Uredništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3,
■a dvoriSču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
list uhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sktef uredništva ob 11. uri
HARODHl
Mz
poldne.
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-äwjejo.
DNEVNIK
UpravnIStvo:
Schillerjeva cesta Stev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 125» četrtletno . . . K 6 30 mesečno ... K 2*1® Za Nemčijo:
celoletno ... K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko K 30"— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primere» popust
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 281.
Telefonska številka 65.
Celje, v četrtek, dne 9. decembra 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I.
III. glavni zbor Narodne stranke v Celju.
Pozdrav predsednika.
Po 11. uri je otvoril III. glavni zbor Narodne stianke v veliki dvorani celjskega „Narodnega doma" predsednik dr. V. Kukovec s prisrčnim pozdravom vseh udeležencev, osobito pa dragih nam gostov, zastopnikov bratskih strank slovenskih. — Na naš glavni zbor sta prihitela podpredsednik izvrš. odbora narodno - napredne stranke na Kranjskem dež. posi. dr. Oražen (živijo-klici) in predsednik narodno-napredne stranke na Goriškem dež. posi. g. Andrej Gabršček. Ta obisk vzbuja v nas tem večje veselje, ker kaže, da se bode kmaln uresničila nas vseh prisrčna želja, da se bodemo strnili slovenski naprednjaki od Mure in Drave pa doli do sinje Adrije v enotno krepko četo v bran za naš rod in naša načela. (Viharni živijo - klici.) Današnji naš glavni zbor bodi prva manifestacija za vseslovensko napredno stranko. (Živijo-klici.) Predsednik pozdravlja nadalje zastopnike Zveze narodnih društev in Zveze slov. napr. mladine ter naznanja, da se drž. posi. g. Iv. Hribar ni mogel udeležiti zborovanja zaradi obolenja. Opravičil se je zaradi bolezni tudi drž. posi. Vinko Ježovnik.
Odzdravi.
Prvi je prevzel besedo, burno pozdravljen, g. Andr. Gabršček. Sporočil nam je iskrene pozdrave svojih sobojevnikov in somišljenikov v solnčni Goriški. V narodnostnem oziru imajo goriški naprednjaki lažje stališče ko mi štajerski: nimajo se boriti proti močnim tujim manjšinam v slovenskem ozemlju; v poštev pride tu le Gorica, kjer pa napreduje slovenski živelj neprestano, tako da se da že preračuniti čas, ko postane Gorica slovenska last. (Živijo-klici.) Narodnostni boj na Štajerskem, kjer predstavljajo Slovenci sedaj trden zid nemškemu navalu proti jugu, je tolikega pomena za celo Slovenijo, da je dolžnost vseh priskočiti po svojih najboljših močeh Štajercem na pomoč. To bode tem lažje, ker ne bode bila bodoča vseslov. napredna stranka odločnega boja za napredna načela, temveč bode tudi odločilna narodna obrambna organizacija. (Živijo-klici.) Biti pa imate štajerski naprednjaki tudi političen boj doma proti klerikalcem. Ta boj je tem hujši, ker ne poznajo naši rojaki v njem poštenosti in dostojnosti, ker duhovščina ne prizanaša ne ženam ne otrokom in celo ne pokojnikom. (Res je!) Omahovali niste v tem boju doslej, ne omahujte tudi v bodočnosti: bodi vam vodilno geslo prvega slov. naprednjaka, Karola Lavriča, ki je dejal: Vse za narod, svobodo in napredek! To geslo nas bo vodilo tudi vse slovenske naprednjake, ko se združimo v enotno vseslovensko napredno stranko. (Živijo-klici.)
Pozdrav kranjskih naprednjakov je prinesel g. dr. Oražen. Izvajal je, da imamo Slovenci že stari politični cilj, združeno Slovenijo, katerega upamo
dejansko doseči z narodno autonomijo. Toda najprej moramo skrbeti za to, da padejo politične meje med nami samimi. Opazovali smo že toliko in tolikokrat, da se sami med seboj ne razumemo. Zlasti velja to za nas slov. naprednjake. Postopanje naših pokrajinskih političnih strank, pisava in stališče vodilnih listov se nikakor ni vjemalo. Nismo imeli skupne organizacije, ki bi vedela v vseh takih slučajih upsljati enotnost. In te ni bilo samo glede domačih političnih vprašanj, ni je bilo tudi glede nastopa na zunaj proti dunajski vladi. Kranjci se niso veliko brigali za štajerske šolske in sodnijske zadeve ter obratno. To je bil praktični povod za veliko misel vseslovenske napredne stranke. Da se ta čim preje uresniči, da začnemo čim preje skupen boj za skupne zmage,. vam kličem bratski nazdar! (Dolgotrajno odobravanje.)
Dr. Kukovec se je v prisrčnih besedah zahvalil obema gostoma za prijateljske in navdušujoče besede ter izrazil svoje veselje nad tem, da so tudi zborovalci odobrili s svojim pritrjevanjem delovanje strankinega izvršev. odbora za ustanovitev vseslov. napredne stranke. Ta se bode izvršila dne 16. jan. v Ljubljani in poziva vse zbo-rovalce, da se čim mnogoštevilnejše udeležijo ustanovnega zborovanja.
V imenu Zveze narodnih društev se je zahvalil na pozdravu predsednik g. A. Pesek, ki je izvajal, da bode najboljši temelj bodoči vseslov. napredni stranki vseslov. napredna izobraževalna organizacija, do katere bode sčasoma nedvomno tudi došlo. Pozival je zbo-rovalce, da podpirajo Zvezo nar. dr. pri širjenju narodne prosvete. (Odobravanje.)
Poročilo strankinega tajnika Janka Lešničar j a o delovanju Narodne stranke v minulem letu priobčimo zaradi omejenega prostora jutri. Drž. posi. Franjo Roblek o političnem položaju.
G. drž. posi. Roblek je izvajal sledeče :
Imel bi danes na glavnem zboru stranke, ko se dela bilanca za celo leto, izpregovoriti o delovanju državn. zbora v 1. 1909. Pa težko je o nečem govoriti, česar pravzaprav ni bilo. Državni zbor je storil minulo leto zelo malo pozitivnega: proračun, rekrutni in veterinami zakon, to je po priliki vse. Pri proračunu sem si ohranil svoje staro opozicijonalno stališče in istega tudi utemeljil; rekrutni zakon je odobrila zbornica pod utisom zunanjih dogodkov in za živinokužni zakon so glasovale tudi vse stranke, ker je splošno gospodarskega pomena. Strankin tajnik je omenil v svoj um poročilu obstrukcijo Slov. kluba in naše stališče napram njej. Treba je po mojem mnenju, da si pridemo glede tega vprašanja popolnoma na čisto. Zakaj se ni udeležila Zveza južnih Slovanov obstrukcije poleti? Saj je to dalo povod, da so nas naši ljubeznjivi klerikalni tovariši blatili in napadali, bili smo kajpada vladni hlapci in nemškutarji (veselost); taki priimki so pri nas zelo
po ceni. Torej zakaj se Zveza južnih Slovanov ni udeležila obstrukcije ? Zato, ker jo je začel Slovenski klub lahkomišljeno, ob nepravem času in brez upanja na uspeh. Klerikalci niso niti prav vedeli, zakaj so obstruirali. Res je, da je Slovenski klub večkrat navedel te vzroke, a ti so imeli samo to majhno napako, da so bili vselej drugačni: enkrat je bila vlada, drugič bosanski kmetje, tretjič Bilinjski, četrtič celo okoliščina, da nemški poslanci iz Štajerske niso volili dr. Korošca za delegata temveč dr. Ploja in s tem popravili nekulantnost štaj. klerikalnih poslancev. Kaj takega se ne more smatrati za razsodno in resno politiko, kakor jo morajo zasledovati poslanci, ki se čutijo ljudstvu v resnici odgovorne. (Odobravanje.) Boj proti posameznim ministrom je nesmiseln, ker so ti samo orodje sistema; prednö pa se začne nasilnim potem boj proti sistemu, ki pomenja boj proti višjim in najvišjim krogom, kateri vsled svojega nemštva nam niso že tako naklonjeni, je treba dobro preceniti svoje moči in misliti na vse posledice, ki ne zadenejo toliko poslancev kolikor celi narod. Če se smatra obstrukcijo za sredstvo v boju za določen cilj, bi bila umestna proti proračunu; pozneje pa je mogla prinesti klerikalcem le blamažo, katero skušajo pokriti z obrekovanjem slov. napr. poslancev. (Pritrjevanje.) Zveza južnih Slovanov je vse omenjene razloge trezno premislila in se odločila konečno z večino slovanskih strank vred za smotreno neizprosno oporbo. (Viharno odbravanje.)
Dež. posi. dr. Vekoslav Kukovec o deželnem zboru.
Med prisrčnimi ovacijami zborovalcev je začel dež. posi. dr. V. Kukovec svoje poročilo o delovanju deželnega zbora. Izvajal je prilično sledeče: Ko so se dovršile deželnozborske volitve, so mislili klerikalci, da so zatrli vsak sled za nami in da v Gradcu ne bode nikdo vedel, da so zastopani v dež. zboru tudi napredni Slovenci. Za tem je stremelo v glavnem tudi njihovo delovanje v zbornici sami —5 a namera se jim je temeljito ponesrečila. Stvarnega se je zgodilo v dež. zboru zelo malo ali skoraj nič, stvarnega niso prav ničesar opravili in dosegli klerikalci, tem manj je bilo mogoče pozitivno delo meni, ki nisem našel kot zastopnik naše politične organizacije simpatij nikjer, kajti od nas preti nevarnost nemštvu in klerikalizmu. Sprejeli so me eni in drugi kot sovražnika; trdil in umeval sem to, a iskal nisem nikjer milosti in prizanesljivosti. Naravno, da se kak moj predlog ni smel sprejeti, a imel sem priliko, da sem seznanil dež. zbornico z našimi idejami glede narodno-političnih zadev, gospodarstva in ljudske prosvete.
Zavzel sem naše stališče k šolstvu; predlagal sem autonomijo slov. štaj. šolstva, zahteval zakonito preprečenje lova na slovensko deco, zahteval ustanovitev mešč. šol; predlagal sem z narodnogospodarskega stališča ustanovitev
dež. kulturnega sveta, odpravo bernje in preureditev pri delitvi podpor po ujmah tako kot zahteva to pravičnost in odkritosrčna želja, da se ljudstvu odpomore. Postavil sem se v bran zakoniti odločitvi nemškega poslovnega in razpravnega jezika v štaj. deželni zbornici. Klerikalci so čutili potrebo našopiriti se z narodnim perjem. V glavnem seveda zato, ker sem si moral jaz iskati podpise za svoje interpelacije pri Nemcih, ker mi jih niso hoteli dati Slovenci. Ko je bilo vladi neprijetno, da so vložili klerikalci par slovenskih interpelacij, se je s klerikalci pogajala in ti so takoj na to obljubili, da bodo mirovali. Tak boj za pravice slovenskega jezika spominja zelo na kome-dijantstvo in ne na resno zasledovanje političnega cilja. (Burno odobravanje.) Jaz sem takoj na to vložil slovensko interpelacijo v dež. zboru, ki se je mirno prebrala. Vesel sem, da je v času deželnozborske kampanje razumevala moje stališče naša javnost in naše časopisje — s svoje strani pa se bom trudil vestno tudi v bodoče, da bodem varoval stališče Narodne stranke v štajerskem deželnem zboru. (Dolgotrajni živijo-klici in ploskanje.)
Volitve.
Nato so se vršile volitve v izvrševaini in glavni odbor narodne stranke. V izvrševaini odbor stranke so izvoljeni: za predsednika stranke je med splošnim navdušenjem ponovno izvoljen dr. Vekoslav Kukovec; za podpredsednike gg. Josip Š i n k o, župan v Središču, Josip Š i r c a, župan v Žalcu in dr. Anton Božič, odvetnik v Celju; v odbor gg.: Ant. Mahne iz Trnovelj, Franc Pahernik iz Vuhreda, dr. Rih. Karba iz Vranskega, dr. Ljudevit S t i k e r iz Brežic, Miloš Štibler iz Celja, Ivan Prekoršek iz Celja, dr. Kari Koderman, dr. E. K al an, Fr. V o gl ar dr. Franc Li p old, Janko Lešničar in Vekoslav Spindler, vsi iz Celja, Ivan Malus iz Bizeljskega, Fr. Brinar iz Gotovelj, dr. Gvidon Sernec iz Ormoža, državna poslanca Fr. R o b-lek in Vinko Ježovnik, dr. Vladimir Sernec iz Maribora, Andrej O set iz Št. Jurja ob J. ž.
V glavni odbor so pa voljeni gg. Maks Berlisg, Žetale; Jak. Zadra-vec, Središče; Fr. Goričan, Višnjavas; dr. Janko Sernec, Celje; Ivan Kac, Šmartno pri Slov. Gradcu; dr. Šandor Hrašovec. Celje; Kari Zupančič, Ptuj; Jos. Božič, Zabukovje; dr. Jos. Zdol-šek, Celje; Ivan Križan, Sevnica; Ant. Štor, Ponikva; Martin Ocvirk, Pire-šica; dr. Fr. Strelec, Gor. Radgona; Iv. Veselič, Velika Nedelja; dr. Milan Gori šek, Sv. Lenart v Slov. Gor.: Lovro Petovar, Ivanjkovci; Robert Košar, Sv. Bolfenk pri Središču; dr. Iv. Fermevc, Ptuj; Jos. Čulek, Št. Juri ob J. žel.; Ludvik Plavšak, St. Juri ob Taboru, Fr. Schaur, Vransko; Rud. Kramer, Šoštanj; Davorin Lesjak, Ruše; Joško Rajh, Cven; Avgust Drukar, Gornjigrad; Vinko Žurman, Rog. Slatina; dr. Josip Karlovšek, Celje; A. Gmeiner, Vojnik; Ivan Mohorko, Zidani most;
Juri Lešnik. Radehova pri Sv. Lenartu v Slov. Gor.; dr. Ferd. Kunej, Sv. Peter pod Sv. Goi.; Fr. Kacjan, Rajhenburg; dr. Anton Dolar, Celje; Jožef Lipovšek, Pekel pri Sevnici, Fr. Kranjc, Celje; Franc Gans, Podvrh pri Sevnici, Miloš Roš, Hrastnik; Martin Za-vršnik, okr. Sevnica; Iguac Založnik, Slov. Bistrica; Jos. Cizel, Polzela; Fr. Sagaj, Selnica ob Dravi; Pavel Ogo-revc, Konjice; Miloš Jarnovič, Dramlje; Lavoslav Apat, Št. Juri ob Taboru; Viktor Glaser, Ruše; Franc Kramber-ger, Gočova-Sv. Lenart v Slov. Gor.; A. Kupčič, Ptujska Gora; Anton Lipovšek, Višnjavas; Fr. Stefančič, Pod-log-Sv. Peter v Sav. dol.; Franc Breznik, Sv. Lenart v Slov. Gor.; Josip Podgoršek, Vrbno-Sv. Juri ob J. žel.; Franc Ferlinc, Šmarje pri Jelšah.
Razgovor.
Po volitvah se je prvi oglasil k besedi podpredsednik stranke gospod dr. A. Božič, kateri je podal pregled gospodarskega dela v stranki letošnje leto in pa nekatere načrte za bodočnost. Poročilo priobčimo v celoti. — Mladenič Golavšek je vzpodbujal stariše, naj nagovarjajo svoje sinove in hčere k vstopu v mladinsko organizacijo. — G. Golavšek star., posestnik v Grižah, se je pritoževal zaradi neke ceste, nadalje zaradi nedostatkov ljudskega šolstva. — Odgovoril mu je glede ceste drž. posi. Roblek, glede šolstva pa nadučitelj v Rajhenbureu gospod Jamšek. Omenil je, da učiteljstvo umeva pritožbe kmetov glede počitnic, ker ve, da silno primanjkuje delavcev; zato je sevniško učiteljsko društvo sklenilo, naj se počitnice nastavijo ob času najsil-nejšega dela, v poletju pa se naj upelje nerazdeljen poduk. On ve tudi, da nalaga siromašnejšim veliko breme nakupovanje šolskih knjig, ki se vedno menjajo in pa nakup šolskih potrebščin Rajhenburški krajni šolski svet je pa sklenil, da nakupuje vse šolske potrebščine, a stroški se potem sorazmerno razdele med vse davkoplačevalce; tako podpirajo šolo tndi tisti, ki nimajo otrok, v Rajhenburgu največ oo. tra-pisti, ki plačujejo največ davka. Gosp. Križan iz Sevnice opozarja na ustanavljanje obrtnih in industrijalnib podjetij. Gosp. Jamšek si želi posredovalnico za delavce. Na to so kratko utemeljevali resolucije in sicer zaupnico poslancem g. dr. Karba iz Vranskega, stališče napram vladi g. dr. Koderman iz Celja, gospodarsko resolucijo g. dr. Božič iz Celja, šolsko gosp. J. Lešničar iz Celja, resolucijo za ustanovitev vseslovenske napredne stranke gosp. dr. Gorišek od Sv. Lenarta v Slov. gor. in časnikarsko resolucijo g. dr. Vlad. Sernec iz Maribora.
.Nato je predsednik g. dr. Kukovec zaključil zborovanje z iskreno zahvalo gostom, poročevalcem in vsem udelež-nikom in z željo, da bodi tretji glavni zbor Narodne stranke izvor novemu navdušenemu delu v blagor in napredek spodnještajerskega slovenstva.
Resolucije.
i.
Zanpniea strankinim poslancem.
Glavni zbor narodne stranke za Štajersko se povsem strinja z delovanjem svojih poslancev v državnem in štaj. deželnem zboru, jemlje poročila o njihovem požrtvovalnem in resnem delovanju z največjim zadovoljstvom, priznanjem in z zahvalo na znanje ter jih poziva, da kot edini pravi zastopniki koristi slovenskega naroda na Sp. Štajerskem vztrajajo pri svojem delu za napredek in blagostanje spodnještajerskih Slovencev.
II.
Resolucija glede političnega položaja.
predne državne poslance, da vztra-jajov boju zoper sedanjo vlado in seda j ni vladni sistem, ki slovenski narod na vsakem polju, političnem, kulturnem iu gospodarskem, v šolskih, uradniških, jezikovnih, sploh v vseh zadevah odkrito in prikrito s tako brezstidnostjo zatira, kakor se do danes še nikdar ni zgodilo. Sedanji vladi in sedajnemu ponemčevalnemu sistemu se ne sme za nobeno ceno privoliti niti najmanjših koncesij, niti državnih potrebščin, in to tudi ne za ministerske stolce, ker je le z najstrožjim bojem mogoče prisiliti vlado k pravičnosti do slovenskega naroda.
III.
Resolueija o šolstvu-
Glavni zbor narjdne stranke za Štajersko je vočigled vedno narašču-jočemu ponemčevanju ljudskih šol na Sp. Štajerskem, z ozirom na vedno se ponavljajoča zapostavljanja in preganjanja slovenskega učiteljstva in na brezprimerno protekcijo nemškega in nemškutarskega učiteljskega naraščaja na Spodnjem Štajerskem celo v krajih, ki so po svojem prebivalstvu izključno slovenski, in konečno z ozirom na sistematično zanemarjenje slovenskega ljudskega šolstva ravnotako kakor meščanskega in srednjega — primoran zoper tako tendencijozno postopanje deželnega šolskega sveta štajerskega in šolskih oblasti sploh ostro protestirati ter poziva vse trezno misleče Slovence na odločen odpor proti temu nečuve-nemu, vsaki pravici in pravičnosti naravnost nasprotujočemu postopanju vlade in šolskih oblasti. Glavni zbor zahteva odločno, da nehajo vlada in šolske oblasti z ljudstvom pogubno šolsko politiko ter da že vendar eukrat po desetletjih brezuspešnega slovenskega peticijoniranja izpolnijo pravične šolske zahteve slovenskega naroda na Spod. Štajerskem, posebno glede slov. gimnazije celjske in glede ljudskih šol v Celju in celjski okolici ter glede slovenskih meščanskih šol.
Glavni zbor ponovno odločno zahteva, da se v najkrajšem času da slovenski Spodnji Štajerski šolska avtonomija z delitvo deželnega, okrajnih in krajnih šolskih svetov v nemški in slovenski del ter tako onemogoči potreben razvoj slovenskega šolstva na Spod. Štajerskem v interesu ljudske izobrazbe in ljudskega gospodarskega in sploh kulturnega napredka.
IV.
Rezolncija glede davčnih predlog vlade ln o nameravanem vinskem davku.
Glavni zbor narodne stranke za Štajersko odločno protestira proti vsakemu daljnemu obdačenju ljudstva in širokih mas z novimi direktnimi ali indirektnimi davki, s katerimi bi se naj pokrili izdatki za nesmiselno notranjo in zunanjo avstrijsko politiko.
Posebno se pa izreka glavni zbor stranke zoper vsako novo obdačenje kmečkega ljudstva, osobito vinogradnikov z uvedbo davka na vino. Načrt, katerega je razvil finančni minister Bilinjski glede novega davka na vino, je za slovenske vinogradnike nesprejemljiv ter pomenja, ako bi se od poslanske zbornice odobril, pogin vinarstva v južnih deželah.
Slovenskim poslancem brez razlike strank se najstrožje nalaga, da nastopijo z vsemi močmi in vsemi dopustnimi sredstvi proti vsakemu obdačenju širokih mas, posebno kmečkega ljudstva, ter da preprečijo vsako davčno predlogo, s katero bi se nalagalo slovenskemu poljedelcu in vinogradniku novih bremen, posebno z davkom na pivo in vino.
V.
Rezolncija glede vseslovenske napredne stranke.
Glavni zbor nar. stranke jemlje poročilo o snovanju vseslovenske napredne stranke z velikim zadovoljstvom na znanje, odobrava tozadevne korake strankinega izvrševalnega odbora ter poziva vse slovenske napredne stranke in sploh vse napredne Slovence, da se čim prej združijo v enotno napredno stranko z enotnim kulturnim in gospodarskim programom, ker vidi v tesni organizaciji vseh naprednih slovenskih moči najboljše jamstvo za napredek, obrambo in procvit slovenskega naroda in najuspešnejše bojno sredstvo proti demoralizujočemu, narodu pogubnemu klerikalizmu.
VI.
Rezolueija o časnikarstvu.
Glavni zbor narodne stranke se strinja s pravcein, katerega zavzema glasilo stranke ..Narodni List" in odobrava tudi politično smer, katero zasleduje „Narodni Dnevnik".
Glavni zbor poziva vse somišljenike na njihovo dolžnost, da gmotno in s sotrudništvom v najizdatnejši meri podpirajo strankino časopisje, je kot najboljše orožje za strankino delo širijo in je povsod proti nasprotnikom branijo.
VII.
Glavni zbor Narodne stranke zahteva, da se že vendar enkrat deli Slovencem na Štajerskem pravica, kar se tiče uradnikov in uradov. Glavni zbor stranke zahteva, da mora vsak neslovenski uradnik, ki hoče zasesti kako mesto, za koje se zahteva akademična izobrazba, obiskovati na srednji šoli, obvezno pouk slov. jezika in napraviti iz njega zrelostni izpit ustmeno in pismeno. Za nižje službe pa zahteva, da morajo znati uradniki popolnoma, ustmeno in pismeno, slovenski.
Brzojavni pozdravi.
Ljubljana. Nositeljem narodne in napredne misli na Štajerskem iskrene pozdrave. Ivan Hribar.
Trbovlje. Mnogo uspeha! Zboro-valcem pošilja srčne pozdrave trboveljsko učiteljstvo.
Ljutomer. Prvoboriteljem za vseslovensko napredno organizacijo obilo uspeha žele napredni Ljutomerčani. Joško Rajh.
Politična hroniha.
u Nemško - slovanska pogajanja.
Prva konferenca nemških in slovanskih vodjev minuli torek je sicer ostala brez rezultata, pa zdi se, da bode došlo do sporazuma. V uradnem komunikeju se pravi: Razvil se je pogovor o potrebnem delovnem programu; obe stranki ste varovali svoje stališče. Sklenilo se je pogajanja nadaljevati.
u Afera Bergmann-Zazvorka. Iz-vršev. odbor češke agrarne stranke je v torek razpravljal o Bergmann-Zazvor-kovi aferi. Došlo je do poravnave in bode stranka Bergmanna o njegovem volilnem okraju zopet kandidirala.
u Ministerstvo Khuen-Hedervary na Ogrskem? V Budimpešti se vedno bolj govori, da bode imenovan Khuen za bodočega ministersk. predsednika. — To ministerstvo bi pa imelo le prehodni značaj.
Štajerske novice.
o Na Miklavževem večeru v Narodnem domu v Celju je bila minoli pondeljek zamenjena pelerina. Kdor jo je pomotoma zamenjal, uaj jo prinese v Narodni dom, kjer dobi svojo.
Iz politične službe. Namestniški kanclist g. Kari Jirak v Brucku je imenovan okrajnim tajnikom.
u Iz davčne slušbe. Davčni upravitelj Jožef M a s t e n je premeščen iz Slov. Bistrice v Laški trg, davčni asistent Maks Fekonja pa iz Cumreka v Slov. Bistrico.
u Ustrelil se je v veliki vojašnici v Zadru podčastnik A. Rapanza, doma iz Gradca.
u V garnizijskem zaporu r Mari born je bil zaprt infanterist 47. pešpolka Anton Sirec, ki je bil kot dezerter obsojen na 6 mescev. Dne 6. tm. se je hotel umrtiti s tem, da je v celici zanetil ogenj, se vlegel na ležišče in čakal smrti v oenju. Ogenj so pravočasno opazili. Sirec je bil že precej ranjen in popolnoma nezavesten. Sirec je že trikrat dezertiral.
u Zaradi konkurza je bil pred okrožno sodnijo v Celju obsojen na S tednov strogega zapora Martin Ger-šak, trgovec v Celju.
u Protest zoper nameravani vinski davek je sklenila občina trg Lemberg ter tozadevne peticije na državno zbornico, finančno in poljedelsko ministerstvo nposlala na izvrševalni odbor narodne stranke; ta jih je izročil drž. poslancu g. Robleku, kateri jih vloži na primernem mestu.
u V konknrz je prišel Jožef Žepek. lastnik žag v Čepljah pri Vranskem.
u Umetno zobovje je požrl 27. letni Maks Egger v Mariboru. Ostalo mu je v prsih na mestu, kjer pelje dušnik v oba dela pljuč. V graški bolnišnici so mu po srečni operaciji odstranili zobovje iz prs, a kmaln se je začelo mesto gnojiti in je mož umrl. —
u Na očetovem grobu se je hotela ustreliti v sence in prsa šivilja Marija Varga v Mariboru. Njen oče je bil poduradnik južne železnice, in je umrl 1. 1907. Kaj je hčerko gnalo do tega, da se je hotela usmrtiti, Se ni znano. Baje nesrečna ljubezen. Ker je bil revolver slepo nabasan, seveda ni nobene nesreče.
u Štajerska vina na Koroškem. Iz Celovca se poroča, da zdravniki proglašajo spodnještajerska vina za nezdrava in priporočajo isterska in tirolska vina. Baje imajo naša vina, posebno halovška, veliko premalo apna v sebi. Dobro bi bilo, ko bi v interesu našega vinogradništva vinarska zadruga v Celju dala naša vina preiskati, da se aožene, ali ni hujskanje koroških zdravnikov zoper naša vina le posledica — narodnega fanatizma.
Iz Maribora. Menda so mariborska tla za stalen pevski zbor neugodna in podnebje neprijazno, zakaj ne more se in ne more vzdržati. In naj bodo še potem take dobre moči, pevski zbor nima obstanka. Človek mora biti res naravnost ogorčen, če pomisli, da je vsega tega kriva komoditeta in grda lenoba gospodov pevcev. Ljubše jim je sedeti, pri čaši piva in kozarcu vina, šahirati ali kvartati, niti se ne naveličajo „kibiciranja", a k pevskim vajam ni mogoče spraviti nobenega. Ko se je pred kratkim sprožila ideja sestaviti pevski zbor in se je za to g. ASič resno potrudil, je res prišlo lepo Število samih dobrih pevcev in nekaj vaj, ki trajajo samo eno uro je bilo dobro obiskovanih. Petje je napredovalo m že se je mislilo, da bo to tako ostalo. A žal, zadnje pevske vaje so bile take, da je bil navzoč le glasovir in pevo-vodja. Potem pa še naj ima kdo veselje do dela, ako je drugim že ena borna urica vaj predolga, predolsročasna ali celo prenaporna. Mi v Mariboru bi lahko, posebno sedaj, ko imamo re« tako izborne moči, imeli pevski zbor, da bi bilo veselje, priredili bi lakko koncert, da bi ljudstvo strmelo. . . . lahko seveda, ako bi to hoteli naši pevci, če se pa reče temu ali onemu.
čemu ni prišel, pa našteje toliko dolž sosti, toliko obveznosti, da bi mu morali oditi vsi lasje z glave, če bi bilo res. T resnici pa stoji stvar le v tem, da tema ali onemu danes ,.ni" in tako naprej. — Vsak petek, točno ob 8 uri zvečer se pričenjajo pevske vaje v čitalničnih prostorih in se končajo ob 9 uri zvečer. Eno uro, samo 60 minut toraj in upamo, da se zanaprej gospodje pevci iz našega Maribora odzovete in redno prihajate. Sebi in drugim nudite užitek in mislim, da ni nikdo tako zlobe«, nikdo tako nevoščljiv, da bi tudi drugim, ki uiso pevci, a vendar ljubijo petje, ne doprinesel tega veselja. In že narodni ponos sam bi mora! vsakemu reči, da hoče peti, zakaj, če poje kos in slavec v goščavi, zakaj bi ne pel i Slovenec. Na svidenje toraj prihodnji petek pri pevskih vajah in s polnoštevilno udeležbo pokažite, da pevski zbor mora eukrat dobiti v Mariboru trdna tla.	— g —
HronjsHB novice.
«! V stalni pokoj je stopil zaradi bolehnosti rudarski svetnik Franc Janda v Idriji. Nastanil se je v Ljubljani.
d Pri ožji volit/i v obrtno sodišče iz skupine trgovskih nastavljen-cev dne 6. t. m. so bili oddani vsi glasi za kandidatno listo slov. trgovsk. društva „Merkur".
z Višek hlapčevstva. Med sodnimi uradniki v Ljubljani je te dni krožila pola. ua kateri je imel vsak posameznik zapisati poleg imena svoje stanovanje. Pola je seveda nemška, a pozname-novauje ulic je danes v Ljubljani samo-slovensko in se nemška imena uradno ne smejo rabiti. A kdo je bil, ki je zapisal ulična imena z neveljavnimi nemškimi označili? Bila sta to nadsvetnik Polec in svetnih Vederujak, baje tudi Slovenca. Škandal!
Rorošhe novice.
Nesrečna ljubezen. V torek sta se v nekem celovškem hoteli? hotela umoriti 21 let stari železniški uradnik Rudolf Kaplan iz Špitala ob Dravi in 21 let stara Jera Pirker iz Himmel-berga. Oba sta si radi nesrečne ljubezni prerezala žile na rokah in sta malo ne izkrvavela. V zadnjem trenutku so jih prepeljali v bolnišnico.
z Iz finančne službe. Za višjega finančnega svetnika v Celovca je imenovan dozdajni svetnik fin. ravnateljstva v Gradcu, Kamilo Hinaisz.
a Iz politične službe. Okr. glavar v Wolfsbergn Robert baron Renz pl. Albkron je prideljen deželni vladi. — Wolfsberško okr. glavarstvo je prevzel dozdajni glavar v Št. Vidu ob Glini baron pl. Ott, glavarstvo v Št. Vidu pa ^dozdajni nadkomisar vitez Silier pl. Gabold.
Primorski novice.
o Tržaški mestni svet. V seji 3. t, m. je pri razpravi o vodovodu predlagal slov. zastopnik dr. Wilfan, naj bi dobivale tudi šole (mestne in zasebne) vodo po lastni ceni. Predlog je bil odklonjen, ker se je šio tudi za slovensko Ciril-Metodovo šolo. Socijalisti so glasovali proti, češ da bi potem tudi samostanske šole bile deležne te dobrote in bi se s tem podpiral klerikalizem.
/
o Od finančnega ravnateljstva v Trstu. Namestnikom finančnega ravnatelja je imenovan višji fin. svetnik dr. Napoleon Fabbri. Mnenje vlada, da je mož korekten in pravičen in da govori precej dobro slovenski.
o Tiskovna pravda Gabršček contra „Gorica". — Dr. Gregorčičeva -»Gorica* je očitala vodji napr. stranke
na Goriškem neko nepošteno dejanje. Gabršček je tožil in v petek bi se imela vršiti obravnava. — Zagovornik „Gorice" dr. Pavletič je pa odklonil mnogo slov. porotnikov, vsled česar je bila sestavljena mešana porotna klop. Ker bi se bila morala obravnava vršiti dvojezično in ker niso bili razni spisi na razpolago tudi v italjanskem prevodu laškim porotnikom, je sodni dvor odložil razpravo za prihodnje zasedanje-Tržaški klerikalni! listič „Zarja" zagovarja šKofa Nagla in njegov dekret glede odprave zadnjih sledov staro-slovenščine iz bogoslužja. — To celo ljubljanskemu „Slovencu ni po volji in zato sta se začela oba lista zdaj prepirati, katerega lista uredniki — zuajo bolj katekizem in so kanonično bolj podkovani. Nepotreben boj! Stvar je pač ta, da so tržaški klerikalci odkriti iu javno povejo, da jim za narodnost in jezik ni nič in da bi bili najrajši, če bi Slovenci magari že danes vsi govorili latinski in postili slovensko-na-rodno čustvovanje, „Slovenec" pa mora iz političnih ozirov za danes nastopati še v narodni pozi.
. Pred kaznilničuim pragom umrl. Iz Gradiške poročajo: Iz tukajšnjih zaporov so včeraj izpustili 34 let starega čevljarja Avgusta Verhovca iz Litije, ki je v Gradiški zaradi tatvine in goljufije presedel šestletno ječo. Komaj je Verhovec prestopil kaznilnični prag, se je na cesti zgrudil in obležal mrtev. Zadela ga je vsled veselja, da je zopet v prostosti, srčna kap.
o Lepe razmere. Dr. Luzzatto, odvetnik v Gorici, ki je sedel 2 mesca v preiskovalnem zaporu zaradi znanih sleparij pri „Banca popolare" in je bil izpuščen le proti veliki kavciji, sedai zopet zastopa stranke pri sodniji. — Če bi bil kak slovenski odvetnik v enake reči zapleten, kdaj že bi mu bila odvetniška zbornica strogo prepovedala zastopanje strank.
o Ustrelil se je na Travniku v Gorici kavarnar Pizzoli.
o „Deutsches Heim" v Pulju so prekrstili Nemci, ker pod to firmo gostilna ni šla, v „Restaurant Pilsner Urquell".
o „Poštni Bog", strokovno glasilo poštnih in brzojavnih uslužbencev, je začel izhajati v Trstu. Izide 4. in 19. vsakega meseca in stane za nečlane 3 K na leto.
o Manifestacija tržaških Slovencev za slovensko šolstvo minolo nedeljo je bila mogočna. Ko je na tisoče v Narodnem domu zbrana množica izvedela. da je namestnija potrdila policijsko prepoved shoda, je šla na ulico. V sprevodu je bilo trotovo nad 2000 ljudi. O italjauskih izzivanjih in njih posledicah smo že prej poročali. — Pripominjamo le še, da pravijo poročila nekaterih listov, da so pri 15 aretiranih Italjanih našli kolajne s sliko Oberdanka, ki je bil, kakor znano, obešen, ker je skušal umoriti cesarja Fr. Jožefa.
o Uradna naglica pri davčuih oblastih. Andrej Golja na Dablarju (občina Ročinj) ima revno kmečko hišo, obstoječo iz kuhinje, 2 sob in 2 čum-nat, ki pa sta zaradi stanja, lege in velikosti za stanovanje popolnoma nesposobni. Ubogi kmetic pa plačuje hišni davek od 4 za stanovanje rabnih prostorov letno po 9 K 80 vin. že skozi 30 let namesto 3 K 40 vin. direktnega hišnega davka za 2 prostora, porabna za stanovanje, torej 6 K 40 vin. vsako leto več. Ker znašajo obč. doklade v katastr. občini Dablar nad 200%, plača vsako leto s temi vred krog 20 K. — Šele leta 1907 je Golja prišel na to, da se mu godi krivica, in je 14. marca 1907 vložil na davčni oddelek glavarstva v Gorici prošnjo, naj hišo pregleda in krivico popravi. Meseca maja
1908, t. j. 14 mescev po vložitvi prošnje, je prišel iz Gorice finančni svetnik, je hišo pregledal in obljubil, da se pomota popravi. Ker Golja do 3. februarja 1909. ni dobil rešitve, je ponovno vložil prošnjo. 1. maja 1909. se mu je odgovorilo, da je vsled odloka c. kr. fin. ravnateljstva v Trstu šla njegova prošnja na finančno ministerstvo na Dunaj, kjer se še sedaj nahaja. Minilo je torej že dve leti in skoro 9 mesecev, a prošnja šo do danes ni rešena. To so sramotne razmere, ka-koršuih dandanes niti na Turškem več nimajo.
Fo sveto.
Usoda dediča milijonov. V Dort-mutidu je izumrla rodoviua Trappmann, ki je zapustila edinemu preostalemu sinD, ki je nekam v svet izginil, vse premoženje. Nemški konzulat v New-yorku je izvedel, da je prišel mladi Trappmann kot izgubljen študent v Ameriko, da je tam s pomočjo starišev postal hotelir in da je slednjič po nesreči zapravil premoženje iu kot mestni ubožec umrl.
d Moderna Rusija. V Kijevu je policija pri 200 strankah uvedla hišno preiskavo in je zaprla 82 oseb. In Stolypin trdi, da je Rusijo že moderniziral.
u Dve ladji ste utonili. Ko je hotel neki remarkèr spraviti,;staro križarico „Jena" iz Toulona, kjer so jo popravljali, ste se pri otoku Porquerolles obe potopili. Človeških žrtev ni.
d Samomor radi zapora. Dijak Konstantin Gilevič, ki so ga dolžili, da je pomagal svojemu bratu Andreju pri nekem umoru, se je v preiskovaluem zaporu na brisači obesil in pustil listič s temi le besedami: Mojim sodnikom! Nedolžen sem pri umoru.	•
d Štrajk rudarjev v hrvatskem Zagorju je bil v četrtek končan. Zahtevam delavcev se je ugodilo. Delovni čas se skrajša, in doseglo se je zvišanje plač po 25 vin. za osebo na dan. Tudi ue-katere druge zahteve so izpolnjene. Delavstvo se je povrnilo na delo.
d Krasna kultura. Neki kot „sitni tujec" iz Berolina izgnani Avstrijec, je prišel v torek zopet v Berolin, ker je nekoga tožil in je moral biti pri obravnavi navzoč. Po obsodbi so pa zaprli Avstrijca, ki je mislil, da se mu ne more nič zgoditi, če gre ua Nemško samo k obravnavi. To je tudi „kulturna" slika!
d Nesreča jim je za petami. Ženi na berolinski komični operi angažiranega tenorista, ki je še le prišel pred nekaj dnevi iz Dunaja v Berolin, je nekdo ukradel na cesti ali v kinematografu z biseri posejan ovratnik za 50.000 kron.
u Dediči 150 milijonov postanejo nekatere revne židovske rodovine v Kališu na Ruskem. Pred 50 leti je bil ušel iz Ruskega Izak Glinzenstein. da se odtegne vojaški dolžnosti. Naselil se je v Ameriki v Texasu in špekulacija pri živinski in žitni kupčiji se mu je tako obnesla, da si je nagrabil 30 miljonov dolarjev. Sedaj je pa umrl umrl brez rodovine in otrok in njegovi sorodniki postanejo dediči ogromnega premoženja.
u Exsultan Abdul Hamid kot dedič. Bivši sultan Abdul Hamid je bil tožil dediče umrlega rentirja Zöllnerja. ki mu je bil obljubil 100.000 mark za gradnjo internacionalne in interkon-fesionalne cerkve v Carigradu. Zöllner sultanu ni nič plačal in ko ga je ta tožil, je sodišče v Kottbusu izpoznalo, da morajo Zöllnerjevi dediči založiti celo vsoto pri Nemški banki na sultanovo ime.
z 500 metrov globoko je padel zrakoplovec Fernandez, kateri je v pondeljek vzletel v Nizzi 500 metrov visoko, pri čemur mu je pa eksplodiral motor. Fernandez je bil pri priči mrtev.
z Stekel pes je vgriznil pri Trieru na Nemškem veliko oseb. Ednajst jih je šlo v Pasteurjev zavod v Pariz.
z 75 oseb je utonilo po dosedanjih naznanilih v angleškem vodovju za časa zadnjih viharjev.
z Politika v kadetnicah. V Carigradu so zaplenili v neki vojaški šoli več reakcijonarnih časnikov in letakov. Dva gojenca so zaprli
S
se
Cena predalu za enkratno objavo 60 vinarjev.
m
Kreditno in stavbeno zadrugo
,Lastni dom1 v Celju,
Rotovške nUoe štev. 12 priporočamo obrtnikom in trgovcem za nalaganje denarja, za inkaso, za denarna nakazila in razne kreditne posle.
Jtaročajt« in razširjajte
Jarodni Eist"
Lastna zaloga NajveÈja 2aloga
šolskih zvezkov in tiskovin za prl-risank	vatnike in urade
Zvezna trgovina, Celje) Rot. ul.
Prva južnoštajerska vinarska
7Qflrnda V filili PriPor°ča izvrstna idUlllgd ! VjCIJU spodnještaj. Tina.
Najboljši časopis za inseriranje je
„Narodni Dnevnik"
ZVezna trgovina
v Celju
sprejema naročila na tiskarska dela
katera se izvršujejo v lastni
ZVezoi tiskarni
Najboljše In najcenejše se kupi steklena in porclanasta posoda v narodni trgovini

Fr. Strupi, Celje.
Najboljše orožje v političnem boju sta
,Narodni List"
in
,Nar. Dnevnik"
Novosti Y pisalnih in
risalnih potrebščinah	_ . A
po zmernih cenah	trgOYUli
se dobijo vedno v	v Celju
Za 40, 50 ali 60 tinarjrt
v znamkah, pošljem takoj 10 komadov krasnih razglednic (z cvetljicami, krajine, ljubeče, božične ali novoletne) kakorsne sa želi.
Vilko Weixl
trgovina s papirjem
Maribor, Gosposka ulica št. 33.
V zalooi 100.000 komadov. Trgovcem izdaten popust.
jWodni salon za gospode
Celje, Krožna cesta
Maks Zabukošek.
Jta dober razVoj
Vašega podjetja
polagamo največjo vrednost kajti Vaš prospeh je tudi naš prospeh !
K temu bi Vam naj služil ta reklamni stolp z najgotovejšim uspehom !
Upravništvo „Nar. Dnevnika".
L.

z Ruske vojne straže — tatovi.
Ne daleč od obmejnega mesta Grajewo so napadle ruske straže nemškega monterja Schäferja in ga oropale. Schäfer je ua besedo svoje tvrdke instaliral nekaj strojev v Grajewem in po pre-stanem delu si je hotel ogledati okolico. Pri tem so mu pa baje vojaki oropali 60 mark.
o Zločini zoper nravnost v Petrogradu. Francozinja de la Croix je imela sredi Petrograda elegantno stanovanje, katero je bilo zbirališče petrogradskih lahkoživcev, ki so tam zavajali komaj šoli odrasla in šolska dekleta. Po dolgem času se je tajni policiji posrečilo najti smradliivo gnezdo. Kompromitirane so visokostoječe osebe. Preiskavo vodi mestni glavar.
o „Leteči vojak". Iz Götingena se poroča ta-le tragikomičen dogodek, ki bi pa lahko bil imel žalosten izid. — Tam je vzletel balon „Segler" in neki vojak, ki ga je z drugimi vred prej držal za vrv, je zamudil ugodno priliko, ga zapustiti. Balon se je dvigal in reveža vlekel s seboj v višino, tembolj, ker se je ta tako prestrašil, da se je popolnoma zapletel v vrvi. Tam je vpil in visei z glavo navzdol. Še le v višini 400 m so zrakoplovci opazili vojaka in ga potegnili s seboj v čol-niček.
o Strašna nesreča se je dogodila v Oranienburgu, ravno ko se je vozil parnik „Gustav" pod veltenskim mostom. V onem trenutku, ko se je približal parnik sohi, je vtaknil strojnik svojo glavo v stranske vrzeli. Ker sohe ni videl, tudi ni glave pravočasno nmaknil in soha mu je dobesedno odbila glavo, ki je padla v vodo, dočim se je truplo zgrudilo v notrini ladje. Dolgo niso vedeli, kaj je s strojnikom, ker ni bil niti zakričal pri svoji nesreči. Še le ko je kapitan dal povelje hitreje voziti in se to ni zgodilo, so šli gledat k stroju in videli so, kaj se je zgodilo s strojnikom.
Domača podgana v muzeju. V Zelln pri Zelldorfu na Gornjem Avstrijskem so pri neki hiši ujeli 4 eksemplarje črnosive domače podgane, ki je na Avstrijskem že zelo redko, ker jo je rnjava podgana selka že skoro čisto izpodrinila. Vse štiri so poslali v Linz v muzej.
Samomor odvetnika V Hamburgu znani odvetnik, 70 let stari dr. Teodor Belm, je poneveril več dedščin in že pri preiskavi se je hotel zastrupiti, kar mu je pa uradnik zabranil. Sedaj se je pa obesil v svoji celici. Njegova 32 let stara žena je pevka nekje v Švici.
o Stara laž pogreta — Že zopet kroži po časnikih že pred tedni objavljena novica, da je car Nikolaj oblekel novo uniformo prostakov dveh raznih polkov z vso bojno opremo in da je potem šel na izprehod v okolico Liva-dije, da se prepriča o razliki med staro in novo obleko. To je pa res imenitno! Car, katerega čuvajo celi polki in ki kljub temn straha krvavi pot poti, tak car bode sam letal bog ve kje?
o Kuga v Siriji. — V Beirutu in Alexandretti se je pojavila v nekaterih slučajih kuga.
o O socijalistu Beblu. Bebel bode skoro objavil svoje spomine, v katerih piše, da je hotel pred 50 leti kot potujoč obrtni pomočnik vstopiti k cesarskim strelcem na Tirolskem in se bojevati proti Italjanom.
o Sven Hedin je svojo turnejo in predavanja po Nemškem nenadoma prekinil, ker je dobil poročilo, da je njegov 80 let stari oče, ki je bil mestni arhitekt v Stockholmu, na smrtni postelji.
Najnovejšo brzojavno in telefonano poročilo.
friedjungov proces.
o Dunaj, 9. dee. Danes se je tukaj pričel pred porotnim sodiščem proces proti zgodovinarju in pisatelju dr. Henriku Friedjungu in odgovornemu uredniku lista „Reichspost", Ambrosu, katera toži 50 hrvatskih saborskih poslancev in pa Supilo, dr. Pribičevič in
Lukinič zaradi več priobčenih člankov v katerih se jim očita veleizdajstvo in pa sprejem srbskega denarja v podku-povalne namene.
Bolezen kralja Leopolda.
o Bruselj, 9. dee. Na oficijelnih mestih ni ničesar znanega o težki bolezni kralja Leopolda. Ta trpi res na trganju po udih, vse drugo pa, kar se piše o kraljevi bolezni, je neresnično.
Italjanska min. kriza.
o Rim, 9. dee. Sonnino se je podal danes v kvirinal in je baje prosil kralja, da ga naj reši njegove naloge, ker se mu ni posrečilo sestaviti ministerstva. Mislijo, da bode Sacchi nastavil radikalno vlado.
Bombe. — Položaj na daljnem Vzhodu.
o Petrograd, 9. dee. Na hodnikih ruske dume se je govorilo danes, da so našli na carjevi ladji Standart v Jalti na Krimu dve bombi. V Jalti so zaprli vsled tega mnogo ljudi.
o Petrograd. 9. dee. Naproti optimističnemu poročilu ruskega ministra za zunanje zadeve je izjavil poslanec amurskih krajev v ruski dumi, Čirikin, da se vohunstvo Japoncev v obmejnih mestih še ni nikoli tako razvijalo kakor sedaj. — Japonci hočejo na vsak način poprej zasesti Vladivostok kakor bode dograjeno rusko vojno brodovje
Turško-gršKa zveza.
o Carigrad, 9. dee. „Miologos" poroča, da namerava potovati turški min. predsednik v Atene, da doseže grško-turško zvezo, ki bode zlasti pospeševala ugodno rešitev krečanskega vprašanja.
t Slikar K allibarli.
o Monakovo, 9 dee. Nocoj ob 2. je umrl tu slikar Herman Kaulbach.
Eksplozija v Hamburgu.
o Hamburg, 9. dee. V mestni plinarni se je dogodila grozovita eksplozija, katera je zahtevala doslej 33 žrtev. 6 jih je bilo na mestu mrtvih, 11 jih je umrlo v bolnišnicah in 16 jih leži mrtvih pod ogromnimi razvalinami kalupa za plin. Za pravi vzrok nesreče še se ne ve, le toliko je dognala sodnijska komisija, da je nemarnost ni zakrivila.
Društvene vesti.
Hrastniški Sokol zboruje v nedeljo 12. t. m, ob 3. uri popoldne v čitalniški sobi. Na dnevnem redu je tudi točka „Sokolski dom v Hrastniku". Vabljeni so bratje člani, kakor vsi prijatelji mladega Sokola. Nazdar!
,,Sokol" v Krškem priredi dne 16. januvarja 1910 plesni venček z vojaško godbo. Prosi se, da se druga društva ozirajo na to prireditev.
Čebelarska podružnica za Ptuj in okolico vabi vse čebelarje ude in neude na občni zbor, kateri se vrši dne 12. grudna t. 1. ob 3. uri popoldne pri predsedniku podružnice gosp. Janezn Simonič v Brstjeh, hiš. štev. 13.
Klub slov. tehnikov v Pragi naznanja predavanje tov. Mačkovška: „Novodobni inženir", ki se vrši dne 10. t. m. ob 8. uri zvečer v restavraciji pri Kett-nerju na Kralj. Vinogradih. Gostje dobrodošli.
Slov. akad. društvo „Adrija" v Pragi naznanja svoj II. redni občni zbor, ki se vrši 7. t. m. „n Vejvodu" ob 1/2S uri zvečer z običajnim dnevnim redom. Gostje dobro došli!
tzkaz darovalcev za tamburaški zbor vVuzenicI in Muti. Darovali so: s:. Marija Pahernik, Vuhred 10 K; Ivo Hauptmann, Muta 5 K; Vinko Ježovnik, Velenje 5 K; Eranjo Pahernik, Vuhred 5 K; dr. I. Hrašovec, Celje 5 K; Peter Majdič, Celje 5 K; dr. Makso Pregi, Vuzenica 4 K; Omizje v gostilni Tro-baj, Gornji grad 4 K; Ivan Pahernik, Vuhred 3 K. Po 2 K so darovali: iz Celja: Miloš Štibler, dr. K. Koderman,
Juro Detiček, Milan Detiček, dr. Jos. Vrečko, dr. I. Sernec; iz Hrastnika: Julči Loger, Ferd. Roš, Miloš Roš; iz Velenja: A. Valenčak; iz Ptuja: dr. Jurtela; iz Trbonj pri Vuzenici: Sigi Josip, Ferd. Pokeržnik; iz Vuzenice: Jakob Verdnik, Emerik Mravljak, Kari Mravljak; iz drugih krajev: agent Blaže Zafošnik. Po 1 K so darovali: iz Celja: dr. Gvidon Sernec, dr. Dolar, Stermecki, dr. A. Schwab, dr. Zdolšek, Jos. Korošec, Pogačar, dr. A. Božič, Fr. Jošt, A. Kunej, dr. Zabukovšek; iz Hrastnika: Lila Štefančič, Ivan Sorčan, Marica Sorčan, Milka Umberger, Jos. Roš, Fr. Drmelj, Fr. Lebar, Rad. Rainer; iz Laškega trga: dr. Ferdo Lašič, L. Sagadin; iz Mozirja: Drago Majer; iz Ribnice; dr. Škof, L. Sterle, Ivan Haupt-man; iz Velenja: dr. Podlesnik, Jos. Armič; iz Lehna: Jak. Urbane; iz Št. Janža na Dravskem polju; Janez Reich; iz Vuhreda: Peter Mravljak, Paul Osraj-nik, Fr. Zgrm; iz Vuzenice: župan Mravljak, Kričej J., Simon Jeznik, Jan. Pečoler. V. Grubelnik, Jos. Gracej, Mart. Draubacher, Franjo Osrajnik, Ant. Plemen; iz Primorskega: Prijatelj, vad. učitelj. Po 50 v so darovali: iz Celja: Alojz Trstenjak. Adolf Bnrsik; iz Vurberga: Janko Lešnik Po 40 v so darovali: iz Celja: prof. Jošt. Po 20 v so darovali: iz Ribnice: Rud. Dergan; iz Vuzenice: Ig. Črešnik, Jos. Ditner, Martin Valenti, Anton Pišek iz Hrastnika eno bisernico. Skupaj se je nabralo v denarju 12470 K. Vsem darovalcem in nabirateljem najprisrč-nejša hvala! — Za pripravljalni odbor: Miroslav Lešnik, bivši učitelj v Vuzenici. Emerik Mravljak trgovec v Vuzenici. Ant. Hren, nadnč. na Muti.
Narodna tvrdka v Ljubljani išče izvežbanega
sotrudnika-
manufakturisla
ki je že služboval v kakšni engros-trgovini. Nastop po dogovoru. — Ponudbe pod „vojaščine prost" v Ljubljano, poste restante (glavna
pošta) do 15. decembra t. 1. 589 4-3
Trgovski sotrudnik
izvežban manufakturist, se sprejme v trgovino mešanega blaga
Jos. Ferenčak
v Brežicah. 594 n
Ugodna prodaja.
Gospa Marija Juvančič, posestniea na Vidmu, vdova po gosp. Avguštinu Juvančiču, bivšem posestniku in gostilničarju v Rajhenburgu, želi prodati štiri vinograde v Sremiču z drema vinogradskima hišama in eno kletjo.
Kupna cena po dogovoru, objekti se zamorejo ogledati vsaki čas proti primernodobnemu oglašenju pri lastnici. Ugodna letovišča. Kopeli v Savi blizu! Železniška zveza ugodna.
577 3-2
in modno blago za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za sukno v Humpolcu
na Čedkem.
— Vzorci franko. —
h
Za božični nakup
priporoča
Zvezna trgovina v Celju trgovcem po deželi
bogato zalogo svilnatega papirja vseh vrst barv,
barvani jedno- in dvostranski papir, peresa za rože, evetje, zlati ln srebrni papir.
Jaslice in jaslične podobe, navadne In predane v poli ter prtlčki.
Laneta, šumeče zlato, zlata pena,
Božični okraski v kartonih sortirani od kron 2'—, 3'—, 4*— in naprej.
Božične razglednice
najnovejše, sortirane, sortimenti po 100 komadov. — Zahtevajte vzorce v
Zvezni trgovini v Celju.