daily ¡*dsy. «d Holidays. Hrta Je 16.00 PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE - , Uradniški ln upravnlftkl prostori: 1057 South Lawndalf Ava. . Offioa of Publication: ' M67 South Lawndala Ava, Telephone, Rockwell «004 s »teiad as wcood January H. IM, It Um Act «I Conans» «I Mansh iL IST». Acceptance special rate of CHICAGO. ILL. PONDELJEK. it. OKTOBRA (OCT. M). 1942 --„,,<, , , ,,.1 . n postafe provided Ipr in ascUonllOS, Act of Oct 3, 191T. authorized on June 4, 101«. Subscription *.00 Yearly , ÄTEV.—NUMBER til i osiščno io črto v Egiptu [leske podmornice torpedirale dvanajst ih parnikov na Sredozemskem morju, in druff italijanska mesta ponovno irdirana iz zraka.—Ameriške čete na lalcanalu odbile napade japonskih oklop-kolon. Zavezniški letalci potopili in po-dovali deset japonskih ladij in transpor-pri Rabaulu.—Nemci zasedli dve cesti v grajskem industrijskem distriktu Egipt, 26. okt.—Zavežete in tanki so prebili bojno črto v Egiptu v ki se je pričela v sobo-poveljstvo. Britska, in južnoafriška bojna kontrolirajo ozračje ^ a jo osiščne pozicije, da se je velika bitka za Egipta pričela na vsej Osišcna armada pod po-nemškega feldmaršala Rommela je dobila že iarce v ofenzivi. iljnjih dvanajst osišč- napad iz zraka na P*pon»ke bojne mornarice ¡Jjj^ v zadnjih treh dneh. ■■"talci so bombardi-Itudi jsponske po-pn Butnu. otok Bougain- V, r»Uki ari \ «'Ai čete so še vedno v Korovju Owen Stanki neja, in potiskajo Kokodi, bazi, * ^""d nekaj tedni : Prot, Port Moree-pravi, da Av-( Japonsko oboro- P*' Moli. non D. C. 24. okt na Aliada kanalu kolone prebile rusko obrambno ihto v severnem delu Stalingra-da in dospele do reke Volge Napadi na to črto so bili izvršeni z dveh strani. Hitler izbral Rommela za naslednika Konflikt med vojaiko kliko ln naciji London. 24 okt —Diktator Hitler se zaveda, da NeKičija lahko dobi militaristično diktaturo, kadar bo njegova oborožena aila doživele prvi večji poraz na bojišču, in da bo ta nasledila nacij-ski režim. Na to možnost se je po izjavi Dekega diplomata, ki ima tesne sveže z Berlinom, Hitler pripravil. Mož, ki ga je izbral za naslednika, je feldmaršal Erwin Roramel. Dasi ni nobenega dvoma, da je Rommel stoodstotni nacij, se Hitler trudi, da ostane feldmai> šal osebno lojalen njemu. To pojasnjuje, sekaj je Hitler pocval Rommela z egiptske fronte v Berlin in mu od kazal odlično mesto poleg sebe, ko je govoril v Športni palači. Rommel je junak v očeh nemškega ljudstva. DoČim nemške armade v Rusiji niso dosegle določenega cilja, je Rommelova oborožena atia v svoji nedavni ofenzivi prodrla do točke, ki Je Oddaljena f*mo SO milj od Ale-ksandrije, glavne egiptske lukv Čeprav je bila ofenziva ustav-jena, ta sila še vedno ograža zavezniške pozicije na Srednjem vzhodu. Možnost je, da bo Hitler na sestanku s Mussolinijem sugeri-ral, naj Rommel postane vrhovni poveljnik vse oeiščne oborožene sile v Sredozemlju. To je ar soglasju z načrtom, da Rommdl postane militaristični diktator. On nsj bi tudi zastopal Hitlerja pri mirovnih pogajanjih, čeprav so slednji že večkrat naglaaili, da se ne bodo pogajali z voditelji nacijev. Večji poraz nemške oborožene sile na Materi koli fronti bi rezultiral v 'poostritvi konflikta med militaristično kliko in na-cijsko stranko, Poraz bi moral biti katastrofalnega značaja, da se omaja zaupanje ljudstvs in zlomi vpliv nacizms. 24. okt.—Genovs, ita lijanska luka, Iz katere odhaja jo nemški vojaški transporti na fronto v severni Afriki, je bila tarča silnega bombardiranja iz zraka. Angleška bojna letala so priletela nad Genovo preko Francije in Švice in zmetala to-razstrelilnih in zažigalnih bomb, ki so porušile militaristic ne naprave in zanetile ogromne požare. Radiopostaje v Parizu, Vichy-ju in Bemu so utihnile, ko jo bojna letala drvela proti Genovi To je bil največji bombni napad na Genovo od meseca septembre preteklegs leta Italijanski kralj in kraljica sta odpotovala v Genovo, da pomirita razburjene prebivalce Do-znavs se. da so bombe ubile in ranile več sto ljudi Drugi roji angleških bombni kov ao metali bombe na Turin industrijska središča v Nemčiji in nacijska vdfiika oporišča Franciji. Belgiji ln Holandlji Kako. Egipt 24 okt.-Ame-i-kka letala ao bombardirala osišč na letališča koncentracije v DELAY UIK zroos Cen« mesa in pšenice etabilizirañe Washmgton, D. C., 24. okt.-Leon Henderson, načelnik admi nistracije za kontrolo cen, je postavil strop cenam prašičjemu mesu in' pšenici, zaeno pa je za gotovil odjemalce, da se cene ne bodo dvigale. Izdal je odredbo, ds cene ostanejo na točki meseca septembra. Green in Mmhray proti konakripciji delavcev NAČRT BO «EDLa 2EN KONGRESU f' Washington. P. O, 24. okt.— William Green, predsednik Ameriške delavske fedevfceije, Philip Murrty, predsednik Kongresa Industrijskih orgatUéàcij, in drugi delavski voditeljico konferi-rali s predsednikom H<»osevel-tom v Beli hiši. Donava se, da so informirali Woootftelta o opoziciji proti konškripciji dehv-cev. Kljub stališču voditeljev obeh delavskih organlaaoij komisija za mobilizacijo Slovoške sile, kateri načeluje Paul V McNutt, sestavlja načrt glede konskripci-je delsvcev. Te bp predložen kongresu v sprejetje prihodnji teden. . - McNuttovs komisija je že pozvala federalno nabqrno administracijo, naj liptrelf* krajevne naborne urade,, naj odluie vpoklic izurjenih, delavcev, ki so uposleni v vojftlh. Industrijah, v armado. Vojni ,tajhk Henry L. Stfmson so je pre) Iztekel za od-slovitev starejših vlakov iz armade, ker je nsatelb pomanjkanje delavcev v Industrijah, ki so udeležona v prdjžukcijl vojnega materiala. : ( , Elllot M. Uttle, direktor kanadskega nabornega! urada, v čigar področja zpftdaSudi moblli* zacija delovne sile, je dospel v Wsshington,, kjer bo imel več konferenc s McNuttom in Do-naldom M. NeJsonom, načelnikom odbora za vojno produkcijo. Vojno-delavskl odbor je istočasno storil korake, da prepreči piratstvo delaveev po delodajalcih, ki jim obljnbujejo višje pla-če. Odbor je oeirojil sklep, da noben delodajalec ne sme plačevati višje mezde delavcu kot jo je slednji prejemal j^rej za opravljanje sllčnega dela. i Nemiri in izgredi na Ogrskem Mobilizacija Udov za prisilna dela m Carigrad. Turčija. 24. okt.— Sem dospelo poročilo omenjs nemire ln izgrede na Ogrskem, ki so nastali kot posledica Hitlerjevega pritiska na'ogrsko vla do, naj pošlje Nadaljnje čete na rusko fronto. Neka vest prsvl, ds regent Nicholas ilorthy dobi pisma ln tllegrsmc s pozi Argentina izgnala japonskega podanika Buenos Atres, Argentina, 24 okt —Notranji minister je odredil izgon jsponskega podanika Gore Miyszaka zaradi "nezaže-Ijlvlh" aktivnosti, ki pa nlao ori-sane v poročilu. Mtyazaki je prvi Japonec, ki ga i« Argentina izgnala od začetka te vojne. Ameriško potniško letalo ee razbilo Palm Springs. Cel.. 24 okt - ____Veliko potniško letalo družbe Libiji in vojaške1 American Airlines )e treščilo na eMkl puščavi ! tla in se razbilo v bližini gorovje Nasprotniki druge fronte razgaljeni Ruski uradnik napadel Mmona-kovsko kliko" Domače vesti Obiski ln poadravi Chicago.—Doanna Pipan in Margery Ann ter Bertha Toms* setti, vse is Hibbinga, Minn., so 23. t m. obiskale gl. urad SN-PJ in uredništvo Prosvete. f Naši člani vojaki Fontana, Calif—John Cuder, član društva 723 SNPJ, je te dni odšel k vojakom. To je že drugI član tega društva, ki je v službi strica Sama. Obema srečen po» vratek! Paris, 111.—Anton J. Fortune, člen društva 474 SNPJ v Blan-fordu, Ind., je pred dnevi odšel v službo strica Sama. Srečen po-vratek! Clevelandske novice Cleveland.—Zadnjo sredo (21. okt.) se je smrtno ponesrečil Frank Gole, ko je avtotruk, ki ga je vozil, zdrčal po mokri cesti v brzojavni steber. Bil je na mestu mrtev. Nesrečnik je bil ster 47 let in rojen v Velikem Kalu pri Mlml peči na Dolenjskem. V Ameriki je bil 31 let in tukaj zapušča ženo, brata in sestro.—Pri delu v tpvarnl se je 22. t. m. smrtno ponesrečil rojak John Grli, star 56 let—Istega dne je v bolnišnici umrla Ana Petrovič, roj. Cerne, stara 61 let in doma is Trsta. V Ameriki je pravi Kruškov. "Med temi Šivala 37 let in* tukaj zapuMa Hearst. Cough|in in drugi, moža.—Dalje je umrla Ana Vidmar, roj. Zajmec, stara 46 let. Rojena je bila v Clevelandu in zapušča moža, dva sjnová, hčer in sestro. Is Južne Amerike Buenos Airea, Argentina.— Dna 8. septembra je v bolnišnici u«irl Anton mmr, doma btllceprt Colu. Zapulčs in tri majhne otroke. Istočasno so' angleški letalci me-¡ Jacinta Dvanajet potnikov, mod tali bombe na Malemo oaiščno temi pesnik Ralph Rainger bozo na Kreti. _____ for ubilo.----- va vom, naj sklenS separatni, mir z Rusijo. Ti vsebujejo tudi opozorila, naj Ogrska ne ponavlja na pek iz prve sVetovne vojne, ker se bo to spet maščevalo nad njo Nemiri iii » nastali v Budimpešti Jn drugih mestih. London. 24 akt Ogrski premier Nicholas von Kallay je naznanil mobilizacijo vseh sposobnih židoV za prisilna dala. V svojem govoru po radiu je apeliral na ljudstvo, naj kooperirs s Nemčijo in Raltjo in doprinaša žrtve. Kallay je dslje rekel, da se Ogrska pogaja s svojimi sosedi glede dosege spora/uma V mislih je najbrže imel epor s Rumu ni jo zaradi SodmograŠke. Rooeevelt Ignoriral japonsko groinjo Washinglon. D. C« 24. okt — Predsednik Rooeevelt J« ignoriral grožnjo japonskih miliUri-stov, da bodo drastično kaznovali slehernega ameriškega loki ga ujamejo po napadu Rooseveltova lena Angliji Kralj in kraljica sta jo pozdravila London. 24. okt.—Eleanor Roo-sevelt, žena predsednika Roose-velta, je dospela včeraj v London s posebnim vlakom. Na kolodvoru so jo sprejeli in pozdravili angleški kralj in kraljica, visoki vladni uradniki in množica več tisoč oseb. Po sprejemnih ceremonijah se je mrs. Roosevelt odpeljala v pa lačo Buckingham, kjer je bil p> > rejen banket nji v počast. Banketa so se udeležili poleg kralje ln kraljice premier Churchill, ameriški poslsnik John G. Wi-nant, njen sin Elllot, polkovnik v ameriški srmadi, ki se nahajs v Angliji, feldmaršal Jan C. Smuta, predsednik vlade Južnoafriške unije, in več drugih pro-minentnlh oseb. Rooeeveltovs žena je prelete- M os k v a. 24. okt.—Vladimir Kruškov, tajnik sovjetskega informacijskega biroja, je obdolžil Williama Randolpha Hearsts, hoberta R. McCormicka, Charle-E. Cough lina, lady Aator, v Ameriki rojeno Članico angleškega parlamenta, in stotnika Bernarda Ackwortha, dopianika več angleških listov, odgovornosti za odlašanje ustanovitve druga fronte. Objavil je ¿lanek v publikaciji Propagator, v katerem jih napada kot člane "mo-nakovske klike", ki je aktivna V Angliji in Ameriki. Hearst je izdajatelj več časopisov, McCormick je isdajatelj in urednik čikslke Tribune, "lather" Cougblln, znani radio-pridigar, pa vohvaiii junaški odpor proti Anjglsftem in svobodnim Francozom, ko so ti napsd 11 Dakar v septembru 1. 1940 1. Atlentlk « letelom v enr.rr, l<,kd'<' PrOÍl Nemčiji. V Angliji ls Atlantik z letalom v «prem ; kt ^ različni stvu Ovete C. H^by, načaUlc, Jm| p^J^JTskui.Tverlti ra voznike, da bo Nemčije strta brez ustanovitve druge front«. s morilke pomožne vojaško aru» nizacije WAAC Mrs. Roosevelt bo oblaksb afriške vojake po- ^^¡JJ^SSgi^ sedlu v Angliji. Koliko čaaa bo ' ostaB v Angliji, ni znano, ske politike kapitulacije pred sovražnikom," Stavka v kanadskih premogovnikih Nanaimo, B. C., Kanada, 24. okt,—Okrog UKW rudarjev Je sa Jugoslovanski četniki reokupirali dve mesti Moskva, « 24. okt.—Tukajšnja Delavske mezde / v Detroitu ustaljene Vladni odbor zamaiil luknje Wash!nfloo. D. C. K okt - Vojno-dela^skl odbor Js odredil 'zamrznenje" mezd isdelevzlcev orodje v Detroitu in okolici, ds ustavi "pirsUtvo" delaveev. Akcija Je sledila odkritju evidence, ds mnfctfi tovarnarji lsvabljajo delavce v svojs podjetja s obljubami višje plače, število Izdelovale« v orodje, upoelenih v detroitskih tovsrnah, Je Sft^OO Odbor Je ndttMjil, de maksi- rediopostaja por«*u da se ljute OHS____ ______ ktavkalo v tukajšnjih premo«ov. b|ik# ^ ¿ot- imalna plačs SI 7» na uro, določe- nikih In tem se Je pridružilo na-l^ ^ tmiAčniml tiUmi „^«ijuJna \o oktobra, '»stane v «sUsvi. jejo. Četnlkl so reokupirali me- Delodajalec, ki bi upoelll Isdelo-Sti Ključ in Markoničgrad po valca onidja za višjo plačo, bo bitki z osiščnimi četami, kate-' kaznoven Odbor Je storil kora- daljnjih 600 v Cumberlandu. Ru darjl so odložili orodja v sns k protesta. Iter so kom penije j na Japonsko ozemlje Dejal Je kom h»"*—— -^"'r-v 'bitki z oslšcniml četami, kale- kaznovan uooor je su»ru aora-vojno-delavsk. odbor «avr",lr rim »o prizadjslle težke udarce 'ke, da zamaši vse luknje v mezd-zahtevo «1^1« /višnja pla/. /a GruJ)i nedavrvi na , nI strukturi. tridoeet odstotkov _ p«jb lUlijanskc mutornr kolo- Prej je »«ibor «idbll »htevo - ne, ubila 127 vojakov m /a p le-! glede »ušanja plač 31J09 delav- nila orožje in atrellvo. Govor- cem v U^arnah Ford Motor Co., nik na radlopaetaji Je dejal, da General Midor» Corp. in Chrys-so ruaki gerilrl na finskem na- ler Motor Corp. To volja le za padli nemški vojaški vlak in po- deUvce, ki »pravljejo posebna jbili 400 vojakov, I dela. Io. da bodo Japonci, ako uresničijo grožnjo, kršili določbe že-nevske konvencije glede poeto-panje napram vojnim ujetni- PROSVETA THE EMLKMrrEMMEMT flum m lastinifa novan varodms «mi » uu. Sl.lt m šeirt Mai m CJJeapïi'cftS oslo loto. 93*71 M pol tote» «ijM—tw jjjjfc___ Mo. relets fe Ike MM - datum v oklepaju na primer (Oetob^ imUfralaja tou na naslevu pomeni, da vam Ja a tam datuma« potekla naročnina. Pon* vili )e pmušaeno. da aa vam llel na ustavi Brez dolžnosti ni pravic Človek bi mislil, da glavni napor slehernega zagovornika demokracije danes ja, da koopenra po svojih močeh in M čim hitrejšo in popolnejšo zmago demokracija na bojiščih. Pravimo: glavni napor ali glavno delo kil prizadevanje; poetranako pa lahko premilljuje in razpravlja o rezultatih zmage alt kakšen naj bo bodoči mir. Tako delajo ali vsaj poskušajo delati val oni, katerim je,res kaj za demokracijo in njeno zmago. Saj ae vendar morajo zavedati, da brez naše zmage ne more biti demokratičnega miru in demokratične ureditve sveta. Hitlerizem mora biti najprej premagan in uničen! To Je teko logično, da lahko vsak tepec razume. Ni veliko žalost pa ni tako. Možje, ki nikakor niso tepci in ao drugače pošteni in razumni—Ignorujejo vojno, kakof da Jo nI ln kakor da ni potrebna, pa se v glavnem ukvarjajo z bodočo organizacijo sveta, katero zidajo na porazu naeifašlzma. Ali ni to psrs-, dokano? Vojna jim Je postranska atvar, kljub temu računajo z zmago, ki jo mora prineatl ta vojna! Kaj, če bi večina zagovornikov demokracije tako mialila in do» lala? Kdo pa bo potem zmagal? Ali ae naj glavno ln najtežja opravllo-vojna!—prepusti neki manjšini, naj ona vso sama opravi in izvojuje zmago na bojfclh, v produkciji bojne opreme, a financiranjem te opreme Itd., Itd., Itd.? Ali bi to bilo demokratično? In če bi ae potem zgodilo, da bi bojujoča se manjšina, ki je sama izvojevala zmago, hotela imeti prvo in glavno beaedo glede bodočega miru, s kakšno pravico bi Ji j mogla paaivna večina ugovarjati? Nesreča pri tem je, da je mnogo ljudi, ki ao zelo glaani glede pravic, katere deli demokracija, nočejo p« poznati dolinoeti, Id morajo biti poleg pravic za aldhernika v demokratični dmftbl. Brez dolinoeti—kooperacije—ni pravic! Zato moramo zdaj vsi koope-rirati v vojni, vsakdo na avoj način, za zmago demokracije, če hočemo, da bomo potem upravičeni zahtevati sadov te zmage. je sloven-kongres, ki ae bo vr-v Clevelandu, v enaki naselbini v i je razvidno, bo ta I I nekakšno nost vsega naroda, kajti ne bofe po svojih reprezentantih organizacije podporne (jednote in društva), politične, prosvetne itd. Torej bodo prišli skupaj ljudje k različnimi prepričanji ln različnimi načrtk Tudi neiskrenih in "tr-mastih" bo doeti Človeku ae še vnaprej zdi, da bo to ena čudna, pisana družbe. (Namen kongresa menda je, ds sprejme nekakšen program in da Izvoli dober in spoaoben odbor, bo vodil to akcijo med zavež-niškimi vladami za zedlnjehjš vseh Slovencev, to je pri amdri-iki, angleški in ruski vladi Od zadnje moremo največ pričakovati, kar. je slovanska, drugo ps e tudi, ker bolj krvavi, biti zalo eneri odbor bo morSl.1111* gičen ln Tudi bo moral znati g poiskati si J* »M? App* vae je dostop do vplivnih krogov, kajti dobro jremtaliti. Toae ti- naš narod je majhen ln le malo tudi zbiranja pomoči našim poznan. ' ljudem v starem kraju. Ta alo- ^'cija bi bila bolj uspešna in ljudje pogažeoe Jugoalavije, ki je pri ^gft lo hiše.Tfctti, načcijp urinesti. Drugo ]f, vlade so bile zagrizene naaprot- aa D1 " m vtikAU, vm€* nioe komunizma od vsega zSet- mitlao """ "..... boljševiške elemente, namreč be- tudi podpirale vse proti- tf pri aplošni masi ike elemente, namreč be- '^f^S T°' ,k,« logardiste itd. Gotovo bo torej in premiHje- Imel to odbor težko «tališče, priti no,t*° v prijateljske stike a sedanjo rusko vlado. Na sedanjo angleško vlado tudi ni doati računati. V ameriško vlado imamo še največ zaupanja. Kroženje v megli Neki ameriški piaatelj je izdal knjigo, v kateri zgovorno razpravlja o bodočnosti Nemčije po zmagi demokracije. Zdi ae, ds glsvns skrb avtorja je, kdo bo vodil revolucijo v poraženi Nemčiji. AH jo bodo vodili socialni demokratje ali komunisti? Vsekakor Je avtor vzel razmere v Nemčiji ob koncu zadnje vojne za vzorec, ki naj aluži za aItuaciJo ob polomu Hitlerjeve Nemčije. Kakšna zmotat Le oni, ki Je preapal vae meddobje med zadnjo ln aedanjo vojno, more tako gledati na današnjo altuacljo ln podvo-jiti staro sliko. > ' _ Ob polomu cesarske Nemčije ao bistveno živele še vae ataro nemške politične stranke, katere ao bile takoj po premirju pomnožene z najskrajnejšimi levičarskimi elementi. Rasen nekih mtjh* nlh delcev ob južni meji nt bila Nemčija zasedena po zmagovalcih* Takoj po premirju je zavladala na Nemškem—ne svoboda in ne demokracija, pač pa politična ln ekonomaka anarhija. Nominalno, to je po imenu ao vladali desničarski socialisti (socialni demokratje) v koaliciji z demokrati in klerikalci, v roenicl pa ao vladali lo oni, ki ao znali najbolje terorizirati, valed čeaar so ae vlade menjavale po zgledu Hitlerjevega "blitzkrlega." Takšna je bila Nemčija ,v glavnih potezah takoj po zsdnjl vojni. Kje je današnja Nemčija vsaj za pičico podobna prejšnji? Kje ao danea pogoji za kakšno pozitivno revolucijo, kakršni ao bili v j« ni 10TB? Kje ao danea stranke, kje ao elementi, brez katerih ne more biti kakšnega gibanja? Vae, kar je bilo v Nemčiji apooobne-ga in zanesljivega, je ubito ali zlomljena, da ni več za nobeno rabo. Nobenega dvoma ne amo biti, da bo Nemčija to pot vojaško oku pirana za dolgo čaaa. Po sadnji vojni ao nemški delavci ln kmetje prinesli orožje domov, po tej vojni ga bodo morali oddati zmagovalcem. Nemčija bo korenito razorožens. V Intereau Združenih narodov bo, da je mir v okupiranih deželah. Ce bi ljudje, ki sanjajo o novih naailnih revolucijah po tej vojni, kakor da ne bo dovolj krvi prelite v vojni sami, pomlallll, da je že U vojna sama na aebt—največja socialna revolucija v zgodovini človeštva, ne bi danee sspravljali časa a špekullrsnjem, kdo bo po zmagi demokracije vodil revolucijo v Nemčiji. Kakšna revolucija bo pa potrebna, če zmagajo zavezniki, ki po- tU vi jejo princip demokracije sa podlago bodočega miru? Recimo, da ne zaupamo voditeljem zaveznikov, aH ne zaupamo niti ljudstvom. ki danea tvegajo vae. kar imajo, sa to amago? Mar ao U ljudstva tak» zabita, da bodo žrtvovala milijone življenj ln milijarde bogastva zato, da ae barbarske diktature v Evropi ln drugje lahko obnove vaak čas» Ce ne bo demokracija podlaga bodočemu redu sveta, potem je ne prineoe tud< nobene naknadna revolucija v posameznih ^h^i v. ! ? " » -Torej vfgBlsnje je tudi, koli-ko naših W7+M ostalo za Jsz ne mi- lSE ko ljudstvo naj-,1?**» Jugoslavijo. 1 ¡o moral i*oramo < delaven. I vae£* ■ prekriianiml »roKB zbiranja Ns misel mi je prlftjrtuint rek pokojnega Buha, Kolikokrat je rdkel; "Mi smo dober .narod, le vera (rekel je "verca") nas deli." In pa ts Kazimir Zskrsjšek! 6rt pošilja okrog ttelte pole zrn imena. Pravi, naj mu pošljljo^ da bd on nesel v Slovenijo po vojni. LO korajžo in naprej s slovenskim kongresom! Matija Pogorele. semns- AMO0 Jankovlch. 147. Zabava gfltpHInjilftgt kluba SDD ' » Wrfw'*S 'T* * '«t t , Deirott^-V nedeljo, 8. novem- w i ,____bra, priredi gospodinjski klub Dalje je en dan zborovanja "slovenskega deW*ga doma tak kongres vae premalo easa. I vegtj0 j^bsvo (tombulo) v Do- JS^i (tiSAto iS m*""®* n. 437 S. Liver jreveč, ako bi,hoteli obdelati vae iprostonh nois. Pričetek ob dveh popoldne. Vabljeni sto Vsi od blizu in daleč, ker borné imele* purane ln stvsri. Seveds je v tem času težko dobiti dva ali tri dni za toko zborovanje, kajti udeležili ¿,erutnina bo pripeljana psr dni » f»*** V****™*^ prej v Delavski d7m, kjer bo potem dobil vsakdo svojs, kdor bo Gospodinjski odtok bo drugo perutnino za zahvalni dan. Peruti zastopniki, ki delsjo v tovarnah vojne produkcije. Ti delavci pa delajo vsak dan, v več krajih še nedeljo in ob praznikih. Po- skrbel tudi za dober prigrizek in vae drugo, kar je potrebno v ve- lavaki dom. Polsnla Kraly. 518. Spela Ko aem sluČsjno prebiral Ameriško DomoUno, aem videl, da mr. Debevc pite, da lil treba slovenskega kongtšss, kot prlporo-ča Prosveta. Kje amo? Kaj amo? Tako še od psmtlveks delajo kukavice. Ko je v zadnji vojni Etbin Kri-stan navduševal 81ovence po na-aelblnah za jtigoalovansko republiko, ao ga napadU Srbi in ako ae pravilno spominjam, ao ga tudi pohabili. Zdaj pa mr. Debevc to imenuje storokrajsko politiko v Ameriki. Ts je bila še vedno 00 procentov v Clevelandu. Izgleda, kot da bi ae zopet pojavil SS tok kongrea, daai Je na drugi „u^ g novtmbra. vai v De- strani tako zborovanje nam po- r/ T.T.__ trebno. Med Slovenci bi menda prišli kmalu do sporazuma zs kakšno akupno stvsr, ampak kot izgleda Hrvati in Srbi ni bilo in msnda tudi nlkdsr ne bo sloge. Slovenci so bili med Srbi in Hr-vsti vedno nekskšns krotke ovce. Tsko je bilo v stari Avstriji in toko sli ps še alabie je bilo tudi bivši JugoalaviJi, kjer so se še Mrlamentu atreljall. In v bodoče ne izgleda nič bolje. Boljše bi mends bilo s samimi Hrvati sli pa s samimi Srbi in s Cehi. Ps tudi z Rusi bi ae Slovenci bolj razumeli, težje ps s Poljski, Slovskl ln Bolgari. Na prihodnjem našem kongresu bi bilo trebs razpravljati o vseh teh ln še drugih problemih, • Judež Išksrjot v Ameriki z zlsto ako hočemo, da se uetanovl apet mošnjo. In to je postno •< Zahvala «s praeanofrsnjo Bar bar t on. O—Spodaj podpi-ina ae mozsva zahvaliti našim prijateljem, ki ao naju iznena-5. septembra in nama prire-'surprise" ob nSjini 80-letni-ci zakonskega življenja. Ko ao ae pripeljali v avtih do nsše hiše, sem ae začudila, kaj naj to pomeni, ¿e bolj pa, ko ao prišli v hišo in a sabo prinesli jetji in pi-jSče ter nama vot&li vae najboljše k najini 30-letnici zakonskega življenja. Potem amo ae prav lepo zabavali do petih zjutraj. Vaem našim prijateljem, ki ao nama priredili ta "aurprtse," se iz srca zahvaljujeva za to naklonjenost in vas ne bova nikoli pozabila. Ob vsaki priliklrkova tudi midva pripravljena povrniti, kolikor bo- v najini moči. Mre. In mr. Frank Markum. L Barblčeva kolena Clerolaod. — Ta mesoc. poteče že 14 let, odkar sem pričel rogo-viliti po naši metropoli z dopi-sovanjem. Takrat so me hoteli takoj zadaviti, da bi se. več ne oglasil. Ampak vai moji tedanji nasprotniki so že zdavnaj vtih-nili, jsz ps še vedno "režem in kosim," ker ee še vedno dobe čitotelji, ki žele sveže nekošehe trave, da Jo lašje žvečijo'kot pa suhoparno slamo, Danea sem prejel ka{ tri pisma od naših žensk, od' kgterih sta dVfe čita teljici Prosvete. Bom torej citiral nekaj iz njih pisem, ds bo še več ljubosumnosti od ' mojih "prijsteljev", ki bi mi rsdi zadrgnili vrv od "trolej ksre." Prvo pismo je lz Chisholma. Minn., kjer atoji zapisano: "Tudi podpisana vam bom povedala kadar dobim Prosvete, da tudi jaz pogledam, ako je v njej Bar-blčev dopis. Tudi meni ae do-padejo vaši dopisi in sloer zato, ker včasih pišete šaljivo, včaaih resno, včaaih pa tudi katerega okrtačite, ki Jo zaslužil..." To pismo je piatfa Mary Med- vdd, kateri jo metropola vsaj dSloma znana, kc^i tukaj je bila že petkrat in ima vae svoje otroke, Šest r po {tevilu, v Clevelandu. Pravi, da 1>i me bila rada srečala, ampak me ni mogla nSjti. Ce bi ml bila poslala karT bi jo že sam poiakal. Ptavi, Se bolj obširno mi piše Tc čka Škufca je nekoč vprašala kondukter če je F*r*nk Barbič, pa Je re-, da ni Sedaj ae spominjam, ml je to nekdo povedal, je židovske nerodnosti in 'mu em prav nič podoben.' Kar ^ae tiče pogrebnika, mrs. Se on nič več ne oglaša datbi ga bilo vredno osSe» Ce bo kaj zanimivega, že poročali, ssj hote tudi pisateljica izvedeti kaj Menda si vender no bo-izposojale denšrjs, kar lah« 8, ds gs on zakoplje v JaMk. j veste, kako ao "prištimani pogrebniki. Oni pravijo: "CeJ fS tisoč dolarjev predm ljejo mrtvega, pa vržejo k njemu v j^ao, češ, če boval denarja, pa ga enjaj v nebesih v banki sv. Petra. ■no mi piše Toor iz Higbyja, Pa. (blizu New Csstla). Ona je bila štiri meaece Clevelandčanju in pravi, da me ne pozna ter dostavlja: "Slišala aem mnogokrat o vaši osebi in čitala mars ri.vaš dopis. Citala sem tu< pis z dneiJ. oktobra. Ne veste, kakšna radost me je obšla, ker ae najde vsaj ena oseba, ki nima strahu pred "svetim očetdm", ker gotovo ste le majhen jfreš-nik. Tudi moj mož Je z Vi ljem čital tisti vaš dopis." Tončka Skufca je prišla v Ameriko iz Knježaka, Notranj sko, leta 1021. Njej so polentarji dobro znani, kakor tudi to, da bi oni radi lovili naše Slovenke S čokolado in bombončki. Is njenega pisma ae pozna, da sovraži Italijane in njih bombone, bila t tudi v Strahanu, kamor je pri-1 Tone Grdina, da predvaja filmske slike. Oglašali ao, da ne bo nobene vatopnine, toda ko Je Tone razložil svojo prtljago, ae Je poeta vil pred vrata neki fant in pričel pobirati Vstopnino. Ce je tisto slike videl tudi moj ko* marad John Tfčelj, mi ni nikdar povedal. Ko je bila Tončka v Clevelandu. ao jo peljali tudi k "špiri-tualistom", ds Ji' povedo bodočnost. Vprašala Jo tisto "špiritua-listinjo" sil "čarovnico", če bo dobila držsvljanskl papir. "O js, ti boš dobila tvoj citizen papar/' ji je odgovorila "duhovnica". Ko je končala a svojim "Apirituali-zmom", so zanjo nakolektoli $1430. Tudi to bunis ae torej izplača, dokler bodo ljudje, ki žele od "duhov" izvedeti svojo bodočnost .. t t Tretje pismo pg je od čitoto-ljice Ameriške Domovine. Nji J* nekdo povedsl»^ a*n delal Bo> kje V icolmajni" leti 1018 In 4* vem to in to. Obiskal aem žensko oaebno ln ji povedal» ds je velika pomota, ¿ef najasdnje delal v prgnogorovu leto 1900 ln kontfniioj majnarski poklic sredi marca v Moon Ru» nu. ne v okraju Westmorelandu. ****** LWW Od leto 100» do junija 101T asm bil stolno v Chlcagu, od !l junija 1017 pe stolno pri poulični v Clevelandu V zadeve privatnega značaja pa no vtikam svoje- Maraikdo od zunanji}» ko pride v Cleveland, kj«3 jem, toda jim neče nihče ^ dati. Ko me Je Iskala mrl? nich a hčerko lz Indianapai ae je morala poalužiti CiTi rectory za moj naslov Da vn ne bo toko težko, naj ^ da je Muakoka (ayt.) ^ dijanako ime. V Kanadi jc tt* a tem imenon Ta ulk mu ki Venekdinjem ^ da. fM 30 leti *je bU S^S tako 2vu „-,-, J« vozila min» Glavna trgovska ulica tuksi BaSt 185th st., ki vodi-k1 Notti, hsm rd. do Lake Shore blvd. ŠemkaJ pridete, če na a Clairju vzamete poulično j Clalr-Nottingham ali p, i Clair-Collinwood-Euclid Be.c Beach. Prvi dve kan vas orin Jjka ns fcast 152nd st. alf« unwood High Sqhool. Tukaj, Stopite, greste preko ceste prt šoU, kjer na vogalu dobite bi ki vas pripelje na East 185th i potom še šsst minut po Mutkol §ye. in ste pri rdeči Barbife s številko 10511. Na voga i 185th st. in Muskoka at Slovenski fotograf Jobhjl . Ce ne najdete ■ boste ps našli Johna Bukc v telefonski knjigi in tako tudi mepe najJ^^^B tudi v vsSki sredini Prosveti u glavnimi odborniki. To omeni padi tega, kfer Se je že I je kdo ish pa me ni e£em orem Prosvete >1 jaz te« lli pisal. Ljudem dati to, kar imajo tAtih suhoparnih in Sicer Reverja, da bi zai vendar pa le priden ljudem v želodec, ali me ne morejo, ker za prebavo. Zsv« ps, ds aem vam zunanjim j dolžan in zato sem vim, ušlugo. Your ' "warrior fr Slovene metropolis." How you like it?! Frank fiV. *•<' ■i ■ • *• \ ■ Podpira slovenski EUaabežh, K. J^—Kot član I Jugoslovanskega rušenja m dolžnost, ds se oglasim i in nekaj povem tistim,! liko zanimajo in s{ "milijondolarski" (I d JEZ. Največ kritizirajo | Id niso dali nič ali paler vsotlčo—10 ali 25 centc mo toliko, da lahko st> "darovali". VSak član ali darovalec a reput a je dobro le je dsnar pobiral u stvar: za osvobojenje naroda izpod pete in zs republike. JRZ ni bil nabran i rovan za kakžno pomožno jb, ss pomoč v denarju sU | venskim družinam, dasi je i tudi nekaj poslanega v bL i živežu. Cital aem v Prosveti pred tedni, da ae je par o*^ kam je šel tisti ln če je še kaj tistei naj ae odda ali dar ovansko pomožno 1 denar bo porabljen stVar, za katero je W Kot ledni Član bivieks JRZJ telj $94 za njegove Idejo želim, ds Slov® podporna jednote*. oelovenaka aodalističns U preostali denar JH (Dalje na & «TenU ■ Prmd dvajsetimi (ti Prosvete 2fi Kana.. Geo. Žlbert, član vozil premog oktobri V Hist je smrtno SNPJ. * so aretirali W0 dH ga noen. __ »amé»!« pred veliko finančno ki »**» tonto je strah. h^UI tudi konferenae OlJM¡ ns pOtfpflCJEK, fronte poročil* Jug^lowwkcga informacijske«« centra in drufih Sprtembe V hrvaški ^ltdl radio navaja v rfvojih EJJi za domače posjušalcp £vko « Zagfeba, datirano ¡I oktobra, po kateri je Laksa, načelnik ge ustaških in M» Štaba -^¡»«^ Jfsil. na svojo laatno zahte-Ustavljen Poglavnik Neteče neodvisne* je na nje-¡o mesto postavil generala tfrP1*®- . . . dan popreje je javila nm-, radiooddaja v italijanščini, L takozvani "maršal" Slav- Kvaternik odstopil iz zdrav «uh razlogov in da je nje-„,e posle ministra narodne U^nbe prevzel osebno poglav- LPivelič. • . V . . . — JsoMlovanake radiooddaje v Meksikl ¡veza naših kolonij v Meksiki od imenom "Svobodna Jugo-iji" priredila dne IT. in 21. enbra dve radiooddeji v jjfini, v katerih so izključno Brili o odporu našega naroda njegovi borbi proti tlačitelju. l programu so bila tudi ivajanja naših narodnih pe-Obe prireditvi sta vzbudili pozornost—govore eelo e iju programa, da bi se jav-fimbolj seznanila z našimi u Prireditvi so priso-poslanik čehoslovaške c dr. Karol Vendel in Alfonso Hernandez. Meto časopisje je posvetilo iitvi veliko pozornost. V — v • • . —— b uiuinjene domovine Wiener Tagblatt poro-i je na Hrvaškem izšel zalo državljanstvu, ki odloču-i izgubi pravicp do hrvaške-rijanstva vsakdo, ki bo-razlogov rase, bodisi-iz lih razlogov zapusti o-P Obenem z njijn izgube i «rodnost tudi vsi člani rodbine, tudi oni, ki so v domovini. , ^ ■ • che Zeitung Kroatien dne 3. septembra, da sta! ¡lezniški postaji v Jastre-in Spačve (obe v ne-bližini Zagreba) osvo- od upornikov. * iki minister poljedelstva dil maksimalne cene za v Zagrebu: 6 kun liter ftu, 9 do 11 kun pri trna debelo, 11 do 12 kun j*ji na drobno. [Cilju, da se izvede pravična ptev žita, je priaojeno me-vjjkomur 4.200 kg moke. približno 140 gramov na dan. Hrvaška direkd-i prehrano izraža upanje, da naknadno razdeliti še I kilo pšenične moke na <140 gramov sta dva koščka kruha). ♦ iiTIk^inli J^u je mestni poglavar Hal prodajo konjskega rb ^trtkih irf petkih. f* Javlja iz Budimpešte: V J* prispelo 3000 sirot iz I Prebivalstvo v Sisku je F° $lr°te v stanju najskraj-Ittčrpanosti. Med njimi je g^otrok najnežnejše sta- | V . . . l«J«va i [r*du o Jugoalavljl H1- 1,1 oktobra (Radio-P* slu'*»), - Vsi zločjn-■ *> zakrivili v tej vojni u-r ^ hudodelstva, bo-COIOVini kakor zaalužtjo \ln w*rntni oseb, ki bodo ¡T /e delajo. Pofcf r Praznikov nai , kaznovani tudi v» "rrKikl In Izdajalci H^' ir> delovanje «•»luži isto kazen. V prete zal Jugosla čke, zdaj pa ljubi ji: nač; govoi kaznc Bosne, Hercegovine in Slavonije, ker jim ne piore več jamčiti za življenje. _ tu je Hitler re-na majhne koš-naenkrat ob-M neko veliko podonavsko federacijo, v katero bi zmašil nove marionetne državice, ki Jih zdaj snuje. Hotel bi povečati štev% svojih igračk v tipanj^ da m| bodo mogle prinesti večjo k Lani je NeMSja snovala svoje meje tam toekje okoli Indijskega Ganges^, zdaj pa jim bo kar naenkratjgjadostovala meja na Savi — a tudi to si bodo morali najprej zagotoviti. V VOJNI ZLOČINCI BODO KAZNOVANI Vašna lajava dr. Mihe. Kreka, podpredaednika Jugoslovanske vlade ? Londonu I London, 11. akt. (Radioprejem-na služba).—DVr Miha Krek je oril o vojnih zločinih in o ovanju krivcev. Sklicujoč se na izjaVe Roosevelta in Churchilla, je izjavil, Ha bodo vsi hu dodelci kaznovani, najbolj pa oni, ki izvajajo organizirano zločinsko tlačenje širokih ljudskih mas. Kolovodje in hlapci, povzročitelji in izvrševalci mnoiinstve-nih zločinov se bodo morali zagovarjati pred posebnimi sodišči in bodo nosili vso odgovornost za svoja dejanja. Nemci in Italijani, katere bodo poedini člani Združenih narodov pozvali pred sodišče, bodo morali biti izročeni, kajti prej ne bomo odložili oroftja, predno ne bo pravici zadoščeno. Grozne krivice, katere je povzročil barbarski način bojeva-nja, morajo brtTnajatrbžje kaznovane, da se ne bi nikdar več ponovile. Barbarstva starih ve-Jcov blede pred tem organizira-hittl 'mučenjem nai-oda.' Vsi vo-e Zdruienih narodov so ena-dbsodili te zločine. ' Zapomnite si in zapišite imena vseh onih, ki y vaseh in vojt nih poveljstvih kršijo zskone človečanstva. Zapiski krivcev naj bodo čim popolnejši in toč-nejši. To je teiak posel, toda potreben, kajti čim več podrobnosti boste zbrali o zločinih in q tem, kako so bili izvedeni, tem lažje, popolnejše in vsestransko bo delovala pravica. Vsaka krivica zahteva kazen. Ne bo dolgtrajnih razprav in gostobesedne obrambe. N s r d d, mednarodno sodile in 9ojnl sod bodo poslovali hitro ki uspešno. Pravica bo naše zadoščenje. Ti kazenski ukrepi se potreb-hi, da postavimo temelje bodočemu miru. Pozivamo ves narod, da se čim resnejše loti zbiranja dokaznega matertila. * tlljM Potulčevanje Slovencev na Štajerskem f' | Jugoslovanska vlada v Londonu je pred kratkim prejeU preko Švice naslednje podatke o po-nemčevanju slovenskegs prebi- valstva na Štajerskem. Prinesel jih je s seboj švicarski držav- VjlaSOVl IZ ljan, ki dobro pozna razmer« u Gre za starejše vesti, Ptuju. i/vira jo % prvih ga tla&nja razmere, v ■■n časov nemške- Ä Takoj po svojem prihodu so Nemci isgnali vse značilne slovenske Osebnosti, one pa, katerim so dovolili osUti v ptujskem okraju, so prisilili, tla pošljejo svoje otroke v nemške šole. Skrbne *o začeli ršgiskovati rodbinske zveze vseh tamošnjih Slovencev in obdelovati vse one, ki so kakorkoli v sorodstvu z osebami nemške narodnosti. Slovence, ki imajo nemško zveneče rodbinsko ime, prisilijo, da se vpišejo v nemške organizacije in se javljajo med takosvane "Volksdeutsche". SliČne zahteve stavijo tudi Slovencem, katerih žene so Nemke. Vse kulturne spomenike so uničili in sicer s toliko doslednostjo, da so na ptujskem pokopal^u porušili vse nsgrob-ne spomenike, ki nosijo slovenske napise." { ' . * V.., Priataši hrvaška kmečke stranke v boju a Pivellčeviml iašiati London, 14. okt. (ONA). — Jugoslovanska vlada je danes izjavila, da so jugosl. četniki v teku meseca septembra vrgli iz tira 46 vlakov na HrvaŠkem In tri v Banatu. Močni upor hrvaškega naroda je izbruhnil s podvojeno silo po preuredbi vlade "Neodvisne Hrvaške", katero so nacisti izsilili s hudim pritiskom. Odstavke so zadele tudi vojaško vodstvo in policijo. Hrvaška vlada utemeljuje te ukrepe s tem, da dosedanja vlada ni bila dovolj energična, da bi uspešno skrbela za javni red in mir. Jugoslovanska vlada v Londonu poroča, da je Ivan Perner, znani narodni poslanec hrvaške kmečke stranke (o katerem so pred kratkim trdili, da je bil interniran), zbral okoli 4000 oboroženih kmetov in da zdaj z njimi drži Zagorje. Število teh upor-riikov dnevno narašča. Do sedaj so odbili že v& ustaških napadov na osvobojeno ozemlje. OsišČu je sicer uspelo vposta-Viti promet na železniški progi Zagreb-Belgpad, ki je bil že ponovno prekinjen, toda nemške čete morajo strašiti vso progo od začetka do konca in so morale zgraditi vzdolž proge gnezda jtrojnih pušk, tako nameščena, da s svojim ognjem ščitijo daljše predele proge. Vpliv dr. Vladimlrs Mačka, načelnika hrvaške kmečke stran-)ie,' stalno narašča, ker je razvoj dogodkov pokazal, da se ni zmotil, ko je odbil vse nacistične ponudbe zs sodelovanje z nacisti. ' (Do zdaj še ni nobenih podrobnosti o tem, kako se je začel in razvijal ta organizirani odpor proti Paveličevi vladi, a vse kaše, da je položaj resen. Zsdnje vrsti z Balkana ie govore o ne-nirih. Nemški radio je poročal /Seraj, da je nova Paveličeva vlada prisegla zvestobo in se zaklela. da bo vlada "po ustaških principih." " Nemški tednik na Hrvaškem, Neue Ordnung, poroča, da so bili gerilski bojevniki v gozdovih Kozare planine izvrstno orgsni-zirsni, ds so izdelovali sami svojo municijo in da so imeli celo svoj lasten časopis.) naselbin (Nadaljevala S t. «traai.) vi politični organizaciji, ki bo ustanovljcna-«la sfovenakem kon-greSu v Clevelandu 6 decembra, s Glede slovedtega kongresa naj rečem toUko, da ne verjamem, da bi bil imoien kaj dobrega ukreniti aamo na enodnevnem zborovanju. Potrebno bi bilo najmanj 6«* ali tri dni. Politična organiauije ameriških Slo-vencev je nujne potrebna za rešitev slovenskega ljudstva in sploh vseh Jugoslovanov izpod hudičevih krempljev italijanskih fašistov, nemških nacijev in Madžarov, ki bi aadt naš slovenski narod zbriaatti zemljevida in ga razpršili po svetu. Kakor se vfeil; se v ameriškem časopisju kaf malo piše o grozodejstvih itittjanakih fašistov na Slovenskem; Ta nova organizacija, ki bo drtaftevijeita na cle-velandskem zboru, naj bi razposlala na tisoče tiskottn med Američane in posébne seznanila ameriški tisk o Slovencih in kako nacifašisti pobijajo in more slovensko civilno prebivalstvo in poiigajo vasi. Kakor hitro'bo orgsniziran novi odbor nove politične organizacije za osvobojéfije vseh Slovencev in JugosloVsnov, naj deluje, da bo v novi Jugoslaviji organizirana demokratična vlada, in sicer ne ta&na l visokimi cilindri in kraljevskimi plačami in nič dela. Jéfc sem pripravljen prispevati naj^ianf pet dolarjev in upam, da bo tudi tisoče drugih Slovencev pripravljenih prispevati za politično agitacijo za osvobojenje Slovencev v stari domovini. 'ji Naj |>i se sopet Itisksia revija kot leta 1918, v kateri naj bi bila v. Ali pa ■tHaka knji->t je Hugjj*Ur#l brat J. Iris 'Akronik' * imeni daro- -----za pomoj. Vsako posebej tudi imena naj bi se tiska] ga, kot man valcev za no akcijo, v revili ali Nič bi ne bi JPO-SS Í pačnega, če ________ . A , nabiralce»,t tega skldda, kot tucty za politično osvobojenje, pgtrdijne knjižice s potrdili za v*« we, ki darujejo lolar ali več v *a aM drugi sklad, otrdilo naj bUmelp sliko trpeče slovenske pii J^oslovansHe družine. Jaz nskaj takaga sugestirsl Že wed meseci in mislim, da bi se izplačalo. Obilo sre6e »h * ~ P""» "italijanski šivljenjski prostor", da bi se zavaroval proti nemškemu zaokroševanju in prodiranji*. V italijanski šivljenjski prodor naj bi stopile neslednje sile: i povečana Madšarska, Hrvaška, Črna gora, Albanija in Grška, ki bi bile vse podrejene vodstvu is Kima. Ns žalost pa Rim svojim hlapcem ne more nuditi nobene odškodnine, ker je preveč alabo-ten in siromašen, da bi svoje partnerja nagradil. Hrvaški kmetje U pološaj dobro razumejo. Oni vedo, da Je njiliov resnični in največji so-vražnik Nemčija In da bf njena zmaga napravila konec teko hrvaški, kakor jugoslovanski svobodi. Jasno jim je, da je Italija kljub vsem visokoietečim rimskim na črtom le drugorasredna, Nemči ji podrejena in pokorna sila. Ne dvomijo o tem, da bo Pala lič hrvaškemu narodu le v pogu bo, ker ga bo Mussolini prodal Hitlerju, kadarkoli bo Hitler od ločil, da Je prišel čas, da očiati Zagreb italijanakega vpliva. Vrhu vaega*tega pa so Hrvati še od nekdaj sovrašni tako Italija nom, kakor Nemcem, a Pavelič Je vsekakor v službi enega teh dveh osvojeveleev, Glavni vzrok, da se hrvutki narod upira svojim tlačitelj«'" in iadajaku Paveiiču, pa je njegova vdanost idejam dr moki n« 1 je, izhajajoča is njegovega p« jim nadzorstvom ustsškep" nazaj v domovino, da bi se iso-gnili škandalu. Ob koncu foeae-cs julija se je vrnilo domov pre» ko 4500 hrvsških delavcev, Z orožjem v* roki se uplrs hrvaški narod predvsem v onih krajih, ki so zasedeni od Italija nov. Neprestani spopadi med i tslijansko armado In oddelki domoljubov se dogsjajo v bližini Reke, v oblasti Velike in Male Kapela, v Delnicah, Glini In na Velebitu. Boji se vrše tudi Dalmaciji, na glfnini Mosor. Gerllcl često prekinejo šelet-niški promet na progi Zagreb-Re-ka In /«Kirb-r>plit. Število hrvaških gerllcev cenijo na približno 00,000, a število mrtvih na 40,000, bodisi da so poginili v bojih, bodisi v koncentracijskih ts* boriščih. Nsraščajoči odpor Hrvatov dela itflijsnaki vladi velike preglavice, Začela je upora-v bljatl zločinske n presellje jm nemškem vzorcu. Nedavno je italijanska armada s topovi uničils rski rit, bambusovo zrnje, koruzs. gozdno sa-dje, krompirju podobno korenje, med in lovaki plen. Pri teh lju-deh »em videl prvikret tudi divji rit, kao phi, to je ril demonov. Ogenj al narejajo s kresilmm kamenjem ali pa tako, da drgnejo dve bambusovi palici, eno svežo in eno auho, drugo ob drugo, v »uho paličico vtaknjeno košček Kuhe lesne volne, ki ee ob močnem drgnenju užge ie v nekaj minutah. Muh So poznajo različne prav Ijice. Vse te govore o božanstvih in demonih, o dobrih in slabih duhovih, o prednikih in prede-dih. Neka pravljica trdi, d« njih predniki živeli nekje ha *e-veru, kjer )e tekla vellkanek« re ks. polna hudomušnih demonov in živeli. Najbrže mislijo a iem reko Mekong in d« želo Juaan alt jpe Tibet. Mrliče pokope vajo v " 1 ■■■— pragozdu brez posebnih ceremonij. Starost spoštujejo. Doznal sem, da čaate rasna božanstva, posebno pa duhova prednikov, katerim tudi redno darujejo na poeebnam oltarju a-1 pa na grobovih pfkopenlh mr-ičev. Oltar imajo navadno v gosdu v majhni, sa duhove posebej postavljeni uttj V blisku in gromu in sploh v naravnih po* javlh vidijo silo božanstev. ' Pravljice in zunanjost teh ljubil so mi vzbujale domnevo, da so to ostanki kakega is severnih krsjev notranja Azije vsled evolucij pregnanega in razkropijo» nega plemena. Muh So menjajo večkrat svoja bivališča. Vzroki sa to ao zlasti bolezni, pomanjkanje hrana» neprijazni demoni, volja bolan-atev ali kaj aličnega. » Bolezni pomore dostikrat cele akupine, in aiamska vlada sa še m potrudila, da bi storila kaj za obatoj teh In drugih po gorovju laztreeenlh preostankov irumirajočth človeških pleme*. Siamaka vlade od njih ničeear ne zahteve, a jim tudi ničeear ne nudi. Naši potomci bodo morda o tem In sorodnih plemenih Zepedne Indije aamo še Cttali, kec jih je od leta vk> leta manj, ako ae ne bo o pravem času ka storilo, da se ohranijo. ONengraj la OKTOftRi, Glodal sem pokrajino f^j vi onkraj reke. ^Videli so sed riai suhe zemlje z zelenim, I rjavimi džunglami, za njimi J re in v ozadju temnomodro 3 zagrinjalo. Panorama žarela v najpestrejših barvi njene poteze so bile rajsko 1« daai se kolobarji Um preko! na, ki se je lu, sem nale- Na za hodi] i st raka Mekok, ki vsi potoki,ki§mo videli, v*r Ob pobočja go raztezalo proti, zal al na raimr praz|odovinske o-kostnjake. Takrat nisem utegnil, pa tudi sredstev nisem imel, ds bi se lotU UMfravanja teh važnih preostankov. Ko sem se eto dni kasneje Žojfct odpravil v ta kraje, sem dvigwH iz diluvial-ne plasti okostfe prazgodovinskega slona, ki se razlikuje od današnjega zlasti v zobovju. Pri podrobni preiskavi te zemlje sem okolici izsledil tudi okostje ri-nocerosa (neka' vrste hippopotamus). Ob reki Metiok sem izko->al morda v lato d$bo spadajoči floveški okostnjak, čigar lobanja ima opičji lobpnjl podobno obliko In nen^adno močne čeljusti. Ni dvoma, 4a je to lobanja človeka še na *|flo nizki stop-nji razvoja. PA n»d«l j njem iskanju ob tej reki sem naletel na nekaj, kar je bilo podobno staremu ognjišču, vendar ni bilo nikjer videti netpepela, ne oglja. Blizu tega ognlišča so ležale kosti raznih živa)}, med katerimi je bilo nekaj taki*, ki so bile videti obdelane in* so~ najbrž služIle tedanjemu človeku za orodje. VeHko okostnjakov leži še da-naa ondi zakopanih in čakajo, da 'pride kdo, da jih zbere in uporabi za znanstveno gradivo. Ob Mekongu Prišel sem v Cijengsen. To je majhno staro mestec iz Zgodovinske preteklosti ob Mekongu na skrajni točki siamske severne meje. v ► Stal sem na divjem obrežju reke in jo občudoval dolgo časa. Že več let sem gojil v srcu željo, da vidim njeno romantiko, o kateri govore pravljice nekaterih azijskih narodov. Usoda mi je bila mila, videl sem jo, kraljico voda Zapadne Indije. Le malo je na svetu veletokov, ki i-majo v območju svojih dotokov še toliko zagonetk, kolikor jih ima Mekong. Kar je Jangtse-kiang Kitajcem, Ganges Indijcem, Nil Egipčanom, Menam Cao Pija Siamcem, to je Mekong različnim plemenom v območju svojih dotokov. Tu so se vršili važni zgodovinski dogodki, ki nam o njih evropski znanstvenici ne nudijo izvirnih podatkov, ki jih ps omenja in uvažuje zgodovina Kitajcev, Burmancev, La otov, Šanov in Siamcev. Neštetokrat so se tu v prazgodovinski dobi vršili pohodi bojevitih sred-njeazijskih plemenrki 4o izpodrivali prve črnokožne lasthike te zemlje, o katerih je ostalo le malo ali skoraj nič sledov. Zagonetka je še vedno vse življenje ob zgornjem in srednjem toku Mekonga. Nf vemo, ne kje in kako izvira, ne kakšna je njegova pot, noben evropski raziskovalec nam tega doslej le ni povedal. Samo Kitajec Tsao Cung Ta, ki je živel v tretjem stoletju pred Kristom, poroča, da Izvira Ciamdo-ču, to je Makong, Iz dveh /pravljičnih jezer, ki dobivata vodo iz večnega snega bajnega mesečnegs gorovja Tan-la, ležečega morda še kakih 2000 kilometrov proti severu v tibe-^ tanskih gorskih višavah. Znanstvene ekspedicija ob srednjem in zgornjem Mekongu obets ve-levažne podatke, tolikanj ^olj, ker se doslej ni še nihče ojuna-čll, da bi od južne strani prodi- ral v srce Azije, ^dočim so w pravili že z vseh drugih strani bolj ali manj uspaine ekspedici je s kitajske, indijske in sibirske strani. Pogled, ki se^&Lje nudil na to oboževano reko, je bil veličasten. Veter je oegrnil od neba temnosivo preprogo oblakov, Solnce, blesteča boginja "Phjr* Attit", je sijalo z Vsem svojim sijajem in pošiljalo srebrne in zlate žarke, ki so se na kalni vod ni površini odbijali v migljajo-čih utrinkih in bleščečih odsevih. Valovanje vode je bilo enakomerno šumeče in počaano ka kor dihanje zveri, ki se je v pla menu svojih strasti utrudila. Zdaj pa zdaj se je voda zasukala v vrtinec in peneči se val je žuborel in šepetal skrivnosti in dogodke, ki jih je videl in doživel na svoji daljni, nam neznani ■■■■■■■UMI ¿.ladaja svoje publikacija la JpdMMO Ust Proeveta ss kork ter jiBiribntt agitacijo društev In članstva in sa prof gando svojih Ide). Nikakor nt aa propagando drugih parnih organizacij. Vsaka gaalaadja 1 lasa običajno tn poti in jih nesel naprej v južna glasilo. Torej ¡frHsfrlfal kj kraje, da jih zapiše na¿koncu v večni dnevnik neizmernega roka vodne gladine Mekong«. ao kazali v čistih ^ - • ao kazali v čistih barvah^ zaradi velike razdalje niso da dobro razločiti. Pogled na to D krajino je deloval name lu£ nežna pesem, katere odmev » haja iz daljave, kadar pevec a jrs posebnim občutkom in * ostalo izginja v neznani tiiii Zdaj pa zdaj je priletela I mojo «lavo jata vodnih ptic razgubila v daljav; ali pa goščavi ob reki. Slike moje fo tazije izza mladostnih let,S čital o prekomorskih in " pičnih deželah, so bile le neki meglen spomin teh menjajočihi resničnih prizorov. Tu na skra ni točki dežele belega slona m gledal lepe podobe indijske) podnebja, čarobno življenje| pojave narave, ki jih maloki »na ip razume Kakp .srečen bi bil, ko bi bila v življenju dana prilika, pretrgam megleni pajcolsn.1 nam zakriva obzorje te veliki ske zagonetne reke! S to mii -jo sem se vrnil .v Satorižce, po opojnih vtisov in neizbriai spominov. (DaUs prihodnjič.) SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA l»« miinnil» drualh oodDon sbs, aveeeeMaMspa eie boginje arganlsacl) in njih druHeri sa-na pošttjajo listu Prodan. TISKARNA S.M.P.J. spssisaia vsa ■ f -tk . i; thkartko obrt iPaJajoia^htm I Tiska vabila ^ veselice in shode, vizitnice, časnike, Imjige, koledarje, letake itd. A slovanskem, hrvatskem, slovaikem, češken angleškem jeziku In drugih...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLANBTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V iVČ^IJISJCARNI ... . Vsa pojaanila daje vodstvo tiskam «nilsko dalo prve mM Ullaoto Pilite po informacije na naslov: • * SNPJ PRINTERY ■67-59 S. Lawndale Avansa • • Chicago. Po menjajočih sa prizorih skozi rodovitno valovito pokrajino kjar se je vrstila naselbina Ibino, je doapela po zapre lani In močno izhojenl ceati moja karavana v Cljengraj, najvaž najie križišče sa karavanski promet ns vse strani Zapadne Irid Je. Cljengraj ima mestni značaj štiri do pet metrov visokim starim trdnjavakim obzidjem, ki pa le razpada. Tu je sedel ;a guvernerja. Meeto ja o, sicer pa pristno szijsko-orftanulsko. Idilično urejaoe le-ll hiše sakrivajo bujni vrtovi Sadnega drevja. Med njimi jO tudi nekaj modernih zidanih ki kaae s zunanjo obliko sliko, ker niso v skladu ličnim oaadjem te pri- rJMzuslUie templjev, ki se še vidijo v bližnji okolici, in ohranjena budhtatovska svetišča v mestu sanirrn pričajo o nekdanjem sijaju tega masla, ki Je bilo pred glalatji prestolnica čao-luangov. Pa tudt zgodovina priča, da se jO to meeto večkrat dvigalo v po-zmagoalavju nad sosad- ■S Hal Pro.ralo »a k anl narot-laeaSMI* 1 aa Itapf fc fAsiHS psi tfssssseta SI Ji " se {la Se petfee)e k amUaL Je v vaeki drušiai aekdbl M M fJdčSu Uai vsak dan. Po)aaottet—Vaelel kakor hitro kstert teh členov preneha biti iU» SNPJ, ali ¿e ae preseli proč od dru*» to bo sshteval sam rnJ^ tednik, bede moral tisti Član is dotltee družine, ki Je tako naročena ns dnevnik Prosveto, to takoj nesneaiti up«vnittvu in obenem doplačati dotlfeo vsoto listu Prssvets. Ako teg« " stori, tedaj mora upravnlštvo znižati datum sa to vsoto narocmsu. |ei la Chieefo Je P» 1 ledeik to -----4JS , 1 tedalk ta ^ t tedeike to ^----MS t HSelka to s tM s tii d«n«r,.