldanske ure bodo nekoliko bolj sproščene zaradi lepega odnosa Lune in Urana. Lahko se zgodi kaj nepričakovanega. V večernih urah pa velja nekoliko več previdnosti zaradi kvadrata med Luno in Jupitrom. Četrtek, 30. avgust: V nočnem času bosta Sonce in Pluton v dobrem aspektu, zato tudi v dnevu ne bo večjih težav Aspektu bo pomagal dober položaj Saturna z Luno in Merkurjem. Z nekaj več truda se bodo lahko dogajali čudeži, ideje bodo sprejete pozitivno, zato se je pametno potruditi. V večernih urah pa bo Luna v opoziciji z Merkurjem, zato je treba paziti, da se s kakšno nerodnostjo ne podre, kar se je gradilo nekaj časa. Petek, 31. avgust: Ob 00.32 vstopa Luna v znamenje ribi in se na svoji poti sreča z Neptunom, kar je magični vpliv, stopnja čustvenosti bo močno povečana. V dopoldanskem času bo Luna v trigonu z Marsom dajala čustvenosti še energijo in elan, malce kasneje pa v sekstilu s Plutonom še pridih usodnega. Pika na i pa bo zagotovo polna Luna, ki nastopi ob 15.59 v znamenju ribi. Veselo bo in predvsem čustveno, zato je treba vnesti v delovanje mirnost in poslušati tudi razum, da ne bo prišlo do kakšnega razočaranja. Sobota, 1. september: Merkur bo že v nočnih urah vstopil v znamenje device, katere naravni vladar je, pri čemer bo deloval z dvojno močjo, kar bo odlično za začetek novega jesenskega delovnega ciklusa in šolskega Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost Astrologinja Cordana je dosegljiva na 041 404-935 cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV, in na facebooku Astrologinja Cordana Astrologinja Dolores je dosegljiva na 090 64-30 cena minute pogovoraje 1,99 EUR z DDV, in na www.dolores.si leta za učence in dijake ter vse, ki boste imeli opravka s popravnimi izpiti. Analiza, sinteza, smisel za podrobnosti - vse to so odlike tega položaja Merkurja. Trigon Lune z Venero bo pričaral lepe čustvene trenutke, kar boste najbolj intenzivno občutili rojeni v vodnih znamenjih. Nedelja, 2. september: Luna bo v zgodnjih jutranjih urah vstopila v znak ovna in prinašala energičnost ter strast pri delovanju. Težko boste zdržali na miru, zato si organizirajte aktivno preživljanje časa ter dinamiko dogajanja. Ponedeljek, 3. september: Želja po doseganju rezultatov bo ob začetku delovnega tedna povečana in skladen položaj Marsa s Plutonom bo ob tem v veliko spodbudo. Sekstil Lune z Jupitrom bo dvignil optimizem ter razpoloženje, kar bo odlična protiutež položaju Venere ter Saturna, ki bosta tvorila medsebojno kvadraturo. Astrologinji GORDANA in DOLORES DELOVNI ČAS pon.- pet. 7. -19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur tel. 03/7493210 ^Gi gsm 041-618-772 T veterinarskabolnicašentjur www.vb-sentjur.si_ Setveni koledar t 28 TO plod do 16. ure, od 17. ure korenina 29 SR korenina do 19. ure, od 20. ure plod 30 ČE korenina do 17. ure, od 18. ure cvet 31 PE cvet 1 SO*** plod 2 NE list 3 PO list Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2012, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 0l/754 07 43. LEGENDA: * in ** trigon, *** opozicija Vpliv razmerij med planeti je lahko pozitiven ali negativen. Pozitivno učinkujejo opozicije in trigoni planetov, negativno pa mrki in konjunkcije. 95.1 I 95.9 I 100.3 190.6 MHz V, vJ^oJV ■ www.radiocelJe.com - Št. 68-28. avgust 2012 -—— g W 22 BORZA DELA / INFORMACIJE NOVI TEDNIK Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA DELO V PROIZVODNJI - ZARADI TEŽKEGA, FIZIČNO NAPORNEGA DELA, ZAŽELEN - MOŠKI; PRIPRAVA ZATEHT PO RECEPTU, POLNJENJE PEČI, IZPUST TALINE IZ PEČI, SEJANJE IN PAKIRANJE FRITE, ZLAGANJE VREČ, MLETJE IN PAKIRANJE MLETIH IZDELKOV ..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 6.9.2012; EMO FRITE PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., MARIBORSKA CESTA 86, 3000 CELJE GRADBENI DELAVEC ZIDAR, FASADER, ZAKLJUČNA DELA - M/Ž; ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 2.9.2012; AGRAM GRADBENIŠTVO ZVONE MARIĆ S.P., MILČINSKEGA ULICA 13, 3000 CELJE ZIDAR ZIDAR - M/Ž; ZIDANJE IN OMETAVANJE TER RAZLIČNA DELA ZIDARJA, NEDOLOČEN ČAS, 1.9.2012; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE TESAR ZIDAR - M/Ž; RAZLIČNA TESARSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 1.9.2012; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA POSREDNIK PRI PRODAJI, ZAVAROVALNI AGENT - M/Ž; ZAPOSLENI SE BO SEZNANIL Z DELOM V POSLU ZAVAROVALNIŠTVA, KJER BO SPOZNAVAL DELO, KAKO DELO POTEKA, KAKŠNE POSTOPKE JE POTREBNO IZVAJATI. ZAPOSLENEGA BOMO SEZNANILI Z VSEBINO ZAVAROVALNIŠKEGA POSLA, STRANKAMI, ODNOSOM DO STRANK, PRODAJE NA TERENU, TELEFNSKE PRODAJE, ISKANJA STRANK, PRAV TAKO PA BOMO UDELEŽENCA SEZNANILI TUDI Z VSEMI ZA-VAROVALIŠKIMI PRODUKTI, KI JIH NUDIMO TER PRODAJNIMI POTMI, KAKO TE PRODUKTE NA KONCU USPEŠNO PRODATI., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 9.9.2012; FIN-INVEST,PREMOŽENJSKO SVETOVANJE,TADEJ ULAGA S.P., TRNOVELJSKA CESTA 32, 3000 CELJE MONTER STAVBNEGA POHIŠTVA - M/Ž; MONTIRA STAVBNO POHIŠTVO, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 29.8.2012; ZAKLJUČNA GRADBENA DELA DEJAN JOŠT S.P., MALE DOLE 56, 3212 VOJNIK PRODAJALEC PRODAJALEC, PC DROLC CELJE - M/Ž; PRODAJA BELE TEHNIKE, AKUSTIKE, GOSPODINJSKIH APARATOV, POHIŠTVA, DELO NA BLAGAJNI IN DOSTAVA BLAGA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1.9.2012; TRIPEX, TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 7, 3000 CELJE PRODAJA KRUHA - M/Ž; PRODAJA KRUHA IN OSTALIH ZDELKOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 31.8.2012; VALIPEK D.O.O., PODJETJE ZA TRGOVINO IN PROIZVODNJO, ULICA BRATOV VOŠNJA-KOV 1, 3000 CELJE BOLNIČAR BOLNIČAR NEGOVALEC - PRIPRAVNIK - M/Ž; IZVAJANJE NEGE IN OSKRBE STANOVALCEV VSEH KATEGORIJ NEGE IN OSKRBE, VZDRŽEVANJE FIZIČNEGA OKOLJA STANOVALCEV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 29.8.2012; DOM OB SAVINJI CELJE, JURČIČEVA ULICA 6, 3000 CELJE BOLNIČAR NEGOVALEC - PRIPRAVNIK - M/Ž; IZVAJANJE NEGE IN OSKRBE STANOVALCEV VSEH KATEGORIJ NEGE IN OSKRBE, VZDRŽEVANJE FIZIČNEGA OKOLJA STANOVALCEV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 29.8.2012; DOM OB SAVINJI CELJE, JURČIČEVA ULICA 6, 3000 CELJE RAČUNOVODJA SAMOSTOJNI RAČUNOVODJA - M/Ž; DELO ZAJEMA KNJIŽENJE POSLOVNIH DOGODKOV, PRIPRAVO DAVČNIH OBRAČUNOV, PRIPRAVO RAČUNOVODSKIH IZKAZOV, OBRAČUNAVANJE PREJEMKOV IZ DELOVNEGA RAZMERJA IN POROČANJE ZA ZUNANJE IN NOTRANJE POTREBE. DELO SE OPRAVLJA TAKO ZA DELUJOČA PODJETJA KOT ZA STEČAJNE DOLŽNIKE. NEDOLOČEN ČAS, 13.9.2012; SOKLIČ IN SEME, DRUŽBA ZA INSOLVENČNI MANAGEMENT IN FORENZIKO POSLOVANJA, D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 11, 3000 CELJE KOMERCIALIST KOMERCIALIST NA TERENU - M/Ž; PRODAJA TEHNIČNEGA BLAGA NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 15 MESECEV, 29.8.2012; ALMO TRGOVINA IN STORITVE MOLAN ALEKSANDRA S.P., SELA PRI DOBOVI 46 D,8257 DOBOVA GIMNAZIJSKI MATURANT REFERENT III, POGOJ DOVOLJENJE ZA TRŽENJE VZAJEMNIH SKLADOV - M/Ž; SPREJEM IN INFORMIRANJE STRANK, POGOJ DOVOLJENJE ZA TRŽENJE VZAJEMNIH SKLADOV, NEDOLOČEN ČAS, 31.8.2012; DELNICA, POSREDNIŠTVO, SVETOVANJE IN DRUGE STORITVE D.O.O., TRŽAŠKA CESTA 2, 1000 LJUBLJANA KOZMETIČNI TEHNIK MANIKER, PEDIKER - M/Ž; PEDIKURA IN MANIKIRA ZA STRANKE, PEDIKER/PEDIKERKA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 29.8.2012; URTICA POSLOVNE IN OSEBNE STORITVE D.O.O., GROHARJEVA ULICA 9, 3000 CELJE UNIVERZITETNA IZOBRAZBA DIREKTOR - M/Ž; VODENJE CELOTNE DRUŽBE, ZASTOPANJE DRUŽBE, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 17.9.2012; BOROVO TRADE GUMA IN OBUTEV, D.O.O., TRUBARJEVA ULICA 11, 3000 CELJE FIZIOTERAPEVT FIZIOTERAPEVT - M/Ž; ORGANIZIRANJE IN IZVAJANJE FIZIOTERAPIJE V PROCESU ZDRAVSTVENE NEGE V DOMU STAREJŠIH, SODELOVANJE Z ZDRAVNIKOM, IZVAJANJE DNEVNIH AKTIVNOSTI OSKRBOVANCEV, NEDOLOČEN ČAS, 31.8.2012; CONTRACO-ŠPESOV DOM VOJNIK, STORITVENA DRUŽBA, D.O.O., CESTA V TOMAŽ 6 A, 3212 VOJNIK UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK ODVETNIK ALI ODVETNIŠKI KANDIDAT - M/Ž; NALOGE IZBRANEGA KANDIDATA BODO OBSEGALE PREDVSEM NASLEDNJA OPRAVILA: PISANJE VLOG, ZASTOPANJE STRANK NA SODIŠČIH IN PRED DRUGIMI ORGANI, SESTAVLJANJE POGODB IN DRUGIH PRAVNIH AKTOV, SVETOVANJE STRANKAM. NEDOLOČEN ČAS, 3.9.2012; ODVETNIŠKA DRUŽBA BORUT SOKLIČ IN ODVETNIKI O.P. D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 11, 3000 CELJE DOKTOR MEDICINE SPECIALIST INTERNE MEDICINE ZDRAVNIK SPECIALIST INTERNE MEDICINE - M/ Ž; DIAGNOSTICIRANJE, ZDRAVLJENJE, KONZULTACIJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 29.8.2012; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE Uelaško NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST UTmozirje FRIZER FRIZER - M/Ž; STRIŽENJE, BARVANJE, UREJANJE PRIČESK, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 29.8.2012; FRIZERSKI SALON AGATA, AGICA ATELŠEK S.P., REČICA OB SAVINJI 95 A, 3332 REČICA OB SAVINJI UE SLOVENSKE KONJIČ! OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA ČISTILEC - M/Ž; ČIŠČENJE DOMA IN OKOLICE, NEDOLOČEN ČAS, 31.8.2012; CENTER ŠOLSKIH IN OBŠOLSKIH DEJAVNOSTI, FRANKOPANSKA ULICA 9, 1000 LJUBLJANA POMOŽNA GRADBENA DELA - M/Ž; POMOŽNA GRADBENA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.9.2012; GM GRADNJE, GRADBENIŠTVO, STORITVE IN TRGOVINA, D.O.O., LIPTOVSKA ULICA 16, 3210 SLOVENSKE KONJICE DELAVEC BREZ POKLICA MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ - M/Ž; MONTAŽA KONSTRUKCIJ, STROJEV - ENOSTAVNA DELA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 29.8.2012; M-P MONT, MONTAŽA, STORITVE IN POSREDNIŠTVO, D.O.O., STARI TRG 21, 3215 LOČE VARNOSTNIK VARNOSTNIK - M/Ž; FIZIČNO VAROVANJE OBJEKTOV Z OBHODI, INTERVENCIJA V PRIMERU VLOMNEGA ALI POŽARNEGA ALARMA, VHODNO IZHODNA KONTROLA NA VAROVANEM OBJEKTU ..., VARNOSTNIK /VARNOSTNICA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 29.8.2012; HWA-RANG VARNOSTNI INŽENIRING IN VAROVANJE D.O.O. CESTA NA ROGLO 11/J, ZREČE, CESTA NA ROGLO 11 J, 3214 ZREČE STROJNI MEHANIK MONTER STROJEV IN NAPRAV - M/Ž; MONTAŽA STROJEV IN NAPRAV NA TERENU, PRETEŽNO V TUJINI, NEDOLOČEN ČAS, 8.9.2012; NÜRMONT INSTALLATIONS, INŠTALACIJE IN MONTAŽA, D.O.O., DELAVSKA CESTA 10, 3210 SLOVENSKE KONJICE ue Šentjur pri celj"U STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE STROJNIK VRTALNIH GARNITUR - M/Ž; UPRAVLJANJE ZAHTEVNIH VRTALNIH STROJEV (KOT SO NPR. DITCH WITCH, PERFORATOR ...), VZDRŽEVANJE VRTALNIH STROJEV, DELO NA GRADBIŠČU, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV, DRUGE NALOGE PO ODREDBI DIREKTORJA OZ. VODJE DEL ..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 9.9.2012; VIL-KOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA FRIZER - M/Ž; VSA DELA V FRIZERSKEM SALONU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 31.8.2012; FRIZERSTVO IN PREVOZNIŠTVO F.SMOLA MATEJA FIJAVŽ SMOLA S.P., STARI TRG 21, 3210 SLOVENSKE KONJICE ue Šmarje pri jelsAh OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA CEVAR V LADJEDELNIŠTVU IN PETROKEMIJI. - M/Ž; PRIPRAVA CEVI V LADJEDELNIŠTVU IN PETROKEMIJI. POTREBNO POZNAVANJE IZO-METRIČNIH NAČRTOV. IZKUŠNJE V LADJEDELNIŠTVU. DOLOČEN ČAS DO KONCA PROJEKTA, 11.9.2012; SIFLEKS, KOVINARSTVO, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., TRŠKA CESTA 5, 3254 PODČETRTEK DELAVEC V RASTLINJAKIH - M/Ž; DELAVCI/DELAVKE ZA PREPROSTA VRTNARSKA IN HORTI-KULTURNA DELA OPRAVLJAJO PREPROSTA IN RUTINSKA DELA ZA GOJENJE IN OHRANJANJE DREVES, GRMIČEVJA, CVETJA IN DRUGIH RASTLIN V PARKIH IN ZASEBNIH VRTOVIH TER ZA PRIDELOVANJE SADIK, ČEBULIC IN SEMEN ALI GOJENJE ZELENJAVE IN CVETJA Z INTENZIVNIMI PRIDELOVALNIMI TEHNIKAMI. DOLOČEN ČAS DO KONCA PROJEKTA, 11.9.2012; SIFLEKS, KOVI-NARSTVO, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., TRŠKA CESTA 5, 3254 PODČETRTEK CEVAR V LADJEDELNIŠTVU IN PETROKEMIJI - DELO JE NA NIZOZEMSKEM - M/Ž; PRIPRAVA CEVI V LADJEDELNIŠTVU IN PETROKEMIJI. POTREBNO POZNAVANJE IZOMETRIČNIH NARTOV. IZKUŠNJE V LADJEDELNIŠTVU, DOLOČEN ČAS DO KONCA PROJEKTA, 21.9.2012; SIFLEKS, KOVINARSTVO, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., TRŠKA CESTA 5, 3254 PODČETRTEK VARILEC TIG/AR - M/Ž; VARJENJE CEVI V PETROKEMIJI IN LADJEDELNIŠTVU. DELO JE NA NIZOZEMSKEM, DOLOČEN ČAS DO KONCA PROJEKTA, 28.9.2012; SIFLEKS, KOVINARSTVO, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., TRŠKA CESTA 5, 3254 PODČETRTEK GRADBENI TEHNIK ZIDAR - M/Ž; GRADBENA DELA, KROVSTVO, FASADE IN ZAKLJUČNA DELA, ZIDANJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 4.9.2012; GRADBENIŠTVO BMB BORIS BEUC S.P., OSREDEK PRI PODSREDI 18, 3257 PODSREDA Uevelenje DELAVEC BREZ POKLICA PROIZVODNI DELAVEC - M/Ž; DELAVEC OPRAVLJA MANJ ZAHTEVNA IN POMOŽNA DELA V PROIZVODNJI IZDELKOV IZ PLASTIČNIH MAS, ROČNO OBREZUJE PLASTIČNA POLIZDELKE, VLAGA SESTAVNE DELE V IZDELKE, GOTOVE IZDELKE ČISTI IN PRIPRAVLJA ZA EMABLIRANJE, PREBIRA IN SORTIRA POLIZDELKE IN IZDELKE, PO NAVODILIH VODJE IZMENE ČISTI ORODJE ZARADI SAME KAKOVOSTI IZDELKA, VZDRŽUJE RED IN ČISTOČO PRI STROJU, OKOLICI STROJA IN V OBRATOVALNICI ..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 2.9.2012; LEPLAST, PODJETJE ZA IZDELAVO IZDELKOV IZ KOVINE IN PLASTIKE D.O.O., PRELO-ŠKA CESTA 1, 3320 VELENJE ORODJAR ORODJAR - VZDRŽEVALEC - M/Ž; VZDRŽUJE ORODJA, NAPRAVE IN PRIPRAVE. OPRAVLJA REDNE SERVISE IN VZDRŽEVALNA DELA NA ORODJIH V SKLADU Z DOLOČILI POSLOVNIKA. SKRBI, DA SO VITALNI DELI ORODIJ REDNO OČIŠČENI, NAMAZANI IN PRIPRAVLJENI NA ZAGON. IZVAJA MANJ ZAHTEVNA POPRAVILA ORODIJ, NAPRAV IN PRIPRAV V OKVIRU SVOJE STROKOVNOSTI. PO POTREBI SODELUJE PRI MENJAVI ORODIJ ZARADI SPOZNAVANJA TEHNOLOŠKIH PROCESOV. PRI SVOJEM DELU PO POTREBI OPRAVLJA TUDI RAZNA DELA NA STROJIH, PRIPRAVAH IN NAPRAVAH ZA OBDELOVANJE KOVIN (STRUŽNICA, REZKALNI STROJ, VRTALNI STROJ ), DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 2.9.2012; LEPLAST, PODJETJE ZA IZDELAVO IZDELKOV IZ KOVINE IN PLASTIKE D.O.O., PRELOŠKA CESTA 1, 3320 VELENJE PREOBLIKOVALEC IN SPAJALEC KOVIN VODJA IZMENE V PROIZVODNJI PREDELAVE PLASTIČNIH MAS - M/Ž; OB PRIHODU NA DELOVNO MESTO Z VODJEM PREDHODNE IZMENE IZMENJA INFORMACIJE GLEDE POTEKA DELA IN TEKOČE PROBLEMATIKE. PO KONČANI IZMENI PREVERI, ALI SO DELAVCI ZAPUSTILI DELOVNA MESTA UREJENA IN OČIŠČENA TER POSREDUJE INFORMACIJE O POTEKU DELA IN TEKOČI PROBLEMATIKI VODJI IZMENE, KI JE PRIČELA Z DELOM. DNEVNO RAZPOREJA DELAVCE V IZMENI NA DELOVNA MESTA GLEDE NA DNEVNI PLAN PROIZVODNJE IN PRI TEM UPOŠTEVA NJIHOVO USPOSOBLJENOST ZA DELO. NA NOVO ZAPOSLENE DELAVCE V PROIZVODNJI POSTOPOMA UVAJA V DELO PRI STROJIH DOKLER POPOLNOMA NE OBVLADAJO POSAMEZNIH DELOVNIH FAZ. ODGOVOREN JE, DA SO DELAVCI NA DELOVNEM MESTU OPREMLJENI Z USTREZNIMI PRIPOMOČKI ZA KVALITETNO OPRAVLJANJE DELA / NOŽI ZA OBREZOVANJE PLASTIKE, KRPE ZA ČIŠČENJE IZDELKOV IN DRUGO. DELAVCE STALNO OPOZARJA NA RED IN ČISTOČO NA DELOVNEM MESTU, KI STA ZELO POMEMBNA ZA KVALITETNO OPRAVLJANJE DELA. V SODELOVANJU Z VPENJAL-CEM ORODIJ SKRBI ZA NEMOTENO DELOVANJE VSEH PROIZVODNJIH LINIJ, MANJŠE NAPAKE ODPRAVLJA, ČE TO NI MOGOČE USTAVI DELOVANJE STROJA PO PREDPISIH IN O TEM SESTAVI ZAPISNIK. SKRBI ZA REALIZACIJO DODELJENIH NALOG. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 2.9.2012; LEPLAST, PODJETJE ZA IZDELAVO IZDELKOV IZ KOVINE IN PLASTIKE D.O.O., PRELOŠKA CESTA 1, 3320 VELENJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE V LOKALU, NEDOLOČEN ČAS, 29.8.2012; GOSTINSTVO IN PREVOZI AVGUST MEDVED S.P., CESTA VODNIK I PRIREDITVE j TOREK, 28. 8. potopisno predavanje Borisa Vogrinca ČETRTEK 30. 8. KINO 10.00 Knjižnica Rogaška Slatina Druženje s filmskimi junaki 17.00 Medobčinska knjižnica Žalec Po pravljici diši pravljično uro vodi Nina Trbovšek 19.00 Vrt Ipavčeve hiše Šentjur Velika glasba z malih ekranov koncert udeležencev džez delavnice SREDA, 29. 8. 10.00 Knjižnica Velenje Tabor v mestu predstavitev tabornikov 17.00 Ljudska univerza Velenje Let's play together igralne urice v angleškem jeziku 21.00 Kavarna Lucifer Velenje Islandija - ledena kraljica 10.00 Knjižnica Rogaška Slatina Druženje s filmskimi junaki 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje Hermanova torta otroška ustvarjalnica 17.00 Ljudska univerza Velenje Let's play together igralne urice v angleškem jeziku 19.00 Dvorec Novo Celje Chiaroscuro Odprtje razstave poletne šole Rudija Španzla 20.00 Knjižnica Šentjur Literarno-glasbeni večer ob Slomškovem letu in bralni znački za odrasle s predstavitvijo zbornika Jezik je treba spoštovati NA JEZERO 7 B, 3320 VELENJE NATAKAR POMOČ V STREŽBI - M/Ž; POMOČ PRI STREŽBI V GOSTINSKEM LOKALU, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 10.9.2012; SVETI BAR OLEKSANDR CHERKASHYN 5,P., KARDELJEV TRG 2, 3320 VELENJE MIZAR MIZAR - M/Ž; SPLOŠNA MIZARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 13.9.2012; RAJLES, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., JANŠKOVO SELO 24 A, 3320 VELENJE KUHAR KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA HRANE, NEDOLOČEN ČAS, 29.8.2012; GOSTINSTVO IN PREVOZI AVGUST MEDVED S.P., CESTA NA JEZERO 7 B, 3320 VELENJE GRAFIČAR OFFSET TISKAR - M/Ž; OFFSET TISK IN PRIPRAVA NA TISK, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.8.2012; EUROGRAF, PODJETJE ZA GRAFIČNO DEJAVNOST, POSLOVNE STORITVE, TRGOVINO, PROIZVODNJO IN GRADBENIŠTVO D.O.O., ŠTRBENKOVA CESTA 6, 3320 VELENJE STROJNI TEHNIK NASTAVLJALEC ORODIJ V PROIZVODNJI PLASTIČNIH MAS - M/Ž; SAMOSTOJNO VPENJA IN IZPENJA ORODJA. OB MENJAVI ORODJA VNAŠA ŽE SESTAVLJENE PROGRAME IN PO POTREBI DODATNO OPTIMIRA DELOVANJE ORODJA ZA DOSEGANJE KAKOVOSTI IZBRIZGANEGA PROIZVODA. ZAPIŠE IN ARHIVIRA SPREMEMBE VNEŠENE PRI OPTIMIRANJU DELOVANJA ORODJA NA PREDPISANE OBRAZCE, POTRJUJE PRVE IZBRIZGANE PROIZVODE GLEDE NA POTRJENE VZORČNE KOMADE IZ PREJŠNJE SERIJE OB VSAKI MENJAVI ORODJA, OB VSAKI MENJAVI ORODJA NATANČNO IZPOLNI DELOVNI NALOG ZA MENJAVO ORODJA, SKRBI, DA SO VITALNI DELI STROJEV IN ORODIJ OČIŠČENI, NAMAZANI IN PRIPRAVLJENI NA ZAGON, UPRAVLJA Z MOSTNIM DVIGALOM, SKRBI ZA NEMOTENO DELOVANJE ORODIJ, STROJEV IN TEHNOLOŠKE OPREME, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 2.9.2012; LEPLAST, PODJETJE ZA IZDELAVO IZDELKOV IZ KOVINE IN PLASTIKE D.O.O., PRELOŠKA CESTA 1, 3320 VELENJE UE ŽALEC OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA POMOŽNI KLEPAR KROVEC - M/Ž; POMOŽNA KROVSKO KLEPARSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 31.8.2012; KROV STORITVE D.O.O., KASAZE 36 A, 3301 PETROVČE STAVBNI KLEPAR VODJA KROVSKO KLEPARSKIH DELA - M/Ž; VODENJE DELOVNEGA PROCESA, NADZOR NAD ZAPOSLENIMI, PREVOZ MATERIALA NA GRADBIŠČE, IZVAJANJE KROVSKO KLEPARSKIH DEL, PRIPRAVA DELA, DRUGA DELA PO NALOGU, NEDOLOČEN ČAS, 31.8.2012; KROV STORITVE D.O.O., KASAZE 36 A, 3301 PETROVČE VARILEC VARILEC TIG V CELJSKI REGIJI - M/Ž; OPRAVLJANJE KLJUČAVNIČARSKIH DEL IN TIG VARJENJE., DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 29.8.2012; TRENKWAL-DER KADROVSKE STORITVE, D.O.O., LESKOŠKO-VA CESTA 9 E, 1000 LJUBLJANA FRIZER FRIZER - M/Ž; STRIŽENJE, BARVANJE, PODALJŠEVANJE LAS,S SKRB ZA UREJENO IN ČISTO DELOVNO MESTO, VODENJE EVIDENCE MATERIALA, ...KOMUNIKATIVNA, VESELA, DRUŽBENA, Z VESELJEM DO DELA. DELOVNO MESTO V NAZAR-JIH, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1.9.2012; SI MM GRAD, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., TRG 7, 3312 PREBOLD INŽENIR STROJNIŠTVA KAPITAN LETALA - M/Ž; UPRAVLJANJE LETALA NA DOMAČIH IN MEDNARODNIH POLETIH, NEDOLOČEN ČAS, 13.9.2012; TRANSPORTI ENES DRAGANOVIĆ S.P., CESTA OB ŽELEZNICI 4, 3310 ŽALEC TOREK, 28. 8. 18.00 Mestni park Joga v vsakdanjem življenju 20.00 Stari grad 21.00 Vodni stolp Pomoči in izcelitve po duhovni poti predavanje po učenju Bruna Groeningena SREDA, 29. 8. 10.00 Osrednja knjižnica Celje Počitniške ustvarjalne dejavnosti delavnice vodi Nada Mlinarević 18.00 Mestna plaža Ustvarjamo in se igramo turnir 4 v vrsto, ustvarjanje iz gline, Hama perlic, risanje na steklo, družabne igre... 18.00 Mestni park Tajiquan 21.00 Stari grad Žabe premiera gledališke igre G. Strniše, Gledališke HK Celje, režija Luka Marcen ČETRTEK, 30. 8. 18.00 Mestna plaža Mojca Pokraculja lutkovna predstava Škratovega gledališča, režija Damjan M. Trbovc 19.30 Atrij Osrednje knjižnice Celje_ Nutrijo glasbeno potovanje skozi obdobja džeza 20.00 Šmartinsko jezero Štimung fest za mlade nastopajo 6pack Čukur, Pero Lovšin&Legalo Kriminalo, Elvis Jackson, Rock Partyzani in Radiostorm PLANET HIS Spored za 28. in 29. 8. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Ledena doba 4 - animirana druž. pustolovščina 3D, sinh. 16.15 Ledena doba 4 - animirana druž. pustolovščina, sinh. 15.05, 17.15 Vzpon viteza teme - akcija 20.20 Ted - komedija 16.05, 18.30, 20.50 Madagaskar 3 - animirana pustolovščina 3D, sinh. 15.00, 17.10, 18.25 Madagaskar 3 - animirana pustolovščina 20.30 Madagaskar 3 - animirana pustolovščina, sinh. 16.10, 18.20 Popolni spomin - znanstvenofantastična akcija 19.25, 21.50 Larina izbira - drama 15.50, 18.05, 20.35, 21.30 Plačanci 2 - akcijski 15.10, 17.20, 19.30, 21.40 Odpleši svoje sanje 4 - plesno-glasbeni film 3D 19.20 Bournova zapuščina - akcijski 15.20, 18.10, 21.00 Mestni kino Metropol SREDA in ČETRTEK 21.00 Jekleno nebo - akcijsko- fantastična komedija Pesniški večer podelitev Veronikine nagrade in zlatnika poezije FESTIVAL KUNIGUNDA VELENJE TOREK, 28. 8. 10.00 Center Kunigunda - Strojnica - glasbena delavnica 11.00 Titov trg - Radio Kuni-gunda 14.00 Park pred gimnazijo - Park Art 15.00 Pekarna - ogled umetniških projektov 18.00 Čolnarna na jezeru - Vodno mesto - ogled 21.00 Sončni park - Skok iz kože - gledališka predstava 21.30 eMCe plac - Kultur shock; Applesauce Lorraine - koncert SREDA, 29. 8. 10.00 Center Kunigunda - Strojnica - glasbena delavnica 11.00 Titov trg - Radio Kuni-gunda 12.00 Titov trg - Ni nas še zadelo - performans 14.00 Park pred gimnazijo - Park Art 15.00 Pekarna - ogled umetniških projektov 16.00 Čolnarna na jezeru - Vodno mesto - ogled 17.00 Pekarna - večer kruha in iger - performans braće Đem-per 21.30 eMCe plac - Damir Avdić, Lombergo Surfers, Cyphre Louis - koncert ČETRTEK 10.00 Sončni park - slackline - delavnica hoje po vrvi 10.00 Center Kunigunda - Strojnica - glasbena delavnica 11.00 Titov trg - Radio Kuni-gunda 14.00 Park pred gimnazijo - Park Art 15.00 Pekarna - ogled umetniških projektov 16.00 Čolnarna na jezeru - Vodno mesto - ogled 20.30 Velenjski grad - Pes, pizda, peder - gledališka predstava 21.30 eMCe plac - General Woo, Nemir - koncert www.novitednik.com MALI OGLASI / INFORMACIJE ODKUP zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje ZABUKOVJE pri Sevnici. Prodamo posestvo, 56.000 m2 zemljišča s hišo. Telefon 031 301-023, 041 530-380. 3138 HIŠO, dvojček, 75 m2, prodam za 80.000 EUR ali dam v najem, mariborsko-hočko Pohorje. Telefon 041 687-065. 3148 ODDAM VOZILA KUPIM Z GOTOVINO odkupim osebna vozila, bencin ali diesel, od letnika 1990 do 2012, v kakršnem koli stanju. Gotovina, prepis in odvoz na moje stroške. Telefon 031 783-047, Boris. 2909 STROJI UREJEN poslovni prostor s parkirnimi prostori, ob Mariborski cesti v Celju, oddam v najem. Telefon 041 262-063. 3209 V NAJEM oddam prostor za skladišče in trgovino v Braslovčah. Telefon 041 690-023. Š 197 STANOVANJE BIKCE in teličke, težke od 100 do 150 in brejo telico po izbiri, ugodno prodam. Telefon 041 996-166. 3180 DVE telički simentalki, stari 3 tedne in en mesec, prodam ali menjam. Telefon 031 840-282. 3197 BELE piščance, težke 1 kg, prodam. Telefon 031 858-087. 3228 TELICO simentalko, težko 170 kg, po izbiri, prodam. Telefon 031 223-531. 3239 BIKCA pasme limuzin, starega 6 mesecev, težkega 240 kg, vreden ogleda, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 637-264. 3265 BIKCA simentalca in bbp prodam. Telefon 041 794-301. 3259 GROZDJE belih sort: chardonnay, sauvi-gnon, renski in laški rizling, mešano belo in grozdje rdečih sort žametna črnina in modra frankinja, prodam. Telefon 031 575-777. 3183 3184 ŽLAHTNO belo vino in belo grozdje prodam. Telefon (03) 5794-217. 3252 OSTALO PRODAM KUPIM ODDAM PRODAM SAMONAKLADALKO sip 16, tračni obračalnik sip 220 in puhalnik tajfun, na traktorski pogon, prodam. Telefon 041 261-676. 3262 ŽALEC. V najem oddamo enosobno stanovanje. Telefon 070 862-214. 3175 V CELJU oddam v najem opremljeno stanovanje za nedoločen čas. Telefon 070 418-525. 3181 GARSONJERO v Celju oddam. Telefon 031 655-181. 3258 DEBELE krave in telice za zakol in suhe za dopitanje, plačilo takoj, kupim. Telefon 070 405-700. Š 142 DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. Š 63 KRAVE in telice za zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 263-537. p POSEST PRODAM BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo (na zalogi briketi in peleti), ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www. drva.info. p CEPANA in razrezana slovenska bukova drva na paleti, cena za paleto je 105 EUR, 2 paleti sta za eno klaftro, prodam. Telefon 040 860-200. p KOMBINIRAN štedilnik na trda goriva za centralno kurjavo ugodno prodam. Telefon 041 767-797. 3266 ŽAGAN borov les za ostrešje, 11,60 m3, prodam po 140 EUR/m3. Telefon 051 828-523, 031 812-839. 3259 3257 KUPIM POSLOVNO stavbo, bruto 450 m2, s 570 m2 parkirišč, ob Mariborski cesti v Celju, prodamo. Telefon 041 262-063. 3209 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 5821401. p PRODAM DOMAČO, naravno sušeno koruzo prodam. Telefon 5794-289, Silvo Peček, Završe 21, Grobelno. 3262 NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov. Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem. OB TORKIH - IZ VAŠEGA KRAJA - OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA NAROCILNICA I NAROCILNICA |NAROČ|LN|CA IME IN PRIIMEK: ULICA: Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec. KRAJ: DATUM ROJSTVA: Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev PODPIS: " NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. ZAHVALA 28. julija 2012 je svojo življenjsko pot sklenil LUDVIK GOLOB iz Lokarij 20, Šentjur Iskrena hvala vsem, ki ste mu v času njegove bolezni stali ob strani. Še posebej hvala Albini Gabrovšek, družini Kolar in Iztoku Kalanu za pomoč ter komornem zboru A vista in Matevžu Goršiču za ganljivo glasbeno srečanje v zadnjih dneh. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, someščanom ter bivšim sodelavcem, ker ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše ter vsa izrečena sožalja. Še posebej se zahvaljujemo GŠSV, Enoti za protokol za vojaško pogrebno slovesnost, Vojašnici Celje, vojaškemu duhovniku Milanu Preglu za opravljen cerkveni obred in sveto mašo, praporščakom in veteranom vojne za Slovenijo, govornikoma mag. Viktorju Kranjcu in Juretu Godlerju za ganljive besede ob slovesu, Marjanu Hočevarju in Bogdanu Hvalcu za vso pomoč ter pevcem MoPZ skl. Ipavcev Šentjur. Hvala vsem, ki ga boste skupaj z nami ohranili v lepem spominu. Žalujoči: žena Milena ter otroci Jana, Katja in Luka z družinami VSE vrste lesa na panju kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 506-958. 3212 FANT, ki v ljubezni sreče nima, se za iskreno punco zanima. Telefon 031 860-668. 3270 ZAPOSLITEV RAZNO IŠČEM voznika kamiona z izpitom C-kate-gorije in izkušnjami z dvigalom in viličarjem. Telefon 051 359-555. Ingles, d. o. o., Proseniško 53, Šentjur. n ZAPOSLI: I - zidarja, tesarja, železokrivca z izkušnjami - odgovornega vodja gradbišča z izkušnjami (inženir gradbeništva s strokovnim izpitom) Informacije: 035648841,041 322889 STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n UGODNO izvajamo vsa dela na kanalizacijskih sistemih ter ostala gradbena dela (škarpe, tlakovanje). Telefon 051 377-900. GMG Vinder, d. o. o., Zadobrova 126, Škofja vas. 3023 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold t ' , Kug*,-. uisv i Lil ' a_vL3JJ B L5ÜJ Wsm fiffi M 1 vedeževanje, astrologija, feng stiui Kugter d.o.o. 0.HCM.II r vedeie vđlkj JASNA i.irai t ly^niiM' tijrtL' astrolog DANIEL -lMrtikigi;.! f<'rg ihui B BP' 1 J W ISfr^Mevalkd LEA .Hiqrlthp yni1 tiganiko fcj'rM- JS> Ü KARINA vedeževalka EMA tarai L gan&k« kane vedežcvalhui ANA vc'-d t'zt! vj l'k. J UlA c.ig.m-,»:^ k.irli Pokličite nas ceneje! p Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,30 EUR petkovega pa 1,50 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si - Št. 68-28. RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejic Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si avgust 2012 Nov rekord s harmoniko Skupnih petdeset zlatih let 18. avgusta pred petdesetimi leti sta si življenjsko zvestobo obljubila Ivan in Marica Vervega z Lopate. Kot se za tako visok življenjski jubilej spodobi, so se domači odločili, da pripravijo zlato poroko. Hči Brigita, zet Rajko ter vnuka Gašper in Katarina so prevzeli organizacijo v svoje roke. Da je bil slavnostni dogodek še bolj prepoznaven, so sorodniki na dvorišču postavili slavolok. Letos na isti datum sta zlatoporočenca Ivan in Marica pred pričama - vnukoma Katarino in Gašperjem - ponovno potrdila obljubo zvestobe v skupnem življenju. Od doma so se zlatoporočenca in priči popeljali s prelepo kočijo, medtem ko so jih pospremili prijatelji iz Prostovoljnega gasilskega društva Lopata, ki so pripravili časten špalir. Sledil je cerkveni obred v domači župniji sv. Duh, ki ga je vodil župnik mag. Srečko Hren. Zbrani sorodniki in prijatelji so zlatoporočencema čestitali in jima zaželeli še na mnoga leta skupnega življenja, nato so se družno odpravili na podeželje v Šmartno v Rožni dolini na turistično kmetijo Vozlič, kjer se je slavnostni dogodek nadaljeval ob zvokih mladih muzikantov Jelša. Seveda ni treba posebej poudariti, da je bilo med slavjem izrečenih še veliko voščil in dobrih, prijateljskih želja. RK Foto: STANE PETROVIČ-ČONČ Laščan oziroma zadnja leta Celjan Zoran Zorko je minuli konec tedna dosegel nov rekord v neprekinjenem igranju na harmoniko. 35 ur in 32 minut je igral na svoj inštrument in računa, da se bo s tem vpisal v Guinnessovo knjigo rekordov. Igrati je začel v četrtek ob 12. uri na Kongresnem trgu v Ljubljani, končal pa v soboto v Brežicah na festivalu Panonika harmonika. S harmoniko v rokah je vmes prepotoval dobršen del Slovenije, od Bleda, Kranja, Novega mesta in Kostanjevice. Pogoji igranja so bili zahtevni, saj se v štirih urah skladbe niso smele ponoviti, dolge pa so lahko bile največ po dve minuti. Izvajalec ni smel improvizirati, igrati jih je moral na javnem prostoru. Najdaljši premor med skladbami je bil 30 sekund, po vsaki polni odigrani uri pa si je lahko vzel petminutni odmor. Zorka sta morala spremljati dva opazovalca in merilca časa, pisali so zapisnik skladb, nujno pa je bilo še, da so podvig vseskozi snemali s kamero. Sam pravi, da so bile edini problem bolečine v roki, saj je ugotavljal, da si ni dovolj enakomerno razporedil moči, ves čas je namreč igral »na polno«. K temu so prispevali poslušalci, ki jih očitno ni želel razočarati. Da je bila ta preizkušnja šele začetek, pa kaže njegova izjava, da že razmišlja o novih rekordih ... TC, foto: GREGOR SEČEN FOTO TEDNA Foto: SHERPA V mavrici Slon s kozjanskega travnika To, da so ob reki Dravi, na avstrijski strani pred nekaj dnevi lovili živega krokodila, smo že slišali. Kaj pa počne tale slon v naravni velikosti pri Podčetrtku, v pokrajini, kjer smo na travnikih bolj navajeni krav? Nič hudega ni, nasprotno, vozniki in sopotniki, ki se vozijo mimo tega velikega slona ob glavni obsoteljski cesti so takšnega srečanja veseli. Za tiste, ki še ne veste: slon na travniku le opozarja na turistično privlačnost v podčetrteškem kopališču na temo safarija, kjer so kot kipi v naravni velikosti še različne druge afriške živali. BJ Na kozjanskih travnikih so ponavadi krave, pri Podčetrtku je mogoče srečati slona, v naravni velikosti. Od daleč je videti kot, da bi bil živ. Ali je takšna maskota lahko vabljiva za turiste prav zato, ker slon ne sodi ravno v naše okolje, pa je že drugo vprašanje.