Sfev, 123, __ Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. I redniftvo: Ulica Sv Francka Asiškega it. 20, L P2dstr. — Vsi t c risi nsj se pošiljajo uredništva lista. Nelranklrana pisma sa na Vprejccajo in rokopisi se ne vračajo. jfdzif.lcli in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsnrdj Vsta .Fdircsti*. — Tisk liskcrne .Edinosti". vpisane zadruge z tr ej;nini fcrcštvcm v Trstu, ulica Sv. Irančiška AsiSkega št 2X Telefon trednlštva in cprave Jtev. 11-57. f,crcčulna znaža; Za celo leto ........ K 24.— Za pol leta................. 12.— ia tri mesece..........*•«•••» 6.— za redeljsko lidijca dto Wl. ca pel leta ..........................2.H V Trstu, v sredo, 3« vel, travna 1916« Letnik 5tS.li Posamezne Številke .Edinosti' se prodajajo po G vinarje/, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se rsčtinajo na milimetre v Sirofcosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ........7......nt m po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst ........ K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......„ 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema In se rat nI oddelek .Edinosti*. Naročnina to reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno Is upravi .Edinosti*. — Plača in toJi ss v Trstu. Uprava In inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančllka Aatikega št 20. — Poštnoferanilniioi račun št 841.652. Prešli najnovejših Mdkou. Zračni bo]!. « T \ Dolomitih Italijanska bojišča. — laški napadi odbiti. Ruska in balkanska bojišča. — Nič no-j vega. Zračni boji. — Nemški napadi na rusko baltiško obal. Potopljene ladje. — Dve angleški vojni ladji ste se potopili v Sredozemskem morju. Zapadno bojišče. — Pri Verdunu hujši artiljerijski boji. Južno trdnjave Douau-mont francoski napad odbit. Trška bojišča. — Potopljene ruske ladje ob crnomorski obali. Ruski napadi pri Aš-kali in Mušu odbiti. Razno. — Nemiri na Irskem zadušeni. — Bolgarska in Turčija ne iščeta miru. — Liga grškega častništva. — Bolgarski poslanci v Budimpešti.__ Hale uradno poročilo, DUNAJ. 2. (Kor.) Uradno se razglaša: 2. majnika 1916, opoldne. Rusko in jugovzhodno bo-i išče. — Nič novega. Italijansko bojišče. — V bojih v adameHksem okolišu smo ujeii 87 alpin-cev. V Dolomitih so Italijani davi napadli naše postojanke na Croda deli' Ancona in na Ruffredu. Oba napada smo odbili. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Italijansko uradno porcclo. DUNAJ, 2. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroda: Poročilo italijanskega generalnega štaba 30. aprila: Od Judi-karij do Suganške doline artiljerijsko delovanje in letalska opazovanja. Sovražne letalce, ki so leteli proti Veroni, je prerod1?! ogenj naših obrambnih baterij in zasledovalno letalsko brodovje, ki ie vzletelo s fronte. V gorenji Cordevolski dolini je sovražnik v noči na 29. aprila zopet napadel naše postojanke na grebenu Col di Lana, a smo ga odbili po besnem boju moža proti možu ob težkih izgubah, j Ob srednji Seči in na kraški planoti arii-lijrijski dvoboj. Sovražni letalci so metali na majhne vasi v ravnini ob dolnji Soči) bombe, ki so ubile in ranile nekaj ljudi. Iiaiili Dfoii podanikom sovražnih iim LUGANO, 30. (Kor.) V smislu zahtev nekaterih časopisov in napovedbe ministra zunanjih stvari, Sonnina, v njegovem zadnjem govoru, ki ga je govoril v zb< rniei, je izšla naslednja odredba kraljevega namestnika, ki stupa takoj v veljavo: V svrho retorzije ali represalij in če bi ob posebnih okoliščinah kraljeva; vlada smatrala za primerno, se more pro-ti podanikom sovražnih držav ali proti j osebam in korporaciiam. ki imajo svoj j sedež v ozemlju sovražnih dežela, ukreniti naslednje: L zaplemba premičnega ali nepremičnega imetja in imenovanje upraviteljev v svrho poslovnega vodstva ali nadzorovanja, ki so dolžni dohodke t aladati v določeno blagajno; 2. plačilna prepoved in prepoved direktnega in indirektnega izpolnjevanja obveznosti vsake vrste, izvzemši oddajo dolžnih zneskov ali stvari določenim blagajnam; 3. nadzorovanje industrijskih in trgovinskih agencij in podjetij vseh vrst ter imc-novanje pooblaščencev, katerih naloga je. da izvršujejo vse, kar se zdi primerno v korist narodne obrambe in gospodarstva. Imenovani ukr~-: se izvrše s sploš-ir'i-ii a!- posebnimi odredbami iustičnega ministra jx> predidočem sklepu ministrskega sveta. Proti tem odredbam ni dopustna niti sodna niti upravna pritožba, izvzemši ugovore, ki bi se tikali pripadnosti imetja ali državne pristojnosti ali bivališča interesirancev. Mm uradna poročilo. BEROLIN, 2. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 2. majnika 1916. Zanacino bojišče. — Južno Loosa je v noči na L majnika močnejša nemška častniška patrulja nepričakovano vdrla v angleški jarek. Posadka je padla, kolikor se je ni rešilo z begom. V okolišu Moze so se poostrili artiljerijski boji. Dočim se je pehotno delovanje na levi strani reke omejevalo na boje z ročnimi granatami med namaknjenimi stražami severovzhodno Avocourta, so južno utrdbe Douau-inonta in v caillettskem gozdiču zvečer naše čete po večurnem boju moža proti možu odbile francoski napad. Vse svoje postojanke smo vzdržali do zadnje. Kakor se poroča naknadno, je bilo 30. aprila 0o eno francosko letalo nad trdnjavo Chaume, zapadno in nad Ahiervillskin? gozdom in jugovzhodno mesta Verduna v zračnem boju vrženo na tla. Včeraj je na-Jporočnik Boelke nad Poprovim robom sestrelil svoje 15., nadperočnik baron Altiiaus pa severno trdnjave St. Michela svoje 5. sovražno letalo. V/ hodno in balkansko bojišče. — Dogodilo se ni nič bistvenega. \ rhoviio armadno vodstvo. BEROLIN, 2. (Kor.) Wol!fov urad poroča: !. majnika je naš mornariški zrakoplov z dobrim uspehom napadel vojaške naprave ob Moonskem prelivu in v Pernavi. Zrakoplov se je vrnil nepoškodovan. Istočasno je brodovje naših primorskih letal obmetalo z bombami vojaške naprave in letalsko postajo v Pa-penholmu in se je vrnilo nepoškodovano. Opaziti je bilo dober učinek. Sovražno letalsko brodovje je hotelo napasti isti dan naše mornariške naprave v Vindavi, a se ie, prisiljeno po naši obrambi, vrnilo, ne da bi bilo opravilo kaj. Načelnik mornariškega admiralskega štaba. Dve angleški ladji se potopili LONDON, 1. (Uradno.) Oborožena jahta »Aegusa« in polagalec min »Nastur-tium« sta v Sredozemskem morju zadela ob mino in se potopila. Častniki obeh ladij so se rešili; od moštva se pogreša z »Aeguse« 6 mož, z »Nasturtiuma« pa 7. S MIH iollit. CARIGRAD, I. (Agence Tel. Milli.) Glavni stan javlja: Naši mornarji so zadnje dni ob Crnomorskih obrežjih potopili! tri ladje, katerih ena je bila popolnoma razdejana po artiljerijskem ognju. Poleg tega so bile potopljene štiri jadrenice. — Kavkaska fronta: Sovražne bojne sile, ki so 25. aprila napatile naše vzhodno Mu-ša, severno gore Kosma, nameščene čete, so se morale umekniti po sedemurnem boju. Nekaj ujetnikov je prišlo v naše roke. Sovražni oddelek, močen nekako en polk, ki je 28. aprila napadel del naših v aškaiskem odseku se nahajajočih bojnih sil, smo odbili z izgubami. Prepustil nam je veliko množino živil. Sovražniku, ki je v noči od 29. na 30. aprila napadel v odseku zafctdno Aška'e ležeči grič 260, se je posrečilo najprej, da je zasedel enega naših strelskih jarkov, jarek pa smo zopet vzeii z bajonetnim protinaskokom. V bitliškem odseku in obrežnem odseku nič j pomembnega. Z ostaiih front ni prispelo nobeno poročilo, ki bi javilo kak važen dogodek. Turško priznanje generalu Tcwnshentfu. CARIGRAD, 1. (Kor.) Poluradna nota ugotavlja, da se izkazujejo generalu To-\vnshendu in njegovemu spremstvu vse časti, ki jim gredo, in se izreka vse priznanje sposobnosti generala, ki je tekom obrambe Kut el Arnare in pri umikanju od Ktesiphona, ki se bi bilo moglo izpremeniti v najhujšo nesrečo za Angleže, podal dokaz te svoje sposobnosti. Generala je zavedlo na krivo pot vplivanje angleških političnih agentov, ki so že leta šušmarili po deželi, imeli napačne pojme o vdanosti1 prebivalstva onih ozemelj in so trdili, da so baje poslali kavalerijske karavane z denarjem za turške poveljnike. Tako so, slabo ga poučivši o vrednosti turških čet. pognali generala v katastrofo. Bol Piska in Turcljs ne iščeta miri1. SOFIJA, 2. (Agence Tel. Bulg.) Lis* »La Suisse« je objavil vest, da se bolgarski poslanik na Dunaju, Tošev, in vojaški ataše na Dunaju, podpolkovnik Cervena-kov, v Švici soorazumno s iurškimi odposlanci pogajata za mir z zastopniki en-teiue. Ta vest je popolnoma neutemeljena. Govorica ima svoj izvor v potovanju Toševega in Cervenakovega v Ženevo, kamor sta šla za posli, ki niso v nobeni zvezi niti s sedanjo vojno niti bodočim mirom. __ Kemlri na Irskem zadušeni. LONDON, 1. (Kor.) Po poročilih dublin-skih dopisnikov je dejal državni tajnik za Irsko, Birrell, da vstaši ne tvore resne inilitarične nevarnosti. Vse, kar so mogli doseči, je bilo iznenađenje oblasti. Kakor poroča Reuterjev urad iz Dublina, se je vstaja včeraj približala svojemu koncu, ko je bil ranjen vodia vstašev Pearse. Ko je ponehalo raglanje strojnih pušek, so se zopet pojavili ljudje. Po ulicah ležeče mrtvece so prešteli. Skupne izgube, ki se najbrž ne izvedo nikoli, so brez dvoma velike. Kakor poroča »Daily Maik, je bilo baje na ulicah ustreljenih veliko otrok, deloma pa aa jih je tudi veliko poginilo v gorečih hišah. Z revolverji oborožene žene so baje z vstaši prispele v Dublin. LONDON, 1. (Kor.) Reuterjev urad javlja: Kakor se poroča uradno, so se vdali vsi dublinski voditelji vstašev. Du-blinski vstaši so se vdali, ko so bili pregnani, iz gorečega glavnega poštriega poslopja. Čete, ki so zasedle izhode v Sacklevillsko ulico, so prenehale streljati. Vstaši so se približali z belo zastavo in so sklenili najtprej premirje. Nato je Pear-ce, takoimenovani predsednik provizori-čne republikanske vlade, podpisal formalno, brezpogojno vdajo. Vsi poveljniki vseh vsiaških bojnih sil so dobili povelje, naj odlože orožje. Prepisi zapisnika o vdaji se nabijeio do vsel deželi. Interparlamentarna gospodarska konferenca v Pariza. BERN, 1. (Kor.) Na interparlamentarni gospodarski konferenci v Parizu so na dnevnem redu se nahajajoča vprašanja vsa najprej obravnavali francoski govorniki. Vprašanja so se tikala skupne trgovinske zakonodaje, zlasti varstvenih u-krepov proti poplavi z nemškimi proizvodi, ki jo je pričakovati po sklepu miru. Te točke in vprašanje odškodnine za škodo, ki jo je povzročila vojna, so se izročile odseku v pripravo. Tikala so se nadalje načrta za znižanje poštnih in brzojavnih pristojbin in pogodeb o mednarodnem blagovnem prometu in ustvaritve mednarodnega patentnega-prava med zavezniki. Draga prevoznina, h kateri je navajal francoski poročevalec kot primer, da stane sedaj prevoz ene tone premoga iz Newcastla v Genovo 112 frankov napram 12 frankov, kolikor je stal preje, ie dala povod italijanskim poslancem, da so energično poudarjali velike žrtye. ki jih ta nevzdržni položaj nalaga zlasti Italiji, in odločno zahtevali, naj zavezniki kar najhitreje ukrenejo protiukrepe. V tem smislu se je sklenila resolucija, ki je zaplembo trgovinskih ladij proti odškodnini priporočala kot potrebno sredstvo, da se odporna sila za vzdržanje do najvišjega cilja zagotovi z gospodarsko edinostjo. Nadalje sc je bavila konferenca z internacijonaiiziranjem zakonodaje o trgovinskih družbah in ukrepi v svrho zmanjšanja obteka kovinskega denarja s pomočjo ustanovitve mednarodne kompenzacijske zbornice. Luzzatti je razvijal svoj načrt mednarodnega »clearing iiouser. priporočajoč uvedbo mednarodnega čekovnega prometa med angleškimi, francoskimi, ruskimi in italijanskimi emisijskimi bankami v svrho preprečitve kurzniii špekulacij. Luzzatti je zaključil z jasnim apelom na Angleško, da naj svojim zaveznikom ne pomaga samo s posojili iz svojih zalog zlata, temveč da naj mdi dejanski sodeluje pri ustanovitvi takega zavoda. Nato sc je razpravljalo o uvedbi poštnega čekovnega prometa in ugotovitvi enotnih načel v zakonodaji glede krive označbe blaga. Tudi vprašanje napovedbe bankrota zahteva posplo-šenja nje učinka. Končno sc je razpravljalo o zakonodaji glede izgube ali tatvine »metniških papirjev in se je zahtevala nje poenotenje z ozirom na gospodarske koristi. TURIN, 1. (Kor.) Govoreč o pariški gospodarski konferenci, ugotavlja »Štampa«: Italija je plačevala pred vojno tono premoga po 30 do 32 lir, torej za skupno letno potrebščino premoga 320 milijonov lir. Danes stane tona premoga v Italiji 220 do 240 lir, vsled česar stane letna potrebščina premoga okoli dveh milijard lir več. Ker se poleg premoga dobavlja iz inozemstva tudi žito, bombaž in drugo, ima Italija zaradi visokih prevoznih postavk na leto še za okroglo pol milijarde večje izdatke. K tej neznosni obremenitvi še prihaja menjalni kurz, ki se sedaj čuti manj, a se bo čutil z vso svojo strahovito težo, ko ponehajo posojila in se bodo morale plačevati obresti. BERN, 1. (Kor.) Kakor poroča pariški »Journal«, sta angleška poslanca Allerrin Baker odgovarjala italijanskemu odposlancu Luzzattiju, da Angleška ne bi mogla brez velikiii neprilik sprejeti njegovega predloga glede ukrepov proti naraščanju menjalnega kurza. Doseči se ni mogel sporazum in ste se končno sprejeli ena italijanska in ena angleška resolucija. PARIZ, 1. (Kor.) Kakor poročajo »Tem-psu« iz Londona, se gospodarska konferenca zaveznikov snide zopet začetkom junija v Parizu. Zastopniki zaveznih držav ne bodo samo izmenjavali svojih mnenj, temveč si bodo tudi prizadevali, da sklenejo določene ukrepe, da jih potem izvedejo po vojni. Proti ententi na Grškem, DUNAJ, 1. (Kor.) »Politische Kor-respondenz« dobiva naslednjo vest iz Grške: Dejanja entente, ki najgloblje žalijo pravic Grške za samoodločevanje in ki so jih v deželi bridko čutili že od začetka, so zaradi pritiska, ki ga je poizkušala en-tenta izvajati na grško vlado v stvari prehoda srbskih čet skozi Grško, dosegla vrhunec. To gibanje je dovedlo sedaj do ustanovitve lige med častniki v Atenah, ki si je postavila za cilj najdalekosežnejše podpiranje vlade v odporu proti neprestanemu tlačenju dežele s strani entente. Da je taka zveza, katere prva manifestacija je sicer obstajala v zagotovilu odkritosrčne lojalnosti napram kralju in dinastiji. sploh postala potreba, se tu smatra za značilen pojav nenormalnega položaja, v katerega je spravila Grško ententa, in celo krogi, ki drugače odločno nasprotujejo vsakemu pojavu političnega stran-karstva v častniškem zboru, ne morejo, ne da bi smatrali manifestacijo grškega vojaštva za upravičeno ob vladajočih razmerah. v „ . , * BERN, 1. (Kor.) Kolikor se da posneti iz pičlih in previdnih poročil pariških listov, gre pri manifestacijah atenskega častniškega zbora za spontane nacijonal- ne izjave za prestol in domovino. »Temps« pri poved uje, da se je zbralo neko število častnikov, ki smatrajo sedanji položaj za nevareti javnemu miru, da bi se posvetovali o ukrepih proti temu. Objavili so izjavo, v kateri zagotavljajo, da hočejo odločno braniti kralja. Pravijo, da ne bi se strašili najskrajnejših ukrepov proti onim. ki se zarotujejo proti prestolu in deželi. Kralj in vojni minister sta pomirjevalno vplivala nanje, tako da so bile ulice včeraj popolnoma mirne. Nihče pa da ne more reči z Gotovostjo, kako se obrne položaj. Kakor pravi > He-stia«, je dal vojni minister priporočiti zbornim voditeljem, naj častniki opuščajo vse, kar bi moglo dati povod za-mnenje, da se, izvršujoč svojo službo, vmešavajo v zunanja vprašanja. Kriza v črnogorski vladi. PARIZ, 1. (Agence Havas. — Kor.) »Petit Parisien« javlja iz Bordeauxa: Crnogorski ministrski predsednik Lazar MijušKOVič je podal demisijo. Crnogorski zastopnik Radovič je poklican v Bordeaux. Predsednik Wiison o vojn!. WASHINGTON, 1. (Reuter. — Kor.) Pri otvoritvi vežbahiega taborišča za vojne strežnice je dejal predsednik Wil-son v nekem nagovoru, da naj bi Bog obvaroval Zedinjene države, da ne bi bile nikdar zavlečene v vojno. Ce bi se pa vendar zgodilo, bi se vzdramile iz svojih sanj, da bi uvidel vsakdo, ki dvomi o duhu novega sveta, da še vedno dviga svoj glas za človeštvo. Nemški državni zbor. BEROLIN, 2. (Kor.) Proračunski odsek državnega zbora je zopet pričel razprave. V začetku seje je naznanil državni tajnik za zunanje stvari, pl. Jago\v, da v eni prihodnjih sei poda pojasnilo o amerikanskem vprašanju. _______ Bolgarski parlamentarci u Budimpešti. BUDIMPEŠTA, 1. (Kor.) Pri današnji svečanosti!i pojedini, ki jo ie priredil ob 2 popoldne v palači ministrskega pred-sedništva v čast odposlanstvu bolgarskega sobranja ministrski predsednik grof Tisza in so se je poleg ogrskih ministrov udeležili tudi bolgarski, nemški in turški generalni konzul, je ministrski predsednik grof Tisza izrekel napitnieo, v kateri je izvajal, da naj bodo bolgarski poslanci prepričani da se nahajajo med odkritosrčnimi prijatelji Bolgarske. Grof Tisza je poudarjal, da je idejo, da naj bi se rešitev balkanskega vprašanja iskala v svobodi in neodvisnosti balkanskih narodov, prvi razvil pred štiridesetimi leti tedanji avstro-ogrski minister zunanjih stvari, grof Andrassv. Tej politiki je Avstro-Ogrska ostala zvesta, ne samo, ker odgovarja njenim simpatijam, temveč tudi zato, ker odgovarja življen-skim interesom in zgodovinski misiji Avstro-Ogrske. Ministrski predsednik je opozarjal na to. kako se je zastonj prizadevala naša monarhija, da bi prihranila Bolgarski bukareški mir, ali pa vsaj dosegla revizijo tega miru, in je nadaljeval: Jasno spoznavajoč svoje koristi in pogumno hoteč se zoperstavljati vsem nevarnostim, da si zagotovi svojo bodočo veličino, je stopila Bolgarska v našo vrsto. Boje in junaške napore naših združenih armad je venčal slaven uspeh, in Bolgarji so zavzeli mesto, ki jim pripada. Sogla-šanje naših koristi nam jamči za trajnost naše zveze, skupna slava in kri, ki so jo prelili naši sinovi naa istih bojiščih, tvorita lepivo iskrene, globoko občutene duševne skupnosti. Grof Tisza ie končno napil bolgarskemu kralju. — Podpredsednik bolgarskega sobranja. Momčilo v, odgovarjajoč na napitnico ministrskega predsednika grofa Tisze, se ie zahvaljeval madžarskemu narodu na mogočni pomoči, ki jo je naklanjal Bolgarjem pri uresničevanju njegovih narodnih idealov. Da zedinjenje bolgarskega naroda sedaj niso več sanje, za to Bolgarji niso dolžni hvale samo svoji lastni moči, temveč tudi prijateljem in podpori, ki so jo nahajali pri Madžarih. Viteški madžarski narod more vedno in vselej računati na svoie bolgarske prijatelje, kadarkoli in kjerkoli bi jih potreboval. Momčilov je zaključil z vzklikom Madžarom in je napil cesarju rr. Jožefu.__ Bombe v atenskem bolgarskem poslaništvu. SOFIJA, L (Kor.) Kakor se poroča s pristojne strani, je grški poslanik Naum ministrskemu predsedniku Radoslavove-mu izrazil obžalovanje grške vlade zaradi atentata na atensko bolgarsko oosla-ništvo. Ministrski predsednik Radoslavov je odgovoril, da bolgarska vlada ni nikdar dvomila o lojalnosti grške vlade. Čuditi se je, da četverozaveza še računa na uspeli s takimi sredstvi. Bolgarska vlada upa. da se posreči ujeti atentatorja. Finančna podpora Perziji. PETROGRAD. 1. (Petrogr. brzojav, agencija. — Kor.) Iz Teherana se javlja: Pred kratkim pričeta pogajanja med Perzijo, Rusijo in Angleško o finančni podpori perzijski vladi so imela ugoden izid. Nemška vlada in socijalni demokrati. BEROLIN, 2. (Kor.) Danes je vlada izročila državnemu zboru novelo k državnemu društvenemu zakonu, po kateri obveznost naznanjanja sej in izključitev, mladine pod 18 leti ne velja več za strokovne organizacije. Tako je ugodila vlada dolgoletni zahtevi socijalnih demokratov. __ Pogajanja za prevoz srbskih čet skozi Grško niso končana. PARIZ, 2. (Kor.) »Petit Journal« doznava iz Aten, da ni res, da bi bila pogajanja za prevoz srbskih čet skozi Grško končana po odklanjajočem odgovoru ministrskega predsednika Skuludisa. Pogajanja se nadaljujejo. Pritisk entente na Grško. BEROLIN, 2. (Kor.) Privatni dopisnik \Volffovega urada v Atenah poroča: Zborovanje venizelovcev v Patrasu se je izjalovilo, ker je prišlo do besnih demonstracij, ki so bile naperjene proti venize-lovcem. — Ker je četverozaveza zaplenila v Krfu za severni Epir določene množine koruze, vlada v severnem Epiru lakota. Javljajo se umiranja za lakoto. Razburjenje prebivalstva zaradi nečloveškega postopanja četverozaveze je velikansko. Novo ministrstvo na Španskem. MADRID, (Kor.) Uradno se javlja: Glineno je bil imenovan za ministra zunanjih stvari, Alba za finančnega, Reruiz Gc-maz za ministra notranjih stvari. Kralj Alfonz je odgodil svoj odhod v San Scba-stiano, da more predsedovati ministrskemu svetu. ___ Garancija za nedotakljivost belgijske države Kongo. BERN, 1. (Kor.) Kakor poročajo »Times-, je francoski poslanik pri belgijski vladi, baron Bayens izročil izjavo, v kateri Francoska, Angleška in Rusija jamčijo za nedotakljivost belgijske države Kongo. Italijanska in Japonska se strinjate. _______ Potopljene ladje. LONDON, 1. (Kor.) Kakor poroča Lloy-dova agencija, je bil potopljen angleški parnik »Leudon Mali« (?). Posadka se je rešila. Potopljena sta bila tudi angleški parnik »City of Louckno\v« (3669 ton) in ribiška ladja »Blessing« iz liartle-poola. _____ Grof Stiirgkh v Budimpešti DUNAJ. 2. (Kor.) Ministrski predsednik grof Stiirgkh je davi odpotoval v Budimpešto. BUDIMPEŠTA, 2. (Kor.) V svrho nadaljevanja gospodarskih pogajanj so poleg ministrskega predsednika grofa Sfiirgkha prispeli semkaj še železniški, poljedelski, finančni in trgovinski minister s svojimi strokovnimi referenti. Ob 4 pop. se je pričelo skupno posvetovanje z ogrskimi ministri in njihovimi strokovnimi referenti. Posvetovanja bodo trajala malo dni. Izplačevanje odrezkov avstrijskih vojnih posojil. DUNAJ, 2. (Kor.) »Wiener Zeitung: objavlja razglas finančnega ministrstva, izdan 29. aprila t. I., tičoč se izplačevanja odrezkov 5! jodstotniii avstrijskih vojnih posojil po bančnih zavodih Avstro-ogrske banke. Zapadle kupone vseh avstrijskih vojnih posojil, če po njihovi zapadlosti ni preteklo več kot eno leto, izplačujejo brez odbitka poleg blagajne državnih dolgov na Dunaju in ostalih že objavljenih mest tudi vsi bančni zavodi avstro-ngr-skih bank (?). Položaj. 2. maia. Pred nekoliko dnevi smo pisali na tem mestu: »____Nu, da turška vojska res ni poražena, o tem pričajo nje uspešni boji proti Angležem. Posebno je angleška vojska pri Kut el Amari, južno od Bagdada na iraški fronti, v najkritičnejem položaju in prevladuje sodba, da nimajo Angleži nikake nade, da bi predrli turško fronto. A če se jim ne posreči to, se bodo morale čete udatl!« Tako smo pisali pred nekoliko dnevi. A, kar smo napovedovali tu, je prišlo celo hitreje, nego smo pričakovali. Angleži, obkoljeni v Kut el Amari, so položili orožje in so prešli v turško ujetništvo. Nad Angleži se je britko maščevalo, ker so laliko-misljeno- in oholo podcenjevali moč turške vojne sile. Temu podcenjevanju nasprotnika in precenjevanju samega sebe ie pripisati, da so Angleži to svoje podjetje v Mezopotamiji začeli s povsem nezadostnimi silami, tako, da so poznavalci razmer in krajev že v naprej napovedovali nezgodo, ki je zdaj faktično prišla. Edino, kar moramo vsi obžalovatai na tem dogodku, je to, da ni nade, da bi ta nesreča — kakor niso tudi prejšnje — streznila mogotce v ententi in jih dovedla do izpo-znanja, da bi morali že enkrat — odsa-njati svoje sanje o svoji zmagi in da bi marveč iskali stikov in poti. po katerih bi svet mogel priti zopci. do miru. i.ute- Stran II. .EDINOST« štev, 123, V Trstu, dne 3. velikega travna 1916. rem toliko hrepeni. In posebno, v kolikor poznamo psilio Angležev, se bojimo, da jih ta krvava nezgoda napravi še srditeje. To ravno treba obžalovati v imenu blagoslovov mira, civilizacije, človečanstva in materijalne blaginje vseh narodov Evrope. Danes seveda ni možno prorokovati, v koliko bo ta turški uspeh vplival na skupni položaj bojišča in na potek nadaljnjih dogodkov v Mezopotamiji. Ali to je gotovo, da je militarični ugled Angležev dobil silen udarec in da je ta angleški poraz zadel v živo neznanski ponos tega bahatega naroda. Nočemo trditi sicer, da je s tem konec angleškim akcijam. K poglavju o miru prihajajo vedno novi prispevki. Sedaj se je oglasil v »Neue Ziircher Zeitung« neki »nevtralec«, ki o-pozaria razne pacificiste na njihove krive sodbe o postanku in naravi te strašne vojne. Opozarja jih, da prezirajo glavno o-viro sklepu miru, in ta ovira da je na mo-raHčnem polju. Videli smo in doživeli smo, kako se je od začetka vojne hotelo uničiti sovražnika in moralično zadeti z zasra-movanjem, ki je bilo često ostreje, nego militarični boj. To je provzročilo, da je ta vojna veliko hujša, nego bi bila, ako bi se bila omejila na boj z orožjem. Taka gesla, ki zasramujejo sovražnika, imajo veliko sugestivno silo na mase. Vlade, ki so kovale ta gesla, so bile presenečene po njih silnem učinkovanju. Sicer bi bile previ d-neje z izdavanjem takih gesel. Aii sedai je ta moralični boj tu in treba računati žniim. Kdor hoče torej delati za mir, mora najprej odstranjati to oviro. To je odvisno le od vlad. Od začetka sem so skušale vlade druga na drugo valiti krivdo na izbruhu vojne. Tiste, ki so v resnici krive, bi se morale odločiti za moralični umik. Avtor ne dolži toliko diplomatov in politikov, torej ljudi od poklica, marveč razne učenjake, pisatelje, ki se poprej niso nikdar intenzivno bavili z mednarodno politiko, ki pa so se med vojno tem glasneje oglašali, pri čemer pa ni bila njihova »dobra volja« v nikakem razmerju z njihovim razumevanjem političnih problemov. Ti ljudje so več pripomogli k zatem-nevanju, nego pa k razkrivanju resnice. Vendar mora priti do izpoznanja resnice o dogodkih ob izbruhu vojne. Ali potem jie bo več možen moralični umik in dotične vlade — pa naj zmagajo, ali ne — bodo moralično tepenc. Te perspektive naj bi se zave41e tiste vlade, ki so krive. Danes je še možno moralično spreobrnjenje, ki naj pomore k sklepu miru. Krivci naj izvojujejo moralično zmago — nad seboj! Le s tem podarijo svetu mir, a sebi prihranijo moraličen polom po tej vojni. Dokler ne bodo ustvarjeni ti moralični predpogoji, ne more biti govora o miru, ker dotlej bodo odločevali le militarični in politični oziri. Iz tega dejstva navstaja vsem vplivnim osebam dolžnost, da zastavijo vse svoje sile za ustvaritev take moraJične podlage. Na adreso raznih paciiicistov piše avtor, da z lepimi in tudi dobro mišljenimi članki ni nič doseženo. O tem jih je mogel poučiti članek prvega francoskega pa-cificista, senatorja barona d'Estournellesa ki smo ga tudi v -Edinosti« omenjali in ki zaključuje, da tudi v interesu miru treba to vojno dovojevati do kraja. Op. ured. »Ed.«). Pa tudi v Nemčiji — pravi ta »nevtralec« — razpoloženje nikakor ni pacifistično. Težave, ki so sklepu miru na poti, so veliko večje, nego mislijo nekateri pacifisti. Zato je veliko koristneje, ako se težave izpoznavajo, nego pa, ako bi le z lepimi besedami hoteli preko resničnega položaja. «Nevtralec« je prinesel torej tu novo noto v diskusijo pacifistov. Težavo proti dosegi miru vidi bolj na moraličnem polju, nego v militaričnih silah. Glasno govori o osebnih krivcih na izbruhu vojne. Na, ravno centralnima vlastima ne treba, da bi odklanjale to ideologijo »nevtralca« v curiškem listu. Glede vprašanja, kdo je hotel to vojno? — imate centralni vlasti mirno in čisto vest. To je že dokazano z objavljenjem številnih aktov in dokumentov iz-za časa neposredno pred izbruhom te vojne. Izlasti na Angleškem: tam nimajo tako čiste vesti. Izvajanja tega >nevtraJca« pa se nam zde važna tudi zato, ker podkrepijaio nazore tistih, ki svare pred iluzijami in neopravičenimi nadami glede — bližnjega miru. AH morajo veliki militarični dogodki — kakor govorimo mi vedno — ustvariti podlage za mirovna pogajanje, ali pa — kakor je rečeno tu gori — se morajo Sele ustvariti moralični predpogoji z iz-poznanjem, oziroma odnehanjem tistih, ki so krivi, ki so izzvali to vojno! Ozirom na nemško-ameriški spor zatr-Jajo, da je nemški odgovor že sestavljen v glavnih točkah. Sedaj ga izdelujejo v podrobnostih, kar utegne zahtevati še par dni. Ni dvoma, da bo nemški odgovor dostojen države, ki se zaveda svoje moči in dostojanstva. Z druge strani pa smo uverjeni, da ne bo zapiral vrat, do mirne poravnave konflikta. Vse bo odvisno od Amerike, oziroma od vprašanja, ali zahteva Amerika res le sanacijo krivice, ki se jej je po njenem poštenem uverjenju dogodila, aH pa je bil v Ameriki 5e tedaj ko so pisali svojo noto, trden sklep, da izzovejo konflikt in konsekvence. V prvem slučaju smo uverjeni, da pride do mirne poravnave, v drugem slučaju pa seveda tudi najtemeljiteja in najkoncilijantneja nota nemške vlade ne bi nič koristila. Grška vlada je odgovorila ententi, da ne izroči svojih železnic in da nikdar ne dovoli prevoza srbskih čet po grškem teritoriju. Tako nam sporoča brzojavka iz Aten. In verjeti jej moramo tem boli, ker prihaja preko angleške Reuterjeve pisarne. To bi bil torej enkrat pošten glas odločnosti, energije in zavesti o svojem dostojanstvu — krepak odpor v obrambo lastne neodvisnosti. Ali, mi smo nepoboljšljivi: še ne verujemo, da bi energični besedi sledila tudi energična dejanja. Preveč smo že Čuli protestov brez dejanj. Ne da bi hoteli trditi, da v vodilnih možeh Grške ni poštene volje tudi za dejanje, ali — ravno te dni smo obširneje označali ge-ojjrafični položaj Grške in težke posledice tega položaja, pri čemer ni smeti pozabljati tudi na izvestne notranje struje, ki jih je znala enteota po svojih agentih in po domačih podajačih ustvariti v Grški. Morda se to pot varamo. V tem slučaju bomo radi in odkrito priznali, da smo se motili in da smo krivo sodili. __ AprovizaeiisRe stvari. Slanina in mast. Slanina in mast se moreta dobivati do nedelje, 7. t. in., opoldne na izkaznice II. izdaje (rumena barva). Kandis-sladkor in sladkorni sirun. C. kr. namestništveni svetnik razglaša: Glasom razpisa c. kr. trgovinskega ministrstva, izdanega 30. marca 1916, št. 4533, prodaje kandis-sladkorja in sladkornega sirupa ne zadevajo določila ministrske odredbe, izdane 4. marca 1916, drž. zak. št. Gl, ker se smatrata za sladkorno snov. Prodaja teh predmetov ni obvezana na oddajanje in prejemanje sladkornih izkaznic ali drugih zadevnih listin. — Vendar pa je nakupovanje sladkorja za izdelovanje kandis-sladkorja in sirupa podvrženo določilom dotične ministrske odredbe. (§ 9). Dr. Fabrizi 1. r. it m\l Seja sosvetovalstva za preskrbovanje s krmilnimi sredstvi. Dne 28. aprila se je vršila pri ministrstvu za poljedelstvo pod predsedstvom predsednika c. kr. kmetijske družbe na Dunaju, barona pl. Ehren-felsa, tretja seja sosvetovalstva za preskrbovanje s krmilnimi sredstvi. Seje so se udeležili tudi minister za poljedelstvo, sekcijski načelnik dr. vitez Ertl in predstojnik centrale za krmila Mendl. Došli so nadalje zastopniki poljedelstva iz vseh avstrijski'] kronovin, kakor tudi mestnih občin Dunaj in Praga. Svetovalstvo je sprejelo najprej na znanje poročilo refe-renta poljedelskega ministrstva o akcijah te centrale na polju preskrbovanja s krmilnimi sredstvi. Poročilo podaja podrobna pojasnila o nabavljanju in razdeljevanju različnih kategorij krmil, o razpoložljivih množinah trdih krmil, otrobov, krepkih krmil, ter navaja tudi tozadevne zakonite uredbe. Nadalje poroča o izvedenih poizkusih radi pritegnitve doslej malo uvaže-vanih nadomestnih krmilnih sredstev v pomnožitev zalog na krmilili. Slednjič poroča o prizadevanjih v svrho pritegnitve krmil iz Ogrske, c. in kr. okupacijskega območja na Poljskem in iz carinskega inozemstva. Skupni promet krmilnih sredstev, ki jih je centrala razdelila v času od 15. avgusta 1915 do 15. aprila 1916, je iznašal: otrobov 15.302 vagona, različnih krmilnih sredstev (oljčnih tropin, krmila iz melasse in drugih krmilnih sredstev) 4.139 vagoiov, neprečiščenega sladkorja 4.974 vagonov, koruze 1810 vagonov, krvnih krmil 149 vagonov, vsega skupaj 26.374 vagonov. Sosvetovalstvo se jc bavilo tudi z odredbami, ki naj bi se ukrenile za uravnavo vprašanja krmil, ie razpravljalo o potrebi znižanja cen za krmila v interesu produkcije mesa in mleka ter o vseh možnostih za pomnožitev zalog na krmilnih sredstvih. Pošiljanje časopisja v zasedeno Rusko-Poljsko in Srbijo. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo naznanja: Vsled odloka c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 4. aprila 1916, št. 9542/P-16, oziroma z dne 21. aprila 1916, št. 12030/P-16, se za razpošiljanje časopisov v c. in kr. zasedena ozemlja Rusko-Poljske in Srbije dovoljuje časorisemska tarifa brez izjeme in brez posebne prošnje vsem onim perijo-dičnim časopisom, katerim ie bila ta olajšava podeljena za tuzemski promet. To načelo velja analogno tudi v nasprotni smeri za razpošiljanje takih perijodičnih Časopisov v Avstrijo, ki izhajajo v c. in kr. zasedenih ozemljih Rusko-Poljske ali Srbije. »Poletni čas« se je uvedel v Trstu, ne da bi se bila bogve kako občutila ta izpre-memba. Življenje gre redno svojo pot, kot prej. Prepričani smo, da se stvar obnese vsaj sama po sebi, a bogzna kakega dobička ali prihranka pa ne bo, vsaj pri nas v Trstu ne. V podjetjih z nepretrganim obratom novi čas ne izpreininja in ne pri-hranja prav Čisto nič, ker se tu dela itak podnevi in ponoči, 24 ur na dan. Dobiček ima, recimo, mestna uprava, ker prihrani eno uro poulične razsvetljave. Prihranila bi šc več, ko bi sploh dala užigati svetiljke le tupatam, na najvažnejših vogalih; tržaško občinstvo je itak že navajeno teme. Po uradih in zavodih s podnevno službo se je premeknil le urnik za eno uro, ne prihranja se pa nič, ker se je tudi že sedaj pričenjala in končavala ta služba ob belem dnevu. Uradi z nepretrgano celodnevno službo pa potrebujejo luč ponoči prav tako kot doslej. Trgovine, ki se zapirajo ob poliosmih ali osmih, ne bi poleti potrebovale luči, četudi bi ostalo pri starem časovnem štetju, ker je vendar ob osmih (po starem) tudi še popolnoma svetlo. Dobička torej ne bo bogve koliko. Nasprotno pa naj opozorimo na nekatere res velike nedostatke, ki jih povzroča ta iz-prememba. Kmet se v svojem delu itak ne meni dosti za uro. Vstaja, ko se zdani, ln dela do noči. Živina, ki dobiva sedaj že zeleno krmo, se krmi in pase vedno enako od ranega jutra do večera, molzne krave potrebujejo za pretvarjanje krme v mleko prav toliko Časa sedaj, kot so ga potrebovale prej, ter se prav nič ne ozirajo na »poletni čas«. Železnice tudi niso premek-nile vlakov, temveč le ure, tako da vlak, ki je prihajal v Trst ob 7. uri in 5 min. (po starem), prihaja sedaj ob istem resničnem dnevnem času, samo da kaže kazalec na uri 8. uro in 5 minut. Tako prihaja mleko s tem vlakom v Trst sicer v resnici ob istem času kot prej, a napram javnemu življenju vendar eno uro pozneje. Otroci morajo biti ob tem času že v šoli, dasi-ravno še niso zajtrkovali, ker ni še bilo mleka, ali pa še čakajo mleka pred mlekarnami. To bi bilo eno. Sedaj pa razlika med poletjem, recimo, v Berolinu in pri nas v Trstu. Tam gori na severu se tudi sredi poletja ozračje že ohlaja okoli 7. ure zvečer (po starem; okoli 8 po novem); pri nas na jugu je tedaj Še najhujša vročina. Ohlajati se začne šele po 8. uri (9 uri po novem) in tedaj komaj začne prihajati prebivalstvo na ulico, na zrak, da se oddahne od dnevne vročine. Večerja se po osmi uri (9. po novem), in potem na izprehod, v kavarno čitat časopise, v gostilno na čašo pive ali kozarec vina. Ali da! Ob 9. uri (po starem), torej komaj da se je zmračilo, se morajo zapreti kavarne in gostilne, kajti takoimenovana policijska ura se je tudi premeknila za eno uro. V najhujši vročini torej ne bomo imeli po vsem dnevnem delu niti pravice, da bi se mogli nekoliko oddehniti. Posebno neznosno bo to za ljudi, ki so navezani na hrano v javnih lokalih. Ali večerjaj v največji vročini, ko še komaj dihaš, ali pa pojdi nekoliko na izprehod, toda ko se vrneš, je gostilna že zaprta, ali pa sploh ne dobiš ničesar več, ker gostilničarji šte-dijo, kolikor le mogoče, in pripravljajo rajši manj kot več, da ni izgube. Za naše vroče južne kraje je absolutna potreba, da se »policijska ura« določi tem krajem primerno. In če so bile v Ljubljani gostilne pred 1. majnikom lahko odprte do 11, kavarne pa do 12 ponoči, ne vemo zakaj bi naš vroči Trst moral te lokale, iz-vzemši nekaj privilegiranih, sedai zapirati že ob — 9 zvečer — (po starem). Zato kar najnujnejše priporočamo pristojnim oblastim, da v tem oziru poskrbe našemu prebivalstvu vsaj take udobnosti, kakor jih je imelo doslej, dočiin bi bilo gotovo le pravično, da bi jih imelo take, kot jih ima bližnja Ljubljana. Za žrtve laškega letalskega napada v Skednju. Župni urad v Skednju nam sporoča: Jutri, v četrtek, ob 7 zjutraj bo v žurni cerkvi v Skednju duhovno opravilo in slovesna črna maša za nesrečne žrtve, ki so padle na veliki četrtek vsled bomb sovražnikovih letalcev. Podpisi na IV. vojno posojilo. — XVI!. izkaz: Tržaška občina in občinska podjetja K 8,000.000, „Agrumaria", delniška uvozna družba, K 100.000, \nuki Iv. Stalitz K 35.000; Neimen in Leop. Feiner po K 30.000; srbsko pravoslavna cerkvena občina K 20.000, Neimen. K 12 000; cesarski komisar G. p!. Krakich-Sirassoldo, ravnatelj, inž. Josip Kell-ner, Societa triestina di sconto e credito, Al. Zuculinju in Neimenovana po K 10.000 ; Maoricij Kohn, Gustav Wambrechtsamer (nadaljen podpis), M. Bemporat & C., Lovrenc & Vid Zoff in Neimenovan po K 5000; Spiro Kvekvič in Gustav Marussig po K 3000; Lucija Talamini, Josip Torti, odv. dr. Racloslav Kvekić. dr. Jcaiin Zenkovich i:i Gregor Zidar po K 2000; Josip Guina in Primaria Impresa Zimolo (II. podpis) po^ K 1500; Fiorelto Pinzan, Mat. Finzan, Josip Brandenburg (II. podpis), E. VIdich, Matija Krobath, Jurij Bacichi, Evgenija Selingner, Elvira Selingher, Karel Liebharrit, Neimen., Lena Prend n', odv. dr. Edvard Slavik, kap. Peter Ivelič in Lazar Aničie po K 1000; Helena Zally K 600; Marija Rinzner, Franc Pipan, Neimenovana, Vladimir Ivelič, Neimen., Karel Hirsch in Neimenovana po K 500; A. Sviadoschy, k?p. Aleks. Alesič, Samuel Diekstein in in?. Edv. Bonavia po K 300; Nei-nen. Anton Scabar & sinovi po K 2C0; Renat Gratton, Julija Zeppar, Neimen., Ecrla CavalierI, Jakob Luzzatto, Bianka Rossi, Neimenovana in Henrik Sblattero po K 100. Cesarski komisar pl. Krekich-Strassol-do ie dal generalu pl. Borocviču iz občinskih skladov na razpolago znesek K 4000 v korist vdovam in sirotam na soški fronti padlih junakov. NevročlUve poštne pošifjatve. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam je doposlalo seznam tistih priporočenih in navadnih poštnih pošiljaiev, ki so bile v mesecu marcu 1916 v oddelku za nevroč-Ijive poštne pošiljatve odprte in ki so jim odpošiljatelji neznani. Ta seznam bo pri-občen v tukajšnjem uradnem listu v polnem obsegu. Ranjeni slovenski vojaki v bolnišnici > Kriegspital v Badenu pri Dunaju« izrekajo najiskreneje sožalje vsem rodbinam ki so izgubile kakega svojca v boju proti zavratnemu sovražniku na soški fronti. Josip Flego, c. in kr. narednik, kapelnik škedenjske narodne glasbe; Fran Jaklič, kad. aspirant; Josip Godina; Adolf Vese-lič, c. in kr. vojni letalec. Mestni magistrat razglaša, da leže tamkaj, v III. oddelku, IV. nadstropje, vrata 108, nedostavljivi davčni plačilni nalogi za naslednje posestnike: Ferrucio Genti-lomo, Rihard Melan, Gvidon Deangeli in Ruggero Melan. Če imenovanci, ali kdo drug zanje, ne pridejo po te plačilne naloge, se bo dostavitev po preteku štirih tednov smatrala za veljavno izvršeno. Javna dražba. V pondeljek, 8. t. m., ob 9 dop. se bo vršila prostovoljna javna dražba 1200 metrov blaga »Kaki«, ki se nahaja v skladišču v ul. Giorgio Galatti št. 6. Blago se proda nerazdeljeno najboljšemu ponudniku, a ne pod Izklicno ceno, proti takojšnjemu plačilu in takojšnji odpravi. Mestna zastavljalnica. Jutri, 4. t. m., od 9 dop. do 3 pop. se bodo prodajali nedra-goceni predmeti serije 137., zastavljeni meseca januarja 1915. pa modre listke, in sicer od št. 1200 do Št. 2300. Ea^ssKs: c^SKi^r-- Ti o sisd ceshmscsi i^ss&kksd ( Vojaška oprema. Nahrbtniki_____K 5.991 Kozarci iz aluminija K —.70 Jedilllne sKSecfe. . „ Čutare........ Popolna jedil, oprava,, Električne svetiljke „ 1.45 mm noži 6 rezal „ 3— 190 Dokolenlce....... 4— 2.— Robci % ducata. . „ 1.75 Z.90 nogavice, potni robec „ 1.50 ........—.88 Tolleina mila „Olyzerin" „ —.45 noži.......—.85 Krtače za obleko, glauo, eeu- uojne dopisnice, (Feldpost), lje, zobe in roke po usa-svinčniki „Penkala" in peresa. I Kourstni ceni i. t. d. i. t. d. Usti hMmlim in metUcinuina milo. nas3. TKST § j-. Sil! (JJS^S O r^TD ^ZgESsrZT) Bfi-vS'gESJD S353E3SaD ČEŠKO - BUDJEV1SKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzoina češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici dslle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorsio Galatti, zraven glavne peste. Slovenska postrežba i:i slovenski jedilni iMu Mam n mm m iicniD lliOM! olo&jc Id Uđlljc. Čistilo zaMuaiiSiEiMne 3 a p tTia k mu đ Kaj □ □ □D j to računajo po 4 stot. besedo. | i!astro tiskana besede ve raču-■ uajo enkrat ve5. — Najmanjša | j : pristojbina ziaaSa 40 stotink. : □a □□s Tf*Arr4*I ? Vojni kreme zreški! Nepokvarljivo irS^Uvl ! fino pecivo nudi trajno dober zaslužek Karton 36 kosov K 4.— kateri se pa lahko na 72 ali 144 kosov del jo. Razpošilja najmanj 3 kartone BRANDT v Lj ubijati, Pošta 7. ~ 23 Itse mladeniča za trgovino kuhinj-i£.ne glavnike*, zaponke „Patent Knopfo-4 i.i drugo fr^tbja JA1IOI* U-YI, ulica S. ^icolo štov. 19. - " R> 62 Stroj za Umit in mmm, [jraul nem-šRi uzerci. M&teiniaJiplasUfiaM Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje. — Tvrdka ustanevžjesa itb ?S73. — naravno ima na prodaj Goriško vinarsko društvo sedaj v Prvačini in v Kobdilju po zmernih cenah. 138 št- 19. žaklje vsake vrste po najvišjih cenah. J. Stebel Trst, ul. Torreate 36. 175 štev. 10. Anton JerkiČ posluje zopet v svojem ateljeju v Trstu, Yia delle Poste 2463 Hctel m restavracija Trst, yiica S. Nic^A 22. Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost. — Cene zmerne. ———— Pristno brnsko blago. Pomladna in letna sezija 1916. Dokler še v zalogi t 1 kupon 3 10 m dolg, popolna obleka (suknja, hlače in telovnik, blago za salonske obleke, po-ranike, športne obleke, svilene kamgarn kakor tudi za genska obiohe poSilja po najnižjih tovarniških cenili, reelna in solidna tvrdka Slsgefl iHtfc&f v* Brnu Vzorci brezplačno in poštnine prosto. Prednosti, ki imajo privatni odjema^oi, uko naročajo direktno pri tvrdki in zalogi Slegei lmhoff so dandanes očividnejše ce>o li kedaj. — Vslei pravočasne nab;.w blaga, zamoremo nuditi že danes Bvojim p. n. odjemalcem bogato izbero raznega blag.«. Naročila se izvršujejo točno glasom uzorcev- S COStSO 47 (tsra trgu delia Legna) Teie?on 10-02). Prevoz mrllčev v tu- in (Rozemsivo. VrI3 vsakovrstno pogrebe z najnovejšo moderno upravo. Zaloga vseh mrivaSkih predmetov. - NoJna inšpekcija v lastnih prostorih zaloge, ulica Tesa štev, 31. Telefon 14-92. Zastopstva s prodajo mrtvaških predmetov: Na Opttnah, u Nabrelim pri Orehu (Neshere.) - Težna postrežba. Cene zmerne. PcdjG^ik in upravitelj H. S792SSL. Ljubljanska kreditna banka Podružnica v Trstu = sprejema podpisovanja za II 01 Iz 10 Natančneje informacije da]e u svojih uradih Ulica Caserma it. 11. Od 9-12, 3-5, Podpisujte avstrijsko vojno posojilo F