f"- Največji tlorauid | v Združenih drUvth VcljauTieleto L! Za pol leta Za New York celo leto -Za inoiomrtro celo leto $7.00 $7.< GLAS NARODA The largest Slovenian Da3j List slovenskih delavcev v AmerikL and legal Holidays 75,000 TELEFON: CHelsea 3—1242 Enterad m Second Glut Matter September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, H. Y-, Act of Oongrets of March 3, 1879. No. 122. — Štev. 122. NEW YORK, TUESDAY, MAY 25, 1937—TOREK, 25. MAJA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. DELAVSKA FEDERACIJA V BOJU PROTI C L 0. NABRAN BO SKLAD ZA BOJ PROTI LEWIS0VEMU ODBORU Naložen bo asesment na vse člane. — CIO bo pričel veliko kampanjo za organiziranje delavcev J pri petih jeklarnah. — SWOC upa na uspeh. Ruska postojanka na severnem tečaju CINCINNATI, Ohio, 24. maja. — Delegati 102 krajevnih unij, ki so združene v American Federation of Labor, se je zbralo na konferenci ki bo napovedala vojno Lewisovemu odboru za industrijsko organizacijo. Delegati bodo glasovali o predlogu, ki ga je sestavil izvrševalni odbor delavske federacije in lci določa, da je na vse člane razpisan asesment za sklad za organizacijsko kampanjo. Povišanje prispevkov bo prinašalo na mesec približno $35,000 "Poglavitni namen tega zborovanja," je rekel predsednik federacije William Green," je določiti odredbe za veliki val organizacijskega duha, ki preveva deželo.*' Green je rekel, da federacija zaradi Lewisove-£a delovanja ni razburjena in da sedanja konferenca ni v nikaki zvezi z Lewisovim naznanilom, da bo CIO izdajal krajevnim unijam čarterje. Toda Green je izjavil, da bo federacija izločila vse one unije, ki so se pridružile CIO. Ravno tako je rekel Green, da bo federacija mogoče nasprotovala predlogu predsednika F. D. i3.oosevelta glede delovnih ur in plač. "Med delavskimi voditelji narašča nasprotje proti predsednikovemu načrtu, ker se boje, da bo kongres tudi določil najvišje plače in ne samo najnižjih," je rekel Green. Izvrševalni odbor je sestavil načrt za boj proti CIO in delegati ga bodo najbrže sprejeli, prednc bo konferenca končana. Green pa ni hotel povedati, ako bo iz federacije izključenih I 0 unij, ki so se pridružile CIO in ki so že bile suspendirane. Toda, karkoli bo o tem ukrenila delavska federacija, bo sklenila konvencija federacije v oktobru v Denverju. PITTSBURGH, Pa., 24. imaja. — Steel Workers Organizing Committe upa, da bo danes s Crucible Steel Company dosežen miren sporazum. "Crucible družbi bo predložena pogodba, ki je slična pogodbi, ki jo je podpisala United States Steel Corporation in ki priznava SWOC pravico zastopstva za kolektivna pogajanja samo za člane, je rekel nek unijski uradnik. "Upamo, da bo •Jružba naš predlog sprejela. Ako pa bo predlog zavrnjen, bo Weveda sledila stavka." Današnja konferenca s Crucible je znak za veliko kampanjo za organiziranje 219,300 delavcev pri petih družbah. Unija bo tudi stavila svoje zahteve Republic Steel, Youngstown Sheet and Tube Co., Inland Steel in Betlehem Steel. SWOC ae bo pri svoji kampanji opiral na svojo veliko zmago pri Jones & Laughlin Company, kjer ima pravico zastopati vsakega izmed 27,000 pri družbi zaposlenih delavcev. Predsednik organzacijskega odbora Philip Murray je vsem petim jeklarskim družbam povedal, kar je povedal Crucible družbi: "Odprite vrata, ali bomo pa zastavkali." Do sedaj pa Murray še ni določil dni za konference s temi družbami. Danes bo zopet odločilno glasovanje pri Sharon Steel Corporation v Sharon, Pa., in v Loweville, Ohio, ako ima v teh tovarnah CIO večino in pravico do zastopstva pri kolektivnih pogajanjih. BASKIŠKI OTROCI V ANGLIJI Kažejo velik strah pred aeroplani. — Nastanjeni so v šotorih. — Otroci bodo prišli tudi v Združene države. ITALIJA HOČE POVEČATI MORNARICO REPUBLIKANCI PRIČELI VEČ OFENZIV SOUTHAMPTON, Anglija. 24. maja. — Španski jiarnik Habana je pripeljal v Anglijo 4(HM) majhnih baskiških <>-Irok. Nastanili so jih v šotorih in s«) v strahu bežali, ko so zaslišali nad seboj ropot an je motorjev, misleč, da so prišli peropalni, da bodo metali bombe. Otroci so liodili in se igrali pred šotori, ko so naenkrat pričeli ropotati motorji aero- j planov, tedaj pa so otroci pričeli divjo bežati v svoje šotore ter kričali in jokali. Le težko jih je bilo mogoče prepričati, da ni zračni napad. Dopoldne pa je nenadoma pričelo treskati in otroci -o zopet v strahu bežali, misleč, daj pokajo šrapneli. V mestnem kopališču so jih po zdravniški preiskavi skopali iu jih ostrigli. Temu so se upirali in zlasti bolj odrastla dekleta so kričala, otepala z rokami in grizla, pa jim vse ni nič pomagalo. Pozneje >o jih baskiški ku-i-arji potolažili z domačimi jedili in baskiški duhovniki, ki so maše val i. Nekatera starejša dekleta, 'zlasti iz porušenega svetega mesta Guernice, so neprestano jokala. Nekateri otroci ni--o več videli svojih s t ariše v. oil kar so nemški letalci uničili I me«*to in ubili 800 prebivalcev. Otroci bodo ostali v šotorih toliko časa, dokler ne ImmIo za nje drugod najdeni domovi. WASHINGTON. I). t\, 23. maja. — Državni department j razmišlja sedaj o tem, da bi dovolil, da pripusti v dt*a*!o M) baškiških otrok. Državni department jih bo pripustil v deželo p<*l začasnim dovoljenjem za šest mesecev, toda Jm>-do najbrže mogli stalno o-ta-ti, ako se ne bodo prostovoljno vrnili v svojo domovino p državljanski vojni. Za prevoz baskiških otrok je bil že najet parni k Siuaia. Otroke, katerih očetje so bili ali ubiti v vojni, ali pa se nahajajo na fronti, bo spremljalo i>et baškiških duhovnov. Njene ladje bodo sle pre- Pričeli so napadati na sliko. ozke meje Sredo- Hh krajih, da olajšajo zemskega morja na široka morja. — V tem hoče tekmovati z Anglijo.__ RIM, Italija, 14. maja. — Italijanska fašistična vlada iz deluje načrt, po katerem bo ZAHTEVA Jtf ZNIŽANO NAJ KM NINO Pontiac. Mich., 21. maja. — Odbor avtomobilskih delavcev je obvestil hišne |>oset*ii'ke, da oo pričel '*«le!ovati program za /nižanje najemnine", ako gospodarji sami do 1. junija ne znižajo najemnine. Ako najem-t i na ne bo znižana, bodo najemniki ostali v stanovanjih, toda jih ne bodo plačali. poslala svoje ladje izven ozkih mej Sredozemskega morja na široko morje in hoče s tem te kmovati z največjo mornariško silo na svetu — Anglijo. Diplomatski krogi vidijo v tem mornariškem načrtu, ki ga je v poslanski zbornici omeni! podtajnik mornariškega mini- so strstva admiral Domenico Ca-vagnari, največjo važnost v svetovnih zadevali. Admiral je rekel, da se mora Italija, ker je sedaj svetovna sila, razmakniti in da mora iti iz ozkega Sredozemskega morja na visoko morje, da izpolni rvoje poslanstvo. Opazovalci primerjajo to izjavo s istal iščem Nemčije ob začetku tega stoletja, ko je ee-fcar Viljem pričel graditi vojno mornarico, ki je tekmovala z angleško mornarico. Po italijanskem načrtu boste jeseni splavljeni dve bojni ladji po .'i."3,000 ton, Vittorio Ve netto in Litorio. Kakorhitro boste te dve ladji -zapustili ladjedelnico, l>odo pričeli graditi dve novi bojni ladji po 35 ti-.-cč ton in boste oboroženi s !<)-palčnimi topovi. Vse nove italijanske ladje bodo zgrajene tako, da bodo mogle mnogo dalje voziti kot sedanje. l>o sedaj je Italija samo gledala na hitrost, ker je bilo obrežje primeroma majli 110. Izvedenci priznavajo, da vsega tega ne bo mogoče izvršiti čez noč, temveč 'bo program raztegnjen skozi dolgo dobo, predno 1h> zgrajeuo celo bro-< lov je. Do tedaj Italija najbrže ne bo silila na Atlantik, temveč 1m> obrnila svojo pozornost v prvi vrsti na Rdeče mor je. Indijski ocean in na Črno morje. Najprej hoče imeti nepretrgano zvezo z Vzhodno Afriko in Onim morjem, od koder dobiva največ surovin. Met Item ko Italija stavi vso svojo vero na svojo mornarico, MussoKui pazi, kaj bo z o-zirom na italijanski program storila Anglija. Italija ni po -zabila, da je Anglija preinaga-li vsako državo, ki je ogrožali! njeno nadvlado ua morjih, med njimi pred vsem Špansko, Francijo in Nemčijo. Italija se zaveda, da mora tudi Anglija imeti neovirano zvezo s vsem svojim cesar-htvom preko morja. pritisk na Bilbao. — Francozi so izpustili 15 španskih aeroplanov. MADRID, Španska, 23. maja. — Poročila z vseh front naznanjajo, da so republikanci pričeli napadati v namenu, da olajšajo fašistični pritisk >ia Bilbao. O vročem artilerijem boju poročajo od Uuafdalajare do To led a in od reke J a rame, južno od Madrida. Fašistični aeroplani so v Madridu ubili 30 oseb, 100 pa jih ranili. Bombardiranje, ki je bilo najhujše v zadnjih tednih, je trajalo tri ure. Bombe so padale na vse kraje mesta, toda najbolj so bile prizadete ulice G ran Via, Pucrta del Sol in Castellana. Ena bomba je zadela hotel, kjer stanujejo tuji časnikarski poročevalci. Ena poslopje je bilo zadeto 15-krat. Republikanci so s strojnicami zavrnili karavano fašističnih tovornih voz, ki so hoteli čez reko Maiizanares pripeljati živež in municijo fašistični g:miiziji v Vseučiliškem mestu POSTAVILI BODO POSTOJANKO ZA ZRAČNO VOŽNJO V AMERIKO MOSKVA, Rusija, 23. maja. — Neustrašena skupina ruskih raziskovalcev je postavila prvo stalno postojanka na severnem tečaju, ki bo kot oporna točka za nameravano zračno vožnjo med Moskvo in San Franciscom preko severnega tečaja. P Al', F rane j a, 23. maja. — Francoska vlada je dovolila 15 španskim aeroplanom, ki so v ilabein vremenu v ponedeljek ' bili prisiljeni pristati na fran-eoskem ozemlju, da se morejo \rniti na Špansko. Dvignili so M' ob 7 zjutraj in odleteli v Bilbao na pomoč Baskom. PARIZ, Francija, 23. maja. — Kot je bilo dognano iz španskih in drugih virov, je v desetih mesecih španske državljanske vojne bilo ubitih preko ;;00,000 ljudi, ki so ali padli v boju. ali so izgubili življenje 'pri zračnih napadih, ali pa so bili vstreljeni kot talci ali u-jetniki. IV. INTERNACUONALA MEXICO, Mehika, 24. maja. — Izgnani boljševiški voditelj, Leon Troeki. trdi, da je njegova Četrta internacijona-la, katero je vstanovil proti Tretji yiternacijonali, že dovolj močna, da postaja nevarna Tretji internacijonali. "('etrta internaoijonala je naredila velik napredek iv sta-lem in novem svetu7', je rekel Troeki. i 4 Njene resnične razsežnosti ni mogoče premeriti s statistiko in članstvom. Večjega pouiena je "njena sila po iazvojir." 11 Globoke vrzeli se kažejo povsod v komunistični internacijonali in prvi sunek bo do-vedel do razkola. Zato pomeni za Stalina živeti ali umreti, da vbije Četrto internacijoualg," Ekspedicija 11 mož je preletela severni tečaj v petek ob 31.10 dopoldne ter je ob 11.35 pristala s svojim aeroplanom 13 milj od tečaja na ledeni plošči. Bradati dr. (Jtto Schmidt je tvojimi tovariši odletel zgodaj zjutraj z Rudolfovega otoka in pilot M. V. Vodopjanov je še>t ur pozneje s težko naloženim aeroplanom sreč n o pristal na ledeni plošči. Dr. Schmidt je Stalinu in Molotovu preko radio postaje na Dieksonovem otoku poslal naslednje sporočilo: "Čutimo, da smo zaradi poškodovane zveze (radio se je nekoliko pokvaril, ko je aero-plan pristal. Op. uredništva) nehote povzročili skrb. Zelo nam je žal. Iskrene pozdrave. Prosimo, sporočite stranki in i vladi, da smo dovršili prvi del svojega podvzetja." Takoj so razvili sovjetsko zastavo s kladivom in srpom ter začeli razlagati z aeroplana znanstvene priprave in živež. Nato so si postavili šotor in si ga udobno uredili. Pričeli so tudi čistiti ledeno ploščo za letališče, kajti v kratkem bodo z Rudolfovega otoka dospeli še štirje aeroplani z raznimi pripravami iu zalogami. Štirje možje bodo eno leto ostali na severnem tečaju in bodo na polarnem "rojstnem mestu vremena ' raaiskavali vremenske pogoje. Med štirimi, ki bodo ostali na tečaju, so: poveljnik postojanke Ivan Papanin. Ernest Krenkel, radio operator, Pjo-ter Širsov, hid robi jologist (izvedene^ o vodah) in Evgen Fet le rov, magnet ol ogi st. MOSKVA, Rusija, 24. maja. — Sigismund Levanevski, ki se je v Ameriki naučil voditi aeroplan. je pripravil svoj veliki Douglas aeroplan za polet čez severni tečaj v Združene države. Levanevskega je določil sam Stalin, da se prvi posluži stalne postojanke za napoved vremena na severnem tečaju. Levanevski l>o prvi posku>il preleteli iz Moskve preko severnega tečaja v San Francisco. Na ]x>dlagi njegove izkušnje bo pozneje otvorjena stalna zračna -vožnja med Rusijo in Združenimi državami čez severni tečaj. Ekspedicija, ki je pod vod-S"tvom profesorja dr. Otona Schinidta je v petek prišla na severni tečaj, sedaj postavlja stalno postojanko za napove-dbo vremena. Kdaj bo Levanevski odletel, se ni znano. Pouglasov aeroplan je Lera- nevski pripeljal iz Združenih držav, kjer se je izvežbal za pilota in je delal v tovarnah za aeroplane. Na Rudolfovem otoku, od koder je v petek odletela dr. Sehmidtova ekspedicija na severni tečaj, čakajo trije aeroplani na obvestilo, da je vreme na tečaju godno, da morejo odpeljati znanstvene predmete štirim raziskovalcem, ki bodo ostali eno leto na severnem tečaju. Za hrano bodo imeli 48 različnih jedil, med njimi konzervirano meso 500 kokoši, jajca mleko in klobase. Nad težko volneno spodnjo obleko bodo nosili srajce iz kože severnega jelena, nogavice iz volčje kože :!i hlače iz kožuhovine. Poglavitni namen postojanke je opazovati vremenske razmere ter dognati, ako bo mogočo vpeljati redno zračno vožnjo med Moskvo in San Franci se om. LASKI DOLG LUGANO, Švico, 23. maja. V poslanski zl>omici je finančni minister Paolo Tliaon de Revel pojasnil finančni položaj fašistične vlaide. V svojih izvajanjih, ki so trajala dve uri, je de Revel podal samo medlo sliko resni-' č.-iega katastrofalnega finančnega stanja dežele. Tliaon de Revel ni povedal, da je položaj skrajno slab in •da so dohodki prišli do najnižje točke, temveč je povdarjal, da bogastvo dežele ne obstoji \ številkah in v obilici denarja, temveč, da je pravo bogastvo v redu, v disciplini, v duhu požrtvovalnosti in v odločni želji po delu. Finančni in gosj>odarski položaj Italije se je zelo poslabšal po abesinski pustolovščini. Na podlagi podatkov finančnega ministra so se izdatki od 1. julija 19**4 pa do 30. junija '36 zaradi vojne v Abesiniji j>ovi-šuli za 12 miljard in 111 milijonov lir. Pri tem pa niso všte-ti izdatki za vzdrževanje vojake v Abesiniji in za razvoj dežele. Toda de Revel je potolažil poslance s tem. da bodo ta velikanski izdatek pokrili "različni viri'", med katerimi je minister omenil posebno prostovoljne prispevke naroda. De Revel je sporočil, da je dc 30. aprila letošnjega leta i-talijanski narodni dolg uara-stel za 7 miljard in 894 milijonov lir »in da je s tem na ras tel skupui narodni dolg na 101 mi-iUjardo 241 milijonov lir. "WJL29 m ZHDV3«1 New York, Tuesday, May 25, 1937 THE LARGEST 8L0VENF DAILY, TV UJ93. Glas Naroda" G L A 8 NARODI" o. V družbi -z Maunice R (Markom je vstanovil komisijsko družbo, dokler ni leta 1KS2 vstanovil Standard Oil Company, ki mu je prinesla velikansko premoženje. Ko je bil >.tar 55 let — leta 1894 — so njegovi zdravniki odredili: "delaj in umri, ali pa počivaj in živi". In Rockefeller se je odločil, da bo živel. Svoje podjetje je izročil svojemu sinu in šel v pokoj, ko so znašali njegovi dohodki 50,000,000 ladjarjev na Wto. Najbolj mu je nagajal želodec in je baje po nasvetu zdravnikov pil človeŠ'ko mleko. Natančno se je ratvnal po zdravniških navodilih in je tako dočakal visoko starost skoro 98 let. Zdravje se je s starostjo vedno boljšalo in je nazadnje mogel jesti skoro vsako hrano. Da si je med ljudmi ohranil ugleopold že dalje časa kle-vetal in o njem govoril grde stvari. Priznal je, da je že del j časa imel namen, da se znese nad njim. Tako ga je hodil že večkrat izzivat pred njego|>čij-skih opravkih. Kb sta psa zagledala konja, sta se takoj splavila nadenj. Postavila sta sa vsak na eno stran, se zaganjala vanj in besno lajala. Konj se je ustrašil, (»ostal nemiren, udarjal na levo in desno in priče! z vozom pomikati nazaj. Minit«'in je išla Ivanka ob vozu tik za konjem. Ko je videla, da se konj pomika nazaj in da brca, je stopila na M ran, vendar premalo, kajti k°nj jo jo s tako silo udaril v levo noiro, da ji j,, prelomil piščal, in jo močno zdrobil. Prepeljali so jo takoj v bolnišnico, ve ni r pa š<> ni gotovo, če se bo noga brezhibno pozdravila. POVRATNA DOVOLJENJA ZA INOZEMSKE POTNIKE V STARI KRAJ. i DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvrŠujemo točno in zanesl ji-( vo po dnevnem kurzu. TJIMHMUTIM % t M _ Mb. 199 9 5J99 _ Die. 999 9 7JM__Din. 399 $11.79__Din. 599 9U.99 _ Dta. MM V ITALIJO S «.M $ 12.25 $ M.M S 83.00 $112.50______ $197JŠ_____Lir t Ur 1M Lir *99 Ur 999 Ur 1999 Ur 20M III BM CENE SEDAJ H1TMO MENJAJO 80 NAYBDBWB CENE rODTEŽENB BPEEMEMB1 OOE1 ALI DOLI kal sger*) le Mijfte BPLAČILA T AKESldKIH DOLUUIB •li^- " Jli^- PUBLISHING COMPANY "Glas N»rod»" Vsak inozemec, ki je bil zakonito pripuščen v Združene države za stalno bivanje in hoče zač;usno odpotovati v inozemstvo, sme zaprosili za dovoljenje, da se >iiie povrniti v Združene država — to dovoljenje se naziva Re-enter Permit. Ta permit omogočuje, da se povrne kot priseljenec izven kvote. Sledeča pravila veljajo za dobivanje permita: »Prošnjo treba vložiti vsaj 30 dni pred odhodom in podpis mora biti zaprisežen pred priseljeniškim uradnikom v najbližji priseljeniški postaji. Ker priseljeniška oblast mora ugotoviti zakoniti prihod prosilca in je mogoče, da se taka preiskava zavleče, je umestno, da se prošnja vloži — šest ali sedem tednov pred nameravanim odhodom. Xj potrebno podati se osebno na priseljeniško postajo, ako je 'bil inozemec pripuščen v Združene države na podlagi konzularne priseljeniške vize po 1. juliju 1924. Niti ni to potrebno, ki so legalizirali svoje bivanje na podlagi zakona ošti, mora pa priložiti "affidavit", kjer naj bodo navedeni razlogi, zakaj ne more osebno priti na priseljeniško postajo. Treba posebne prošnje za vsakega člana družine. Pristojbina za permit stane $3. Gowanda, S. Y. Tukajšnja organizacija i>od imenom Slovenski Dom, prire-di svoj piknik in ta 1>ode prvi v tej sezoni, dne 30. maja. Pričakuje se velike udeležbe. — Preskrbljeno bodo vse v prvi •*. rsti za posetijike. Za plesalce bo igrala domača godba. Vabi se vse člane tukajšnjih društev ter ostale rojake od blizu in daleč na poset. Piknik se vrši na navadnih .prostorih, kje* ima Dom skupno z tukajšnjimi društvi posebue prostore za to. Torej, da se vidimo 30. ma ja na pikniku Slovenskega Doma v Gowandi. John Matekoriflh. Juhitetotrn, I*a. Federacija ameriških državljanov na Moxham priredi piknik v Zolbi Parku dne 30. maja. Pričetek bo ob 2. ur |K>pol-dne. Vabljeni ste vsi od blizu in daleč, da posetite naš piknik, kjer bo dovolj zabave. J. Polantz. Detroit, Mich. 24. aprila sta se po ločila Frances Zrimec in Vin. Kostni k, član poznate fainilije Mr. in Mrs. Hostnik. — 5. maja je Laureneia A. Zrimec gradui-rala iz Highland Park General Hospital v Highland Parku kot bolniška strežnica. Taščt1-' na je bila z nagrado $150 za kel, da ga je morala potem dr-'odlično učenje. Obe hčere M*-, žati dolgo v mrzli vodi, predeni in Mrs. Josef Zrimec so tukaj Detroitu rojene. ANEKDOTA. Med vtsemi vladarji je nemara kraljica Viktorija še največ trpela zavoljo nemarnosti svoje okolice. Vse je šlo ob kronanju narobe. Ko so ji dali državno .jabolko v roke, je vprašala: 4Kaj naj s tem naredim?* "Vaše Veličanstvo naj to drži v raki," so odgovorili. 'Zares? To je pa težko," je dejala. Nadškof ji je Turbinski prstan v znak zveze vladarjeve z ljudstvom, nataknil na napačni prst, za katerega je bil premajhen. Storil je to s takšno silo, da je kraljica tiho zaječala. Prst ji je tako ote- je spravila prstan z njega. To pa ni bila edina huda preizkušnja. Ceremonija kronanja je trajala tedaj še polne štiri ure, kar je bilo zanjo zelo slabo. Veis ta dolgi čas je morala prebiti v težkem ornatu v Westminsterski opatiji, ki ima prostora za 8000 oseb in katere ventilacija je bila takrat tako slaba, da so celo škofje včasih omedlevali. Lahko si mislimo, kako je-bilo mladi vladarici pri srcu. Baš ko je bilo vse končano in bi se mogla kraljica končno odstraniti, je opazil Ioi*d John Thvne, da je bil škof Baths k i pri črtanju molitev o-bmil po pomoti za dve strani naprej. "To ne de nič, nihče ni' opazil," je dejal ministrski predsednik. Ioni Melbourne. Toda lord Thy ne je bil pedant' in je zahteval, da bi poslušala izpuščeni strani. To se je v resnici zgodilo, čeprav je bilo za trudno kraljico to zelo težko. Naročnik. ADVERTISE in ' GLAS NARODA" "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista n« I jamo. Važno za potovanje, Kdor .Je namenjen potovati ▼ stari kraj ali dobiti kota H Je potrebno, da Je poožon w mh stvareh. V sled nafte dolgo-Vam iisurmi dati najboljfta pojasnila In todl vse da Jo potovanje udobno in hitre. se sa- •brnite na nas sa rsa pojasnila. Ml preskrbimo vse. bodisi pnftnje sa »sunki, dovoljenja, polni liste. Ti reje in sploh vse, kar Je ss potovanje potrebo« v najhitrejšem času. In kar Je slavno, an • Ncdriavljanl naj ne odlatajo Uo zadnjega trenutka, ker predne se doM Is Wasklngtooa povratno dovoljenje. RE-ENTRY FUSMlT. trpi PUito torej takoj za breaplstna navodila in da boat« poceni ia odobno potovali. V SLOVEN!C PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West !8th Street New York, N. Y. mmm NEPRIJETEN DOŽIVLJAJ — No, tak povej že enkrat o tisti tvoji pot iz Jolinstowna v Fernidale, — me je pozvala neka čitateljica,—in nikar pre-resno ne piši. Vajeni smo, da kaj veselega poveš, da se človek od srca nasmeje. Kar doslej pisal s j>otovanja, je bilo sicer zanimivo, toda v Glasu Naroda je že drugih zanimivosti dovolj ter ni treba, da bi nam ti prodajal in serviral .-vojo plehko modrost. Politike smo že siti. Naše domače in mednarodne. Toraj, Zgaga, kaj smešnega in veselega, saj vendar ne srečuješ na poti samo klislili obrazov. Ce Te je pa pot tako zdelala, je najbolje, da se čimprej vrneš v New York, kajti tvoji klavemi vpisi pričajo, da ti je zmanjkalo inspiracije- Tako pismo ne razveseli človeka. Že vsaj mene ne. Toda težko je vsem vstreči. Ker je vse, kar pišem, že vsaj približno resnično, mo-;am odkrito priznati, da ni-bem doslej .še užil kaj prida veselja, smešnega pa sploh nič. Poročila, ki mi jili pošiljajo iz New Yorka. so slaba. V Pennsylvaniji in v Ohio je par dni lilo, toda ne z mize, pač pa z neba. Skoro slehmi rojak, ki ga obiščem, me potolaižil da je "'v hiši dovolj papirja", in da si 4'Glas Naroda" oil soseda izposoja. O vseh mojih križih in težavah bom v enih poznejših 'številk poročal, danes naj pa o-pišem najpomembnejši dogodek, ki se mi je pripetil prve ti n i mojega romanja po okolici Jolmstowua S prijateljem Poljancem sva se odpravila v Ferndale. Peš, oda-jajo čezenj na -svojo lastno odgovornost. Poljane je podaljšal korake, kar sem tudi jaz nehote in mehanično storil, in začel praviti o sedmih suhih in hudlii letih, ki jih je ustvarila Coolidgeova prosperiteta. Poslušam in gledam v dalja-.o, ne meneč se kold stopam in hodim. — To je bilo peklo, pravo peki,o — zaključi Poljane, jaz pa, namestu, da bi v upanju proti mestu pogledal, se za-zrem v tla — v peklo. Nii bilo ognjeno in zareče, kakršnega sem si v svoji nežni mladosti predstavljal, pač pa vodeno. In to peklo, ki je lani povzročilo v svoji razdivjano-sti .Johnstownu toliko gorja, se je leno valilo in teklo šestdeset čevljev pod menoj. Preko mostu vozi št ritka ra, pod pragovi (tajzi) ni tlaka — s Polja ncem sva stopala po tajzih, in med pragovi je dovolj prostora, da bi Zgaga cepuil v» mokro globočino, če bi količkaj uarobe stopil. Poljancu je bila znana pot, m je šel ko po trdi stezi, meni so se pa noge za&ibile in sem, tresoč se. obstal. Na vsalko plat je bilo par sto čevljev daleč. Povratek bi bil istotako tvegan kakor naipre-rek. Ker je včasi v sili še hudič kakšno mulio požrl, sem se spravil na kolena in se počasi, prevMno priplazil preko mo-.-iu na drugo stran, kjer me je, kriveč se od »meha, čakal Poljane ter me potolažil z besedami : — Škoda, da nimam aparata s seboj. To bi bila sliika za tvojo kolono. Slika s pojasnilom: — "Tako ipa Zgaga potuje po Johne-ttawnn." m OttV &A ROV Z " - THE LARGEST SLOVENE DAILY TN UJpL VINKO BELIČIČ: PRI MATERI Deseto leto se že vračam ki lih, na podstrešju. Mati čaka ameli materi. I)«»vot in /i^ui .j« _____________• •• osameli materi. Devet in dvaj betic prihajam iz mesta, v eni roki kovčeg, v drugi dežnik. Po neskončno znani, a vendar že odtujeni stezi stopam domov. Vas je ostala zadaj, z vsakim korakom se poveča samota in tišina, samo kosi prepevajo. Naglo se m raci, tla so zmoeena od pomladnega dežja in noge drsijo. Nazadnje se ustavim pred leseno hišico s slamnato streho, globoko vdah. 4»em fenačilno vonjivi domači zrak in rahlo {»otrkam na zaprta vezna vrata. "Mama!" Zaslišim vzklik presenečenja in drsajoče korake. Majhna. .. _ . . suha in bedna obstoj; *»i«ti pred |M*em Ze tn ieta-rnjtrwi 4 l*.;#o _______:. 1 14. marca. Našli smo se štirje da se razbesnele sape umirijo. Ko se db jutranjem svitu prezebla vrača, vidi kupe sajaste ■flame, ki jo je veter iztrgal iz šopa in raznesel po vrtu. Tudi trije izprani kamini, ki so čuvali najvišji vrt strehe, ležijo na tleh. Mati sklene roke in s tihim jokom stopi na prag. Nihče ne vidi njenih solz in nihče ne ve za njeno žalost. Ona takrat najbrž misli name in računa, koliko časa bom še v šolah. Potlej 'bo vse boljše: imel -bom denarja in ji boni pomagal, o kako bo to lepo! jaz A kaj sem delal trsti večer 1 Odprem dnevnik, ki ga mano. Očitajoče pravi: 44Oh, kje bi si mislila, da boš zdaj prišel! Zakaj pa nisi pisali" •Niste dobili T Oh, ta posta!' Mučno mi je. Sklonim se, da se ne zadenem v tram, odložim v muhavosti si izbrali nebotičnik in tam do polnoči govorili o osebnih in splošnih problemih, o dolžnostih, ki nas čakajo, o trpki bodočnosti. Žrtvovati bo treba svojce, odpoveda-prtljago, sedem in se razgledu- il se. za kraj*° ali daljšo dobo jem po sobi. Nič se ni spre- dn,žini' taflF° rt'k(K* zatajiti sa- jem po sobi. Nič se ni spre menilo v treh mesecih, čisto nič. 44Kaj boš pa zdaj jedelf" 44Nimate nobeiu- stvari! Tudi kruha ne! Kaj boste pa vi večerjali ?" 44Jaz f" pravi skromno, 44 jaz sem opoldne jedla.'' Ne vem, ali naj se jezim, ali naj se razjokam. Takšna je in takšna bo ostala zmerom. Nerodno je, čutim veliko krivdo in molčim. Pravim, da sem lahko kdaj brez večerje, toda o-na vzame kanglo in gre v vas. Zažgem petrolejko, odprem svojo knjižno orna rko in gledam. V oči mi pade mohorski koledar. Vzamem ga, zalistam po njem 111 obstanem. S svinčnikom j<- drobno napisano: 14. marca je strašansko pihalo, tako da sem morala ponoči pri bežat i v skedenj. Domislim se, kakšne so take noči. Tema je. Nekje v hribih se prebudi silen predspo-mladanski veter, plane čez pobočja in dobrave, razmaje brs-teče drevje, da strahotno tuli. Škarnice v slamnati istrehi skripijejo, v stropu uekaj poka, stene se stresajo, okoli voglov veter vzdihuje, stoka, ječi, vpije, vriska, udarja s silovitimi vejami po okencu. Mati predrami, trepeče pod odejo in moli rožni venec. Nikogar ni blizu, neugnani valovi vetra hrumijo, se divje zaganjajo mega sebe in zgrabiti življenje. Mi štirje smo tesno povezani, a ni>mo sami. Velika delavna družina nas je. Ko bi mati vedela, kako sem daleč od nje! Morebiti mi pa vidi v srce. 44 Na, poteta-vi predme skodelico mleka in velik kos kruha, 44jej, da ne bos kot trska." 44Nič mi ne manjka zgoraj, mama —" 44Bogu hvala! Potlej si pa od ^knbj tako suh, kajne?" 44Da, skitoi/' zamišljeno potrdim. 4 4 Kako dolgo se boš še mučil?" 44Dve leti, če pojde po sreči. A to ni najhuje," ji trpko pra-vini 4 4 Najhuje bo potlej, bom doma. Dosti jih je, ki že čaka jo.'' Mati molči, nekaj premišlja in zdi se mi, da sem ji razpih-nil vse sanje, ;ki si jih je bila z ljubeznijo spletla. Dež pada, tako spokojno, moči spomladanski dež spočito zemljo, ki bo ob prvem soncu vzkipela v bohotni rasti. Skozi raztrgano streho kaplja na fftrop, zdaj tu zdaj tam, bolj ali manj enokamemo. Bridko mi je kot da kaplja na moje srce.- Ne nierem spati, čujem, kako mati zdihuje na svoji postelji. Ko se zdani, grem na podstrešje in vidim, da je veter drug za drugim in zdi se, da se dobro opravil svoje delo. Tla t IA 9l1U 1 il • I 1 «... w. ! 1 __M.. w • . __ bo zdaj zdaj vse porušilo. Ma ti se zavije v odejo in zbeži v skedenj. Tam ni čuti pretres-'Ijivega, do solz žalostnega vzdihovanja dirš, ki se vicajo v viharju, med vejami, ob voga- so čisto mokra. Mati mi podaja deske, ki jih zatikam za letve in ^karnice, v črno, smrdljivo slamo. Z ognjišča se dviga dim, -duši me in solze silijo v oči. Nato podstavljam: tri banje, nečko, dve skledi, dva lonca in kozo za kuhanje masla. Najdem še staro zrajevelo pločevino za zapiranje peči. Pod-stavim jo poševno, da bi se voda odtekala v banjo. Sedim pri mizi in hočem brati. Tirik, tink tenk, — tenk — tenk, tink — 44Poslušajte mama, kaj ne zvoni lepo?" S prstom kažcm na jxxlstre-šje in se smejem, nato čisto resno pravim: 44Vidini, da ne bo drugače, dokler ne bomo napravili nove hiše —" Pogleda me, se posmeline in me zbadljivo oponaša: "Vise bomo imeli: kravo bomo kupili, skedenj bomo pokrili z opeko, novo lii.šo bomo sezidali — Lahko jo govoriti." Krava — — Pred desetimi leti smo jo nazadnje imeli. Sla. je za mojo prvo študentsko obleko, za prve knjige. Odtlej njivice zaman hlepijo po gnoju, mleka nimamo, seno prodajamo za vsako ceno. Sekedeuj bomo prekrili — da bomo imeli zdravo kapnieo. Kakih tisoč dinarjev bi stalo. To ni tako velika vsota-- Hišo bomo sezidali — prostor sem že sam izbral na vrtu in naredil površen načrt. 44Kje boš vzel denar?*' me je vprašala mati, ko sem tako vsekda-nje omenil zidanja. 4 4 Povest bom napisal, debelo knjigo." 44Povest? O čem pa?" 4tO življenju, o ljudeh —" Dvomljivo me je pogledala. Misliš, da 'že tako vse poznaš? je hotela reči. Povest sem res napisal, a ko jo prebiram, čutim, da ji še nekaj važnega, nepogrešljivega manjka. Poznanje življenja in ljudi? Kje ste še — kravica, z opeko pokriti skedenj in zidana hišica sredi sadnega drevja! čakajmo — morebiti bo pa le prišel čas-- Neprenehoma dežuje. Kaplje padajo v devetero podstavljenih posod. Jaz slišim samo tiste, ki udarjajo na strop, in one, ki zveneče tleska jo na pločevino. Ležim na hrbtu in se prijetno počutim na sveži, šumeči bel javi ni. Zunaj ni posebno temno, podoba je, da ohiteI proti psu. '4Jelenko! Jelenko! Pridi *k meni! Jelenko, kaj je s teboj ? Odkod te je prineslo?" Kako je pes v svojih razcefranih bolniških krpah tiri proti njima; kako se je evilee od veselja skušal pognati kvišku ob lovcu, se zapletel v mahajoče cunje, glasno tuleč padel in se veselo lajajoč .spet pobral; kako ga je Frame hotel prestreči z rokami, ,pa je ujel samo vihrajoče dbveze, iz katerih se je pes tiieil laje-žem in copetom popolnoma izmotal; kako je /.daj lovec sam omahnil na tla in se je osvoboje-:ii pes v vihravemi dobrikanjn vrgel nanj — to je bilo videti tako zabavno, da se je grof Egge floral zasmejati. A ta smeli ga je vendar za- B bolel, ikajti prijel se je "z roko za glavo. Tudi F ranče je prikimal. Pri tem mu je pa govori-' France -se je smejal. Ob hrupnem veselju zve- lo iz oči nekaj, kar se z njegovim zatrdilom ni ujemalo. Objel je mater in se pritisnil z licem r»a njene sive lase. Tako sta stala nekaj ča-sa, dokler ni France dejal: 44Zdaj me izpustite. — Čakanja 11 ima rad." Stekel je iz hi-še. C cz minuto se je vrnil po stopnicah, pripravljen za pot v gore. Mati mu je hotela poškropiti čelo z blagoslovljeno votlo, toda Francetu se je tako mudilo, da ga svete kaiplje niso zadele. Grof Egge je že topotal z nogo in priganjal: 4/Brž! Brž!" Urno sta jemala pot pod noge, hodeč mimo tvenečih živih mej. Ko /sta prehodila travnike in se približala stranjeni vasi. se je oglasilo za njima cviljenje, lajanje in tuljenje, vedno bliže in vedno glasneje. France se je ozrl:44 Za (božjo voljo, gospod ^rof! Kaj pa prihaja tannle sem?" Proti njima je nekaj skakalo in padalo, se prevračalo in »kotalilo in bilo videti kot živ klopčič vitrajočih platneniii krp in dolgih trakov, ki so se zvijali med -seboj ko boreče se ka če. Čimbolj se je nenavadna »prikazen bližala. ste živali je pozabil na razjedajočo skrb, ki je tudi sprava z lovskim gospodarjem ni mogla pregnati. Sedeč na tleh je objemal cei»etajoče-ga psa in se smejočegaj obraza es tudi njega, se iztrgal lovcu iz rok in se pognal pro ti svojemu gospodarju. Z raztreseno prijaznostjo ga je potapljal grof Egge po glavi; pri tem se je žival umirila 111 stisnila rep med no ge. Franceta je zaskrbelo, ali je ]>es res tudi popolnoma ozdravljen. Jelenko mu je preiskavo prihranil. Ko se je grof Egge napotil dalje, je .-kočil pes čez plot in se drevil okoli po travniku; pri tem se je neprestano otresal. se vrtel in si šavsal z zobmi po lakotnieah. 44Pes je seveda zdrav! l)a!" je menil Fran-ee. 44Toda koža ga si'bi. Od obvez ima še ves smohtst kožuh." DALJE FR1DE PROSLAVA PREVGA MAJA V MOSKVI Del velike vojaške parade koraka ob priliki proslave -prvega ni aja čez Rdeči trg v Moskvi. Vojaški paradi je sledila delavska parada, v kateri je We skoro miljon delavcev. ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May 8 svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padisahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU I I |Z BAGDADA V 8TAMBUL 4 knjige, 1 sHkaMl, 627 Vsebina: Smrt liobamed Brana; Karavana smrti; Na been v Gorcrpa; Drnlba En N»cr KRIŽEM PO JUTBOVKM .LM 4 InJIce. M Vsebina: Jezero smrti; MoJ roman ob Nlln; Kako sem ▼ Mekko romal; Pri Šamarlb; Med JeMdl Cena---------1J4 PO DEŽELI SKIPETARJEV 4 knjige, s aUkaatf. »97 stnmJ Vsebina: Brata Aladfija; Kota t soteski; Mlrldlt; Izdajalec; Na lorn; Spet n* divjem sapadn; BeAenl milijoni; Dedl«i Cm______J M V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami. 571 Krmi Vsebina: Kot »C Si men; Zaroka s »prekani: f go!-*-njakn; Mobamedanskl svetnik IN 1753 WINFTOV , 12 knjig, s Vsebina. Prvikrat na divjem aapada; Za flvijenje; NHo-M. lepa Indljanka; Prokleatvo sla ta; Za detektiva; Med KomanM In A pa«; Na nevarnih potih; Wlnnetovov roman; 8aaa Ear; Pri KomanOb; Winnetova smrt; Win-netova oporoka Ob Vardarjn SATAN IN iftKAKIOT 12 knjig, s sik—I. 17M m B§7 Vsebina: Izseljenci; Ti ■star; Na sledn; Nevar-; V treh delih sveta ; t U T I 4 knjige, s Vseblns: Boj s medvedom; Jama draguljev; tno —; Rib, In njegova poalednja pot Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 West I8th Street New York, N. Y. »sva fiimmm New York, Tuesday, May 25, 1937 fFl VXtB&WBT WWvWWE WA1LT HP I7JVJ3,' (Pl ga mala Vela ROMM IZ ZlVUUM Op,0 ZA "6US NARODA" PRIREDIL: I. H. 2* 3lSi KC Gospa Otilija jo znala svoje erne oei, ki so.bile nekoliko poševno zarezane, d<»bro rabiti. Njen smeh je poln obljub, ko se tiho poslovi od njega. Oilman jo naglo poljubi. Njen čutni ear zelo vpliva nanj, eottidi v njem ogenj ne gori več tako vroče. Nato pa ga muči cjfbčutok krivice, ki se je danes posebno močno oglasi 1. V nekaj se je zapletel, kar mu že pričenja postajati mučno in čemur že želi kmalu konec. 5. POGLAVJE. V praznično okinčani telovadnici dr»klišike šole sedi veselo pričakujoče občinstvo, da vidi igro, s katero je šola obhajala šestdeseti rojstni dan ravnatelja. Bila je pravljična igra, katero je napisala telovadna učiteljica. Kako lepi so bili otroci v plezalnih oblekah in s cvetjem v laseh — kako pridno no vse izvedli. Skupina ljubkih otrok je nudila krasno rdiko, katere se gledalci niso mogli nagledati, posebno še, ker je vsaka mati mislila, da je njen otrok najlepši. V resnici je bila to pravljična igra vil. Kako spretno so se znale manjše vile izogibati večji in in so pozneje pustile prijeti, nato pa so v plavajoči vrsti iskale gore k o vilo, ki se je naenkrat prikazala, nato pa Z ljubko gracijoznostjo zopet odplavala. Tn ta gorska vila je bila najlepša ddklica s svojo popolno postavo. Na njej ni bilo nič priučenega; v svojem gibanjh in v kretnjah je bila naravna, in vsakdo je bil takoj pozoren na njeno izvanredo lepoto. Njeni srebrno svetli lasje so jo ogrinjali kot plašč, da je bilo komaj vkleti njen ljubki, mali obrazček. Kdo je bila ta dekle? O, nečafkinja odvetnika dr. Asolienlhacha, čegar najmlajša je bila mala porodnica med vilami, starejša pa je vodila plos. Nečakinja? Da, že dalje časa je bila nečakinja v Aschenbachovi hiši. Edina hči njegove pokojne sestre, ki se je poročila pod svojim stanom — z učiteljem jahanja ali boljše, s cirkuškim jahačem.-- To je bilo zanimivo! Zato tudi ta divjost, neobvladanje v plesu — pa vendar — nadarjenost ji je moral vsaikdo priznati. Tako si šepečejo žene, ko si pripovedujejo svoje mnenje. In v bližini gof*]»e Otilije sedeče žene ji čestitajo z večjo ali manjšo odkritosrčnostjo k tako "pravljični nečakinji", ki v lepoti zelo tekmovala s krasno Frido — to je v resnici rojena plesalka! In jo tudi najlepša med otroci. Nekatere so govorile iz prepričanja, druge pa Uu\\ zato, da so nekoliko podražile ošabno in domišljavo odvetnikovo soprogo. In to se jim j,, posrečilo. Gospa Otilija je bila zelo huda, da so neznatno sivo Vešo postavljalo čez njeno ljubljenko, lepo Frido. Njena nenaklonjenost do Deše narašča tembolj, ker se je sama čudila njeni ljubkosti in lepoti. | Nevoščljivo opazi, kako so gospe po končani igri posebno ljubeznivo govorile z Dešo in jo božale. Boječi otrok je bil skoro v zadregi, da jo naenkrat postal) središče zanimanja in so hoče izmuzniti. Ko med gospodi' zapazi tudi strica, ki si je vkradel eno uro, olajšana steče ki njemu. Stric jo ljubeznivo poboža po vročih iicih. "Ponosen sem na svojo malo Dešo!" Naenkrat pa visi na njegovi drugi rami majhna, krasna J d obe I a vila. j _ 44Ali si tudi mene videl, papa? Kako sem ti bila všeč?j Kaj no, naša Veša je vendarle najlepša?" "Da, pa šele za teboj, moja Hana!" So smeje vesel nad i sosedami male Hane, ko je malo i>rej slišal iz Fridinih ust z nevo^-ljivostjo napolnjeno sodbo, kar ga je zelo zabolelo. ! 44Moja ljuba otroka!" si misli, ko ves srečen gleda za njima ko so ju sošolke odpeljale od njegove strani in ste se izgubili v viisolem -vrvenju. A" notranjosti ga je veselil močni sestrski čut, ki je vezal oba otroka. In kako je njegova Hana vendarle imela rada svo jo sestri<*no, bolj kot >-vojo lastno sestro. Vedno je tekala za njo kot majhen psiček. Napol doraščena Frida se je postavljala s svojim lepim stri com 11 o rs torn, ki ga seveda ni manjkalo pri predstavi ter je delal pok Ione njej in njenim prijateljicam. Horst jo znal biti neizmerno ljubezniv; toda ta ljubeznivost, katero je kazal tadi proti svoji sestri, je bila gosjH j Oti-.iji vedno mučna, ker se je vedno končala s kako zahtevo. In posebno zadnji čas je posebno rabil njeno pomoč, tako. da mu je že izdala skoro ves denar, ki ga je imela — z nekako1 bojaznijo, ker so njegove besede vedno opremljala gotova na-migavanja, iz katerih je mogla mnogo povzeti. "Ali so no bi hotela z otroci peljati k mami, da bi jih vi-«lela v t.h oblekah? Zaradi migrene ni mogla priti na'predstavo 'pravi HoUst svoji sestri, ko je bila predstava končana. r/ l!"1^ 1,181 v®5 >>ila pri njej; danes dopoldne se- je o tem •pritožila." Gospa Otilija se je morala vdati, četudi se je rada izognila obiska pri materi, čije neprodano pritoževanje in stokanje nad izmišljenimi bolečinami ji je že šlo na živce. Z veliko ljubeznivostjo je baronica Frohberg sprejela tvojo hčer in nečakinje in se je pri tem opravičevala za svojo obleko. **V resnici mama,1 ko bi iše kdo drugi prišel z menoj! Kako izgleda spalna obleka!'* Nejevdljno naguhanči gospa Otilija obrvi, ko gleda rumeno materino spalno obleko, ki je bila polna nadežev in že zelo obrabljena. Ko jo je sama nekaj rabila, jo je podarila svoji materi, kakor tudi marsikatero svojo obleko. Preslaba sem, Otilija, da bi se predblekla. Migrena me je zopet strašno mučila, drugače bi te sladke angelčke rada videla na predstavi." pri|>oveduje in se gladi po kratko pristriženih, še vedno črnih laseh, ki ji vise precej zmedeno okoli glave. Lahen vonj po alkoholu in cigaretah plava okoli nje. 4 4 Ne bomo-te zadrževali, mama, in nemimi otroci naj ne bodo povod za poslaiteanje tvoje migrene. Samo pogledati sem hotela, kako ti gre," pravi Otilija, ki je komaj čakala, pride iz >labo prezračenih in z mnogim pohištvom napol- GROB KRALJA ALARIKA. SO NASLJ Iz zgodovine je znano, da je kralj zahodnih Gotov Alarik s svojo vojsko pridrl globoko v Italijo ter je na svojem pohodu izropal tedanji Rini. Ta sloviti gotiki kralj je potem umrl v Italiji. Kakor se glasi pripovedovanje, so Goti svojega kralja Alarika pokopali blizu Cosenze, in sicer so mu izkopali grob blizu reke Bosento. V grob so ga položili sedečega na njegovem konju. Ko je bil pogreb končan, so tok reke Busento napeljali čez kraljevi grob, da bi nihče nikdar in nikoli ne zvedel, kje je pokopan njihovi junaški kralj. PRI MATERI f?temb-ra okoli reke preiskuje, kje bi bil grob nekdanjega gotskega kralja, ki je prod Cosenzo umrl leta 411, ko je oblegal to mesto. Francozinja ima seboj tak«- merilne aparate, ki ji naznanjajo, kje je pod zemljo skritih kaj kovin. Tako upa s temi aparati dognati, kje so skriti zakladi, katere so pokopali s kraljem vred. Prav gotovo so Goti takrat s kraljem pokopali premnogo zakladov, katere so naropali v tedanjem Rimu. Ko jo gospodična dognala, da je nekdaj v starih časih reka Busento tekla po drugi strugi, ki je šla tamkaj, kjer mislijo sedaj napraviti novo apne-nieo, je brž prišla s svojimi a-parati tjakaj, da bi sedaj tam preiskala, kje so skriti gotski na ropa ni zakladi in kje je pokopano truplo kralja zahodnih Gotov, junaškega Alarika. Tn sedaj ta gospodična naznanja, da so njeni aparati naznačili, da 7 metrov pod zemljo leže velike množine plemenitih kovin. iz česar se da sklepati, da jo tam pokopan tudi gotiki kralj Alarik. 7EMLJEVIDI STENSKI ZEMLJEVIDI JUGOSLAVIJE Na močnem papirju • □enimi pregibi ....... POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI: Jugoslavija_ Dravska Banovina...... CANADA ZDRUŽENIH DRŽAV VELIKI ............. MALI ............... NOVA EVROPA plat-.....7.B® 30 30 .40 .40 ..15 . .00 ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky, Tennessee« Oklahoma, Indian*, Montana. Missippi, Washington, Wyoming ............ .28 Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York, Virginia.............40 Naročilom Je priložiti demur. Ml si v gotovini. Money Order ali peitne znamke po 1 ali 1 če pošljete gotovino, reki raJto KNJIGARNA "GLAS NARODA" 21P W. 18 Street Hew York, M. T. skoraj za vidim njeno spokojno spanje. V veži sta dva kolca; v enem je petelin, v drugem kokoš. To je mati kupila za praznike. Zaradi dehorjev, lisic in kraguljev namreč ne goji perutnine^ iZklaj sipi je koruzo, krompir, žgance, da se odebelita. rosti. Vse plemenite vrste so že zdavnaj shiral«:. Ni vec trt muškateloa, kraljevine, span-jolea. portugalke. "Le s*> hotela se skuša upirati a grozdje, ki ga rodi, je drobno in kislo, da ga celo niti ne marajo. Kot jesenska n.eHa j. riiia-ja vame občutje krivde in žalo sti. Alj bom kdaj jiopravil, kar sem zagrešil ? --Nato trideseti« odhajam. Sonce sije in ptice prepevajo v slovo, da se mi topi srce. Zelenje diši opojno kot belo nedrje sedemnajstletne i mi prišli v roke. A spomnim se, da sem bil v njihovih letih prav tak in da ni bilo nobeno zgodnje sadje varno pred menoj. Nasmohrnem so in pride mi na misel, da se zdaj nemara maščujejo moji otro-ki grehi. Nazadnje piše, da bo letos dosti sena in bi lahko redili dve kravi, kaj šele eno! Krava, skedenj, hiša — jaz pa še za današnje kosilo nimam več denarja. — Zamah- tako zaupni kot vcasi Spoznaj71em z roko, da bi orf ,n mi(|. vam. da so me v mislih ze zdav- ležne nato st jm k okmj naj soglasno izključili iz svoje ia se j, trptj na|.tm|>ja zn_ rede in da sem jim že dolgo tujec. Govorimo o slabih časih ki so prišli na svet Boža nas pomladni veter, k; prihaja nekje iz brstečih gozdov preko njiv, in spet valovi dalje nad spočito zemljo. Sredi vasi se sliši vriše veselih otrok, mi pa se tiho spogledamo in mislimo nazaj . . Nat o kar naenkrat planejo črešnje v cvet. Velika svežost diha iz pokrajine; po vrtovih, dobravah, bregovih, mod trt ji, na samotah in ob stezah cvetoče črešnje. Čudovito diši zrak, nepozabni so večeri in ponoči sem od bogvečesa pijan. Zdaj ni več daleč čas, ko pojdem nazaj. Mati postaja tiha in si prizadeva, da bi mi v vsem ustregla. Gledani hišico, ki je na šopu pokrita z novo, svetlo skopo, in »pet omenim novo lii£o. "Ti boš lahko zidal novo hišo. Pa tudi jaz bom imela kmalu novo, samo tista bo lesena --" Mati v šest in petdrtsetem letu misli na smrt. V zadregi umolknem . in se zagledam v preproge belih marjetic pri skednju. Stopim v trt je, ki že deset joga nadstropja zrem v valove vrtoglavo naglega življenja, ki brez konca drvijo po ulici. Ali som gospo«! ali kmet? A to vprašanje je odveč. Z zadovoljstvom čutim, da ne bo ljubezen do tihih, skromnih ljudi in skopo domačije nikdar popustila ali umrla, naj me življenje zanese kamorkoli. Več in boljšega mi mati v resnici ni mogla dati. Naposled pa — o tem sem trdno prepričan — se bom u-trujen povrnil v samoto k pticam in divjim rožam, k lišajas-tim in zapuščenim njivicam. To bo krasen, zmagoslaven povra-tek, saj bo poslednje romanje živega človeka prod končnim odhodom v blagoslovljeno zem. Ijo, k materinim strohnelim kostem. 26. mn j a : yutfu Alary v Cherbourg -'S. maja: Paris v Havre JS*. maja: Hex v Genoa l. Junija: Euroi 2* v Rremen 1. junija : NOK.MANDIE v HAVRE Aquiratiia v Cherbourg Washington v Havre -l. junija : Vulcan ia v Trst * it. junija: Queen Alary v Cherbourg 10. junija : Bremen v bremen 12. junija: Champlnin v Hnvie Conte . junija : Queen Mary v Cherbourg 26. junija : Itox v Genoa JO. junija : Bremen v Bremen Lafayette v Havre junija : NORMANOIE v HAVRF AQI ITAMA v CHERBOI FG Washington v Havre I /J. julija: Conte di Kavoia v S^noa Berengaria v Cherbourg Chumi'lain v Havre IS. julija: Kuropa v Bremen 7. Julija: Queen Mary v Cherbourg 9. lie de France v Havre 10. Julija: Vulcania v Trst 14. julija: Normandie v Havre Aqultania v Cherbourg Manhattan v Havre 17. Rex v Genoa Bremen v Bremen 2L julija: Berengaria v Cherbourg J3. Julija: KI ROPA v BREMEN 14. julija: Saturnia v Tr*t Champlain v Havre JS. julija: Washington v Havre Queen Mary v Cherbourg 20. Julija : lie de France v Havre 31. Julija: Conte dl Savola v Genoa Za vsa pojasnila glede potnih listov. ren in drugih podrobnosti se obrnite na POTNlftKI ODDELEK "GLAS NARODA" 216 \V. 18th St. New York Posebno naj hite oni, ki nameravajo potovati meseea junija ali julija, kajti za ta dva meseca so na vseh parnikih skoro io vse kabine oddane. VAŽNO ZA NAROČNIKE Poleg naslova Je .L-*vldno do hdnj ln.at.> plačano naročnino. Prva Bte-^lKH i»omeni mesec, druga dan in tretja pa .eto. I>a nam prihrani. * n>".H>trebni'ga dela In stroškov, Vas prosimo, da ftku&ate naroCnt-Du piavočasnc poravnati. Pošljite naročnino .taravnost nam ali jo pa plavajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov, nojih tniena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi dmee naselbine, kjer Je kaj naSih rojakov naseljenih. VEČINA TEH ZASTOPNIKOM IMA V ZALOGI TUDI KOLEDARJE IN r RATI K*"; (E NE J 1(1 PA ZA VAS NAROC'E. — ZATO OBIŠČETE • ZASTOPNIKA, ČE KAJ POTREBI'JETE NAROČILA MOHORJEVE KNJIGE ir KNJIGE VODNIKOVE DBU-ŽBE zt» leto 1938 sprejemamo Oni, ki nam pošlje za Mohorje ve knjige $1.25 ali $1.25 za Vo d ni V" ve, bo dobil knjige iz do moving naravnost na croj na *1ot. CALIFORNIA : San Francisco, Jacob Lanshln OLORADO: Pueblo, Peter Cuiig. A. Saftl« Walsenburg, M. J. Bavuk INDIANA: Indianapolis, Ft. ZnpantU. •LL1NOIS: Chicago. J. Bevčlč, J. Lukanlcb Cicero, J. Fabian (Chicago, Cb tro in lUlnoia) Joilet, Mary Bamblch La Salle, J. Spellch Mascoutah. Frank Augnatia North Chicago, Joe Zelene MARYLAND: Ki trm i Iler. Fr. Vodoplvec MICHIGAN: Detroit, L. Plankar MINNESOTA: Chiaholm, Frank Goufe Ely. Jo«. J. Pesbel Eveletb, Louis Gonle Gilbert, Louis Vessel Hihbing, JoL.i Povile VIrgina, Frank Hrvatlcb V-ONTANA: Roundup. II. M. Paolan Washoe, L Champa VEBSASKA: Omaha. P. Broderlck NEW YORK: Gowanda, Kart Uttle faUs, "HIO: Bartierton, Frank Trooa Cleveland. Anton Bobe k, Cbaa. Karl-linger. Jacob Resnlk John Slapnik Glrard, Anton Nagode Lorain, Ixftils Balant, John Krvp*<. Touiigstown, Anton KikelJ REGON: Oregon City, Ore., J. Koblaz PENNSYLVANIA: Bessemer, John JevnikaT Brougbton, Anton I paver Conemaugb, J. Brezove« Coverdale In okolica, Mrs. Ivana Rupnik Export Louis Supaoti« Farrel, Jerry Okorn Forest City. Math Kaada Greensburg, Frank Novak Johnstown, Jobn Polanta Krayn, Ant. TanielJ Luzerne, Frank Balloeh Midway, Jobn 2nst Pittsburgh in c^oiica, J. Poga^ar In Philip Progar Steel ton. A. Mren Turtle Creek, Fr. Bchlfies West Newton. Joseph Jovaa WISCONSIN: Milwaukee, West AlUs, Fr. 8T* Sheboygan, Jssspl WYOMING: Rock Springs, Len is Diamond t 111e, Joe RoUch