/j' ti Strokovni list za povzdigo gostilničarskega obrta. Glasilo »Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem". ===== List izhaja 10. in 25. vsakega meseca in stane celoletno K 5•— 1 četrtletno . .| K 1 ’30 polletno 260 | posamezna številka. ... „ —‘25 Za člane v „Deželni zvezi" včlanjenih zadrug stane list celoletno K 4'—, za člane onih zadrug, ki so uvedle obvezno naročbo lista za vse člane, pa celoletno K 2’— Cena inseratom: 'As strani K 1'50, pri večkratnih objavah popust. = Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. 16. Strankam je uredništvo na razpolago vsak ponedeljek in petek od 4.—6. popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 5. oziroma do 20. vsakega meseca, s tem dnem se'uredništvo zaključi. Štev. 2. V Ljubljani, 10. februarja 1914. Leto I. Naše kletarstvo! Kletarstvo jc v naših gostilnah po največ še na zelo nizki stopnji, o čemer se lahko vsak čas prepričamo. Mnogo je gostilničarjev, ki nimajo niti najprimitivnej-šega znanja iz kletarstva. Ne samo, da ne vedo, kako vino nastane, kako se razvija in zori in kakšni preustroji se v njem v tem času vrše, oni niti ne vedo, kako ravnanje zahteva vino, da se v njem zabra-njuje razvoj škodljivih glivic, ki ga kvarijo na kakovosti ali kvaliteti, da, celo ne vedo, kako je ravnati s prazno posodo, da se ne skazi in v njo napolnjenega vina ne pokvari. Podpisani je imel priliko videti gostilniško posodo iz nekega trga na Dolenjskem, ki jc bila znotraj na prst debelo pokrita s skorjo blata, obstoječega iz prisu-šenega vinskega kaleža, kana itd., iz katerega so pri temeljitem snaženju pričeli lezti debeli črvi! Kakšno more biti vino iz take posode! Dober tek stalnim gostom takega gostilničarja! Ni čuda, da se potem v nekaterih gostilnah redkokdaj dobi zares dobro doma-ce vino. In še to, itak že vsled slabega ravnanja mnogokrat skoraj ne pitno vino, se toči pozimi ledenomrzlo, poleti zopet sparjeno in toplo, da je bolj podobno zoprni brozgi, nego žlahtni vinski kapljici, ^ 3o je zlato božje solnce rodilo. Pa še ta brozga se prodaja dostikrat po pretirano visoki ceni. Ni čuda, da pri 'takih razmerah kon-smn vina zelo nazaduje, kar bridko obču-tuo ne samo gostilničarji, temveč tudi vinogradniki, vinski trgovci in obenem se-veda tudi deželne finance. Kaj si mora misliti tujec potnik, letoviščar ali turist o našem vinogradništvu, *co se mu pogostoma nudi tako sparjeno btozgo mesto dobrega vina, kot mu ga nudijo v drugih deželah? Kolikokrat sem dobil na mizo pokvarjeno ali cikasto vino, ki sem ga raje P° mizi izlil, kakor da bi ga moral piti in si ž njim pokvariti želodec. In to ne samo v »pajzeljnih« na deželi, temveč tudi v mestnih »hotelih«! Kako naj potem cksport našega vina napreduje, ko dobi k nam prišedši tujec tako odstrašujoč vzorec našega vina. Pa to še mnogokrat niti naše ni, temveč se — žali bog — le pod imenom domačega vina toči. Kolikokrat imam priliko v državni vzorni kleti slišati tujca, da dvomi, da jr tukaj mu ponujeno vino domača, kranjska kapljica. Ce jim pa to dokažem, slišim navadno ugovor: Zakaj se pa po gostilnah takega ne dobi? Bridko je na to odgovoriti! Da so take razmere nevzdržljive in da kriče po reineduri, to bo vsakdo priznal, zlasti pa vsak pameten in razsoden gostilničar. Predvsem je neobliodno potrebno, da si naši gostilničarji prisvoje vsaj najbolj potrebnih naukov umnega kletarstva. Tega jim je ravnotako treba kot vinogradnikom samim, da, dostikrat še bolj, kajti po večini vinogradnik le grozdje potrga in spravi in proda že mošt ali mlado vino gostilničarju ali trgovcu, ki bi moral ž njim potem pravilno ravnati, da se razvije v to, kar je na trti obetalo. Če se pa pravdno ne ravna, se lahko pokvari najbolj žlahtno vinsko kapljico. Zato je zlasti našim gostilničarjem in vinotržcem pouk v kletarstvu krvavo potreben. Naj se ne zanašajo na svoja podedovana, starokopitna, po večini napačna kletarska pravila v ravnanju z vinom, osvoje naj si nauke modernega umnega kletarska, katerega nauki so znanstveno utemeljeni in ne slone na babjeverstvu. Nudi se jim za to prilika pri strokovnih predavanjih po deželi, pri kletarskih tečajih (n. pr. pri državni vzorni kleti v Rudolfovem, deželni kmetijski šoli na Grmu itd.) in pri drugih prilikah. Tudi list »Gostilničar« bo prinašal članke iz kletarstva in strokovne nasvete gostilničarjem. Naj te članke vestno prebi- rajo ir. se po njih ravnajo, kar jim bo v lastno korist. Vinarski nadzornik B. Skalicky. Vpliv novih davkov na gostilničarski obrt. Skoro v zadnji uri pred otvoritvijo parlamenta so se v državnem zboru sprejeli novi davki pod skupnim imenom mali finančni načrt. Da bodo novi davki obtežili vse davkoplačevalce, je dognano, toda najVeč bo pri tem prizadet gostilničarski stan. Zvišanje osebnega davka bo zadelo vse, to je res, zvišanje davka na žganje in davek na šumeče vino bo pa nosil največ gostilničar in žganjetočnik. V kratkem se uvede tudi davek na vžigalice in netila in potem bodo davčna bremena za gostilničarje še veliko večja. Glavna napaka naše zakonodaje v davčnih stvareh je, da se pri uvedbi novih davkov premalo ozira na razmere posameznih stanov. Tako pride, da davki, ki naj bi jih po mnenju zakonodaje splošno nosili vsi stanovi in se zato manj občutili, večkrat neprimerno obremenjujejo posamezen stan in mu življenjsko eksistenco še bolj ogrene. Ljudje se čudijo tožbam tega stanu in ne razumejo, zakaj se ravno ta čuti bolj obremenjenega kot občinstvo, kajti davek zadene vendar vse enako. To pa je velika pomota. Kar je za druge malo pomemben večji izdatek, igra v obrtu, v katerem je novoobdačeni predmet važna stvar, glavno vlogo. Vzemimo le davek na vžigalice. Tovarnar prevali davek na konzumente, ker podraži vžigalice. Že zasebnik občuti zvišanje, za gostilničarje pa postane neznosno breme. Dajati brezplačno vžigalice v gostilnah in kavarnah, povzroča velike režijske stroške. Če se pa cene še podvoje, bo tudi režija toliko večja, in sicer tako, da je gostilničarji in kavarnarji ne bodo več hoteli zmagovati, ampak bo gost moral smodke in cigarete prižigati s svojimi vžigalicami. Edino na ta način se bodo gostilničarji ubranili, da jih ta davek ne bo jše enkrat bolj zadel kakor druge. Isto je z davkom na šumeča vina. Predvsem moramo poudarjati, da nimamo nič proti temu, če se šumeča vina primerno in pravično obdačijo, že zato ne, ker se je zvišal davek na pivo in žganje, ki veliko bolj obremenjuje revnejše in srednje sloje, ki si šumečih vin niti ne morejo privoščiti. Nasprotno, ta davek ima ravno pri nižjih slojih nekaj simpatičnega, ker se pravi: Kdor si hoče šampanjca privoščiti, naj ga pa tudi dražje plača. Gostilničarji se torej ne pritožujejo proti obda-čenju šumečih vin, ampak proti obliki ob-dačenja. Ta oblika obdačenja je pa taka, da grozi na eni strani nevarnost, da se domača industrija penečih vin v kratkem uniči, na drugi strani pa takorekoč onemogoči, točiti te pijače, pri katerih je vsekakor nekaj zaslužiti. Najvažnejše določbe zakona so: Vsak, ki prodaja peneča vina, je dolžan to pristojnim finančnim organom naznaniti. Za peneče vino do cene 4 K, je plačati davka 50 vin., za ceno med 4 K in 8 K ] K, za ceno čez 8 K 2 kroni. Da se je plačal davek, se mora na steklenicah prilepiti davčno znamenje. Merodajna za višino davka je prodajna cena, če se ne prodaja, trgovska cena. Če proda kdo steklenico penečega vina, katero je za 4 K in z davčno znamko 50 vin. kupil, za ceno, recimo 6 K, mora na steklenico nalepiti nadaljno davčno znamko za 50 vin. Če proda isto steklenico za ceno čez 8 K, mora pa še eno znamko za 1 K nanjo prilepiti. Prav tako se mora naknadno ob-dačiti steklenica penečega vina, katero je kdo kupil za ceno pod 8 K in jo prodal za ceno čez 8 K. Gostilničar, ki prodaja peneča vina, r.e glede na to, ali redno, ali le v enem samem slučaju, ne da bi to naznanil finančni oblasti, se kaznuje z globo 4 K do 200 K, in vsak gostilničar, ki proda steklenico penečega vina, katere ni s prilep-ljenjem davčnili znamk primerno naknadno obdačil, zakrivi dohodarstveni prestopek. To so določbe, ki so za gostilničarja nemogoče, kajti od gostilničarja, ki kupi za poseben posamezen slučaj peneče vino (za ženitovanje), ni zahtevati, da se na to ““LISTEK. Ljubljanski gostilničarji v stari dobi. Po raznih virih spisal Avg. Zajec. (Dalje.) Naslanjaje se na te privilegije, so podili Ljubljančani pivce iz plemenitaških gostilnic tudi tedaj, ako so plemiči prodajali vino, ki so ga pridelali sami. Očitali so jim ob tem, da škoduje plemič z vinotočem svojemu plemstvu, da dela iz svojih gradov in palač pivnice, da je strežaj in hlapec pijancev ter da si nakopava noč in dan sitnosti na glavo. Najbolj pa si škodi plemstvo s tem, da se mora klanjati meščanskemu sodišču, ker se bavi z meščanskim obrtom. Vino točeče plemstvo se mora pokoravati vsem onim naredbam, ki veljajo za meščane, mora dajati vsako četr-tinko leta cimentirati sode in plačati ka- spOmni, da mora finančni oblasti naznaniti, in gostilničar, ki redno prodaja peneče vino, ne more prevzeti odgovornosti, da bo njegovo osobje pred prodajo pravilno davčno znamko prilepilo na steklenice, ker noben gostilničar ne more naprej določiti, če, in koliko steklenic bo prilično dal svojim gostom brezplačno, in ne more naprej vedeti, če ne bo stalnim gostom v ceni kaj popustil in vsled tega manjši davek plačal. Poleg tega pride še nad vse nadležna kontrola, ki obstoji v tem, da so finančni organi opravičeni vsak čas pregledati prostore in kleti onega gostilničarja, ki je prodajo penečih vin naznanil. Pri tem davku so taki davčnotehnični nedostatki, da mora konzument za isto steklenico penečega vina dvojni davek plačati, ako ga pije v gostilni, kakor če ga pije doma. Ako kupi konzument šampanjca v tovarni, ga stane manj kot 8 K, dočim ga plača pri gostilničarju dražje kot 8 K, poleg tega še 1 K več davka. To bi bilo enako, kakor če bi se pivo, ki ga toči gostilničar, višje obdačilo, kakor ono, ki ga trgovec prodaja v steklenicah. Razen tega se bo pa ta davek lahko tudi prikrajšal, sicer če bi gostilničar peneče vino prav malo računal, zato pa primerne zneske za serviranje, led, cvetlice itd. v račun stavil. Iz tega se vidi, da oblika tega davka ni primerna. Kar se tiče zvišanja novega davka na žganje, bo sicer gostilničar, ki ima pravico; žganjetoča, cene žganja primerno zvišal. Kakšne posledice in vplive bo to imelo na gostilničarski obrt, moramo še počakati. Kranjsko vinogradništvo in naša vinska trgovina. (Konec.) Na Vipavskem je bila letos situacija v vinogradništvu in vinski trgovini povsem drugačna in veliko bolj ugodna kot na Dolenjskem. Izvzemši spodnjo Vipavsko dolino, kjer je zlasti v nižjih legah slana nekaj škode napravila in izvzemši nekaj toče, ki pa ni bila nikjer posebno huda, niso vinogradi trpeli po ujmah. Vinska trgovina je bila spočetka, zlasti ob trgatvi in po njej, prav živahna. zen, če so premajhni. To je za plemstvo vendarle nečastno. Gotovo mu ni na slavo, če se pretepajo pod njegovo streho pijanci noč in dan. Gostilničar ni več svoboden mož; sramota je za plemiča, da hodi v njegove hiše mestna straža pijance mirit, prepovedovat jim razgrajanje in ples in hrumečo družbo metat čez prag, ako je treba. Ako se hoče plemstvo ukvarjati še dalje z vinotočem, mu da mestna gosposka vojake v stanovanje, kakor drugim meščanom. Vrhu tega bo moralo tudi plemstvo naznaniti vsakega tujca, ki pride pod njegovo streho. Sicer so plemiči čutili, da trdijo meščani pravo, toda vinotočev le niso mogli opustiti, akotudi so bili nekateri istih misli kakor meščani. Leta 1682. se je oglasil v deželnem zboru ugleden plemenitaš tako-le: Rajši čujem, da se pomnoži število plemenitašev, kakor da sc bavijo nekateri z vinotočem ter imajo po dve, tri in štiri gostilnice. Prišlo je mnogo tujcev, zlasti nižjeavstrij-skili vinskih trgovcev, ki so veliko mošta pokupili. Pritožbe, ki so se čule takrat glede slabe kvalitete mošta, so bile večinoma neutemeljene. Vino je sicer letos zaradi hladnega poletja tudi na Vipavskem bolj šibko kot druga leta, ali kdor ni prezgodaj trgal, je dosegel prav dobro kvaliteto. Zalibog pa zunanji vinski trgovci prav nič naših razmer ne poznajo in večkrat z vinom napačno ravnajo in s tem sebi in vinogradnikom škodujejo. Določili so predvsem prezgodnji termin za trgatev (20. september!), niso gledali, ali se trga v lepem vremenu ah v dežju in zato ni čuda, da je mošt, ki je ob vladajočem toplem vremenu začel koj kipeti, drugi ali tretji dan, ko je bil pripeljan na kolodvor, kazal že jako malo sladkorja. Zato bi bilo bolje, da trgovci ne kupujejo prezgodaj, da kupujejo šele vino in ga plačujejo po odstotkih alkohola. S tem bi se tudi delalo proti prezgodnji trgatvi, proti kateri se itak vsi strokovnjaki bojujejo, ker se ž njo slabša kvaliteta vina in kvari dobro ime vinskega kraja. Vinski trgovci naj zahtevajo le povsod po novem načinu, to je brez kipenja na tropu pripravljeno vino, ker je vobče boljše kvalitete. Letos so se, menda prvič v večjem številu, oglasili tudi domači (ljubljanski in gorenjski) vinski trgovci in gostilničarji v Vipavi, kjer so v zgornji Vipavski dolini (Št. Vid, Lozice, Podraga itd.) pokupili precej vina in sicer le po novem načinu pripravljenega, kar je prav. To bo vendar enkrat vse starokopitneže prisililo, da se poprimejo že toliko vrsto let jim od ve-ščakov nasvetovanega umnega kletarjenja. Vina je na Vipavskem, posebno v srednjem in spodnjem delu Vipavske doline še veliko. Dobilo bi se ga gotovo še nad 20.000 lil. Cena je zmerna, od 30 v po-čenši. Kvalitetna vina so že večinoma prodana, ali pa so vsaj v trdnih rokah (večjih posestnikov, zadrug itd.). Nakupna cena znaša od 50 v naprej. Vinska kupčija sedaj precej počiva, upati pa je, da sc spomladi zopet oglasijo zunanji trgovci in preostajajoče vino poku- Policijski red od leta 1552. dovoljuje sicer vinotoč pridelanega vina, ker se do-lenjec ne drži dolgo; ali prišlo je sedaj že tako daleč, da so plemenitaši postali pravi gostilničarji. Eden plemičev je v deželnem zboru prej navedenega leta pritrdil, da je glede vinotoča mnogo nerednosti; popolnoma pa ga ne morejo prepovedati, ker sicer do-lenjca ni mogoče prodati. Vinotoč naj opu-ste plemenitaši le takrat, če se meščani zavežejo, prodajati samo domača vina. Enakih misli je bil tudi grof Barbo. Rekel je svojim tovarišem, ki niso imeli vinogradov: »Vi govorite lahko tako, toda jaz nimam drugih dohodkov nego vinskih.« *) Še danes obstoječ priviligij vinotočev lastnega pridelka („pod vejo“) obstoja kakor razvidno še izza starih časov, katerih se poslužujejo vinorejci v vinorodnih krajih, vsled česar trpe tamošnji gostilni-čarji ogromno škodo. V odpravo teh vinotočev so gostilničarske organizacije zadnja leta energično nastopale, dosegle pa še ničesar, zato bo treba še energičnega boja. pijo. Kdor izmed domačih vinskih trgovcev bi se torej rad založil z vipavcem po zmerni ceni, ta naj se potrudi sedaj. Na Vipavskem se prideluje po veliki večini le belo vino. Velika pomanjkljivost našega vinogradništva je, da nimamo prave eksportne vinske trgovine. Med tem, ko je n. pr. na Nižjem Avstrijskem na stotine vinskih trgovcev, ki izvažajo na tisoče hektolitrov vina. na leto v druge, nevinorodne dežele, nimamo na Kranjskem niti ene vinske trgovine,1) ki bi izvažala naše vino v tujino, nasprotno pa skoro vsi vinski trgovci vino k nam uvažajo iz drugih dežel, n. pr. iz Istre, iz Dalmacije itd. Posebna specialiteta Kranjske pa je, da celo gostilničarji po deželi v vinorodnih krajih kupujejo tuja vina in da se naš vinogradnik ne brani piti in drago plačevati po gostilnah tuje vino medtem ko ima svojega doma polno klet in ga ne more prodati. Te razmere se morajo spremeniti, kar ho v korist trgovskim krogom samim. Ce nima kmet denarja, ga tudi trgovec ne do-hi in vlada splošna revščina. Ne rečem, da bi si ne smel gostilničar na deželi nabaviti tujega, zlasti močnejšega vina, posebno kadar je pri nas vino slabše kvalitete, ampak to vino naj bi porabil za cepljenje (rezanje) domačega vina v namen, da ga zboljša in ga napravi bolj Pitnega. ') Izvzemši zadrug. Nasprotno se pa bodo morali naši vinogradniki privaditi, da ne nastavljajo, posebno ne v pričetku kupčevanja, z vinom, to je po trgatvi, pretiranih cen, kajti to marsikaterega tujega kupca, kateremu so navadno nižje kupne cene v drugih deželah znane, preplaši, da, se obrne drugam, in ko je svojo zalogo napolnil, se ne briga več za naše vino. Zato navadno na Dolenjskem vino spomladi v ceni pade. Vsekakor pa bi morali vinski trgovci dobro kvaliteto vina zopet dobro plačevati. Zalibog, da nimajo pri nas vinski trgovci navadno zmisla za kvalitetno vino in bi najraje kupili vselej, »eno k drugem«. To ni prav. Gotovo bi na kvaliteto vina pri nas zelo dobro vplivalo, da se vino plačuje po kvaliteti, kakor 11. pr. na Štajerskem, Avstrijskem itd. Vsak vinogradnik bi se potrudil pridelati kar najboljše vino in naše vino bi kmalu zaslovelo po daljnih krajih, kjer bi našlo dobro plačujoče odjemalce. V severnih krajih (na Češkem, Moravskem, v Galiciji itd.) zahtevajo po večini le kvalitetna ali vsaj boljša vina, ker tam vina za žejo navadno ne pijo. Da si te kraje pridobimo, moramo jim nuditi le d o -bro blago po primerni ceni. K sklepu svojih izvajanj naj podam še malo sestavo o množini vinskega pridelka v zadnjih šestih letih, to je od leta 1908. in leta 1913., da interesenti lahko sami presodijo stanje vinskih zalog v Avstriji. 10 letni nre- Pridelek mer od leta leta 1913 Vinski pridelek v hi je znašal leta: 1903 do leta 1912. cenjen po trgatvi. 1908 1909 1910 1911 1912 hi hi 1. Nižje Avstrijska 2,447.439 1,000.275 153.260 742.386 275.305 923.920 480.810 2. Štajersko 1,820.028 1,640.573 324.366 402.706 398.717 840.373 325.000 3. Koroško 475 140 75 44 115 80 4. Kranjsko 390.271 361.360 58.704 225.991 103.893 207.575 172.100 5. Tirolsko 977.448 717.634 704.878 583.094 979.029 880.383 1,017.000 6. Predarlsko 1.785 1.126 298 920 234 767 400 7. Goriško-Gradiško 372.814 393.928 113.735 252.007 350.416 225.052 530.000 8. Trst z okolico 11.680 12. 470 8.640 7.080 5.984 7.048 7.390 9. Istra 754.826 570.812 429.227 407.467 447.078 495.915 509.200 10. Dalmacija 988.835 1,416.661 727.992 1,056.920 1,388 613 931.294 1,156.400 11. Češka 11.020 9.900 4.512 10.340 3.884 10.905 4.000 12. Moravska 313.948 127.691 21.285 147.668 16.657 164.864 44.409 Skupaj 8,142.194 6,252.571 2,546.897 3,836.654 3,969.870 4.688.211 4,246.829 C. kr. vinarski nadzornik B. Skalicky. Naposled je sklenil deželni zbor, da se odpravi vinotoč plemenitašev. Od dne 1- septembra leta 1683. naj ne toči nobeden gospod, bodisi duhovnik, bodisi posvetni, vina na drobno, niti v Ljubljani, niti v kakem drugem mestu. Izvzeta je edinole nemška Komenda,1) ki ima mnogo svojega posestva v oblasti ljubljanskega mesta in ji pristoja pravica vinotoča že od nekdaj. Obenem so obvezali plemiči Ljubljančane, da rie bodo kupovali vina drugod kakor samo na Kranjskem. Na debelo so smeli plemiči tržiti tudi nadalje. Plemiči so enako sklenili leta 1688. Enak odlok je prispel Ljubljančanom s cesarskega dvora na njih pritožbo 1. 1692. ‘) Nemška Komenda ali hiša nemških vitezov (s križansko cerkvijo) je stala na južnem koncu Gosposke ulice. Komenda je bila popolnoma samostojna 'n imela svoje sodišče razen krvave sodbe. Pod Komendo je spadalo malone vse Gradišče. Krakovo z Mirjem in Šentjanževo predmestje med sedanjo frančiškansko cerkvijo in južnim kolodvoru. To pa so kmalu pozabili in že 1. 1707. je dovolil deželni zbor vinotoč tudi plemičem. Stanovi so se opirali na policijski red iz leta 1552., češ da je v njem natančno izrečen razloček med vinorodnimi deželami in onimi, kjer vino ne rodi. V nevino-rodnih krajih, tako so razlagali plemiči policijski red, je dovoljeno vsakemu plemiču privažati v mesto toliko vina, koliko ga potrebuje za se; v vinorodnih krajih pa ga sme prodajati na drobno kakor meščan. Le-ti so ugovarjali temu na vse kriplje in trdili, da je dovoljena prodaja le na debelo. Dunaja ne smejo tu staviti v zgled. Na Dunaju je mnogo izvzetih stanov, ki imajo pravico vinotoča že od nekdaj, v Ljubljani je edina komenda, ki izvršuje to pravico brezpogojno. Meščani so napeli vse sile, da bi ovrgli sklep deželnega zbora. Poudarjali so cesarski vladi, da je vinotoč edina obrt, ob kateri žive meščanski gostilničarji. Mnogo je meščanov, ki nimajo drugih dohodkov in si le z vinotočem služijo svoj Izpremembe osebnih davkov. Z uveljavljenjem novih osebnih davkov so se davčna bremena vsem stanovom zopet zvišala. Ta povišek sicer pri manjših davkoplačevalcih ni posebno občuten, ker se začne pri dohodkih od 1800 kron dalje po 20 vinarjev in naraste do dohodkov 10.000 K do 6 K- Od tu nadalje šele se začne znatnejši povišek. Glavno za gostilničarje je, da se ni zvišala občna pri-dobnina ali obrtni davek, ki veliko bolj teži obrtnike, kakor pa osebni davek ali osebna dohodnina, ker se mora od njega plačevati tudi deželne, občinske ter druge doklade, dočim osebni davek ni podvržen nobenim dokladam. Pod tehnični in skupni izraz osebni davki spada občna pridobnina ali obrtni davek (patent), ki ga plačujejo obrtniki in trgovci od svojih obrtov. Dalje spada k temu pridobnina od podjetij, ki so javnemu dajanju računov podvržena. To so n. pr. delniške družbe, hranilnice, pridobitne in gospodarske zadruge itd. Potem spada še prihodnina ali rentnina in pa osebna dohodnina. Po finančnem načrtu se je nekoliko izpremenila občna pridobnina, precej veliko pa osebna dohodnina. Pri občni pridobnini se je preuredil volilni način in poslovna doba pridobnin-skih komisij. Pridobninske komisije, v katere se deloma volijo, deloma od finančnega ministra imenujejo člani, so zato tu, da odmerjajo obrtni davek. Pri osebni dohodnini store to cenilne komisije. Važno je torej, da se davkoplačevalci udeležujejo volitev v teh komisijah in da premislijo, komu naj poverijo zaupanje, da jim davek odmeri. Med gostilničarji je bilo doslej le malo zanimanja za te volitve. Vsak je bil vesel, če mu ni bilo treba slišati o davkih in davčnih oblastih. To pa ni prav in je marsikomu v veliko škodo. Zato pa dragi gostilničarji, ki plačujete obrtni ali osebno-dohodninski davek, pazite >ia to, kdaj se bo spet vršila volitev v pridobninske ali cenilne komisije. Važno je, da se takrat sestavi volilni odbor v okolišu okrajnega glavarstva, oziroma bi bilo najbolje, da posreduje zadruga, oziroma vse zadruge, ki spadajo pod eno okrajno glavarstvo, sestavo volilnega odbora, ki bo v sporazumu z davkoplačevalci, določil osebe, ki jih je voliti v davčne komisije. Ko dobite kruh in preživljajo svoje družine, zlasti tisti, ki niso rokodelci. Kaj naj počne meščan, če dovaža plemenitaš v mesto nele vino, ki ga je pridelal sam, ampak tudi tisto, ki ga je dobil od svojih podložnikov za davek, ali ga celo pokupil od njih? Po njegovem zgledu se ravnajo tudi deželni uradniki, strežaji in drugi, ki dero kar v gostih trumah v mesto in pod oblast deželne gosposke. Teh ljudi je sedaj (1. 1707.) toliko, da so spravili v svoje roke večino gostilnic, ki so jih imeli poprej meščani. Če morejo kupiti le polovnjak vina, gredo pod deželno varstvo. Ta sodrga se je pri-tepia od vseh krajev v mesto in vpliva kaj slabo na javno nravnost. Že v gostilnicah plemenitašev se gode čudne stvari, kaj šele v beznicah! Odkar se je razglasil prost vinotoč, so našli zjutraj pred bolnico in po cestah osemnajst zapuščenih novorojencev. (Dalje prih.) od okrajnega glavarstva glasovnice, jih ne vrzite proč, ampak volite! Volite pa take može, katerim so razmere posameznih volilcev, posameznih krajev, uspeh letine preteklega leta dobro znane, da se vam potem ne bo treba pritoževati čez visoke davke in v pritožbah razlagati resnične razmere. Ponovno še enkrat opozarjamo, da vpoštevate te volitve! Doslej so se na deželi volili člani pri-dobninskih komisij v tretji in četrti razred posredno, to je po volilnih možeh. Ta določba, ki gotovo v dobi, ko so za državni in deželni zbor uvedene neposredne volitve, ni bila več na mestu, po davčni preosnovi odpade. Odslej bodo volili tudi trgovci in obrtniki na deželi direktno člane pridobninskih komisij. Komisijski člani se pa ne bodo volili več na štiri leta, kakor doslej, temveč na osem let, istotako bo trajalo poslovanje članov, ki jih imenuje finančni minister, osem let. Kljub temu, da osebnodavčni zakon zahteva od komisijskih članov strogo molčečnost v vseh zadevah, ki se izvedo pri komisijskih sejah, in za prestopke zoper molčečnost, določa stroge kazni in sicer zapor do treh mesecev ali denarne kazni do 2000 K, se vendar pogosto čujejo pritožbe, da komisijski člani greše zoper ta nad vse važni pogoj pravične davčne priredbe. Doslej so morali komisijski člani v roke predsednika obljubiti, da »bodo imeli v tajnosti komisijske razprave in vse razmere davčnih zavezancev, za katere izvedo pri razpravah.« Po davčni preosnovi pa bodo morali komisijski člani ob nastopu svojega posla priseči, da bodo postopali pri komisijskih preiskavah ne glede na osebo nepristransko, po najboljši vesti in vednosti in imeli »strogo v tajnosti, karkoli izvedo po razpravah sploh, zlasti o razmerah davčnih zavezancev.« Važna je tudi izprememba glede rešitve prizivov. Ako namreč predpisani osebni davek ne presega vsote 500 K, to je torej večinoma pri vseh prizivih, in sta pridobninska komisija ter njen predsednik mnenja, da je prizivu v celoti ugoditi, o prizivu razsoja pridobninska komisija sama in ga torej ni treba šele predložiti finančnemu ravnateljstvu, da o njem odločuje pridobninska komisija. Toliko o izpremembah v obrtnem davku. Vpogled v poslovne knjige zadeva tudi občno pridobnino, toda o tem bomo posebej govorili. Kakor pri pridobninskem davku, se je poslovna doba cenilnih komisij pri osebnih davkih podaljšala na šest let. Tudi novi udje cenilne komisije bodo odslej naprej morali ob nastopu svojega posla priseči, da bodo postopali pri komisijskih obravnavah nepristransko in imeli v tajnosti vse, kar bi izvedeli po komisijskih razpravah zlasti o razmerah davčnih zavezancev. Doslej so dobivali komisijski udje samo odškodnino za pota. Po izvršitvenem predpisu o osebnodavčni noveli bo pa pod gotovimi pogoji pristojala komisijskim udom tudi odškodnina za zamudo pri zaslužku ali pridobitku. Tudi zaupniki se bodo odslej imenovali za dobo šest let, do-čim dosedanji zakon glede poslovne dobe zaupnikov, imenovanih po deželnem odboru (mestnem magistratu), ni imel nobene posebne določbe. Osebna dohodnina se bo odslej plačevala pri letnih dohodkih od 1600 K dalje. Dosedaj je moral plačevati tak davek že vsak, ki je imel 1200 K dohodkov. Po našem mnenju bo vsled te izpremembe veliko gostilničarjev, zlasti na deželi, oproščenih osebnih davkov. Za manj premožne gostilničarje bo novi zakon olajšava. Pri dohodkih od 1600 K do 1800 K ostane davek v isti višini, kakor do sedaj. Pri dohodkih od 1800 kron do 10.000 kron bo nastopilo zvišanje, in sicer od 20 vinarjev do 6 kron. Čim višji dohodek ima kdo, tem večje zvišanje ga bo zadelo. Vendar zvišanje pri teh dohodkih ni posebno pomembno. Pač pa se bo zvišal davek v večji meri pri tistih, ki imajo letnih dohodkov nad 10.000 K. Pri dohodkih od 10.000 do 11.000 K se zviša davek za 15 K, pri dohodkih od 20.000 do 22.000 K se zviša za 67 K 60 v, pri dohodkih od 200 do 310.000 kron pa za 2730 K. Novi zakon ima tudi določbe, po katerih bodo plačevali neože-njeni višji davek, ki se prične šele pri dohodkih 2400 K. Plačevali bodo 15 odstotkov višji davek. Oni pa, ki morajo skrbeti še za eno osebo, bodo plačevali lOodstot-ni davek. Napovedati bo treba vsako leto le dohodek prejšnjega leta’, ne pa pri nestalnih dohodkih povprečni dohodek zadnjih treh let, kakor so morali n. pr. doslej storiti trgovci in obrtniki. Če ima žena ali kak drug rodbinski član postranski dohodek, se ta odslej ne bo več smel prištevati skupnim dohodkom hišnega gospodarstva, ako ti dohodki ne presegajo vsote 4000 K. Ta izjema velja samo za dohodke iz dela, torej brez sodelovanja glavnice. Če ima žena gostilno, ta izjema ne velja, pač pa, če je žena tovarniška delavka, učiteljica, šivilja itd. Važna je tudi določba glede pomilostitve. Kdor je doslej napačno, torej prenizko napovedoval svoje dohodke, se ga ne bo kaznovalo za prejšnje neresnične napovedi, ako v bodoče ne bo namenoma zopet to storil. Za vse prestopke v preteklosti obstoji tedaj splošna pomilostitev, seveda le za one davkoplačevalce, ki bodo v bodoče v polnem -obsegu zadoščali davčnim predpisom. Kdor je zdaj v kazenski preiskavi, bo od davčne oblasti pozvan, da po resnici napove svoje dohodke, in ga vsled tega ne bo zadela prav nobena kazen. Kdor je bil v kazenski preiskavi in če kazenska razsodba še ni postala pravomočna, bo istotako pozvan od davčne oblasti, da prizna pravilne dohodke in umakne svoj priziv. V tem slučaju ga bo zadela le en- do dvakratna kazen in bo to že finančno ravnateljstvo smelo odločiti. Če je pa razsodba postalai že pravomočna, se bo pa ministrstvo tudi oziralo na položaj in kolikor mogoče kazni odpisalo. Obrtne pravice in predpisi. Oddaja gostilniških koncesij. Obrtne oblasti so pri podeljevanju gostilniških koncesij jako stroge in dandanes je že težko doseči tako koncesijo, razen če niso dane posebne krajevne potrebščine. S stališča gostilničarskega obrta je to odobravati, kajti konkurenca je v tej stroki zelo huda. V nekaterih slučajih pa vendar ni odobravati postopanja obrtnih oblasti. Zgodili so se slučaji, da obrtna oblast ni hotela dovoliti prenosa gostilniške koncesije od očeta na sina ali od tasta na zeta po smrti prvih. Take prenose gostilniških koncesij bo gostilničarstvo vedno zagovarjalo, kajti, kam naj gre rodbina umrlega gostilničarja, ako se ji odvzame edini zaslužek, Od katerega je živela. V tem oziru je že enkrat sprožila gostilničarska zadruga za ljubljansko okolico to vprašanje in stavila na občnem zboru zveze gostilničarskih zadrug tozadevno resolucijo, ki se je tudi soglasno sprejela. Zveza je potem vložila na deželno vlado, trgovinsko ministrstvo in osrednjo državno zvezo gostilničarskih zadružnih zvez primerne vloge. Pred kratkim smo čitali o tem vladno izjavo, ki se glasi: Zastopniki organiziranih gostilničarskih in krčmarskih obrtov so se ponovno pritoževali, da se nove gostilniške koncesije ne podeljujejo v soglasju s krajevno potrebo. Z ozirom na te pritožbe je trgovsko ministrstvo pred kratkim izdalo na vse politične deželne oblasti ukaz, da se morajo že ponovno izdane tozadevne odredbe strogo držati in je pri tem opozarjalo na to, da je strožja prasa pri podeljevanju, zlasti žganjetoških koncesij tudi primerna, da zboljša pri marsikaterih gostilnah ne vedno čiste razmere v gospodarskem in nravnopolicijskem oziru, kakor tudi da utesni pijančevanje in tega posledice. Da se to doseže, je treba tudi strogo postopati pri odvzetju onih gostilniških koncesij, ki se med postavno dobo niso izvrševale. Pri tem ukazu se je trgovsko ministrstvo oziralo posebno na žganje in vinotoče v ožjem smislu, toda izrecno poudarjalo; da ne namerava pri tem ovirati ustanov-ljenja prenočišč in hotelov v interesu tujskega prometa. Tudi že obstoječi obrti se ne smejo v nikakem oziru oškodovati, do-čim se mora proti neupravičenim izvrše-vateljem točenja alkoholnih pijač z vso strogostjo zakona postopati. Važno za zadružne načelnike. Gostilničarska zadruga za okolico Inomosta je v zadnjih letih strožje postopala s pobiranjem zadružnih doklad in glob ter je vse zamudne člane po S 115. obrtnega reda prisilila, da so vplačali doklade po c. kr. okrajnem glavarstvu. Proti temu se je pritožil neki član, ki je bi! lastnik radicirane gostilniške koncesije, katero je drugi osebi dal v zakup. (Radicirani obrti so taki obrti, ki so tesno navezani na kako hišo. Če se proda hiša, se obenem prenese koncesija na novega lastnika, dočim se v kako drugo hišo ne more prenesti.) Okrajno glavarstvo je pritožbi ugodilo. Zoper to odločbo je zadružno načelništvo vložilo priziv na namestništvo. To je rešilo priziv v tem smislu, da postane lastnik radicira-nega gostilniškega obrta, ako se ta izvršuje, član zadruge in da je obvezan plačati vpisne pristojbine, zadružno doklado pa mora v slučaju, da se da gostilna v najem, le najemnik plačati. Zoper to odločbo se je vložila pritožba na c. kr. trgovinsko ministrstvo, ki je z odlokom z 'dne 20. novembra 1913 v polnem obsegu ugodilo zadružnemu načelništvu, da mora lastnik gostilniške koncesije vse dolžnosti, ki jih ima kot zadružni član izpolnjevati. Ta odlok trgovinskega ministrstva polagamo na srce zadružnim načelništvom, kakor tudi članom, da bodo rednejše plačevali zadružne doklade. Čaj z rumotn in brez ruma. Kdor nima pravice točiti žganje, ne sme tudi čaju pridevati rum ali konjak, v tem oziru so predpisi zelo strogi, kakor nam ravno kaže notica pod »Stanovskimi novicami« v slučaju Kamenšek. Pač pa obrtna oblast ni tako rigorozna, če prosijo gostilničarji, ki imajo pravico črke f § 16 obrtnega reda t. j. prodajati kavo, čaj, čokolado in drugje gorke pijače in okrepčila, da se jim raztegne koncesija v toliko, da smejo čaju ali kavi pridevati rum ali konjak. Zato svetujemo dotičnim gostilničarjem, naj prosijo pri obrtni oblasti za to pravico, da se izognejo morebitnim kaznim. Vemo prav dobro, da gostje v največ slučajih ne marajo čaja brez ruma ali konjaka, zato je gostilničarju silno težko, če jim ga ne more dati. Če pa prosi za to pravico, mu jo bo obrtna oblast tudi podelila, ker ni proti temu nobenih zadržkov. Zvezne objave. Zveza opozarja vinotržce in vinogradnike, da inserirajo v listu prodajo svojih ■vin, kajti ti inserati bodo imeli uspeh, ker se »Gostilničarja« razpošilja v čez 3000 iz-vodih gostilničarjem, kavarnarjem in žga-rjctočnikom na Kranjskem, Štajerskem in Primorskem. Zadruge se opozarjajo, naj pošiljajo pravočasno Zvezi vabila na občne zbore, da se natisnejo v listu. Ravnotako naj 'vpošljejo prepise zapisnikov občnih zborov, ki se bodo tudi objavili. Tovariši, delajte na to, da bo vsak naročen na »Gostilničarja«. Ne zavrzite »Gostilničarja«, ko ga prečitate! List ima trajno vrednost glede nasvetov in razlage zakonitih predpisov, zato pride vsakdo v položaj, da išče v prejšnjih številkah pouka v njem. Stanovske novice. Zavod za pospeševanje obrta na Kranjskem. Deželni odbor je imenoval v kuratorij zavoda za pospeševanje obrta na Kranjskem: A. Članom: Leopold Cigler, čevljar, Novo mesto; Pran Končan, ključavničar, Domžale; Ivan Kregar, pa-sar itd., Ljubljana, Elizabetna cesta 3; J. Ložar, krojaški mojster, Ljubljana, Sv. Petra cesta; Fran Pust, tesarski mojster, Ljubljana, Streliška ulica 12; Anton Roji-na, mizar in posestnik, Ljubljana, Kolodvorska ulica 12; .Janez Ronko, zidarski mojster, Cerknica; Franc Šolar, ravnatelj žebljarske zadruge, Kropa. — B. Namestnikom: Babič Franc, krojaški mojster, Škofja Loka; Iv. Ogrin, zidarski mojster, Ljubljana, Grubarjevo nabrežje; Ivan Pengov, podobar, Ljubljana, Kolodvorska ulica 20; Ivan Šiška, kolar in posestnik, Ljubljana, Metelkova ulica 4; Feliks Toman, kamnosek, Ljubljana, Resljeva cesta; Trpin Matej, slikar, Ljubljana, Elizabetna cesta 3; Eržen Lovro, načelnik so-darske zadruge v Češnjici pri Železnikih; Tanko Mihael, lončar, Nemška vas pri Ribnici. — Med temi člani ni niti enega gostilničarja, čeprav je v deželi največ obrtnikov gostilničarjev in ti tudi največ deželnih doklad plačujejo, bodisi direktnih ali indirektnih. Nismo pričakovali, da bi deželni odbor tako omalovaževal naš stan. Saj je naš obrt prav tako potreben Pospeševanja, kakor vsak drugi obrt. — Pričakujemo, da se nas prihodnjič ne bo več tako preziralo. Čaj z rumom ali kaj res nimajo drugega opraviti? Gostilničarka Kamenšek v Dobravi pri Bledu je bila obsojena na 20 K globe, ker je svojim gostom dajala čaj z rumom, dasi ni imela koncesije za prodajanje žganja. Pritožila se je na upravno sodišče, poudarjajoč, da ni prodajala ruma samega, nego ga le na zahtevanje gostov dajala k čaju, ne da bi zato zahtevala plačila, ker rum s čajem ne velja pri njej nič več, kakor čaj brez ruma. Iz tega pa izhaja, da ni ruma obrtno prodajala. Finančna oblast pa se je postavila na stališče, da je gostilničarka prekoračila svojo koncesijo, ker da je vseeno ali je rum dajala samo s čajem ali brez čaja in ali je jemala za rum plačilo ali ne. Upravno sodišče je temu pritrdilo in odbilo pritožbo. — Kdor torej nima koncesije za prodajanje žganja, še zastonj ne sme dati ruma k čaju. Tako se goidi malini ljudem; velikim davčnim de-fravdantom pa nikoli ne pridejo do živega. To notico smo čitali v nekem dnevniku in čitatelji so se gotovo čudili, da je kaj takega mogoče. Takih strogih predpisov, katerih najmanjša kršitev se kaznuje s strogimi globami, ima gostilničarski stan prav mnogo nad seboj in da velikokrat niti ne ve, če kaj prekrši predpise ali ne. Finančna oblast je pa takoj tukaj s kaznimi in najboljša ter resnična dobra volja ne pomaga nič. Lahko rečemo, da je gostilničar najbolj šikanirali stan v državi, ker prodaja alkoholnih pijač je kakor prodaja stekla: če se le malo napačno ganeš, pa si ubil steklo, ravno tako se zgodi nevede in nehote gostilničarju velika škoda. Zopet utesnitev v gostilniškem obratovanju. V Ljubljani je bil od nekdaj običaj, da so prirejali gostilničarji po enkrat v predpustnem času svojim stalnim gostom domače hišne veselice, takozvane »hausbale« s plesom. Te so posečali tudi tovariši gostilničarji prijateljsko drug k drugemu, ko so svoje goste odpravili, t. j. po polnočni uri. A čujte! Prihod c. kr. državne policije hoče tudi to staro tradicijo ugonobiti. Poroča se nam, da policija krat-komalo ne dovoli plesa dalj, kakor do polnoči za domače veselice. Čitali smo sicer že v dnevnikih, kako se družabno življenje v Ljubljani ugonablja in prepričani smo sedaj, da se nekdanje veselo družabno življenje v Ljubljani resnično sistematično ubije. — Pri takih domačih veselicah gostilničar itak nič ne zasluži, ker ga same policijske in občinske pristojbine veljajo vsakokrat 14 do 16 K, godec pa tudi ne veliko manj. Kje more torej v enem večeru to zaslužiti? A njemu je na tem, da da svojim stalnim gostom in prijateljem enkrat na leto priliko, da na njegov račun malo poskočijo. Znano je, da še stare ženice in očanci na domačih veselicah neže-nirano zaplešejo, kar povzročuje dostikrat mnogo smeha in veselega razpoloženja. Kakor pa sedaj kaže, bodo morale v Ljubljani in okolici ponehati starodavne domače veselice, kajti nobenemu gostilničarju ne bo prišlo na misel, da bi ob času, ko ima itak prosto policijsko uro, plačal licenco za godca. Gostje prihajajo itak šele po deseti uri, največ jih pa pride šele po polnoči, ko se drugod zapre. Ako se slavna policijska oblast ne vrne k prejšnji praksi, to je dajati licence vsaj do če- trte ure zjutraj, kakor je bilo doslej običajno, se bo gostilničarstvo sicer moralo ukloniti, zato pa tudi ne bo več jemalo licenc. In kdo bo pri tem največ trpel? Občinska blagajna in občinski reveži, ki ne bodo dobivale več plesnih taks. Zadružne objave. Ljubljanska gostilničarska zadruga. Ko se je izvedelo za postopanje c. kr. državne policije pri podeljevanju plesnih licenc za domače veselice, je šel zadružni načelnik g. K a v č i č h gospodu policijskemu ravnatelju intervenirat. Tu se mu je reklo, da se bo ta stroga odredba striktno držala in da se ne more odnehati. Policijsko ravnateljstvo je pa pripravljeno dajati cb času od 19. do 24. februarja plesna dovoljenja pri domačih veselicah tudi za nekaj ur čez polnoč. Seveda pa mora vsak posameznik pravočasno zaprositi za tako dovoljenje in plačati običajne pristojbine. Zadruga v Tržiču. Slavno c. kr. okr. glavarstvo v Kranju je dne 16. decembra 1913. 1., pod št. 29.086, izdalo prepoved, da gostilničarji na deželi ob sobotalh in dnevih pred prazniki od 5. popoldne do 5. zjutraj prihodnjega ponedeljka, oziroma onega dne, ki sledi prazniku, ne smejo točiti žganja. Obenem nam je slavna obrtna oblast zapretila, da nas bo v slučaju prestopka kaznovala z globo do 1000 K. Ta neutemeljena prepoved slika gostilničarjem na deželi lepo bodočnost! Gostilne na deželi so vendar večinoma navezane naj dohodke ob nedeljah in praznikih, kajti ravno te dneve pridejo gostje v večjem številu, medtem, ko so gostilne ob delavnikih prazne. Slavna obrtna oblast je dovolila gostilničarjem in kavarnarjem v mestih in trgih tudi za take dneve točiti žganje in to radi izletnikov in turistov, kakor bi teh bilo največ ravno po mestih in trgih. Stvar je ravno narobe, ker izletniki in turisti so — kakor obče znano — ravno meščani, ki si ob takih dnevih iščejo razvedrila na deželi. Kmetje po deželi ne delajo prav nobenih izletov, ker so od vsakdanjega težkega dela utrujeni in so veseli, da se ob takih dnevih odpočijejo. S to prepovedjo se nam je prikrajšalo naše dohodke tako občutno, dal tega ne moremo mirno prenesti. Davčni vijak je vedno hujši; od leta do leta se nam nakladajo večji davki; ne vpraša pa se nas nikdar, kje naj dobimo denar, da plačamo naložene nam davke. Če že ne smemo svojih pravic, kakor jih imamo zapisane v koncesijskih listinah, več izvrševati, po--tem naj slavna obrtna oblast skrbi tudi za to, da se nam bo davek odpisal, ker to je vendar očividna krivica, da se nam nalaga vedno večji davek, naše podeljene pravice pa se nam s takimi prepovedmi vedno bolj krčijo. V državnem zboru so razprave radi povišanja davka na žganje, ker državi primanjkuje denarja, pri nas pa se hoče prodaja omejiti, seveda, davek pa naj bo kolikor mogoče visok, da bo kolikor možno več donašal državi. Kje pa naj gostilničar potem vzame denar za plačevanje državnih davkov v še nezno-snejši meri, kakor je sedaj, če se mu prikrajšajo pravice, katere ima v rokah? Če se že hoče zatreti žganje, naj se zapro tovarne, naj se prepove kuhati žganje itd. in potem dobi država kakih sto milijonov na leto manj dohodkov. Potem pride pa še to, da gostilničarji mnogo manj žganja iztočimo, kakor se ga iztoči po privatnih hišah. Ker se izdajajo take prepovedi, si ljudje nabavijo pravočasno žganje in ga potem žehtajo po različnih bajtah in hišah cel prepovedani čas, ne da bi kdo plačal državi le en vinar davka. Vse to nečedno početje se mirno trpi in nikdo, niti obrtna, niti cerkvena oblast ne gane z mazincem, da bi tako ravnanje preprečila. Slavna obrtna oblast je zelo občutljiva samo glede gostilničarjev, sicer pa je za vse nepostavno početje zasebnikov popolnoma gluha in slepa. Ta prepoved pa. je tudi dokaz, da se hoče popolnoma uničiti obrt, ki prinaša državi tako izdatne dohodke, da bi brez teh sploh ne mogla izhajati, ali pa bi morala iskati druge vire dohodkov, pa ne pri gostilničarju in kmetu na deželi, temveč v prostorih, kjer se toči šampanjec in druge enake dragocene pijače. Ne razumemo pa tudi tega, da se je v kranjskem okraju nekaj prepovedalo, kar v drugih okrajih ni prepovedano in naj bo' torej okraj Kranj nekaka posebna izjema — dežela v deželi — in to popolnoma brez vzroka. Odločno torej ugovarjamo izdani prepovedi in zahtevamo kot davkoplačevalci, da veljajo za nas iste postave, kakor za druge dežele v obširni Avstriji. K temu dopisu pripominja uredništvo: Res je, da se gostilničarjem in žganjetoč-nikom čimdalje bolj utesnuje prodaja žganih pijač, toda tozadevne odredbe ne do-sezajo svojega namena, namreč da bi se omejilo žganjepitje, ampak še pospešuje. Ljudje si namreč ravno ob nedeljah in praznikih privoščijo pijačo, ker imajo čas; če pa ne dobe žganja v gostilni, si pa v prodajalni kupijo navadnega špirita, ga zmešajo z vodo in potem se s tem škodljivcem nalivajo. Če bi pa v gostilni dobil pijačo, bi pa par kozarčkov dobrega žganja spil, ki mu ne bi škodoval, kakor navadni špirit. Kar je za mesto dobro, ni vedno dobro za deželo, zato pa sedanja praksa bolj škoduje ljudstvu kakor koristi. S tem se le škoduje gostilničarju, podpira pa tovarnarje špirita in veletrgovce! V narod-no-gospodarskem oziru se nič ne pridobi, pač pa le omejuje izdelovanje dobrega domačega žganja, ki so ga gostilničarji tudi sami kuhali in prodajali. Zveza bo v tem pogledu storila potrebne korake, da se stvar pojasni. Razno. Gostilničarsko - kavarnarska strokovna šola v Zagrebu. Zveza gostilničarskih zadrug kraljevine Hrvatske in Slavonije se je odločila, da otvori v Zagrebu strokovno šolo za gostilničarski in kavarnar-ski naraščaj. Pričakujemo le še, da ji vlada potrdi pravila in učni načrt ter misli že s 1. marcem t. 1. otvoriti to šolo. Letos se ot\ ori samo en razred, kateremu bo v bodočnosti sledilo več razredov. — Z vresni-čenjem te šole je storila hrvatska Zveza glede povzdige gostilničarskega obrta velik korak naprej. Kedaj ji bo mogla naša Zveza slediti? Na to bi lahko dali točen odgovor; Takrat, ko bodo vsi slovenski gostilničarji združeni v zadrugah in vse zadruge v Zvezi! Tako daleč še nismo, zato pa je naloga »Gostilničarja«, da vzbudi pri vseh tovariših zavest za stanovsko organizacijo, zavest, da se more le v skupnosti povzdigniti kak stan in ustanoviti naprave, ki so potrebne, da se doseže prava strokovna usposobljenost za njega. * Gradba hotelov v Novi Srbiji. V Belgradu se snuje delniško društvo, ki namerava v vseh večjih mestih nove Srbije zgraditi moderne hotele. Z ozirom na važnost tega društva, mu hoče ministrstvo dovoliti velike ugodnosti. Tako ne bodo novi hoteli v novi Srbiji 10 let ni-kakega davka plačali in jim bo dovoljen carine prosti uvoz materijala za gradbo in za notranjo opremo. Društvo se zato obvezuje, da bo v dveh letih zgradilo v Skoplju in Bitolju dva velika hotela, vsak po 150 postelj in da bo kasneje tudi v ostalih mestih zgradilo podobne hotele. Tovariši! Tovaršice! Kupujte le pri tvrdkah, ki podpirajo in oglašajo v ..Gostilničarju", v vašem glasilu. 34 1-^4^ + Avstrijske pivovarne 1. 1912. Finančno ministrstvo je izdalo pred kratkim izkaze o dohodkih užitninskega davka leta 1912., ki vsebujejo nekatere zanimive podatke o številu pivovarn v Avstriji, uporabo surovin, delovne razmere, varenje piva ter izvoz in uvoz tega. Po teh izkazih je bilo v Avstriji 1111 pivovarn, za 35-manj kot v prejšnjem letu. Bilo pa je 891 delniških družb, 139 zadrug in 883 zasebnih podjetij. Po posameznih kronovinah sedele pivovarne tako - le: Nižja Avstrija 42, Zgornja Avstrija 127, Solnograško 37,. Štajersko 24, Koroško 34, Kranjsko 7, Trst z okolico 1, Tirolsko 43, Predarlško 26,. Češko 555, Moravsko 93, Šiezija 27, Galicija 88 in Bukovina 7. V Istri, na Goriškem in v Dalmaciji ni pivovarn. Od obstoječih-pivovarn je obdelovalo 854 izključno avstrijski ječmen, 54 izključno ogrski ječmen,. 134 avstrijski in ogrski ječmen in ena pivovarna v Galiciji inozemski ječmen. Povprečno so imele pivovarne skupaj 29.681 delavcev; od teli je bilo plačanih dnevno* 5396, tedensko 10.489, mesečno 13.247 in v akordu 549. Pridelalo pa se je piva 22"7 milijonov hektolitrov, in sicer na Nižje-avstrijskem 3-71, na Zgornjeavstrijskem 1‘11, na Solnograškem 0-45, na Štajerskem 135, na Koroškem 0-25, na Kranjskem (Vil, v Trstu z okolico 0T3, na Tirolskem 0"45, na Predarlškem 0-14. na Češkem-10 66, na Moravskem P82, v Šleziji 0"64, v Galiciji P62 in v Bukovini" 0i9 milijonov hektolitrov. * Mednarodni zavod za izobrazbo hotelirjev. V Diisseldorfu na; Nemškem bodo ustanovili hotelsko visoko šolo. V to svrho sta predsednik mednarodnega društva hotelirjev Oton Hoyar in župan dr. Herold iz Diisseldorfa podvzela obsežno (študijsko potovanje, da bi proučila one podlage, na katere bi se moglo pri ustanovitvi novega zavoda ozirati. Začetkom novembra preteklega leta sta si ogledala tudi dunajske gostilničarske strokovne šole. Pri sprejemu teh strokovnjakov, katerim se je tudi več drugih pridružilo, se ije poudarjal važen pomen hotelske visoke Šole in tudi zastopniki našega ministrstva za javna dela so zagotovili podporo novi šoli. Torej imalno pričakovati visoko šolo tudi za gostilničarski- obrt. VERM0UTH-' vino najboljše kakovosti prodaja po najnižji toni tvrdka Br. Novakovič vinska trgovina v Ljubljani. n R x x X X X X X X X X X w p X Najstarejša domača zlatarska tvrdka I Z5lelni jubilej obstoja leta 1914. Raznovrstna zaloga vseh zlatarskih predmetov in ur. Ure z lastno znamko SK2T „Tup“. Popravila in nova dela ter poročne prstane izdelujem * v lastni delavnici * z električnim obratom. Najniije cene. Vestna in točna postrežba. Cenovnlki zastonj JLud. ičerne juvelir, trgovec z urami ter zapris. sodni cenilec. Ljubljana, Wolfova ulica 3. R x x X X X X X ¥ X X X X X Štampilje vseli vrst za urade, društva, gostilničarje itd. ANTGN ČERNE graver in izdelovatelj kavčukovih Stampilij == LJUBLJANA = Stari trg štev. 20. Ceniki fa-anko. ■ I I ■I I ■ I gostilničarske zadruge v Uubljani Marije Terezije cesta štev. 16 posreduje brezplačno za vse službo, iščoče : v gostilničarskem obrtu : Gospodarji iz Ljubljane plačajo 60 v, z dežele 1 K. ■ ■ -■•■■■= Tovariši gostilničarji I Poslužujte se te ugodne prilike! 26 1—24 IB B I B I ^ S* d* r V', Zaloga stekla, porcelana in svetilik Fr. Kolmann 11 v £jubljani .1—24 dovoli gostilničarjem in ka-varnarjem pri večji naročbi izdatno znižane cene. $ /• M* cvetlični salon S^V Pod Trančo 2 ** vrtnarija s Tržaška cesta 34i <^9 v Ljubljani.3 Najboljše ogrske salame, fino, sočno šunko (gnjat), kranjske klobase, prekajeno meso, slanino s papriko, najboljši pristni emendolski sir ter sladko čajno surovo maslo priporoča tvrdka 13 1—24 J. BUZZOLINI Ljubljana, Stritarjeva ulica. Vsakdanje pošiljatve od najmanjše do največje množine po najnižji ceni. Vinska trgovina in restavracija Peter Stepič Spodnja Šiška štev. 256 priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih in štajerskih vinskih goric. Telefon St. 262. 14 1-24 priporočata svoja najboljša piva, kakor: varčno carsko, vležano ln bavarsko v sodcih in steklenicah. 27 1—24 \ % Specijaliteta Relninghausovo dvojno sladno pivo „St. Peter" v originalnih steklenicah. % zastopstvo pivovarn iteion Telefon it. 90. V Ljubljani, Martinova cesta 28. Telefon št. 90. TTYYYY1t XXXXIXX* X YXXXXIXXT Pivovarna G6ss priporoča svoje priznano priljubljene izdelke marčna, cesarska, vležana, eksportna in bavarska piva GO GO v sodčkih in steklenicah. Zastopnik: Fr. Sitar v Sp. Šiški. ¥ 41 41 4i 4i 41 4) 4i 4; 41 4i 4i 4; 4i 4t 4; 4i 4i 41 fi. Zanki sinovi fvornica barv, lakov in firnežev = Ljubljana = priporoča 21 1—24 oljnate, suhe, emajlne in fasadne barve, firnež kranjski, laki, mavec (Gyps), olje za pode in stroje, karbolinej, čopiči itd. Ceniki zastonj. -V- ■'I' 'f' ^ "jpT jjč •<* ?«* ;<* |f r* ;