TRGOVSKI
Časopis za trgovino^ industrifo in obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V* leta 90 Din, za 1U leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo; 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-89:
Leto XV.
V Ljubljani, v četrtek, dne 20. oktobra 1932.
štev. 121.
Ne gre brez posrednikov
2e stara je misel, da 'je treba vse kmetijstvo organizirati na zadružni podlagi, da bi kmetovalec vse svoje pridelke prodajal direktno konzumen tu, sam pa kupoval vse njemu potrebne izdelke neposredno pri proizvajalcu. Na ta način bi bil posredovalec izključen itn 'zagovorniki te stare misli si obetajo, da bi potem dobil kmetovalec več iza svoje pridelke, kcmzumeut pa bi manj plačal za kupljeno blago. Dobiček bi bil kar dvakraten in torej dvakrat dobro, če bi se ta stara misel uresničila.
Kfljub temu lepemu računu pa vidimo, da se realizacija te Misli kar ne more agoditi im kjer so jo poskusili, se navadno ni to zgodilo brez narodno gospodarske škode. Kajti ta misel sloni na silno zimutmi podlagi, da (posrednik ne vrši sploh nobenega dela, da samo devlje blago iz enega žepa v drug žep in pri tem zasluži ogromne dobičke. Toda takšna predstava o posredniku je silno naivna in kar čudno je, da jo je mogoče še danes slišati iz ust ljudi, ki hočejo veljati kctt resni. Kajti kakor povsod drugod', tako je tudi pni posredovanju blaga, da namreč mora propasti vsak posrednik, ki ne dela, trdno in 'vestno dela in ki ni za svojo stroko usposobljen.
'In tej resnici se ne bedo mogle ogniti niti kmetijske produktivne zadruge, če bodo hotele naravnost prodajati svoje pridelke konzumen tom. Ker kmetovalec ne pozna zahtev (trga, ker tudi ne poizma posredniškega posla, bo moral nastaviti ljudi, ki bodo kot nameščenci njegove zadruge vršili posredovanje imed producenti in kon-zumenti. Posredništvo torej epiloh ne bo čisto izginilo, .temveč spremenilo bi se le v toiliko, da bi mesto na svoj račun in svoj riziko, vršili stalno nameščeni posredniki ta posel n« 'luj račun in na tuj riziko. Več ko dovcilj izkušenj pa ije že, kakšne so posledice kupčevanja na tuj račun in kakšne, kadar kdo posreduje blagoi na lastno odgovornost. Kadar človek ve, da gre za njiegov denar, tedaj napne do skrajnosti vse svoje sile, da ne izgubi denarja, kedar pa gre za tuj denar, se bo lotel tudi tako tvegane kupčije, ki skoraj ne more prinesti nič drugega ko zgube. Izločitev posrednika dejansko ne bi prinesla nič drugega ko to, da bi izločila tudi osebno ambicijo, ki je pač najboljši, vzmet k uspehu. V Rusiji, kjer so kolektivizimiu na ljubo čisto ubili osebno imicijaitivo, jo skušajo z vsemi sredstvi zopet vzbuditi, pa čeprav morajo pri temi žrtvovati marsikatero zahtevo svojega marksističnega evangelija-.
Realizacija te stare misli, da bi se vsa trgovina vršila le med produktivnimi in konzumnimi zadrugami, pa ima še drugo težko napako. Če bi se ta namera tudi posrečila, kar pa je vse prej ko verjetno, potem bi zavladal še v trgovini takšen birokratizem, da bi vse gospodarstvo bilo na kolenih. Tudi v tem oziru je Rusija poučen dokaz. Formalno so tam čisto izločili posrednike in kaj je posledica? Upravni aparat, ki je nadomestil posrednike, je dražji, kakor so bili ti posredniki kdajkoli na svetu, blaga na trgu pa je premalo in navadimo le slabejše kvalitete. Konkurenca je izločena in birokratizem se pase v soncu moniopodskega stališča. Izguba na celi črti, da tudi pod grožnjo smrtne kazni ne izr giimejo ne črne borze im ne zasebne kupčije. Brez posrednikov le ne gre.
- In še dolgo ne bo šlo, kakor do dari.es še nikoli ni šlo. Kajti posredovanje zamenjave blaga je deio, naporno in tvegano delo, za katero baš kmetijske zadruge niso še niti najinianje pripravljene. Saj niso niti toliko pripravljene, da bi znale kmetoval-ca poučiti, kakšno blago mora oddajati na trg, da bo njegovo blago izpolnilo vsaj prve pogoje :za dosego dobre cene. V tem pogledu čaka zadruge še ogromnega dela in nad vse zadružnega dela. Tu naj zastavijo zagovorniki ome nemogoče stare misli svoje sile, ne pa da se zaletavajo v stan, ki je že skozi tisočletja s svojim vestnim dteloml opravičil svoj obstoj. Zakaj v daljavo po cilje, če so pa najvažnejši pred nosom?
Domačim podjetjem je treba dati prednost!
Minister Mohorič za domača podjetja
Vsled vedno pogostejših pritožb, da državni in samoupravni uradi pri drž. nabavah ne upoštevajo dovolj domačih podjetij, je poslal trgovinski minister Ivan Mohorič vsem resornim ministrom to pismo:
»V svrho povečanja delavnosti v državi je, vi novem zakonu o obrtih (§§ 196 do 205) cela vrsta odredb, s katerimi se določajo prednosti za domače obrti in industrijska podjetja. Uzakonjena je zahteva, da so dolžni državna in samoupravna telesa, ko tudi njih zavodi in ustanove v prvi vrsti kriti vse »roje potrebščine pri domačih obrtniških in industrijskih podjetjih in da izvrše vsa dela po domačih ljudeh, ki so za ta dela pooblaščena.
Da bi mogle, domače delavnice izvršiti naročila ali dela za državna in samoupravna telesa, ko tudi njih zavede in ustanove, določa zakon o obrtih, da se licitacije razpisujejo prvenstveno za domače ponudnike. Samo tedaj, če se na licitaciji ne bi prijavilo zadostno število ponudnikov, ali če bi bile cene domačih ponudnikov .za več ko 10%, oziroma 15% dražje, kakor pa so cene na svetovnem trgu, in to z uračunano carino in prevozom do mesta’ naročila, se more razpisati nova licitacija, katere se morejo udeležiti tudi tujci. Tako izrecno zahteva § 108, tccRa 3. Iz tega se vidi, da se ima za domače potrebe uporabljati domače blage in dai »morajo deila vršiti domači ljtjdje. Samo čo ni domačega blaga ali če ni domačih delavcev, dovoljuje zakon drugo licitacijo, h kateri se vabijo tudi tujci.
Kljub vsem tem jasnim odredbam zakona pa prejema ministrstvo za trgovino in industrijo od gospodarstvenikov pritožbe, da se država, ko tudi samoupravna telesa ter njih zavodi im ustanove ne ravnajo po predpisih § 198 zakona o obrtih in da razpisujejo licitacije, pri katerih morejo takoj sodelovati domači in tuji podjetniki, mesto da se vrši prva licitacija samo za domače.
Vsled današnje velike gospodarske krize, v kateri se nahajajo domača podjetja in da se ne bi še nadalje slišale pritožbe o izigravanju odredb za pospeševanje domače delavnosti, Vas prosim gospod minister, da odredite vsem svojim uradom, zavodom in ustanovam, da ob nabavi vseh svojih potrebščin v obrtniških in industrijskih predmetih razpišejo prvo licitacijo samo za domače ponudnike. Le tedaj, če taka licitacija ne bi bila uspešna, se sme razpisati v smislu § (198 obrtnega zakona nova licitacija, h kateri se smejo pritegniti tudi tujci.«
Pozdravljamo ta nastop ministra Mohoriča za pravice domačih podjetij in upamo, da se bodo odslej vsi uradi in vse samoupravne korporacije ravnale po določbah zakona in pri svojih naročilih dajale v vsakem pogledu prednost domačim' podjetjem. Kjer bi se uradi proti1 tej svoji zakoniti dolžnosti pregrešili, pa jih je treba brez vseh pomislekov naznaniti, kajti 9 prizanesljivostjo ni mogoče napraviti reda.
Apel na tekstilne fabrike
Ne zvišujte cen svojim izdelkom!
Zagrebški »Morgenblatt« objavlja iz trgovskih krogov apel na naše domače tekstilne fabrike, da ne zvišujejo cen svojim izdelkom, kar so nekatere fabrike že storile. Tekstilne fabrike se pri teni sklicuje^ jo, da so se podražile devize, siirovine in da so narasli tudi davki. Produkcijski stroški so se s tem povečali in zato je utemeljeno, če se cene tekstilnim izdelkom povečajo.
Res je, da so se devize1, siirovine in davki povečali, itoda za višino produkcijskih stroškov so merodajni tudi drugi faktorji, ki se pa niso podražili, temveč oelo pocenili. Tako so ostale plače delavcev enako nizke in ponekod so se še znižale. Tudi zaščitna carina 'je ostala enako visoka in že vsled uje morajo domače tekstilne fabrike uvaževati današnje življenjske razmere Te pa so danes slabe in kupna moč jugoslovanskega prebivalstva je silno padla. Ljudje nimajo denarja in ne morejo kupovati niti cenega blaga, vsled česar mora pri vsakem povišanju cen konzunn nazadovati.
Račun tekstilnih fabrik, da ljudje danes predvsem iščejo blago in da si hočejo s svojim denaTjem kupiti realne vrednote, je pogrošen, vsaj kar se tiče tekstilnega blaga. Bogatini se ne zalagajo z domačim tekstilnim blagom, kar pa morejo kupiti, reveži, je zelo omejeno. Zato je čisto zmotna kalkulacija, da bi želja po realnih vrednotah mogla preprečiti padec konzumna, ki bi nastal vsled višjih cen. Ljudje imaijo samo čisto določene vsote denarja na razpolago za nakup tekstilnega blaga im zato bodo tem manj tega blaga nakupili, čim višje bodo njegove cene.
Posledica vsega tega bo, da bo trgovina še bolj nazadovala. Kot prvi bodo prizadeti od povišanja cen trgovci, takoj za njimi pa tudii tekstilne fabrike same. Kajti jasno je, da bo tudi trgovec tem manj naročil blaga, čim manj ga bo prodal. Trenuten dobiček, ki bi ga tekstilne fabrike dosegle s, poviškom cen, bo pozneje popolnoma eliminiran vsled manjših namočil. O tem naj si tekstilne fabrike ne delajo nobenih iluzij.
Prav tako pa naj tudi ne mislijo, da ne
bi rodilo povišanje cen nobenih drugih posledic. Že danes doni na vseh shodih hr-vatskih in srbskih trgovcev zahteva, da se zaščitne carine odpravijo. Tudi med slovenskimi trgovci je prav mnogo sličnega razpoloženja. Ni treba še posebej maglašati, da pa so za odpravo zaščitnih carin tudi vsi konzumentii, ki tvorijo večino vsega prebivalstva. Vsled tega ni prav nič izključeno, da bi mogla zahteva po odpravi zaščitnih carin tudi prodreti, zlasti še v zvezi z vprašanjem, katere fabrike v Jugoslaviji sploh smejo veljati kot domača podjetja. Tudi o tem vprašanju se je že dostikrat sprožila debata.
Vsled tega mislimo, da je le v interesu tekstilnih fabrik samih, da tudi one v sedanjih težkih časih malo potrpe in da ne napenjajo loka preveč, ker je mogoča po-violjna 'lešitev sedanje krize samo s složnim delom in tudi složnimi žrtvami vseh.
Zato se pridružujemo apelu zagrebških trgovcev in poživljamo naše domače tekstilne fabrike, da opuste vsako zviševanje oem svojih izdelkov, ker bi to rodilo slabe posledice za vse naše gospodarstvo, pa tudi za tekstilne fabrike same.
Stanje brezposelnih na svetu
Po statističnih podatkih Mednarodnega urada za delo v Ženevi je bilo v zadnjem tromesečju letošnjega leta manj brezposelnih ko v prejšnjem tromesečju. Sairno v Angliji, Holandski in Danski se je brezposelnost povečala.
Podroben pregled o brezposelnosti v posameznih državah daje ta tabela:
Sept.	Junij	Sept.
1932	1932	1931
v tisočih
Nemčija	5.261-0	5.675-3	4.214-7
Avstrija	269-1	284-3	196-3
Anglija	2.946-8	2.821-8	2.813-1
Belgija	431-3	349-7	167-2
Francija	298-4	373-5	54-5
Italija	964-5	1.032-7	663-3
Poljska	218-0	360-0	255-1
Češkoslovaška 459-4	482-0	215-0
Železniške tarife treba znižati!
Cela vrsta držav je pričela aniževajtd železniške tarife, da s tem omogoči znižanje cen in da poveča promet na železnicah. Kajti v vseh državah obstoji vedno ostrejša konkurenca med železnicami in avtobusi in samo tam, kjer se ravnajo železnice po trgovskih načelih, morejo tudi železnice konkurirati z avtobusi. Je pač vedno tako, da zadostuje pri večjem prometu tudi manjši ddbiček in že samo vsled te resnice je utemeljeno, da železnice znižajo tarife, kadar so 'te previsoke.
In pri nas so železniške tarife previsoke, kar smo že zadnjič dokazali s konkretnimi dokazi za prevoz lesa. Kolikor je les sploh vreden, toliko zahteva zeleznica prevoznine. Ali se ne pravi to promet lesa sploh ustaviti? Ljudje vendar ne bodo pošiljali lesa po železnici samo zato, da dobi železnica prevoznino, lastnik lesa pa za svoj les ne bo dobil nič. Kdo more vendar imeti interes tako v izgubo prodajati svoje fclago!
Drug primer, kako so pri nas železniške tarife previsoke, dokazuje prevoznina za koks.
Po železniških tarifah, ki so veljale do 1. marca 1929. je bil prevoz koksa primeroma po ceni. Po lokalni tarifi se je plar čevala prevoznina po znižani stopnji 25, od 1. aprila 1930. pa po znižani 32.
Z 31. marcom 1931. pa so bile vse te olajšave odpravljene. Na ta način je postalo čisto nemogoče, da bi kdo pošiljal koks iz naših pristanišč v notranjost države. Pred tem se je plačalo za prevoz iz pristanišča v Zagreb po znižani tarifi vagon koksa za prevoznino 980 Din, odnosno 1180, do Ljubljane pa 1110, odnosno po točki 32 Din 1335. Sedaj pa se mora plačati za 10.000 kg koksa do Zagreba 4000 dinarjev, do Ljubljane pa 4740 dinarjev. Prevoznina bi torej veljala toliko, ko koks sam. Da je pri tako visoki tarifi vsaka trgovina nemogoča, je več kot jasno.
Največ koksa potrebuje v naši državi Slovenija, ki ga uvaža iz Avstrije in iz Trsta. Vsled previsoke železniške tarife je koks iz Trsta, torej tujega pristanišča, cenejši ko iz domačega pristanišča. Previsoke železniške tarife tako še manjšajo promet v naših pristaniščih in podpirajo podjetja v tujih pristaniščih. Previsoke železniške tarife imajo v tem primeru torej dvakrat neugodne posledice.
Vsled tega je nujno, da se izvede vsesplošna revizija železniških tarif, da se spravijo te v sklad s padcem cen vsaj naših glavnih kmetijskih pridelkov, nujno potrebnih sirovin ter zlasti še lesa. Popolnoma nevzdržno stanje more nastati, če pri splošnem padanju indeksa cen, železniške tarife še celo rastejo. Ne samo v interesu gospodarstva je, da se to nezdravo nerazmerje odpravi, temveč tudi v interesu železnic samih, ker previsoke železniške tarife jemljejo železnicam vsako konkurenčno sposobnost z avtobusi, da so železnice vedno bolj nerentabilne. Poleg tega pa se zmanjšuje še promet, kar neizogibno povzroča večje režijske stroške, ki še povečujejo nerentabilnost.
Nikjer ni pravega razloga za visoke železniške tarife, vse polno razlogov pa za znižanje previsokih železniških tarif. Kaj je res nemogoče, da bi enkrat ti utemeljeni razlogi biti tudi upoštevani in bi se železniške 'tarife prilagodile našemil gospodarstvu, kajti obratno, da bi se gospodarstvo prilagodilo tarifam, <je res izključeno.
Zato pa znižajte železniške tarife!
NIZOZEMSKA RO ZNIŽALA ŽELEZNIŠKE TARIFE
Nizozemska vlada pripravlja splošno znižanje železniških tarif za potniški in blagovni promet. Znižane tari Fe bi stopile v veljavo dne 'i. januarji 1933.
Stališče trgovcev s kurivom zmagalo
Za izvrševanje trgovine s kurivom treba podati dokaz
usposobljenosti
Združenje trgovcev s kurivom je poslalo Zbornici za TOI spomenico, v kateri nastopa proti dovoljevanju novih trgovin s kurivom, ker je že sedaj teh trgovin v Ljubljani preveč. Če pa bi se vseeno dovolile nove trgovine s kurivom, potem bi se smele le, če prosilec za novo trgovino dokaže svojo usposobljenost, ker ni mogoče trgovine s .kurivom uvrstiti med branjarije in male trgovine. Končno pa je bilo Združenje trgovcev s kurivom tudi mnenja, da smejo trgovine z mešanim [blagom prodajali kurivo le na drobno.
Sedaj je Zbornica za TOI odgovorila Združenju na njegovo vlogo in v polnem obsegu osvojila njegovo stališče. Ker je odgovor Zbornice tudi načelne važnosti, ga objavljamo v celoti in obenem čestitamo Združenju trgovcev s kurivom k njegovemu uspehu. Odgovor Zbornice se glasi:
»Prejeli smo dopis z dne 13. oktobra 1932 štev. 871, pa nam je čast sporočiti, da ni bilo v naši praksi nikdar niti dvoma, da predstavlja trgovina s kurivom po novem zakonu o obrtih posebno stroko, katere izvrševanje je navezano na obveznost dokaza posebne izobrazbe.
§ 19 zakona o obrtih pravi izrečno, da za izvrševanje trgovinskih obrtov je potreben dokaz posebne izdbrazbe; sicer določa citirani paragraf v 3. odstavku izjemno za izvrševanje piljarskih in sličnih malih trgovinskih obrtov ter ne zahteva za izvrševanje takih obrtov posebno izobrazbo, toda po zborničnem mnenju je izven spora, da se trgovino s kurivom ne sme subsuminati pod to male obrt©. Tega načela se je držala zbornica v svoji praksi od kar je stopil novi zakon o obrtih v veljavo in ne misli od tega odstopiti tudi v bodoče.
Po uveljavljenju zakona o obrtih ni z okoliša Združenja trgovcev v Ljubljani nikdo prosil za trgovino s kurivom in le en primer je zabeležen iz okoliša Združenja trgovcev za okolico ljubljansko, pa prav v tem primeru (šlo je za Kremžar Ivana ml.) je izdala zbornica negativno izjavo, ker prosilec ni doprinesel dokaza posebne izobrazbe.
Kar tiče upravičenosti trgovcev z mešanim blagom za prodajo kuriva, je bila obrtno pravna praksa doslej taka, da so mogli imetniki obrtnih listov za trgovino z mešanim blagom kupčevati z vsemi predmeti, ki so v prostem prometu in za katerih prodajo ni bila potrebna posebna koncesija. Za spremembo te prakse in za okrnitev dosedanjega obsega obrtnih pravic trgovca z mešanim blagom ne nudi novi zakon o obrtih nobene zaslombe. Pač pa pooblašča zakon v § 140 ministra za trgovino in industrijo, da izda spisek trgovinskih strok. Ni dvoma, da bo v tem spisku trgovina s kurivom navedena kot posebna stroka in da bo prav na podlagi tega seznama dana možnost, da se dosedanja praksa izpremeni in da bo trgovcem z mešanim blagom dovoljeno trgovati samo na drobno, s čemer bo ustreženo tudi Vaši želji.
Ako bi združen jo trgovcev na podlagi prijav, ki jih sprejema od mestnega načelstva io izdanih pooblastilih, ugotovilo, da je mestno načelstvo izdalo obrtno pooblastilo za trgovino s kurivom prosilcu, ki ni dokazal posebne izobrazbe, kakor je predpisana v §§ 19, 20 odnosno 21 zakona o obrtih, prosimo Vas, da nas o tem obvestite, da se moremo proti temu pravočasno pritožiti.«
■L
Občni zbor gremija trgovcev v Litiji
V torek, dne 18. t. m. popoldne se je vršil v dvorani gostilne »Pri pošti« v Liliji redni letni občni zbor gremija trgovcev za srez Litijo. Zborovanja se je udeležil tudi sreski obrtni referent, vodil pa ga je •gremijalni načelnik Fortunat Čertanc. Po -odobritvi zapisnika lanskoletnega občnega zbora je poročal zvezni tajnik I. Kaiser o najaktualnejših zadevah, ki se tičejo •trgovstva. Orisal je sedanji gospodarski položaj, vzroke in posledice kmečkega moratorija in posledice novih trošarinskih predpisov. Govoril je nato o akcijah organizacije za znižanje prevoznih tarif, o zadružništvu, o naši notranji in zunanji trgovinski politiki in stanovski organizaciji.
Gremijalni tajmk Janko Končar je podal nato statistični pregled, iz katerega posnemamo, da je štel gremij z dnem občnega zbora 265 članov, 50 trgovskih pomočnikov in 40 učencev.
Sledilo je poročilo blagajnika, ki je bilo soglasno odobreno. Po predlogu računskega preglednika Joška Strmana je bila načelstvu soglasno izglasovana razrešnica.
Proračun za tekoče leto, ki izkazuje 28.000 Din izdatkov in prav toliko dohodkov, je bil istotako soglasno odobren. *
Izvršilo se je nato prt-osnovanje gremija po zakonu o obrtih. Zvezni tajnik je podrobno obrazložil najvažnejša določila novih pravil, nakar se je sklepalo o določbah, ki so pridržane občnemu zboru. Pravila so bila odobrena. V nadzorstveni odbor je bil izvoljen kot tretji član I. Šuc, za namestnike pa Berdajs, Strman in Bleiweis.
Pri »slučajnostih« se je obširno razpravljajo o nakupovalcih gob, o postopku proti njim in krošnjarjem. Zvezni tajnik je obširno poročal o pomenu socijalnega zavarovanja trgovstva. Zborovalci so se v načelu izjavili za obligatorno izvedbo socialnega zavarovanja in pooblastili upravo združenja, da izvede pismeno glasovanje.
Na predlog Vojka Šlibarja se je komično sklenilo, da se vsak član združenja, ki se brez tehtne opravičbe ne bo udeležil prihodnje skupščine, kaznuje z redovno globo 100 Din.
V tekstilni industriji še ni preobrata na bolje
Z ozirom na ugodna poročila o položaju tekstilne industrije v začetku oktobra sporoča sedaj Splošna nemška zveza tekstilnih fabrik, da so bila ta poročila bolj posledica ugodnega razpoloženja in upanja, ko pa dejanskih razmer. To ugodno razpoloženje je nastalo vsled narastka cen za surovine, sicer pa ni bilo v nobenem oziru utemeljeno.
Sezoni primerno oživljenje je bilo opaz-ljivo samo v onih panogah, ki delajo stvari za zimo. Tako so bili v avgustu in. septembru živahnejši posli v volnenih izdelkih, trikotaži in pleteninah, a tudi industrija preprog in čipk je poročala o sezonskem zboljšanju. Toda vse to sezonsko oživljenje je bilo zelo zmerno in v vseh panogah dokaj nižje ko v lanski seziji. Pri tem pa je šlo le za kratkoročna naročila in je bil dostikrat rok dobave naravnost terminiran, vsled česar mnogo naročil ni Ibilo mogoče sprejeti. Naročil za daljšo dobo pa ni bilo, čeprav so skladišča čisto gotovo prazna, ali vsaj skrajno slabo založena. Vsled tega je nemogoče, da bi fabrike uredile svoje obratovanje -vsaj za nekaj mesecev v naprej. Splošno se čujejo tožbe o prenizkih cenah, ki dostikrat ne
krijejo niti produkcijskih stroškov. To velja tudi za predilnice, razven za bombažne, ki imajo cene vezane.
Splošne so tudi tožbe, da je eksport skoraj čisto prenehal. Edina izjema je izvoz čipk v Združene države Severne Amerike. Pa tudi v tem pogledu so izgledi v prihodnjih mesecih slabi.
Zato ne more biti o kakšnem splošnem zboljšanju v tekstilni industriji niti govora. Mnogo preje bi se moglo govoriti o poslabšanju, zlasti še, ker se je bati, da bo izvoz še nadalje nazadoval. Kakor se kaže še ni dosežena najnižja stopnja zaposlitve v tekstilni industriji.
za mi-
idič-Zankl “,1^ ,te.
klarski kit, lanene tropine ter vse v stroko
Besedilo zakona o zaščiti kmeta
Vladni predlog je skupščina precej dopolnila in se glasi sedaj zakon o zaščiti kmeta tako-le:
Cl. 1. Veljavnost zakona z dne 19. aprila 1932. o zaščiti kmeta in o uveljavljenju posameznih predpisov zakona o izvrševanju in zasigurauju se podaljšuje do 20. oktobra 1932 do 20. decembra.
Cl. 2. — § 3. Baikona o zaščiti kmeta se dopolnjuje z novim odstavkom 5., ki se glasi:
5. Ce upnik, čeprav z dovoljenjem dolžnika, polbere na račun obresti, provizije, stroškov ali podobnega znesek, ki je večji kakor je to dopuščeno po odstavku 1. in 3., se bo višek tega zneska upniku na zahtevo dolžnika odbil od glavnice, razven tega pa kaznoval upnik za pregrešek z zaporom do 6 mesecev in denarno globo do 5000 Din, v kolikor ne določa zakon za to dejanje strožje kazni. Če je dolžnik popolnoma vrnil dolg, more zahtevati od upnika povračilo omenjenega viška.
2. Predpisi odstavika 1. o vračunjanju viška obresti nad dopuščeno mero, oziroma od dolžnosti, da se ta višek vrne, se bo uporabljal tudi za obresti, plačane pred uveljavljenjem tega zakona, ia izvršene po 20. avgustu 1932.
Čl. 3. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše in je objavljen v »Službenih Novinah«.
Priporoča se
GREGORC & Ko.
UUBUANA
Veletrgovina špecerijskega m kolonijalnega blaga, raenega žganja in Špirita
TELEFON: 22-46	Brzojavi: GREGORC
Zahtevajte špecijalne ponudbe!
Bankovci ne bodo znova žigosani
Agencija »Avala« objavlja ta odločen demanti:
»(Glede na vesti, kti se širijo v inozemstvu, da se bo naš denar žigosal in da bo pri tej priliki odbitih 20 odstotkov njegove vrednosti, smo z merodajnega mesta-pooblaščeni, da proglasimo te vesti za lažnji-ve in da so bile razširjene ž izključnim namenom, da se poruši vrednost našega dinarja.«
Delnice vojne industrije se v Nemčiji dvigajo
Berlinski »Mcnitag am Morgan« piše, da pričakuje težka industrija, da bo kmalu prejela velika naročila. Nadalje pnaivi list, da smatrajo nekateri veliki bankirji sedanji čas za zelo ugoden, da spravijo na trg delnice velikih kovinskih podjetij, ki jih že šest mesecev ni nihče kupoval. Zanimanje za te delnice se je pričelo takoj, ko je nemška vlada storila prve korake za dosego ravnopravnosti v oboroževanju. Vso kaže, pravi list, da je morala nemška vlada zaupno sporočiti nekaterim velikim industrialcem svoj program oboroževanja, če bi se ji posrečilo, da bi se osvobodila omejitev, katere ji nailaga Versajska pogodba. Čeprav gre zaenkrat samo za obljube nemške vlade, vendar pa nemška težka industrija stavi na te obljube zelo velike nade.
ITALIJANSKO-NEMŠKI SPORAZUM
Iz Rima poročajo, da so bila pogajanja med Nemčijo in Italijo o plačilnem prometu med obema državama uspešno zaključena. V glavnem ostane vse pri starem.
Obojestranska plačila se morejo od 17. oktobra dalje zopet redno vršiti in sicer na način, kakor so se vršila pred 30. septembrom. Nadalje je bila dogovorjena takoimenovana švedska klavzula, ki določa, da se z dobroimetji na posebne konte ne spremeni prejšnje razmerje v nemško-italijanski zunanji trgovini.
TRGOVINSKI PROVIZORIJ MED MADJARSKO IN ČEŠKOSLOVAŠKO
Med Madijarsko in Češkoslovaško je bil sklenjen trgovinski sporazum, po katerem bo Češkoslovaška uvažala iz Madjarske po znižani carinski tarifi konje, meso, pohištvo, svinje in mast. Madjarska pa bo iz Češkoslovaške uvažala koks. Provizorij, je sklenjen do konca tega leta.
$>4vetu
Ker je izpolnila nova stranka JRKD vse
pogoje, ki jih zahteva zakon, je notranji minister tudi formalno dovolil delovanje stranke.
Naš generalni konzulat v Curihu je zopet obnovljen. Za gen. konzula je imenovan Milan Švare.
Jugoslovanski generalni knozulat v Bu-dapešti je odpravljen.
Upravni odbor železarne v Zenici je odpustil 787 delavcev, ker bo železarna 1. novembra prenehala z delom.
Takovska banka, d. d. iz Gornjega Mila-novca je dobila dovoljenje, da se posluži ugodnosti § 5 zakona o zaščiti kmeta.
V konkurz je prišlo Jugoslavensko tehnično podjetje »Ciklop« v Beogradu.
Vsled nasprotja med Titulescom in predsednikom vlade Vaida-Voevodom v vprašanju rumunsko-ruskiih 'odnošajev je izbruhnila kriza ruinunske vlade.
Novo lumunsko vlado bo sestavil dr. Ma-niu, vodja narodne kmetske stranke.
Pri senatnih volitvah v Franciji je dosegla vlada Herriota popolen uspeh. Vse opozicijonalne stramke so nazadovale.
Med Francijo in Španijo je bila sklenjena zveza, po kateri bosta obe državi skupaj zastopale svoje interese v Maroku in skupno nastopale v Ženevi ter v vprašanjih Sredozemskega morja.
Pet liberalnih ministrov v vladi predsednika iRenkina je demisijoniralo, ker se ne strinjajo s finančnimi načrti belgijske vlade. Ni izključeno, da bo krizi vlade sledil razpust belgijskega parlamenta.
Belgijska vlada je naročila pijonirskemu generalu Carbonellu, da, čimprej izvrši utrdbe na vzhodni meji.
Združene države Sev. Amerike so pripravljene znižati, Franciji njene medvojne dolgove, če Francija spremeni svoje stališče v mandžurskem vprašanju in se priključi Ameriki.
Češkoslovaški ministrski predsednik Udr-žal je vsled bolezni demisijoniral. Njegov naslednik je dosedanji predsednik parlamenta Malypetr.
Velikobritanska vlada je odpovedala an-. 'gteško-rusko trgovinsko pogodbo.	—
Do velikih krvavih pouličnih bojev je prišlo na Dunaju med narodnimi socijali-sti in sooijalnimi demokrati. V borbi so bile tri osebe ubite.
ObiSiHe automatični bufetf
D A J - D A M
Avstrijski državni kancelar je izjavil, da
bo Avstrija morda že v najkrajšem času odpravila vse devizne omejitve.
Njujorški bankirji, ki so svoje dni obljubili njujorški občini, da ji bodo finančno pomagali, so sedaj obvestili njujorško občino, da ji bodo odbili vsako podporo, če ne prične občina varčevati.
Ameriški proizvajalci bombaža so odtegnili s trga nadailjnih 7 milijonov bal bombaža, da na ta način vadrže ceno bombažu na 9 centov za funt.
Položaj na delovnem trgu v Sev. ameriških združenih državah se je v času od 15. avgusta do 15. septembra zboljšal in 9e jo število zaposlenega delavstva povečalo za 3-6 odstotkov.
Število brezposelnih je v zadnjem tednu naraslo na Dunaju za 2491 na skupno število 109.146.
Obvezno socijalno zavarovanje bo uvedla Amerika, kakor je obljubil na nekem shodu demokratski kandidat Roosevelt.
Letošnja trgatev bo dala v Avstriji samo 900.000 do en milijon hektolitrov, dočim je dala lanska 1,400.000 hi.
Prostovoljno sterilizacijo za duševno zaostale, seksualne zločince in druge javnosti nevredne tipe nameravajo uvesti v Prusiji-	• n;!|!TlIII$B
>BUDDHA<
99
BUDDHA“
‘ o1 ^
čajne mešanice so najboljše
TRADEMARK
TEA IMPORT, LJUBLJANA
Večna pot 15
Telefon 26-26
Telefon 36-26
Klirinška pogodba z Belgijo, Luksemburgom
in Francijo
Te dni jo bila objavljena konvencija o ureditvi trgovskih plačil, ki je bila sklenjena med Jugoslavijo iin belgijsko-luksem-burško carinsko unijo.
Glavna načela nove konvencije so enaka klirinškemu sporazumu, ki smo ga sklenili z Avstrijo, Češkoslovaško, Švico in Nemčijo. Plačila, ki so nastala vsled nakupa ali prodaje blaga, se bodo odslej vršila s pomočjo kompenzacij iin to na ta način, da bo za Jugoslavijo prevzela te funkcije Narodna banka v Beogradu, za belgijsko-luksemiburšiko carinsko unijo pa Narodna banka v Bruxellesu.
Belgijski uvozniki bodo plačali svoje račune pri Narodni banki za naše blago in sirovi ne pri Narodni banki v Bruxellesu v dobro naše Narodne banke. Blago se bo plačevalo v belgih (pet prejšnjih belgijskih frankov).
Naši uvozniki iz Belgije pa bodo plačali blago, ki so ga uvozili iz Belgije, v dinarjih pri naši Narodni banki v dobro belgijske Narodne banke.
iPlauila se bodo vršila ipo zakonski pariteti in sicer: en belg bo imel vrednost za naše uvoznike 7*894754 dinarjev ali 100 dinarjev bo vrednih 12*66683 belga. Obveznosti, ki bi se glasile na druge valute, se imajo spremeniti v dinarje, oziroma v belge, v Jugoslaviji pa se bo spremenitev v dinarje izvršila po Narodni banki po tečaju beograjske borze na dan plačila. Upniki bedo prejemali svoje zahteve po kronološkem redu, kakor se bodo vršila vplačila in po razpoložljivih sredstvih tekočega računa. Ta način plačevanja se bo
uporabil tudi za vezane račune beJgijsko-luksenburških upnikov v Jugoslaviji. Od novih vplačil na račun naše Narodne banke v Belgiji bo belgijska Narodna banka uporabila '67 odstotkov vplačanih zneskov za likvidacijo starih belgijsko-tluksembur-ških vezanih dinarskih terjatev, a 33 odstotkov za plačilo novih računov.
Namen konvencije je, da poveča promet med našo državo in belgijsko-luksemburško carinsko unijo in da likvidira belgijske •zahteve pri nas. Nova konvencija postane
veljavna dne 20. it m1.
i tisi
Sklenjen pa je tudi klirinški sporazum s Francijo. Naše finančno ministrstvo je sklenilo s francoskim' poslanikom sporazum o plačevanju francoskih računov v Jugoslaviji. Ta plačila se bodo vršila po Trgo vski Komori v Parizu. Na podlagi doseženega sporazuma je dala Narodna banka to sporočilo našim denarnim zavodom: Dinarske zneske, odobrene do 29. septembra na začasno vezane račune francoskih upnikov, je treba plačati pri Narodni banki in z gotovino vred predložiti tudi spisek. Ta plačila ®e bodo vršila, v kolikor denarni zavodi ne bi imeli doslej nasprotnega naloga •od francoskih lastnikov računov. Vse terjatve francoskih tvrdk je treba v bodoče plačati dolžnikom1 s premijo in dinarje, opravdane v smislu deviznih predpisov, takoj položiti pri Narodni banki, odnosno njenih podružnicah v korist francoskih tvrdk in sicer obenem s spiski. Pri novih plačilih je treba plačati še en pro mille provizije za Narodno banko, dosedaj plačane zneske po začasno vezanih računih je treba oddajati franko provizija,
TEDENalUBLlANSKlBOBZl
Devizno tržišče
Tendenca čvrsta.
Minuli teden je devizni promet občutno nazadoval, zlasti v primeri s predzadnjim tednom, ki je zaključil z nad 1,150.000 dinarjev večjim prometom. Vzrok je zmanjšana privatna ponudba, 'ker je Narodna banka intervenirala v nespremenjenem obsegu iu dala v celem za dvestotisoč dinarjev deviz na razpolago. S posredovanjem Narodne banke je bilo nabavljeno Londona za 103.000 Din, Newyorka za 43.000 Din, Trsta za 39.000 Din, za ostalih 15.000 Din pa Curiha.
Izmed privatnih zaključkov beleži največje deviza Wien (122.000 Din), dočim so malenkostni zaključki v devizah London, Trst in Newyork.
Dnevni devizni promet:
Dne 10. oktobra 1932. Din 160.718*60 Wien Dne 11. oktobra 1932. Din 64.420*88 London Dne 12. oktobra 1932. Din 40.087*62 London Dne 13. oktobra 1932. Din 39.986*42 Newyork Dne 14. oktobra 1932. Din 48.763*36 London
se je gibal med 40 in 160 tisoč dinarjev in izkazuje ponedeljkov borzni sestanek največji, četrtkov pa najmanjši dosežen promet na poedini borzni dan tekoni prešlega tedna. Na posameznih borznih sestankih »o prevladovali predvsem zaključki v devizah London, le deloma v devizi Newyork in Wien. Ce primerjamo skupno doseženi promet pretečenega tedna v poedinih devizah s prometom predzadnjega tedna (številke v oklepajih, vse v tisočih dinarjev) je razvrstitev glede porasta, oziroma nazadovanja prometa ta: Wien 122 (0), London 118 (107), Newyork 51 (196), Trst 48 (620), Curih 15 (24), Amsterdam 0 (69), Bruselj 0 (48) in Berlin 0 (57). V zadnjem tednu je od ponedeljka na itorek ozir. sre-
do zavladala močna tečajna »hausse« vseh na tukajšnji borzi noti ranih deviz, izvzemši Curiha, ki je bil na vseh minulih borznih sestankih trgovan ob nespremenjenih, blagovnih (1113*85) oz. denarnih (1108*35) tečajih.
Največjo tečajno razliko temeljem naslednje tabele:
Devize 10. oktobra 1932.
najnižji najvišji
14. oktobra 1932. najnižji najvišji
Din Din Din Din Amsterdam	2307*63	2318*99	2308*42	2319*68
Berlin	1356*80	1367*60	1362*91	1373*71
Bruselj	796*07	800*01	796*91	800*85
Curih	1108*35	1113*85	1108*35	1113*85
London	197*25	198*85	197*47	199*07
Newyork	5694*36	5722*62	5722*14	5750*40
Pariz	225*10	226*22	225*22	226*34
Praga	169*79	170*65	170*01	170*87
Trst*	292*57	294*97	293*35	295*75
je zabeležila deviza Newyork (27*78 poena), zatem deviza Berlin, (6*11 poena), znatno manjše pa Amsterdam (0*78), ki je beležil 11., 12. in 13. t. m. nespremenjeno (t. j. 2308*46 denar, 2319*82 blago), dalje Trst (0*78 poena), ki je beležil od torka 11. t. m. naprej ob istem tečaju, kot je zabeležen 14. t. m. na zgornji tabeli in nato Bruselj (0*84 poena). Bruselj je ob petkovem tečaju beležil še dne 12. in 13. t. m. Večje ali manjše tečajne oscilacije očituje deviza London, ki je med tednom porastel za 0*22 točke, Pariz za 0*12 točke ip slednjič Praga 0*22 točke. Tudi Praga je na
Že v 24 urah 52*
T U-K Ml 1*11 k,obuke ud gkroM
in sretlolika srajce, »vratnike in manšete.
Pere. suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. — Selenburgova ni. S.
Telefon št. 22-72
torkovem in sredinem borznem sestanku notirala ob istih tečajih.
Budimpešta in Dunaj sta kakor doslej ostala brez notic. V ostalih devizah ni bilo ne prometa ne notacij.
Efektno tržišče v Tendenca slaba.
Delnice Tvornice za dušik d. d., Ruše so beležile ob nespremenjenem tečaju in sicer za denar Din 125—.
Blairova posojila zaznamujejo v pravkar zaključenem tednu občutno nazadovanje in je bila notacija ponudbe dne 11. in 13. t. m.: 8% Blair Din 40*—, 7% Blair Dih 39*—, dne 10. okt. 8% Din 45'—, 7% Din 39*—, dne 12. t. m. 8% Din 38*—, 7°/o Din 35*—, dne 14. t. m. 8% Din 42*—, in 7% Blair Din 38.—.
Notice Vojne škode so bile pa sledeče:
10.	in 12. oktobra Din 190*—, dne 11. t. m. Din 188*—, a na zadnja borzna dneva 13. in 14. t. m. Din 200*—.
Tečaj 19. oktobra 1SJ32.	Hovpra Sevanje Din	Ponudbe Din
DEVIZE: Amsterdam 100 h. gold. Berlin 100 M	 Bruselj 100 belg		2308*74 1362*08 797*74	2320*10 1372*88 801 68
Budimpešta 100 pengd . . Curih 100 fr	 London 1 funt		1108*35 194*86	1113*85 196*46
Newyork 100 dol., kabel Newyork 100 dolarjev . . Pariz 100 fr	 Praga 100 kron 		572*2*14 225*32 170*12	6750*40 226*44 170 98 295*69
Stockholm 100 Šved. kr . Trat 100 Ur		293*29	
j Benarsfvc
Kako naj se reši vprašanje kmetskih dolgov?
Na svoji zadnji seji je splitska zbornica temeljito razpravljala tudi o vprašanju kmečkih dolgov. Zlasti se je povdarjalo, da se ne sme vse kmečke dolgove reševati po enem kopitu. Zbornica predlaga zato:
1.	Vse kmečke dolgove do zneska 2000 dinarjev je sploh izločiti iz zaščite, ker bi se na ta način takoj likvidiralo veliko število dolgov, ker bi vsak upnik polagal važ-nošt na to, da se sporazume z dolžnikom.
• > 2. Iz zaščite bi bilo nadalje izvzeti vse dolgove v višini do 3000 Din, ki jih kmetovalci dolgujejo obrtnikom, ker so navadno, ti‘upniki gospodarsko šibkejši, ko pa njim dolžni kmetovalci. Tudi ti obrtniki ne morejo predolgo čakati na svoj denar in bi sami mogli zabresti v najtežje neprilike, če ne bi prišli v pravem času do svojega denarja.
3. Iz zaščite pa bi bilo izvzeti tudi dolgove, ki so jih napravili kmetovalci v zadnjih petih letih za nakup nepremičnin in
če ta dolg ne znaša več ko 20 odstotkov njih premoženja.
4. Vsi prenosi imovine, dogovori ko tudi vse ostale sodne in upravne operacije, ki bodo potrebne v zvezi z novim zakonom o razdolžitvi kmeta, naj se izvrše brez vsakih taks, da se kmetovalcem ne bo treba zaradi faks znova zadolževati. Ce pa že ne bi bila mogoča popolna 'oprostitev taks, naj se te znižajo vsaj za 75% iin enako naj se znižajo tudi vse notarske in odvetniške tarife za 50 odstotkov.
Ker v prašanje kmečkih dolgov vsled svoje velike kompliciranosti še vedno ni dovolj razčiščeno, naj bo novi zakon samo provizoričen ter naj velja za največ šest mesecev.
*
20 milijonov mark za gradnjo hiš namerava dati nemška vlada na razpolago, da pospeši postavljanje malih stanovanjskih hiš. Akcija je zamišljena tako, da bi se dajala posojila na vknjižbo od 1000 do 2000 mark proti 5% obrestovanju in nizkem odplačevanju. Graditelj sam mora razpolagati
w
CIKGRI1A
iaš pravi domači izdelek!
vsaj z V kapitala, ki je potreben za postavitev zgradbe. Stroški gradnje ne smejo presegati 6000 mark — ali okoli 80.000 Din. Za ostanek ise bodo pritegnili h kreditiranju lokalni denarni zavodi. Zanimivo je, da je skorij na prav istd sistem postavil svojo stanovanjsko akcijo naš oblastni odbor in za njim Dravska banovina, samo da je v to vobirani fond že izčrpan
Rumunija prosi za moratorij. Rumunska vlada se pogaja za odložitev inozemskih dolgov iin x>rosi za petletni moratorij. Na ta način bi prihranila državna blagajna 2 milijardi lejev. O tem bo sklepala konferenca inozemskih upnikov, ki se bo sestala 24. t. m. v Parizu.
Fond za saniranje valute. Svet Društva narodov je izvolil finančni odbor, ki bo pripravil vse potrebno za ustanovitev skupnega fonda za saniranje valute, kakor je sklenila konferenca v Stresi. V odbor so prišli predsednik švicarske Narodne banke — dr. Brahmer, upravni svetnik nemške Državne banke — dr. Miiller, nizozemski profesor Bruins, dalje po en zastopnik Francoske, Poljske, Bolgarije, Italije, Belgije in Jugoslavije, ki jo bo zastopal g. Protič.
Znižanje obrestne mere na Češkoslovaškem. Denarni zavodi so se sporazumeli, da bodo znižali s 1. novembrom obresti na nove vloge za pol odstotka; za stare vloge pa se vsled tehničnih težkoč izvrši znižanje šele 1. januarja 1933. Takrat se bodo tudi znižale obresti za dolgove.
Konkurzi in prisilne poravnave
Razglašen je konkurz o imovini: pekovskega mojstra Markiča Franca v Ljubljani. Konkurzni sodnik Avsec, upravnik mase dr. Kobal, odvetnik v Ljubljani. Prvi zbor upnikov dne 22. oktobra 1032 ob
11.	uri, soba št. 140. Oglasitveni rok do 13. novembra 1932. Ugotovitveni narok 19. novembra 1932 ob pol 11. uri.
V zadevi prezadolženke tvrdke Perkič & Polak v Mariboru se iodredi za preizkušanje naknadno prijavljenih terjatev narok na 31. oktobra 1932 ob 9. uri pri mariborskem sodišču, soba št. 84.
PORAVNALNO POSTOPANJE
je uvedeno o imovini izdelovalke pletenin in trgovke s kolesi Dermote Ane iz Litije. Poravnalni sodnik dr. Turato, poravnalni upravnik odvetnik dr. Mazek. Narok za sklepanj poravnave dne 24. novembra t. 1 ob 10. uri. Rok za uglasitev do 18. novembra t. 1. Poravnalna ponudba 40%.
Potrjena je poravnava trgovca Grilca Alojzija v Novem mestu proti temu, da plača prvenstvene terjatve v celoti, ostale pa s 60% ugotovljenih in priznanih terjatev z 1 in pol letnim plačilnim rokom, počenši od pravoimočnoisiti poravnave.
Dr. Pi rčeva
sladna kava
je prvovrsten doma? izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke.
Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega oknsa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom.
Angleška trgovinska bilanca
September je bil za angleško zunanjo .trgovino izredno neugoden mesec. Med tem ko se je uvoz napram avgustu povečal na 54,300.000 funtov Stirlingov, je padel izvoz na 29,100.000 funtov, kar pomenja zmanjšanje za skoraj 3,000.000 funtov.
To močno nazadovanje zadene predvsem železo in jeklo, isitiroje, volno In kamgarn ter kemikalije. Prijazno sliko nudi le ekspert bombaževega blaga, ki je za 600.000 funtov šterlingov večji, kot meseca septembra lanskega leta.
Deficit angleške zunanje trgovine znaša za prvih devet mesecev letošnjega leta 210,000.000 funtov, med tein ko je znašal v primerjanem času preteklega leta 280 milijonov funtov.
Če beremo številke, ki se nanašajo na angleško-irsko trgovino, potem razumemp de Valerovb pripravljenost za pogajanja. Izvoz Irske v Anglijo je padel meseca septembra za nadaljnji milijon. Irska sama pa je kupila v Angliji meseca avgusta že za 1,600.000 funtov šterlingov. Najhuje je prizadet irski izvoz živine in mesa, med tem ko se je trgovina s sirovim maslom in jajci še nekako obdržala.
Nemčija priznala češkoslovaški kontingent hmelja v višini 20.000 kvintalov
Gospodarska pogajanja, ki jih je nedavno podvzela češkoslovaška vlada s celo vrsto sosednjih držav v namenu, da omogoči če že ne ikončnoveljdvne trgovske pogodbe pg vsaj kompenzacijsko trgovino, so pokazala le skromne uspehe. Najpomembnejša pogajanja je vodila v tem pogledu češkoslovaška vlada koncem septembra z zastopniki nemškega državnega ministrstva za gospodarstvo. Pogajanja, ki bi se lahko končala začetkom oktobra, ne kažejo sicer velikih iizgledov, toda jih je vsekakor treba pozdraviti kot začetek na poti gospodarskega isporazumljenja.
Pozitiven učinek teh pogajanj je sklenitev pogodbe o izvozu hmelja iz Češkoslovaške v Nemčijo; ta! pogodba je bila podpisana dne 2. oktobra in stopi v veljavo dne 15. oktobra za dobo enega leta. S to pogodbo je bil prisojen Češkoslovaški izvozni kontingent hmelja v količini 20.000 centov, kateri pa bo užival pri vsakih 100 kg preferenčno carino po 70 nemških mark.
Ta sporazum pomenja za češkoslovaške pridelovalce hmelja veliko pomoč, ki je bila nujno potrebna. Treba ga je tembolj pozdraviti, ker je postal sedaij položaj velikega dela podeželskega prebivalstva v Češkoslovaški* ki se bavi s hmeljarstvom in mu je to vedno donašalo glavni zaslužek, vsled obstoječih gospodarskih prilik naravnost brezupno neznosen.
Kot dostavek k tej pogodbi je vredno omeniti uravnanje veterinarskih vprašanj, za katere je .Nemčija istotako pokazala veliko razumevanje, kaijti izjavila se je, da je pripravljena odjemati na Češkoslovaškem večjo količino gnjati in konzerv.
DANSKA HOČE ŠE BOLJ OMEJITI UVOZ
Dansko trgovinsko ministrstvo namerava predložiti parlamentu nove devizne predpise. V bodoče naj bi odločal o uvozu samo trgovinski minister in sicer do leta 1934. Sedanja devizna centrala naj1 bi se odpra-vda, mesto nje pa imenoval direktorij treh mož, ki pa ne bi imel zadnje besede, ker bi bila ta pridržana trgovinskemu ministru. Carine prost uvoz bi se prepovedal sploh za vse predmete. Poleg tega naj bi se zvišala carina na usnje, čevlje in umetno svilo. V političnih krogih zelo ugovarjajo temu načrtu trgovinskega ministra in nekateri že pričakujejo, da bo vsled teh predlogov prišlo do razpusta parlamenta in novih volitev.
VPRAŠANJE NEMŠKEGA UVOZNEGA KONTINGENTIRANJA ZA ZELENJAVO, SADJE IN JUŽNE PRIDELKE
iPcd tem naslovom je izdal nemški tednik »Der Eruchtehaudek (Dr. Arno Scha-de, Dusseldorf) brošuro, kii podrobno razpravlja o možnostih in posledicah uvoznega kontingenti ran ja sadja, zelenjave in južnih pridelkov za Nemčijo. Ker je to vprašanje danes aktualno, zasluži ta razprava, ki je okrepljena tudi z uradnimi podatki, posebno pozornost. Brošura prihaja do zaključka, da so kriza, pomanjšan j e kupne moči hon-zumentov, kopičenje ponudb domačega blaga v kratkih žetvenih dobah, da so to faktorji, kii jih ne more nobeno omejevanje uvoza preprečiti. Kontingentiirpnje uvoza sadja, zelenjave in južnih pridelkov ne more prinesti Nemčiji nobenega dobička.
Direkcija državnega rudnika Mostar sprejema do 4. novembra ponudbe glede dobave 1000 kg kave in 20.000 kg krompirja.
Komanda pomorskega arzenala Tivat
sprejema do 4. novembra t. 1. ponudbe glede dobave katraniranega motvoza, stekla, 'Samota, samotne opeke, steklarskega, kita, mizarskega kleja, smole, katrana, bo-raksa itd.; do 7. novembra t. 1. glede dobave 2 elektromotorjev; do 8. novembra t, ;1. glede dobave kabla in kalorifernih členov; do 9. novembra t. glede dobave medeninastih šaimirjev, ključavnic, okov, obešalnikov, verig in drugega onodja ter glede dobave električnega materijala; do 10. novembra t. 1. glede dobave mila in sode; do 14. novembra t. 1. pa glede dobave aluminijevega materijala, (Predmetni oglasi z natančnejšimi .podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom, na vpogled.)
Direkcija državnega rudnika Velenje
sprejema do 24. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave električnega materijala, 30 komadov jamskih zgrtač, 350 kg cilinderskega olja, 300 kg strojnega olja, 700 kg vulkan olja in 200 kg tovotne masti.
Oddaja zakupa restavracije na postaji Jesenice se bo vršila potom licitacije dne 14. novembra t. 1. pri Direkciji državnih Železnic v Ljubljani. (Razpis je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Prodaja lesa se bo vršila potom ofertne licitacije dne 15. novembra t. 1. pri Kr. direkciji šum v Zagrebu.
VELEGIRKUS GLEICH V LJUBLJANI
Predstave cirkusa vsak dan enako polne in vsak dan enako odlične. Vabljivim čarom cirkusa in njegovih atrakcij se ni mogoče odtegniti in polagoma bo videla vsa Ljubljana cirkus tudi od znotraj. In priznati je treba, da je direktor Gleich omogočil tudi revnim, da vidijo njegove znamenitosti. Vsi gojenci gluhonemnice so mogli brezplačno iti v cirkus, prav tako iz vsakega razreda trije učenci, druga šolska mladina za .malenkostno vstopnino, vojaki enako brezplačno in invalidi, brez-
Direktor Jutius Gleich
poselni pa za polovično ceno. Predstave pa vedno enako na višku, ker v tem pogledu pa ni nobenega .popusta. Pa ne samo vsa .Ljubljana bo v cirkusu, temveč tudi velik del našega podeželja. Vsak večer stoje .pred cirkusom cele kolone avtomobilov, ki iso pripeljali goste z dežele. — Predstave so, kakor že omenjeno na višku, še posebno pa .se čudijo ljudje 'vzorni organizaciji cirkusa. Tu bi se marsikdo mogel kaj naučiti. — Ves dan je pred cirkusom velikansko vrvenje, zlasti pa zvečer, ko je vhod v cirkus naravnost neverjetno razkošno razsvetljeni. — Ne .manjšo pozornost in zanimanja ko cirkus pa vzbuja Gleichova menažerija. Za ljubitelje živali je ta ime-nažerija užitek. — Uspeh cirkusa Gleicha
Svetovna produkcija zlata
Še pred dvema letoma so .trdili finančni strokovnjaki, da bo letna produkcija zlata nezadostna za kritje tekočih potreb na zlatu. Te napovedi pa so se izkazale kot napačne, ker je produkcija zlata v letih 1931 in 1930 nadkrilila vsa pričakovanja. Od leta 1926 pa do leta 1930 je znašala letna proizvodnja zlata okoli 400 milijonov dolarjev. Od leta 1930 dalje pa je bilo pridobivanje zlata vedno bolj uspešno. Tako je bila vredna produkcija zlata v letu 1930 že 423 milijonov dolarjev, leto na to pa je vrednost pridobljenega zlata znašala že 450 milijonov dolarjev. Za leto 1932 pa se obeta še uspešnejša produkcija. Preje se je smatralo, da bo kriza nastopila vsled tega, ker bo nemogoče ohraniti odstotek letnega narastka zlatih zalog, ki so potrebne za vzdrževanje gospodarskega življenja, na srednjem odstotku od 2'8°A, ki je bil potreben v dobi velike konjunkture v drugi polovici devetnajstega stoletja. Dejansko pa se je izkazalo, da je bil ta strah neupravičen, ker je znašal ta odstotek v letu 1930 4-9, v letu 1931 pa celo 6'3. V kilogramih je rasla produkcija zlata na vsem s.vetu tako-le: leta 1926 590.000 kg, leta 1927 594.000 kg, leta 1928 609.000 kg, leta 1929 601.000 kg, leta 1930 640.000 kg in leta 1931 680.000 kg.
LJUBLJANSKI ŽIVILSKI TRG
Trg ni več tako dobro založen, ko prejšnji .mesec, vsled česar so tudi pričele cene nekoliko naraščati. Sadja pa je na .trgu še vedno dovolj. Sadje pa ni vedno dovolj izbrano, vsled česar inna tudi manjšo ceno. Jabolk je bilo na trgu mnogo in so se žlahtna predajata po 3 Din, kar je nizka cena. Grozdja je še vedno dovolj na trgu, zlasti belokranjskega. Prodaja se po 3 do 4 Dim, zelo lepo po 6 Din.
Gob .je na trgu mnogo in večinoma, so vise lepe. Prodajajo se po 6 D.in za kilogram ali pa merica po 3 Din. Tudi kostanja je mnogo ter je zelo po ceni. Prodaja se .po l-50 do 4 Din za kg.
Na zelenjadnem trgu so cene narasle. Glavica endivije je po dinarju, paradižniki so se podražili iza dva dinarja in veljajo že 4 dinarje, kislo zelje je enako po 4 Din. V podrobni prodaji jo krompir po dinarju. .Na debelo pa se prodaja krompir po 80 par in se je podražil za pet par. Zelje se je enako prodajalo po 80 par za kilogram.
Kokoši se prodajajo še naprej po 30 Din par, jajaca so pa dinarju.
.Mnogo se kupuje cvetje, kar je posledica bližnjih Vseh Svetih.
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
DRAMA
Začetek ob 20.
Četrtek, dne 20. oktobra: Zaprto (generalka.)
Petek, dne 21. oktobra: Gospa Inger. Pre-rnijera. Red B.
Sobcta, dne 22. oktobra: Strast pod bresti. Red D.
OPERA
Začetek ob 20.
Četrtek, dne 20. oktobra: Rusalka. Red A. Petek, dne 21. .oktobra: Zaprto.
Sobota, dne 22. oktobra: Erika. Izvirna opereta. Premiijiera. Izven.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20.
Četrtek, dne 20. oktobra: Zvedave žene.
Red B. Zadnjič v sezoni.
Petek, dne 21. oktobra; Zaprto.
Sobota, dne 22. oktobra: Opereta »Friderika« od Lebarja. Premijera.
je torej v Ljubljani popolen.
GLEICH CIRKUSOV
z ogromnim osobiem največjega cirkusa ra svetu se Je ustavil na potovanju iz Bruslja na vzhod za par dni tudi na kratko gostovanje
V LJUBLJANI
Q	najlepši, največji,	najboljši cirkus. Ne	samo 100	ali 500,
l^rmasa* ne 1000 ljudi in	živali, temveč tudi	mase artistov in
delavcev, a njegova menažerija je prava Noetova barka. V ogromni areni v premeru 62 metrov moremo videti v roku 3 in pol ure najlepše in najsenza-cijonelnejše predstave.
dnevno velikanske količine mesa, ovsa, sena, slame, l*OVl CKrUJC« kosti, kruha, zelenjadi, konjskega mesa, olja, bencina itd. in išče za svoje osobje več kot 100 nameščenih oseb.
da zasluži sloves, ki gre pred njim. To potrjuje z deli UOKcBZUJCf in se ne poslužuje hvalisave, kričeče reklame. V Neaplu, Rimu, Barceloni, Marseju, Parizu, Bruslju, Antwerpnu, Rotterdamu, Amsterdamu, Luksemburgu, Stuttgartu, Kolnu,, Breslavi, Pragi itd. je dokazal, da v polni meri zasluži naslov «Kralja cirkusov* z edinstenostjo svojih predstav, kolosalnim	obsegom šotorskega	mesta, ki se kotali	na tisočih	kolesih,
naposled z onim	edinstvenim izpopolnjevanjem, ki je iz	ničesar z	jekleno
energijo in voljo v dobi 12 let ustanovil največji cirkus. Dvanajst tisoč ljudi ima prostora v ogromnem cirkuškem šotoru, v katerem so samo sedeži z ljudskimi cenami.
Samo še 3 dni I
^Brzojavi: dirispercoloniate jEjubljana — ‘Geleton št. 2263
Ant. Krisper Coloniale
Častnik: Je sip Vavlic
1-Veletrgovina kolom• talne robe. / ‘Velepražarna kave. Mlini za dišave.
‘Išočna postrežba.
Cjublfana
iDunajska cesta 33
‘Ustanovljeno teta 1840
Shaloma špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode.
Ceniki na razpolago.
Trgovci! Ali ste že naročeni na »Trgovski list,,!
Kliiiil
najSdidmjk
KUIARNAILDEU
L}U BL1ANAD ALMALHOVaU
U—ih—Jmiiiiiiiiiim    nemmmmmr
Veletrgovina kolonijalne in Špecerijske robe
Jvan Jelačin
Ljubljana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode. Točna in solidna postrežbaI — Zahtevajte ceniki
Oglasi v »Trgovskem listu11 imajo uspehi
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.