Poštnimi plačana t gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 1*50.
TRGOVSKI UST
Časopis *a trgovino.
In obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za i/2 leta 90 Din, za 14 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
Leto XIV.
Telefon št. 2552.
Ljubljana, v četrtek, 19. februarja 1931.
Telefon št. 2552.
štev. 20.
Kuluk in dopolnilni davek.
Mestno načelstvo v Ljubljani je razgrnilo sezname za kuluk ter se vpogleda vanje lahko do 27. t. m. Ako hi bili davčni zneski pri enem ali drugem zavezancu morebiti napačni, se vloži pritožba lahko kar na zapisnik ali pa s posebno vlogo. V obeh slučajih je kolkovati pritožbo z 20 Din.
Davčne podatke je dobilo mestno načelstvo od davčne uprave same. Ti podatki so vendar po našem prepričanju napačni, ker se je vzel kot davek ne samo osnovni davek, kar bi bilo pravilno, temveč tudi dopolnilni davek, ki ga pa v tem oziru, kakor smo svoječasno že omenjali, ni zraven računiti.
Zakon c neposrednih davkih nima o tem sicer nobene natančnejše do ločbe, pač pa označuje zakon dopolnilni davek vedno kot nekaj posebnega, nekak pribitek, ki ni podvržen niti samoupravnim dokladam. Ker se pa te doklade odmerjajo od vsote neposrednega davka, je smatrati dopolnilni davek vsled tega kot neki dodatek, katerega zakonodajalec sam izvzema in mu določa neko samostojno stališče. V členih 137. in 140. izreka zakon na pr. gotove kazni za one prinose, kjer davčni obvezanec ne vloži dolžnih prijav. Tudi te kazni se ravnajo samo po višini osnovnega davka, ne pa tudi dopolnilnega.
Mestno načelstvo je imelo v mislih morebiti pravilnik k zakonu o neposrednih davkih, in sicer pojasnitev k čl. 82 zakona. Ta člen pa pojasnuje občeznano načelo, da se pri ugotovitvi davčne osnove za davek gotove vrste ne sme poprej odbiti davek iste vrste. Pri ugotovitvi osnove za zgra-darino se na pr. ne sme odbiti že kar poprej zgradarina s pribitki in dokladami, pri osnovi za društveni davek se prav tako ne sme odbiti neposredni davek po isti obliki, to je društveni davek dopolnilnim davkom in z dokladami. Ta določba pravilnika je bila s 3. novelo (iz 1. 1930.) novelirana ter se glasi: »Kao neposredni porez smatra se osnovni i dopun-ski, a tako isto i minimalni društveni porez kao i samoupravni prireži plačani po ovom obliku.«
Ako se je Mestno načelstvo odločilo
za upoštevanje dopolnilnega davka samo vsled le pravilnikove določbe, bi moralo dosledno vpisati pri ugotovitvi podlage za kuluk torej tudi samoupravne prireže (doklade)!
Da je naše naziranje pravo in riu dopolnilnega davka pri ugotovitvi od-merne podlage za kuluk ni upoštevati, je razvidno, ako se ozremo na zakon o vojnici. V členu 228 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice je rečeno, da je plačati kot vojnico na pr. 50% letnega naposrednega davka. Torej je isto besedilo, kakor pri zakonu o kul uku, kjer je govor tudi samo o »neposrednem davku« brez vsake natančnejše označbe. Ministrstvo financ je z odlokom z dne 11. junija 1930., št. 40005/IJI tukaj iz rečno pojasnilo, da je razumeti pod »neposrednim davkom« samo osnovni davek, nikdar pa ne tudi dopolnilnega davka.
Kar velja za vojnico, isto velja tudi za kuluk! Prav nobenega razloga ne moremo najti, vsled katerega bi mogla finančna uprava za pomen »ne posrednih daVkov» tukaj drugačno stališče zavzeti!
Stvar sama na sebi pa ni tako majhnega pomena. V Ljubljani je več sto hiš, kjer znaša dopolnilni davek o-kroglo 10°/o, torej skoraj toliko kakor osnovni davek. Isto velja tudi za vse večje trgovine in druga podjetja, ker znaša dopolnilni davek tudi pri pri-dobnini 20 do 120% osnovnega davka.
Odkupnina za kuluk je novo> veliko breme za vse davčne zavezance, za trgovce pa še posebej. Posebno težko breme bo že zaradi tega, ker se bo zahtevala najbrž za dve leti skupno in v najvišje mogočem znesku, to je s 3 enotami, dočim se bo zahtevala v* Savski banovini samo z 1 enoto. Sedaj naj plačujemo pa to odkupnino v dvojnem znesku, od osnovnega davka in pomotno še od dopolnilnega!
Posamezniki se bodo seve pritožili. Stvar je pa splošnega pomena in smemo se nadejati, da bo mestno načelstvo uvidelo celotni položaj in dalo sezname v tem oziru uradoma popraviti.
Najnižji ponudnik pri javnih dobavah.
Udeležba na javnih dobavah je igrala pred vojno za naše gospodarstvo zelo^ važno vlogo. V sedanji gospodarski krizi, ki je po svojem bistvu kriza v odjemu blaga, se javnim dobavam posveča vedno večja pozornost. Žal, da je izvrševanje javnih dobav vezano na precej okostenele Predpise zakona o državnem računovodstvu, ki udeležbe na javnih ofer-.aJnih licitacijah gotovo ne pospešu-
1 ik’	ne	ovira.i°- revizii°
eh predpisov so gospodarski krogi
^ pred leti stavili številne predloge, kr naj bi olajšali zastareli postopek la prilagodili predpise izpremenje-°im prilikam. Predlogi se nanašajo Predvsem na večje upoštevanje domače produkcije, na preureditev Predpisov o razpisu, o kavcijah, o dobavnih pogojili, o dobavnih rokih itd.
Med predlogi je zavzemal važno mesto tudi predlog na izpremembo določila, da se sme delo oddati samo najnižjemu ponudniku. Večina interesentov je zastopala popolnoma pravilno stališče, da najnižji ponudnik ni
vedno tudi najugodnejši. To stališče je v Nemčiji in tudi na Čehoslova-škem že prodrlo. Tam se končne vrste seštejejo in išče povprečje vseh ponudb in dobavo dobi, kdor je s svojo ponudbo najbližji temu povprečju.
To stališče gospodarskih krogov je prodrlo tudi v odredbah, katere je predpisala banska uprava Dravske banovine za skupno nabavo večjih potrebščin banovinskih uradov, zavodo\ in podjetij na področju Dravske banovine. Po § 6. teh odredb centralna komisija, ki bo upravljala navedene dobave, ni vezana na najnižjo ponudbo. Odločilna jo pri oddaji dobave predpisana boljša kvaliteta in izdelava ponujenega predmeta in blaga ter njega daljša trpežnost in uporabnost.
Ni naša naloga, da preiskujemo, iz katerih razlogov si je banska uprava osvojila to stališče, temveč samo ugotavljamo, da je s tem stališčem v soglasju z večino gospodarskih krogov, ki so že od nekdaj stremeli za tem, da se preuredi favoriziranje najnižje
ga ponudnika, ki velikokrat z nelojalno konkurenco na škodo države izpodrine od javne nabave blago boljše kakovosti in izdelave. Želeti bi bilo le, da se formulacija, kaj naj odločuje pri oddaji del, mogoče malo izpopolni v zmislu čehoslovaških zakonov, da bi tako do cela ustrezala željam gospodarstva.
Želimo, da bi se tudi vprašanje re-
vizije zakona o državnem računovodstvu, ki se pripravlja že par let, premaknilo iz mrtve točke in da bi se ob tej priliki upoštevali tudi drugi predlogi, katere so gospodarski krogi stavili ne v svojo lastno korist, temveč izključno le v ta namen, (la se \ interesu države olajša udeležba na državnih dobavah čim širšim krogom.
Najemnina za ležarinske prostore na železniških postajah.
Z nastopom težke depresije, ki je zavladala v vseh trgovskih strokah, je postalo pereče tudi vprašanje raznih pristojbin in taks, ki v nekaterih strokah močno obremenjujejo prodajne cene.
Trgovstvo že več let poudarja potrebo po znižanju zlasti najemnine za ležarinske prostore na železniških postajah. Leta 1928 je izdala Generalna direkcija državnih železnic .nov pravilnik za zakupne cene nakladalnih in razkladalnih prostorov na železniških postajah. Po tem pravilniku znaša najemnina za pokrita skladišča od 20—25 Din za m2, za odprta zemljišča pa od 10 do 15 Din za m2 letno.
Dasi zgledajo te vsote na prvi pogled le malenkostne, vendar pa znatno obremenjujejo trgovstvo, ki rabi večje površine. Te zakupne cene pa tudi niso v skladu s cenami ob postaji ležečili zasebnih prostorov. Tako znaša n. pr. najemnina železniškega prostora, ki ni ob tiru v okolišu Kočevja Din 4'— za 1 m2, zasebni prostor 20—30 m od tira pa 80—90 para za 1 m2 letno. — V okolišu Ljutomera znaša najemnina za 1 m2 železniškega prostora 10 Din letno, najemna cena zasebnega prostora pa je 60% nižja, odnosno se more kupiti prostor ob železnici za 2 Din lm2. — V okolišu
Novega mesta: najemnina na železniški postaji 5—10 Din za 1 rn2 letno; najemnina zasebnih zemljišč ob postajah 50 par do 1 Din za 1 m2 letno. — V okolišu Slovenjgradca: najemnina za železniški prostor 8—10 Din za 1 m2; najemna cena zasebnih zemljišč 1—2 Din letno, nakupna pa 8 do 12 Din za 1 m2. — V oko}išu Ribnica: najemnina železniškega prostora, ki ne leži ob tiru 5 Din za 1 m2; najemna cena za zasebni ležarinaki prostor ob železniških postajah pa doseže na javni licitaciji okrog 1 Din za 1 m2 letno. — V okolišu Konjic: železniški prostor 10 Din za 1 ni2 letno, najemnina za zasebno zemljišče pa 3 Din letno. — V okolišu Krško: železniški prostor 10—15 Din, najemnina za zasebno zemljišča odnosno kupna cena ob železniški postaji 50 para do 5 Din za 1 m2. — V okolišu Ormoža: železniški prostor 20 Din za 1 m2, kupna cena zasebnega zemljišča ob progi 2—3 Din za 1 m2.
Iz zgoraj navedenih podatkov sledi da je revizija pravilnika o zakupnih cenah prostora na železniških postajah neobhodno potrebna. Zlasti trpi pod sorazmerno visokimi ležarinski-mi najemninami lesno trgovstvo, ki potrebuje večje prostore in ki danes take stroške le težko vkalkirirra v prodajno ceno.
NAPREDEK NAŠIH POGAJANJ S ČEŠKOSLOVAŠKO.
Češki listi z dne 18. t. m. objavljajo naslednjo vest: »Danes se je vršila dolga seja ministrskega sveta; na seji so razpravljali o jugoslovensko-češkoslovaški trgovinski pogodbi. Ministrski svet je ugotovil, da se je v vseh principielnih vprašanjih dosegel sporazum in da bo v toku nekoliko dni pogodba docela izdelana.«
Z zadoščenjem beležimo gornjo vest, ki naj bo najboljši odgovor na neosnovane in povsem tendenciozne vesti, ki jih širijo pri nas gotovi krogi, še včeraj smo čitali celo vest, da so se pogajanja s Čehi prekinila, in to v slovenskem dnevniku, ki bi moral imeti največji interes na tem, da se take defetistične vesti ne širijo.
* * *
PROTI KUPČIJI NA OBROKE.
Trgovci z manufakturo v Beogradu so imeli v nedeljo v Beogradu svoj občni zbor. V poročilu odbora se ostro nastopa proti razpasen ju v kupčiji na obroke. Člani zveze manufakturistov so v 77 slučajih priglasili zahteve h konkurzom svojih dolžnikov. Skupno je šlo za zahteve v znesku 3,900.000 Din. V 19 slučajih se je dosegla poravnava; pri tem je bilo od 1,600.000 Din zahtev rešenih 714.000 dinarjev. Po večini so bile glede na skupno svoto dosežene 20- in 50-odstotne poravnave. V 56 slučajih (2,200.000 Din zahtev) se postopa po konkurznem zakonu, v dveh slučajih je bila dolžna masa izčrpana.
OPOZORITEV OPEKARNARSK1M PODJETJEM.
Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI opozarja lastnike opekarn in vodilno tehniško osobje opekarnar-skih podjetij na tečaj za opekarnarje, ki ga priredi v času od 23. februarja do 7. marca t. 1. v Ljubljani. Predavalo se bode o zgradbah opekarn, o strojni o-premi in mehanizaciji obrata, o praktičnem obratovanju v opekarni, o tehniki sirovin in kuriva in o knjigovodstvu. Predvideno je razen tega še spe-cijalno predavanje o opekarnarstvu. Tečaj se bo vršil v popoldanskih in večernih urah v pritlični sejni dvorani Zbornice za TOI v Beethovnovi ulici št. 10. Na željo udeležencev pa se bodo predavalne ure po razgovoru ob priliki otvoritve tečaja lahko še izpremenile, odnosno s© bodo vršila predavanja tudi v dopoldanskem času, tako da se bode trajanje tečaja skrajšalo za nekaj dni in s tem olajšal obisk. Prostih je še nekaj mest in vabimo interesente, ki se še niso prijavili, da to store nemudoma, odnosno da se zglase osebno 23. t. m. ob 15. uri popoldne v tečaju.
*	»J*	*
JIJGOSLOV. POŠTNA HRANILNICA.
V januarju t. 1. je pristopilo k Poštni hranilnici 4888 novih vlagateljev, s čimer se je število vseh vlagateljev dvignilo na 132.084, vloge pa na 219,200.000 dinarjev; prirastek v januarju’ 9,500.000 dinarjev. Tudi število čekovnih računov je naraslo; čekovni računski promet je znašali v januarju 5451 mili j. Din, vloge na čekovni račun pa 884 milij. Din.
Francoski konjunkturni otok izginja.
Svoj čas smo priobčili članek o ko-iijunktUrnih otokih sveta, ki so štrleli ven iz morja splošne depresije (Francija, Norveška, Nova Zelandija itd.)i A <lepresijski valovi so se začeli z veliko silo zaganjati tudi vanje ter so pričeli Tazjedaii njih temelje in jih preplavljati. Ih ti valovi so deloma preplavili tudi Francijo, veliki evropski konjunk-turno-prosperitetiii otok. Gospodarski teoretiki, ki so smatrali ta otok za neosvojljiv, so se zmotili. Ni je danes debele, ki bi se mogla od zunanjega sveta izolirati in živeti dobro v času, ko gre vsem drugim slabo. Saj se še U. S. A. ne morejo izolirati. To načelno resnico je morala vsaj deloma spoznati tudi Francija. Sumljivo je bilo že kopičenje bančnih krahov in korupcijskih aler ob istočasnem padanju produkcije. Pa jo .še vseeno marsikoga zelo presenetilo poročilo, da francosko gospodarstvo prvič v dolgi vrsti let ni izenačeno ter da izkazuje primanjkljaj poldruge milijarde frankov.
Odgovor na vprašanje, kako je do tega prišlo, ni težek: davčni dohodki so zaostali za proračunom, kor se vidi ^ vseh od krize prizadetih deželah. In Francija je imela še lani previšek dohodkov v znesku več milijard frankov. Francozi so znani po posebno vestnem ravnanju z denarjem; zato je bil zi francosko javnost deficit tembolj presenetljiv. Pač je francoski proračun zadnjih letih prerapidno rastel: od 39.500 milijonov v letu 1927 je narasel ua 50.300 milijonov v tekočem letu. Zad-
Dunajsko fii
Kakor beremo vsesplošno, se je Du iiajska borza v zadnjem času zelo okrepila, in so dobro informirani finančni krogi mnenja, naj se železo kuje, dokler je toplo. Finančna uprava naj najame notranje posojilo. Na eni strani pravijo, naj se vzame način posojila po žrebih, •drugi so' pa za dobro obrestljivo posojilo. Zdi se, da se bo morala finančna uprava kmalu odločiti, posebno še, ker ima prostost gibanja.
^praznjenje zalog v trgovinah se je nadaljevalo; kajti v splošnem se v zadnjih tednih ni napravilo nič drugega kot forcirana razprodaja. Naročila pri indtistriji so majhna; moda ne igra no-hene vloge, vsaj daleko ne tako kot nizke cene. Dočim je imela prej ona trgovina najživahnejši obisk, ki je imela \ izložbenem oknu najlepše in najnovejše »modele«, se sedaj kopičijo ljudje naj-
Tečaj za mizarsko luženje v Ljutomeru.
Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani priredi dne 28. februarja in 1. marca t. 1. celodnevni tečaj za mizarsko luženje. V tečaju bode predaval strokovni učitelj Tehniške srednjo šole v Ljubljani g. Adolf Dolak. Udeležbo je prijaviti Obrtni zadrugi, III. skupina, v Ljutomeru. Vsak udeleženec, plača pristojbino, ki znaša za mojstre 50 Din, za pomočnike 25 Din. Prinesti mora s seboj z vodo brušene deščice raznega lesa v velikosti 10 X 20 cm ir. 6 do 8 mm debele (masivne ali furnirane) in sicer 3 komade češnjevega, 3 hruškovega, 6 bukovega, 8 orehovega, 10 javorovoga, 10 smrekovega in 17 hrastovega lesa. Na željo dobe udeleženci koncem tečaja uradna izkazila o rednem obisku.
TELEFONSKI POGOVORI s STRANKAMI, KI NIMAJO TELEFONA.
Dravska direkcija pošte in telegrafa je objavila naslednjo okrožnico:
Po računskih dnevnikih telefonskih pogovorov smo ugotovili, da imajo nekar tere pošte vedno več takih pogovorov, ko govori stranka iz celice bodisi krajevno ali medkrajevno s kako pošto, ut pa s privatno osebo.
Ker domnevamo, da se stranke s teni ponajvečkrat izogibajo plačevanju pristojbin za pozivnice in da prosijo krat-komalo pošte za posredovanje raznih naročil, odrejamo tole:
nja številka bi se dala zvišati še za 1800 milijonov frankov, ki se morajo izdati ■ v okviru novega socialnega zavarovanja. V tem ogromnem naraščanju vidiju deloma zvišane izdatke za vojaštvo, deloma vedno rastoče odplačevanje dolgov. A bogata Francija je mogla doslej ta velikanski proračun prenašati brez posebnih težkoč. V prejšnjih letih se časopisje z državnimi financami ni skoraj nič pečalo. Zakaj neki; saj so bile dobre. Sedaj se pa peča, in so ta vprašanja celo v ospredju razmotrivanja.
Deficit francoskega proračuna tembolj boli, ker francoska gospodarski! statistika o kakšni krizi doslej ni nič govorila. Danes je to drugače. Dežela, ki ni poznala brezposelnih, jih šteje danes že v precejšnji izmeri. Uradni podatki niso zmeraj natančni. Govorijo o
17.000	brezposelnih; a odredbe proti inozemskim delavcem itd. nam pravijo, da je to drugače. Beremo, da je število onih, ki na teden ne delajo več kot 24 ur, nad en milijon. Po neuradnih računih je bilo v Franciji že pred tremi meseci nad 200.000 brezposelnih Francozov, da ne govorimo o inozemcih, ki so bili doslej v tovarnah zaposleni, pa morajo sedaj v vedno večjem številu iz Francije ven. A konjunkturno padanje se ne zrcali samo v brezposelnosti in proračunskem deficitu, temveč tudi drugod. Dohodki železnic n. pr. so pri čeli rapidno padati. Poglavje zase so kolonije, kojih gospodarski položaj je zelo slab. Kolonialno posojilo naj pomaga ta položaj zboljšati. Itd.
Torej je tudi Francija zaplesala splošni depresijski ples, čeprav se njena depresija še ne da primerjati z ono ,v U. S. A., Angliji ali Nemčiji.
ančno pismo.
bolj okoli onih izložb, v kojih oknih se berejo naznanila o velikih redukcijah cen. Govori se, da gredo nekateri trgovci kar ven na informativen izpre-hod, da vidijo, kaj dela konkurenca, in da potem doma svoje izložbena okna »korigirajo«. Najprej se iznebijo najstarejših zalog. Slednjič bo pa vendarlo-enkrat moral priti čas, ko bo treba misliti na zopetno izpopolnjenje zalog. Zaenkrat še niso tako daleč, a optimisti pravijo, da bodo prišla naročila v tovarne v ne ravno oddaljenem času. S tem bi se pričel nekakšen poživit veni poskus. — Denarne razmere so še zana-prej ugodne, vsekakor veliko bolj kol , Berlinu. Akceptirajo se ugodne ponudbe in se uporablja valuta za vrednotenje kje drugod. Tako razvijajo dunajske banke tudi prav dobičkanosno posredovalno delovanje.
Kadar zahteva stranka pogovor iz celice s kako pošto, ki ni oddaljena več ko 6 km, torej v krajevnem prometu, naj se ji da zveza proti plačilu 1 Din.
Ako pa taka stranka potem, ko ju zvezo dobila, prosi pozvano pošto, naj ji stori tako ali drugačno uslugo, n. pr, da pokliče kako privatno stranko k telefonu ali da naj sporoči kaki privatni stranki to ali ono, jo mora pošta zavr niti in opozoriti, da mora naročiti po govor s pozivnico.
Prav tako je treba odklanjati take prošnje oziroma naročila v medkrajevnem prometu, stranki, ki je v tak namen zahtevala zvezo s kako pošto, p.» vselej zaračunati pogovor.
Vsako omalovaževanje tega odloka bo direkcija strogo kaznovala.
* * *
SPORAZUM GLEDE MEDSEBOJEN G A POVIŠANJA CARIN.
Zastopniki vlad Danske, Norveške, Švedske, Belgije, Nizozemske in Luksemburga so pred kratkim na konferenci v Oslo podpisai!i konvencijo, po kateri se te države obvežejo, da ne bodo brez predhodnega temeljitega posvetovanja povišale carine na ono blago, ki se izvaža odnosno uvaža v okviru navedenih držav.
Zastopniki so istočasno podpisali re-soll učijo, na podlagi katere hočejo z vsemi silami stremeti za tem, da odpravijo carinske meje, ki otežkočujejo razvoj mednarodne trgovine.
* * *
KONKURENCA EVROPSKEMU KARTELU TRAČNIC.
Evropskemu kartelu tračnic »Irma , ki mu pripadajo evropski producenti tračnic, je vzrasel v prekomorskem eks-portu nevaren konkurent, ki hoče s spodbijanjem cen potegniti kupčijo nase. To so japonske jeklarne Javata. V zadnjih dveh letih je to podjetje izrinilo evropski kartel z japonskega trga popolnoma in gre sedaj na obdelovanje iz-venjaponskih trgov. Japonske cene so globoko pod cenami evropskega kartela in ne bo preostalo temu nič drugega kot poskus, da pritegne japonske jeklarne v kartel.
* * *
PRISTANIŠKI PROMET GRČIJE IN JUGOSLAVIJE.
Po uradnih grških podatkih je prišlo v preteklem letu v grška pristanišča iz inozemstva 3360 ladij (leta 1929.: 3591) s 5,300.000 netoregistertonami (5 milijonov 528.000). Iz Jugoslavije je prišlo 106 ladij (130) s 59.094 tonami (56.913). Najmočnejše na uvoznem prometu je bi-<!a udeležena Italija: 733 ladij (728) z 1,278.790 tonami (1,167.210). Iz grških pristanišč je odplulo 2428 ladij (2607) s 4,205.000 tonami (4,258.000); od tega v Jugoslavijo 24 'ladij (21) s 23,590.000 tonami (17,387), v Italijo 602 (588) z
1.028.000 tonami (887.000). Od vseh 3360 ladij, ki so prišle v grška pristanišča, jih je bilo 1128 grških, vsebina
1.045.000 ton; od 2428 ladij pa, ki so od;plule iz grških pristanišč, jih je plulo pod grško zastavo 583, ton 583.750. Na
i drugem mestu v splošnem prometu je j bila Italija, na tretjem Velika Britanija. ♦ * *
NARAŠČANJE KONKURZOV V GRČIJI.
2e nekaj let sem stalno naraščajo v Grčiji konkurzi, kar dokazuje, da se tudi ta država nahaja v težki krizi.
Leta 1926. je bilo na Grškem 87 konkurzov, leta 1927. pa 119, leta 1928. je znašalo to število 187, leta 1929. pa že 467; v teku prve polovice Seta 1930. pa že celo 481 konkurzov. Čeravno nimamo podatkov za drugo polovico leta 1930., vendar na podlagi nekaterih informacij vemo, da se je to število še povečalo.
Potnik spirituozne stroke, sposoben, agilen in zanesljiv dobi za mesto Ljubljana in njeno okolico stalno na-mešČenje s fiksno plačo, dnevnicami in provizijo. Natančnejša pojasnila daje Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani (Trgovski dom).
Tvrdka Ch. Delorme, 20, Boulevard Malakoff, Oran, Alžir (Algčrie) želi kupčijskih zvez z izdelovalci lesene embalaže v Jugoslaviji. Interesentom se je direktno obrniti na prej navedeno tvrdko. Pojasnila o tej tvrdki je dobiti pri »Barclay’s Bank & Corn-pagnie Algerienne, Oran, Algšrie.
Slobodan M. Markovič, Beograd, Knez Mhajlova ul. 32, želi stopiti v stik s tukajšnjimi solidnimi tvrdkami, ki izdelujejo pisarniško opremo kot omare, pulte itd.
J. Adamovič kolonijalna i delikatesna trgovina, Vukovar, želi stopiti v stik s tukajšnjimi izvozniki jajc.
Arnaldo Lepore, Trieste, Via Ilug-gero Manna 26, I p. želi stopiti v stik s tukajšnjimi izvozniki oglja; gre za večje količine.
Smotreni trgovci in industrij-ci čitajo vse dobavne razpise, ki jih redno prinaša naš list. Dobav potom javnih licitacij se more udeležiti vsak trgovec in vsak producent! Čitajte in ne opuščajte ugodnih poslovnih prilik, ki Vam jih nudijo udeležbe na javnih licitacijah!
Obtok bankovcev v Jugoslaviji znaša nad' 5COO niilij. Din; kovinsko kritje je 234'7 milijonov.
Pšenice in koruze za izvoz je v Jugoslaviji na razpolago še 4000 oziroma 12 tisoč vagonov.
Ustanovitev tovarne svile v Novem Vrbasu (Vojvodina) je sedaj definitivno sklenjena. Ustanovil jo bo švicarski in-dustriječ Emil Bachmann.
Proga Kosovska Mitroviča — Raška je bila izročena prometu 12. t. m. Vpeljani so štirje mešani vlaki, ki vodijo direktno iz Skoplja v Raško in obratno.
Za naseljence v Vardaraki banovini so nakazani krediti v znesku 20 milijonov dinarjev v svrho gradbe cest in hiš, za nabavo živine itd.
Za zboljšanje konopljine kvalitete sta razdelili zbornici TOI v Beogradu in v Novem Sadu 100.000 kg konopljinega semena v okrajih Održaei in Bačka Pa-lanka.
Glede izdaje novih bankovcev se ne
priporoča samo izdaja bankovcev po 25 in 50 Din, temveč tudi po 500 in po
10.000	Din.
Albanija je uvozno carino na pšenični zdrob znižala od 97‘50 na 15 zlatih frankov pri 100 kg. S tem je nanovo omogočena prodaja jugoslov. škroba v Albaniji.
Število konkurzov r U. S. A. v januarju je bilo rekordno in sicer 3316 proti 2759 v lanskem in 2535 v predlanskem januarju; obveznosti so bile prav tako rekordne: 946 mil. dol. proti 61-2 in 53-9.
Courtauld, angleško podjetje umetne svile, 'bo razdelilo letos 6-odstotno dividendo (lani 10%).
Banka je mednarodna plačila bo imela svoj prvi občni zbor 19. maja t. 1. Sedež ima 'v Baselu.
Produkcija nemških sladkornih rafinerij je določena s 409 milijoni metrskih stotov, izvozna kvota z 38-5 odstotki.
Na zuižanje cen bencina v Nemčiji so odgovorili Rusi z nadaljnjo redukcijo l pfeniga pri 1 litru.
Želeuuške tarife v Franciji bodo vsled velikega primanjkljaja pri državnih železnicah zvišali, in sicer poštne tarife za, 25 odstotkov, blagovne za 15 odstotkov.
Produkcija umetne 9vile je danes tako izpopolnjena, da tehta 9000 metrov samo 1 gram.
Poljska svilena industrija je sklenila kartelni dogovor, ki mu je pristopil« 13 podjetij.
Blagovni promet v Nemčiji je zaostali v preteklem letu za 6 do 7% za prometom leta 1029.
Obtok bankovcev v Avstriji znaša po zadnjem izkazu Avstrijske Narodne banke 900 .milijonov šilingov in je krit z 80%.
S sladkorno peso obdelana zemlja v Avstriji bo povečana letos za 15%, tako da bi mogla kriti Avstrija že 90% svoje sladkorne potrebe iz domače produkcije.
Za oporo srebra se je prioeila velika akcija v Ameriki in se predlagajo razni ukrepi.
Za omiljenje brezposelnosti v Nemčiji
bodo pričeli z velikimi vodovodnimi deli v Srednji Saški.
Tudi Kanada se pripravlja po zgledu USA na hud odpor proti uvozu ruskega blaga.
V Rotterdamu se je ustanovila tvrdka, ki se hoče pečati v prvi vrsti z izvoznim prometom iz Jugoslavije v Holandijo. Tvrdka je zahtevala že naslove jugoslov. eksiporterjev in industrijskih podjetij.
Položaj v ameriški industriji jekla se
polagoma boljša in je sedanja 50-odstot-na poraba kapacitete največja od oktobra dalje.
švicarska narodna banka razdeljuje iz čistega dobička v znesku 7,110.000 frankov zopet 6-odstotno dividendo.
Ogrsko-italijanska banka v Budimpešti izplačuje iz čistega dobička v znesku
2,931.000	pengo dividendo 5 pengO ali 10 odstotkov, torej toliko kot lani.
British Celanese (umetna svila) je ceno svojih izdelkov zopet zvišala za 6 pence pri funtu.
Lep napredek naše trgovske mornarice v 1. 1930.
Naša trgovska mornarica napreduje od leta do leta. Po še ne definitivnih podatkih izkazuje tonaža naše trgovske mornarice v 1. 1930 350.000 ton, v primeru s 315.000 tonami v 1. 1929 in
298.000	tonami v 1. 1928.
V preteklem letu beleži naša trgovska mornarica par lepih uspehov, med kater<e je gotovo treba šteti v prvi vrsti nabavo novega luksuznega parnika ^Kraljica Marija«. Dobili pa smo tudi tri nove tovorne parnike in sioeir »Trep-»Sveti Andrija« in »Duha« iter
par manjših.
Zadelo pa je našo trgovsko mornarico v preteklem letu par nesreč. Dovolj živo Ham je še vedno v spominu tragična usoda »Dakse« in »Karadjurdja«.
Dasi je bila preteklo leto zelo slaba konjunktura, kar se paroplovstva tiče, vendar je bilo opažati izredno živ interes na našo trgovsko mornarico. Ta je dal vzpodbudo raznim našim paroplov-nitn družbam, da so delale na izboljša-njii prometa, zlasti z našimi pristanišči.
Tako sta bila naročena v Angliji dva nova parnika Jadranske plovidbe, ki bosta vozila na progi Sušak—Crikve-nica^Rab. Novi parnik »Prestolonaslednik Peter« od iste družbe bo vozil na brzi progi Sušak—Split—Dubrovnik— Kotor, torej na naši najdaljši progi. No-vopopravljeni »Karadjordje« bo tudi Umalp nastopil svojo pot. Razen teh bo novi parnik »Jugoslavija« prirejal turistična potovanja vdolž nase obale.
Pa tudi ostale paroplovne družbe so se odločile za zgraditev novih parnikov. Tako je »Boka« že naročila 400tonski potniški 'parnik, ki bo vozil na progi Dubrovnik—Boka—Bar—Ulcinj.	Nov
parnik bo zgradila tudi »Dubrovačka Rlovidba«. S tem pa bo naš promet na J&dranu izpopolnjen do največje mere in upati je, da bo dobro uspeval.
Se neko važno dejstvo je zaznamovati v preteklem letu. Podpisali sta se namreč dve pogodbi za subvencioniranje našega linijskega plovstva. Takih pogodb mi do sedaj še nismo imeli.
Z Jugoslovanskim Lloydom je podpisana pogodba za subvencioniranje redne mesečne linije med našimi lukami in Buenos-Airesom, z družbo »Oceania«
f*a pogodba za subvencioniranje redne inij® med našimi lukami in Španijo. Ti dve liniji bosta gptovo mnogo pripomogli k UtRdjianjMtrgovinskih odno.ša-jpv s tbnrf; državami.
Treba je sedhj delati na tfem, da se otvorijo in subvencijonirajo še linija Solun—Smirna, oziroma Carigrad—Črno morje, linije,, ki bi vezale naše luke z Aleksandrijo in s severno-zapadno Afriko.
Tako bo naša trgovska mornarica kmalu popolnoma odgovarjala potrebam naše trgovine in potniškega prometa.
Najhitrejši vlak v Italiji je sedaj oni •ned Milanom in Benetkami, ki vozi med obema mestoma samo dve uri in 25 minut, na uro 105 km. Deloma vozi s hitrostjo 125 km.
Izvoz USA v Evropo v preteklem letu
je padel za pol milijarde dolarjev na
1838 milijonov, uvoz iz Evrope pa za
425 milijonov na i)09 milijonov; torej je
bil izvoz v Evropo' še zmeraj dvakratni
Uv°£ iz Evrope in je padel relativno sa-
1110 za polovico toliko kot uvoz iz Evrope.
,Zv°* piva iz češkoslovaške je padel
27nS?klem ,etu na 233136 ll1 (>• 1929. hp.i t ^ Ne,m<:'*ja je kupila 164.565 •eictolitrov proti 202.577 hi v 1. 1929. ^ a«ti velik je bil padec eksponta v I '»komorske dežele. Bistveno boljša je Ha prodaja samo v Rumunijo, Bellgijo lI* Italijo. Povprečna cena hektolitra v uPnem dovozu je ostala nespremenie-197 Kč.
s u b v en ei jomiran je avstrijske Donavske paroplovne družbe v dobi 10 let !M‘!de v poštev letni znesek 2,500.000 ., ngov. Dalje se pogajajo o investij-Kem posojilu za gradbo ladij, ki naj
1,0	brezobrestno.
Vpisale so se i z p r e m e m b e in dodatki pri nastopnih firmah:
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Proda, družba z o. z.
Izbriše se poslovodja Žabkar Miroslav, vpiše pa poslovodja Guček Stanislav, zasebnik v Ljubljani, Cegnarjeva ulica 12.
Dež. kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. januarja 1931. Firm. 2119/30 — Reg C IV 187/4.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: »Desa«, družba z o. z.
Vsled sklepa izrednega občnega zbora družabnikov z dne 28. januarja 1931. se je dopolnil odstavek Drugič družabne pogodbe z dne 25. junija 1930 z dostavkom: >Družba je upravičena u stanavljati podružnice v tuzemstvu.« Izbriše se poslovodja ing. Tomo Knez.
Dež. kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 30. januarja 1931. Firm. 132 — Rg C IV 176/3.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: E. Jeras in drug.
Izstopil je javni družabnik Jeras Ivan. Vsled tega preneha javna trgovska družba.
Besedilo tvrdke in obratni predmet
ostaneta neizpremenjena.
Imetnik tvrdke je dosedanji družabnik Jeras Egidij.
Dež. kot trgovsko sodišče v Ljubljani,
odd. III., dne 31. januarja 1931. Firm. 125 — Rg A VI 41.
*
Sedež: Ljubljana,
Besedilo: Komercijalna banka d. d., podružnica v Ljubljani.
Izbriše se član ravnateljstva glavnega zavoda dr. Milorad Kozjak, upravnik podružnice s prokuro Komar Janko te* pooblaščenec podružnice Parzer Karol.
Vpiše se poblaščenec podružnice lič Stane v Ljubljani, Rimska cesta 12.
Dež. kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 31. januarja 1931. Firm, 126 — Rg B II 112/14*
*
Sedež: Domžale.
Besedilo: Komeroijalna banka d. d., podružnica Domžale.
Izbrišeta se prokurist Komar Janko in pooblaščenka Verbič Olga.
Dež. kot trgovsko sodišče v Ljubljani? odd. III., dne 31. januarja 1931. Firm. 127 — Rg B III 7/5.
Izbrisale so se nastopne firme:
Sedež: Ljpbljana.
Besedilo: Gradbeno podjetje ing. Jos. Dedek in drng, Ljubljana.
Izbrisala se je v registru vsled razdružitve.
Dež. kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. januarja 1931. Firm. 105 — Rg. A VIII 5/2.
TURČIJA UVEDE METERSKI SISTEM.
Iz Carigrada javljajo: Parlament "v Ankari je sklenil zakon, ki uvaja v lirrčiji meterski sistem. Vse pokrajinske vlade so dobile navodila, da pouči-j° ljudstvo o novem sistemu in se na ta način prehod olajša. Dalje bodo o novi uredbi obveščene vse inozemske vlade. S tem je napravila Turčija nov korak naprej v svoji modernizaciji.
* * *.
TRGOVINA ITALIJE Z RUSIJO:
Sovjetska Rusija je v dobi od 1. okt. 1929 do 30. junija 1980. uvozila v Italijo blaga v vrednosti 33,328.000 rubljev, <o je 350 milijonov lir, medtem ko je Italija uvozila v Rusijo blaga v vrednosti samo 30 milijonov lir.
Trgovci in industrljci! Naročajte in podpirajte »TRGOVSKI UST«!
Devizno tržišče.
Tendenca razen Curiha čvrsta.
V minulem tednu je bil devizni promet dokaz živahnejši od predzadnjega tedna in je bil dosežen zelo znaten promet kot je razvidno iz naslednjih šte vilk: Dne 9. februarja Din 6,154.476---Nevv York-London; dne 10. februarja Din 2,469:929-28 Praha-Berlin; dne 11. februarja Din 6,050.406-30 London-New York; dne 12. februarja Din 2,282.787 41 Curih-Praha; dne 13. februarja Din 4,359.226-55 Curih-London na ponedeljkovem, sredinem in deloma na petkovem borznem sestanku, ter je znašal skupno 21.316 milj. dinarjev. Na poedi nih borznih sestankih so prevladovali zaključki Londona, New Yorka in deloma Prage.
Od celotedenskega prometa odpade na Narodno banko 12.811 milj. dinarjev, od čegar je dala samo New Yorka zn 4.019 milj. din., Londona za 2.103 milj. din., Berlina za 1.580 milj. din., Dunaja za 1.276 milj. din. in Curiha za 1.229 milj. dinarjev. Nasprotno so bili v privatnem blagu največji zaključki v devizah GuriH (8.014 milj. din.), London (2.711 milj. din.), Praga (2.253 milj. din.) in Trst (1.099 milj. din.) ter končno Berlin (0.787 milj. din.). Poleg navedenih deviz je bilo zaključeno še Budimpešte za 0.264 milj. din., Amsterdam za 0.114 milj. din. in slednjič Pariza za 0.092 milj. dinarjev.
Devizna tečajnica prošlega tedna ja obeležena s stalnim dviganjem deviznih tečajev od ponedeljka (9. t. m.) na petek (13. t. m.) in sicer so bile notice na omenjena borzna dneva sledeče: Amsterdam 22-78—22^80, Berlin 12-49 do 13-505, Bruselj je beležil dne 9. in !?>. t. m. enako, t. j. 7-9178, sicer pa je med tednom osciliral in dosegel celo 7-9211, Dunaj 7-9672—7 9754, London 275-80 do 276-07, New York 56-605—56-695, Pariz 222-44—222-65, Praga 167-84—167-90, Trst 296-90 (kot srednji tečaj od 9. t. m.) in 297-03 za denar, 297-20 za blago dne 13. t. in.. Edini Curih je beležil nespre menjeno in bil trgovan na bazi 1095-90, medtem ko je beležila Budimpešta na prvih treh borznih sestankih prejšnjega tbdna 9*9014", na posledlijih dveh pa 9-9041.
Notic ostalih deviz’ ni bilo.
Efektno tržišče.
Tendenca nespremenjeno mlačna, tržišče brez zanimanja.
Vsi tečaji na tukajšnji bom noti ran ih efektov so ostali brez sprememb, edinole papirji Tvornice za dušik v Rušah so beležili od 9. do 11. t. m. 200-— za denar in 230-— za blago, od 12.' t. m. dalje pa le za denar in sicer 240-— dinarjev.
V Blairovih posojilih ni bil v minulem tednu perefektuiran noben zaključek, notice pa so bile za blago sledeče: za 8°/o 9. in 10., 11. t. m. 92 50, 12. ti m. 94-50 in 13. t. m. 93-50, za 7°/o pa 9. t. m. 81-—, 10. t. m. 82-50, 11. t. m. 821—, 12. t. m. 84-50 in 13. t. m. 83 50.
Edini zaključek je bil dne 12. t. m. v delnicah Kranjske industrijske družbe po tečaju 315—.
Lesno tržišče.
Tendenca mlačna.
Na lesnem trgu v pretečenem tednu ne beležimo nobenih bistvenih sprememb. Pač se je pokazalo zanimanje za tesan les, to pa le v gotovih dimenzijah, ki so za stavbe najbolj potrebne. Ker s« monte trami niso prodajali in so se v zadnjem času iskale povsod le gotove dimenzije, je naravna posledica, da se trami v gotovih zahtevanih dimenzijah le težko dobijo. Pri tem pa zopet druge dimenzije zaostajajo, osobito ker je produkcija novih tramov zelo popustila. Stare zaloge so kolikor toliko že prebrane, oz. izbrane. Edini lesni produkt, katerega se proizvaja v večjih količinah, so železniški pragovi, imajo še precej stalen odjem. V velikih množinah se producirajo in tudi oddajajo bukovi pragovi. Trgovina v gorivem drvu je znat-
I no popustila. V hrastovim se pričakuje, da se bo izvoz izboljšal, medtem ko se v mehkem lesu nikakor ni situacija spremenila. Kar se večinoma išče iii proda, so deske za stavbne svrhe v lit kvaliteti.
Prodalo se je: 2 vagona rezane jelp-vine, 1 dopjon merkantilno tesanih tra*-mov in 2 vagona oglja.
Tečaj 18. februarja 1931.	Povpia- ševanje Din	Ponudbe Din
DEVIZE:		
Amsterdam 1 h. gold.		•		22-79
Berlin IM 		13-48	13-61i
Bruselj 1 belga			7-9096
Budimpešta 1 pengo .	• -	9 9096
Curih 100 fr		1094*40	1097-40
Dunaj 1 šiling		7-9686	7J9988
London 1 funt		275-44	276-24
Newyork 1 dolar ...	. •_	5G-H8'
Pariz 100 fr		221-58	23’58
Praga 100 kron 		—■—	1(58-11
Trst 100 lir		296 09	298091
Opozarjamo cenj. čitatelje na pre-selitveno naznanilo tvrdke Triuinph Auto d. z o. z., ki sa je preselil* is? dosedanjih prostorov na Dunajski ce*-sti v svoje lastne novozgrajene prostore Ljubljana VIL, Celovška cesfu Štev. 38.
ŽREBANJE DOBITKOV VOJNB ŠKODE
Pri žrebanju dobitkov vojne škode so bile izžrebane sledeče serije ih številke: Serija' 3506 št. 371 50.000 Din; serija 2059 št. 52«
500.000 Din; serija 4693 St. 443 50.00Č Din? serija 880 št. 926 25.000 Din; serija 410 št. 551 100.000 Din; serija 2209 št. 460 25000 Din; serija 2807 št. 107 100.000 Din; serija 2502 št. 193 50.000 Din; serija 3046 št; 10
25.000 Din; serija 1680 št. 142 50.000 Dih; serija 2000 št. 647 100.000 Din; serija 1515 št. 903 25.000 Din; serija 4008 št. 250.000 Din; serija 3585 št. 154 250.000 Din; serija 4571 št. 903 25.000 Din; serija 3997 št. 704
100.000 Din; serija 1411 št. 304 50.000 Din; serija 2858 št. 600 25.000 Din; serij# 1189 št. 3 25.000 Din; serija 3513 št. 620 25.000 Din; serija 2904 št. 103 50.000 Din; serija 1928 Št. 32 25.000 Din; serija 4919 St: 24'
25.000 Din; serija 1342 št. 165 25.000 Din; serija 6 št. 18 25.000 Din; serija 3983 St. 31
50.000 Din; serija 3581 št. 243 25.000 Din; aartj* 25* «! 907 25.000 Din; serij« 664 fH. 269 25.000 Din; serija 4521 št. 424 50.000 Din; serija 1122 St; 302 1UO.OOO Dih', serija 568 št; 780 25.000 Din; serija 4392 št. 327
50.000 Din; genija 3552 št. 93 25.000 Din; serija 997 št. 854 25jO0O Din; serija 2816 št. 339 25.000 Din; serija 4f04t št. 581 100.000 Din; serija 3718 Žt. 224 100.000 Din. Poleg
dobitkov je balo izžrebanih' Že veliko število manjših dobitkov po 5000 dinarjev,
ms
Dobave. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 26, februarja t, 1. ponudbe glede dobave 3000 komadov vžigalnikov, 500 komadov žag za železo, 400 m pocinkanih jeklenih vrvi, 300 kg bele kovine, lo kg vrvi in 100 omotov siraksa št. 2; do 5. marca t. 1. pa glede dobave 100 komadov rudarskih odej. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 26. februarja . 1. ponudbe glede dobave 3000 'kg mila; do 4. marca t. 1. gllede dobave razne pločevine, ščetk m motorje, kovina st ih ščetk, suhih baterij itd. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 2. marca t. 1. ponudbe glede dobave 200 m jeklenih žičnih vrvi, 1 zumbe za uničevanje ko-lekov ter gilede dobave raznih vijakov in matic. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik (Srbija) sprejema do 2. marca 't. 1. ponudbe glede dobave 270 plošč pločevine, 1 agregata, 1 računskega stroja, ikabljev ter glede dobave raznega maiterijala in orodja. — Direkcija državnih železnic v Sbuotioi sprejema do 5. marca t. 1. ponudbe glede dobave 1500 kg kanceptnega papirja. — Dne 2. marca t. 1. se bo vršilla pri Upravi monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave 45.000 komadov emajliranih tablic. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki eo v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
Oddaja del za zgradbo ceste Sv. Peter-
Ložane se bo vršila potoni licitacije dne 3. marca t. 1. ipri Okrajnem cestnem odboru v Mariboru. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice m TOl v Ljubljani, pogoji, načrt in proračun, pa pri omenjenem odboru, Maribor, Koroška c. 26). Oddaja del za zgradbo dveh šup za
seno in slamo pri vojašnici v Slovenski Bistrici se bo vršila potoni ofertalne licitacije dne 28. februarja t. 1. pri inže-rijerskem oddelku Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Oglas je na Vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku).
Oddaja del za izmenjavo in popravilo
železnih konstrukcij na progi Vinkovci-Brod se bo vršilla potom ofertalne lioi-'tacije dne 5. marca t. I. pri Direkciji državnih železnic v Subotici. (Oglas je na vpogied v pisarni Zbornice za TOl v Ljubljani).
Prodaja saj od lokomotiv se bo vršila
dne 2. marca t. 1. piri strojnem oddelku
Direkcije državnih železnic v Subotici-(Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOl v Ljubljani).
Rok za vlaganje ponudb za dobavo električnega materijala Direkciji državnega rudnika v Kaknju, ki je bil dcllo-četi za dan 18. februarja t. L, je podaljšan do 28. februarja t. I.
KRANJSKA HRANILNICA V LJUBLJANI OBLASTNA HRANILNICA MARIBORSKE OBLASTI V MARIBORU OBLASTNA HRANILNICA MARIBORSKE OBLASTI, MARIBOR PODRUŽNICA CELJE (prej Južnoštajerska hranilnica v Celju)
naznanjajo
da se je izpremenil njihov naziv in bodo poslovale odslej pod tvrdko
HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE, LJUBLJANA HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE, MARIBOR HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE, podružnica CELJE
Hranilnice Dravske banovine so pupilarno varni banovinski denarni zavodi in jamči za njihove obveznosti Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo
n n n mn
II um II
.KUVERTA"«:
HUB11ANA
|^52S®EBEB3Si3fflB
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
lili II
n lini h n n
n n iiiinii n
n m
H
ml
Veletrgovina
raznovrstno Sganjo, moko in deželno pri* doltao • Raznovrstno
rudninsko vodo
prlporota
ipecerijsko blago
Lastna praSarna kavo In mlin aa dlla* va s aloktr. obratom
(onlkl na razpolago I
vseh vrši- por •folog rafij a ali risbah.
/*vi* it uje
n aj scrlidn ej&e
ki &$£ d f* n O	Ulij.,	SPEDICIJSKO PODJETJE
ST •DEU R- RANZINGER
Talifon it. 20-60	LJUBLJANA
II II D II A M A	I	prevzema vse v to stroko spadajoče posle. L a a t n o
m	I	skladišče ^ direktnim tirom od glav. kolodvora
l\ll K A ATIkini/A A 2	Carinsko skladlš««. Mestna trošarina prosto skladišča. Carinsko po-
UAIIVIAl IINUVA 10	lllllll	sradovania. frin: pohištva s pohištvenimi vozovi Ir avtomobili
Tiskarna
MERKIIR
L1UBLIAIVA
Gregorčičeva ulica ii. 23
TELEFON 25-52
se priporoča za naročila vseli uradnih in trgovskih tiskovin. Tiska vizitke. memorande. kuverte. časopise, knjige, brošuro cenike. Statute, tabele, letake i. t. d. dobavlja točno in po zmernih cenah. Za večja naročila zahtevajte prn račune!
LASTIVA KNJIGOVEZNICA
TRIUMPH AUTO
d. z o. z.
Strojno- in elektfromelianične del avnice
Zastopstvo konzorcija »FIAT« Torino
naznanja svojim cenjenim odjemalcem in dobaviteljem, da z dnem 21. februar em f. L preseli svoje pisarniške prostore in skladišče rezervnih delov iz Dunajske ceste 31
v svoje lastfne novozgrajene prostore Lfublj ana VII., Celovška cesia 58
poleg novih delavnic, kjer se nahaja tudi skladišče olja in pnevmatike »PIRELI« in »CONTINENTAL«	reiei.n	2665 in 2187
Razstavni prostori za avtomobile MEDVEDOVA 7 poleg Gorenjskega kolodvora
v katerem so vedno na zalogi vsi najnovejši modeli kakor: 514, 521 C, 521 N, 621 N, 621 L. — Razpolagamo tudi z vež rabljenimi in dobro ohranjenimi osebnimi in tovornimi avtomobili, katere nudimo po izredno nizkih e e n a h
Oreja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. MICHALEK, Ljubljana.