Let o XXIHl ^	/^1	|f	l/l	■ |fT;'W>l>a 9'
Naročnina za Jugoslavijo:	B| MfaMfiHT BB ^B BB MB 'SjmjgM ^Bk BUBk Ig*	IB IB	BI	Uredništvo: Ljubljana*
celoletno 130 din (za ino-	|KS	IjBSaaaffBr NrBlhai JH	mE$fS$	Tmn-^iff	Isi llitt BI	Bll&san IM	BH	Gregorčičeva ulica 23. TeL.
zem-tvo: 210 din),za Vi leta	Srdi 5S$j »Čjgk TKPja	BMI m BS«	mM&m »OB SIffiMr BI 25-52. Uprava: Gregor-
90 din, za */< leta 45 din,	W	IV	čičeva ul. 27. Tel. 47-61.
mesečno 15 din. Tedenska	^	Rokopisov ne vračamo. —
Plata in toži se v Ljubljani.	Časopis	za	trgovino.	Industrijo nicl v Ljubljani st. 11.993.
IzhajaSlrTlS	Llubllana.	petek	19.	lanuaria 1940	Cena	V50
Objektivna beseda o davčni reformi
Vsedržavna	konferenca	gospodar
Svoje uvodne besede h konferenci gospodarskih zbornic moramo začeti s konstatacijo, da je ni bilo v Ljubljani konference, ki bi zbrala tako veliko število zastopnikov gospodarskih zbornic iz vse države kakor včerajšnja. Vse zbornice so bile zastopane in vsaka vsaj z dvema delegatoma, večina pa celo z več delegati. Zastopane pa so bile tudi vse glavne industrijske korporacije ter tudi velik del zvez trgovskih združenj, da moremo reči, da ne le Ljubljana, temveč vsa država še ni videla tako impozantne konference gospodarskih organizacij. Pri tem pa poudarjamo, da konference, ki je imela vseskozi delaven značaj iu ne manifestanten.
Ta izredno velika udeležba je najbolj zgovoren dokaz, kako silno je prizadela davčna reforma vse gospodarske sloje brez razlike To pa je tudi dokazal sam potek konference. Naj je govoril delegat te ali one zbornice, vedno je bil sprejet njegov predlog s splošnim odobravanjem. Ta solidarnost je najbolj močan dokaz, da so ugovori proti davčni reformi tudi utpmelpri Kadar srbski, h raški in slovenski rop, odarski ljudje *• največji slogi nastopajo, tedaj je že samo s tem dokazana upravičenost njih nastopa.
Ni se pa pokazala solidarnost delegatov le v obrambi pravic in interesov našega gospodarstva, temveč tudi v popolni solidarnosti vseh, da dajo državi, kar ona potrebuje. Ugovori niso veljaii višini zneska, ki ga naj da davčna reforma, temveč le načinu njene izvedbe. V izrednih časih ima države tudi izredne potrebe. Toda te izredne potrebe naj se krijejo na način, da bo gospodarstvo čim manj trpelo. Cim večje davke naj daje gospodarstvo, tem več mora tudi zaslužiti, ali pa mora sila gospodarstva ugasniti. Kaj pa more gospodarstvo dati, to pa vedo gospodarski ljudje mnogo bolj dobro ko oni, ki gledajo na življenje le izza zelene mize.
Zato je bila tudi rdeča nit vseh izvajanj, da bi se smela nova davčna reforma izvesti le s sodelovanjem gospodarskih organizacij. Argumenti, ki so se proti teinu navajali, niso bili prepričljivi. Druga stvar bi bila, če bi se gospodarske organizacije povabile k sodelovanju, a te ne bi tega dale, kar se je od njih pričakovalo in zahtevalo, ^ele v tem primeru bi bilo upravičeno izdati davčno reformo tudi brez sodelovanja gospodarskih organizacij.
Ves potek konference pa je dokazal, da se kaj takega sploh ni bilo bali, temveč da bi bila vsa davčnn icionna vse drugače pozitivna, če l.i se izdelala s sodelovanjem gospodarskih organizacij. V tem primeru ne bi imela davčna reforma onih težkih pomanjkljivosti, ki jih danes že očitno kaže, da se morajo kar dan za dnem izdajati nova pojasnila in nova navodila. Vse te težave bi sodelova ije z go°podarskimi ljudmi finančni upravi prihranilo in davčna reforma bi se z dnem nje-x,« ga uveljavljenja mogla začeti tudi dejan-ko uveljavljati, dočim se darms baš zaradi svojih pomanjkljivosti še ne more.
To pa se je moralo tudi pričakovali. Kajti danes živimo ne le v napetih ča.-ih, temveč tudi v skrajno težkih. N: verjetno, da bi mogel kdo v celoti in v polnem obsegu zajeti vse probleme, ki se postavljajo, pa najsi je še tako sposoben človek. Danes velja pregovor, da več glav tudi več ve, zato je trmbolj napačno, da se niso zaslišali gospodarski ljudje pred izdajo davčne novele.
Nič ne bi rekli, če bi imeli pri nas upravo, ki bi bila v vsakem pogledu na višku, ki bi natančno vedela, kaj se sme in kaj se ne smo izvršiti. Toda mi takšne uprave nimamo in zato je tembolj potrebno sodelovanje z vsemi poznavalci gospodarstva.
Ne gre za to, da se ne bi hotelo dati državi, kar država potrebuje. Nasprotno, se mora dati državi, kar ona za obrambo miru in naše samostojnosti potrebuje. Največji davkoplačevalci v Jugoslaviji so to na konferenci gospodarskih zbornic dovolj jasno povedali. Toda izjavili so tudi to, da se mora to zgoditi na način, ki ne bo v škodo našemu gospodarstvu. To pa je treba absolutno upoštevati, ker mora gospodarstvo trajno dajati moč državi in tudi še v tistih časih, ko bo sedanja in le začasna davčna reforma že davno pozabljena.
*
Po temeljitem pripravnem delu v vseh zbornicah, ko so vse izčrpno proučile posledice nove davčne reforme in njen najodličnejši namen, se je začela v sredo konferenca vseh gospodarskih zbornic v državi. Bila je to v resnici vsedržavna konferenca, kar najbolj dokazuje prezenčna lista konference. Udeležili so se konference: Za Trgovsko-industrijsko zbornico v Banjaluki: predsednik Pero S Kondič, glavni sekretar Drago-slav Ljubibratič;
za Trgovsko zbornico v Beogradu: predsednik Milutin Stanojevič, predsedniki odseka: Bora Stojan-kič, Marko Sumenkovič, Dragoljub Sjenicki, Jovan Živanovič in glavni tajnik Svetislav Marodič;
za Industrijsko zbornico v Beogradu: glavni tajnik dr. Stevan Popovič in Jovan Sonda;
za Trgovsko-industrijsko in obrtno zbornico v Dubrovniku: podpredsednik Ivo Kusič in glavni tajuik Andrija Čurlin;
za Trgovsko-industrijsko zbornico v Osijeku; predsednik Josip Galovac, podpredsednik združenja trgovcev v Osijeku Nikola Butko-vič in zbornični tajnik dr. Tomislav Bel jan;
za Trgovsko, industrijsko in obrtno zbornico v Novem Sadu: podpredsednik Julije Krajačevič in glavni tajnik dr. Slavko Stanič; ^ za Trgovsko-industrijsko zbornico v Petrovgradu:	predsednik
Branko Isvanecki iu glavni tajnik dr. Ljubomir Božič;
za Trgovsko-industrijsko in obrtno zbornico v Podgorici: ing. Blagota Radovič;
za Trgovsko-industrijsko zbornico v Sarajevu: predsednik dr. Dušan Jeftanovič, podpredsednik Nikola Stojkanovič, svetnik Mihajlo Trebič in Milan Jovanovič, dopisni član Vaso Ristič in podtajnik dr. Safred Kučukulič;
za Trgovsko-industrijsko zbornico v Skoplju: predsednik Vojin Varoščič in glavni tajnik dr. Vid Djurdjcvič;
z.a Trgovsko-industrijsko zbornico v Splitu: predsednik industrijskega odseka dr. T. Bulct in glavni tajnik Sava Boškovič;
za Industrijsko zbornico v Zagrebu: predsednik dr. Dragutin Cekuš, svetnik Egon Bjclinski, direktor zbornice Zvonko Jendrašič, generalni tajnik Marko Bauer in dr. Ivo Walka, zbornični delovodja;
za Trgovinsko zbornico v Zagrebu: predsednik dr. Stjepan Krasnik, podpredsednik Teodor
Kaufmanu in Josip Miljkovič, dr. Branko Pliverič, predsednik združenja denarnih zavodov banovine Hrvatske in generalni tajnik dr. Vjekoslav Fleischer;
za Združenju bančnih in zavarovalnih podjetij v Novem Sadu: tajnik dr. Robert Paulovič;
za ljubljansko Zbornico za TOI: predsednik Ivan Jelačin, podpredsedniki:	Rihard	Skubcc,	Ivan
Ogrin, predsednik trg. odseka Albin Smrkolj in predsednik gostinskega odseka Ciril Majcen, svetniki: Milko Senčar, Anton Faza-rinc, Anton Krejči, ing. Milan Kie-pach in dr. Ciril Pavlin; za Zvezo industrijcev v Ljublja-
ni: predsednik Avgust Praprotnik, generalni tajnik dr. Adolf Golia in tajnik A. Koser ter član uprave Zdenko Knez;
za Združenje bančnih in zavarovalnih zavodov v Ljubljani:{ predsednik dr. Ivan Slokar in direktor Djuka Vrbanič;
za Zvezo trgovskih združenj v Ljubljani: predsednik Stane Vidmar in tajnik dr. Ivko Pustišek;
za Združenje bančnih zavodov v Beogradu: Lujo Mor, R. Pile in Jovan V. Živanovič;
za Zvezo denarnih in zavarovalnih zavodov v Zagrebu: dr. Branko Pliverič, Dušan Plavšič in Zvoni-, mir Sipuš.
Otvoritev	k
V sredo dopoldne jo bila v Zbornici za trgovino, industrijo in obrt v Ljubljani izredno dobro obiskana konferenca gospodarskih zbornic iz vse države o vprašanjih, ki jih je postavila na dnevni red nedavno objavljena davčna reforma. Zanimanje za to konferenco je bilo zelo močno, kar jasno dokazuje, kako silno je davčna reforma zadela gospodarske sloje v vsej državi. Kljub slabim vremenskim razmeram se je udeležilo konference nenavadno veliko število delegatov ter je bilo na konferenci zastopanih 14 zbornic iz vse države po 52 delegatih ter 10 korporacij z 28 delegati.
Konferenci je predsedoval kot domačin predsednik ljubljanske zbornice g. Ivan Jelačin, v predsedstvu pa so bili vsi navzoči predsedniki zbornic: Miljutin Stanojevič za Trg. zbornico v Beogradu, dr Krasnik za Trg. zbornico v Zagrebu, dr. Cekuš 'za Industrijsko zbornico v Zagrebu, dr. Jeftanovič za Trg. in industrijsko zbornico v Sarajevu, Vojin Varoščič za Trgovinsko in industrijsko zbornico v Skoplju, Josip Galovac zaTrg.ind. zbornico v Osijeku, in Pero Kondič za Trg. ind. zbornico v Banji Luki.
Finančnega ministra je zastopal njegov pomočnik dr. Anton Filipančič in njegov osebni referent g. Mateša. Konferenco je otvoril g. Ivan Jelačin, ki je 1 »ozdravil zastopnika finančnega ministra ter se jima zahvalil za pažnjo, ki so jo pokazali s svojo udeležbo na konferenci. Zahvalil se je tudi delegatom za tako številen odziv na konferenci in je naglasil težko nalogo te strokovne konference. Izjavlja svoje prepričanje, da bodo vsi delegati pokazali najboljšo voljo, da se vprašanje davčne reformo prouči z gospodarskega stališča objektivno ter da se opozori na vse momente, s katerimi je treba računati pri tako velikih izpre-membah davčne zakonodaje. Nato je še posebej pozdravil pomočnika ministra g. dr. Filipančiča ter poudaril njegove velike skušnje v upravno finančni službi ter v gospodarskem delu in ga prosil, da posveti delu konference vso svojo pozornost.
Pomočnik ministra dr. Filipančič se je nato zahvalil za pozdrav ter v imenu finančnega ministra ir. v svojem izjavil, da bo posvetil delu in sklepom konference vso
svojo pozornost in da sl bo prizadeval, da v okviru danih možnosti-ustreže izraženim željam.
Predsednik Jelačin je v svojem uvodnem govoru obžaloval, da se je izvršila tako občutna strukturalna sprememba davčne zakonodaje brez predhodnega zaslišanja gospodarskih zbornic. Podčrtal je, da gospodarstvo v polni meri razume resnost sedanje situacije ter potrebo ustvarjanja izdatnih novih državnih dohodkov. Naglaša, da so imeli gospodarski krogi za takšne situacije vedno polno razumevanje in bili vsikdar pripravljeni na materialne žrtve in da tudi to pot ne bodo odklanjali tega, kar situacija zahteva. Misli pa, da način, kakor si je zamislilo finančno ministrstvo ostvarjanje teh dohodkov ni najbolj srečno izbran, temveč se je moglo priti do istega učinka na bolj primeren način. Mnenja je, da zahteva sedanji čas začasne ukrepe za kritje izrednih izdatkov in da niso dani pogoji za strukturalno davčno reformo. Ce nam stiska nalaga nova bremena, potem treba v prvi vrsti pritegniti k plačevanju ona podjetja, ki so bila dosedaj oproščena, kar pa se je žal prezrlo. Sedanja davčna reforma je enostranska in kot taka v nasprotju z ustavnim določilom o občni davčni dolžnosti. Davčna zakonodaja je preveč komplicirana in nepregledna ter bi se morala poenostaviti, kar se pa z reformo ni zgodilo. Izvršilno delo davčne uprave je naloženo v glavnem na dnevničarje in začasne nameščen-
ce in zato ni priporočljivo, da se njim zaupajo pravice mrcvarjenja davčnih zavezancev.
Mnenja je, da se ni upoštevalo niti to, da ima dravska banovina 95% banovinsko doklado in visoke občinske doklade, ki skupno zvišujejo davčno breme za Skrat-iio. Navaja konkretno primere, v katerih bo davčna obremenitev ph novih določilih večja od samega zaslužka. Zahteva ustrezajoče odločbe, da bi 9e omogočil prehod od prejšnjega na novi davčni režim.
Končno se je dotaknil zadnje izjave finančnega ministra ter dejal, da se naša država ne more smatrati kot dežela kapitala, ker vsi njeni skupni prihranki, naloženi v obliki hranilnih vlog pri denarnih zavodih znašajo komaj 20% enoletnega narodnega dohodka. Vse naše delniške družbe skupno razpolagajo s 4213 milijoni delniškega kapitala, od katerega plačajo po statističnem almanahu za 1. 1938./39., (stran 290) din 636 milijonov davka ali okoli 15% delniškega kapitala, dočim znaša njih čisti dobiček samo 630 milijonov din. Naglaša, da je naloga konference velika in težka. Prepričan je, da bodo vsi delegati vložili v delo konference vse svoje strokovno znanje in vse svojo gospodarske izkušnje, da v okviru državnih potreb, katere se morajo zadovoljiti, dosežejo izvedbo davč-nega programa brez škode za kontinuiteto gospodarskega dela in razvoja našega gospodarstva.
Pridobnina
K drugi točki dnevnega reda je poročal o pridobninskem davku tajnik Trgovinske zbornice v Beogradu Sv. Marodič.
V svojem referatu je med drugim poudaril, da so bile z zakonom o neposrednih davkih določene previsoke pridobninske stopnje. Celo z uradne strani so se opravičevale s tem, da nima država možnosti, da prepreči utajo dejanske davčne osnove, to je dejanskega čistega dobička po davčnih zavezancih.
V zadnjih letih pa se je državi posrečilo deloma z davčno reformo iz 1. 1934., deloma pa z organizacijo zbiranja podatkov po čl. 108. zakona, da je davčno osnovo znatno približala, pa tudi popolnoma izenačila z dejanskim čistim do-
hodkom, zato je tudi obdačba s pridobnino postala težja in neupravičeno visoka.
Z zadnjo davčno novelo pa se ne namerava še bolj povečati samtV davčna osnova, temveč se zviš»-jejo tudi same stopnje.
Kljub vsemu temu pa nezadovoljstvo zavezancev pridobnine ne velja sami pridobnini, kakor pa načinu, po katerem hoče priti država do zvišanih dohodkov. To velja zlasti glede obveznosti vodenja poslovnih knjig, nadalje glede težkih kazni ter možne samovolj« davčnih organov, zlasti pa glede postopka o odmeri pridobnine *a davčno leto 1940.
Navsezadnje je z uvedbo minimalne pridobnine postala pridobnina tudi pravno taksa na obral
*li pobile ter je prenehala biti
Jeposrcden davek na čisti do-odek.
Vse to so razlogi, zaradi katerih •o morali sprejeli zavezanci pri-dobnine nove predpise kot akt nc-prijateljstva proti sebi ter so na-etali mnogi znaki, ki napovedujejo Itežke motnje tako v proizvodnji, jbakor tudi pri razdelitvi blaga.
Zaradi tega je potrebno, da se
vsa nova določila o obdačevanju pridobnine na podlagi knjig odpravijo, potrebno zvišanje državnega dohodka od pridobnin pa naj se doseže na način, ki ne bo v materialnem in v moralnem oziru za zavezance pridobnine nesprejemljiv, ozir. neuporabljiv, kakor je ta, o katerem je sedaj govora.
[višja stopnja presegati 25% ter da dodatni dopolnilni davek ne spada v osnovo za specialni prispevek, ker bi to pomenilo 2krat-no plačevanje. Specialni prispevek
na rentnino pri industrijskih In trgovskih podjetjih naj se plača z 20%, ker je njih rentni davek zvišan na 15%, torej večji kakor pri denarnih zavodih.
Z revizijo je mogoče državi pridobiti potrebna sredstva, katera ji bo gospodarstvo zelo rado dalo na razpolago, vendar pa na mnogo bolj primeren način.
Referat o noveliranju
družbenega. dividendnega in usiužbenskega davka
Sprememba na poslovni
\Reierat zborničnega svetnika Staneta Vidmarja
Je podal v imenu industrijske zbornice v Zagrebu njen glavni tajnik Marko Bauer.
V svojem referatu konstatira, ida prihaja glede spremembe določil, ki se nanašajo na družbeni davek, v prvi vrsti v poštev čl. 74. zakona, s katerim se usvaja naziv družbeni davek namesto dosedanjega davka na dobiček podjetij zavezanih na javno polaganje računov. S spremembami določil tega člena je razširjena dolžnost plačevanja družbenega davka tudi na združenja, samostojne fonde in zapuščine, v kolikor so zavezani na javno polaganje računov brez bližje označbe, kaj naj se pod tem razume. Nadalje se v točki 3. istega člena izdaja čisto nova stilizacija glede tujih pravnih oseb in njih poslovanja oz. njih posesti v naši državi.
Značilna je sprememba točke 7. Čl. 76., s katero se oproščajo družbenega davka vse zadruge in njih zveze, ustanovljene po zakonu o gospodarskih zadrugah, razen če se bavijo s prodajo alkoholnih pijač in luksuznih predmetov.
Pomembna je izprememba čl. 81. glede davku podvrženega dobička ter njegovega določevanja s pari-fikacijo, oz. svobodno oceno v primeru suma v pravilnost poslovnih knjig ter izpremembe točko 4. § 82. zakona glede pribitnih postavk, dopolnitev točke 7., Čl. 82.,
po kateri se višek dogovorjenih prejemkov nad din 150.000 letno
Davek na poslovni promet v I obliki, v kateri je bil z zakonom | z dne 31. januarja 1922. uveden,
ne sme odbiti od davčne osnove je imei poleg mnogih pomanjklji ter nova točka 12. čl. 83. zakona Vosti vsaj to prednost, da je bil
o odpisih terjatev, odobrenih v
svrlio
stavk.
sanacije kot odbitnih po-
glede odmere in glede plačila skrajno enostaven. V modernih sistemih se je mogel vzdržati sa-
S spremembo čl. 85. zakona se m0 zaradi te svoje enostavnosti, uvajajo zelo težke kazni, ki se mo-1 Čeprav je bil izdelan po vzorcu rejo ponavljati v enem letu v primeru, da davčni zavezanec ne da vseh informacij.
V čl. 86/1 so spremenjene lestvice dopolnilnega in minimalnega davka ter občutno zvišane, v zadnjem odstavku čl. 86/1 pa je predviden dodatni davek na dividende po visokih stopnjah v višini 10%,
15, 20 in 25%.
Glede usiužbenskega davka je določeno z novo točko 3. čl. 89. zakona, da so temu zavezane tudi izplačane ali priznane tantijeme, dnevnice in druge podobne nagrade članom upravnega in nadzor nega odbora ter nameščencem onih podjetij, ki so bila trajno ati začasno oproščena družbenega davka ali katerim je bil odmerjen minimalni davek zaradi pomanj kanja davčne osnove. Nadalje so
češkoslovaškega zakona, je bil vendar premalo prilagodeu našim razmeram. V posameznih odredbah pa je bil zaradi slabega prevoda tudi slabo stiliziran ter zato tudi deloma težko razumljiv. Tej okoliščini je morda tudi treba pripisovati, da ni imel pričakovanega finančnega efekta, ker je v prvi dobi znašal njegov letni donos samo okoli 200 milijonov din, na drugi strani pa je davčni upravni aparat kljub enostavnosti davčne oblike pri izvajanju preveč okoren ter smo tako n. pr. slišali, da se je začel ta davek pobirati v Prilepu šele 1. 1928.
Z uvedbo skupnega davka v le tu 1930., torej v začetku svetov, ne gospodarske krize, se je sistem plačevanja zopet po tujem vzoru silno kompliriral, da je po-
zvišane stopnje usiužbenskega dav- ltalo popolno izvajanje n0Velira-
ka za tedenske in mesečne dohod-ker ter za dohodke, ki se ponavljajo od primera do primera.
Zbornica zahteva, da se določene odredbe črtajo, nekatere pa spremene, oz. ublaže.
Davek na rente
Referent šipuš je poročal o velikih in pomembnih izpremembah rentnine glede spremembe davčne stopnje, plačevanja samoupravnih doklad na rentnino, o razširjenju podjetij, ki morajo ta davek zadržati ter ga izročati, drž. blagajni, sankcijah za nehoteno nepravilno izvrševanje zakona ter nazadnje o napačnem porabljanju rentnine v tako zvane rente od zavarovanja.
Referent je razložil škodljivost uporabe čl. 69. za družbe in čl. 71., po kateri spremembi je ostala dosedanja 6% stopnja rentnine pri delniških družbah v veljavi samo za obresti od izdanih vrednostnih papirjev ter za obresti, ki jih prejemajo denarni zavodi v obresto-vanje v obliki hranilnih vlog ter vseh tekočih računov. Vse druge družbe razen denarnih zavodov
bodo morale plačati rentnino po stopnji v višini 12% in 15%. Referent opozarja na nasprotja med dosedanjim tekstom zakona ter novimi izpremembami pri stopnji
nega zakona silno težko, če ne nemogoče. Davek na poslovni promet v obliki skupnega davka se je navzlic mnogim svojim pomanjkljivostim tako utrdil v našem državnem proračunu, da na njegovo ukinitev ne sinemo misliti. Kakor je na eni strani težko podirati carinske zidove, ker pomenijo izdaten vir državnih dohodkov, ki vsaj zaenkrat nimajo nadomestila, tako tudi skupni davek s svojim letnim donosom nad 800 milijonov din pomeni tako
tarifi določen skupni davek, plačati tudi skupni davek.
Uredbodalca je vsekakor vodila fiskalna teorija o proizvodnji. Finalni proizvodi po tej teoriji v resnici trošijo tudi pomožna sredstva, toda ta potrošnja še nima značaja proizvodnje, ker ima vsak uporabljeni finančni produkt in vsako pomožno sredstvo svoj poseben proizvajalni proces. Kakor bi se moglo po stališču, ki izhaja iz tarife, smatrati, da se neki predmet ali neko pomožno sredstvo potroši v proizvajalnem procesu, ipak dotični predmet v proizvodnji nikakor ne bi smel menjati svoje substance.
Ta teorija pa v praksi nima upravičenosti. V praktičnem življenju ne more nihče trditi, da lastni finalni proizvod ali pomožno sredstvo, ki se potroši v lastnem obratu, izvrši kakršen koli davku zavezan promet. Uredbo-dalec torej želi, da se skupni davek, ki se po zakonu plačuje samo od prometa, iz fiskalnih razlogov spremeni v davek na proizvodnjo. To opravičuje sicer s tem, da se sklicuje na izenačenje, toda niti ta namen mu ne daje pravice, da bi smel kršiti temeljno načelo zakona, ki določa, da se skupni davek plačuje le od prometa, ne pa od proizvodnje.
15%, nadalje pri plačevanju samo-j vejjj{ državni dohodek, da bi se
upravnih doklad na rentnino pri isti stopnji
Glede sankcij za opustitve so izvršene znatne spremembe, pa se bodo te odsedaj kaznjevale poleg z 8% obresti z 2kratnim zneskom neplačanega davka, katera kazen je prestroga, ker ni nihče nezmotljiv. Končno poudarja referent, da bo zvišanje davčnih stopenj pri delniških družbah od 6 na 12% in 15% povzročilo nepotrebne motnje v kreditnih odnošajih, ker je stop-
mogel kljub vsej svoji nepopularnosti ukiniti le, če bi se našlo ustrezajoče nadomestilo, na kar pa danes ne moremo niti misliti.
Ce je postal ta davek zaradi svoje izdatnosti za drž. blagajno že neka stalnost v našem drž. go spodarstvu, potem smemo pač za htevati, da bo vsaj davčna oblika v svojih odredbah dosledna in pravilno izdelana, da ne bo povzročala v praksi večjih težkoč.
Protislovje pa je vsekakor, da
nja 12% in 15% za naše razmere se po{jjra ta ^.^ek tudi od rabata tiirnrHnvn ter io ie treba zmzati v | jn bonifikacij, ki jih davčni zave-
škodljiva ter jo je treba znižati znosno višino.
Posebni prispevek za narodno
obrambo
Referat je podal dr. Stevan Popovič, glavni tajnik Industrijske zbornice v Beogradu. Potem, ko je podal historiat in namen tega posebnega prispevka ter sistem njegovega dosedanjega pobiranja, je navedel spremembe, ki jih prina-ča nova reforma.
Sistem pavšalnih stopenj je se-daj spremenjen 8 sistemom odstotne progresije, ki se mesto dosedanjih 25% dvigne na največ 60 odstotkov osnove. Uvedeni so tudi novi predpisi o reutnini, ki se pobira. Njena stopnja se za poseben prispevek sedaj fiksira na 33-33%. Dividendni davek, za katerega se je dosedaj plačalo 10%, ki je pa sedaj razširjen, spremenjen v dodatni davek in ki naj po novi reformi plača specialni prispevek v višini 40%. Referent navaja primer podjetja, ki bi moralo po novih predpisih plačati od milijona dobička 1,028.000 din raznih davkov in doklad, kar je več kot ves zaslužek podjetja.
S sedanjimi davčnimi spremeni bami so povečani osnovni in do-
zanci sploh ne prejemajo. S tem je kršeno načelo prometnega davka, da se pobira davek samo od dejanske odškodnine. Anomalija je, da se mora plačati skupni davek tudi za neizterljive terjatve S tem se davčnemu zavezancu iz
Pri obravnavanju vprašanja dozdevne interesne skupnosti se je deloma upošteval predlog gospodarskih korporacij, da ima namreč davčni zavezanec pravico dokazati, da interesne skupnosti ni. Obstoj interesne skupnosti mora davčni zavezanec v enem mesecu po poteku vsakega leta prijaviti davčni upravi, sicer mora plačati zmanjšano, tode še vedno zelo občutno kazen 10.000 do 100.000 dinarjev. V praktičnem življenju je mnogo primerov, da prodajo davčni zavezanci eni in isti osebi več ko 15% njih letne proizvodnje, vendar ni to noben dokaz o interesni skupnosti. So primeri, ko proda producent isti osebi tudi več ko 50% svoje proizvodnje, pa vendar še niso dani pogoji za interesno skupnost. Da se ta odredba vsaj nekaj olajša, se mora odredili, da producenti, ki prodajo eni osebi več ko 15 % svoje letne proizvodnje, a mislijo, da ni pogojev za interesno skupnost, lahko to prijavijo davčni upravi, ki naj to prijavo vzame na znanje. Ce pa je davčna uprava nasprotnega mnenja, naj sporoči davčnemu zavezancu, iz katerih razlogov smatra, da interesna skupnost obstoji. Šele v tem primeru bi moral davčni zavezanec predložiti svoje dokaze o pravilnosti prijavljenega dejanskega stanja.
Določila o vodeniu kniig
so z novelo poostrena. Davini zavezanci morajo sedaj poleg knjige izvršenem prometu voditi še celo vrsto knjig, da bi se dala davčni upravi in cenzurni oblasti, ki se za to davčno obliko uvaja, možnost kontrole, da je bil skupni davek dejansko plačan od celotnega prometa. Uredbodajalec bi mogel doseči postavljeni cilj, ne da bi povzročil davčnim zavezancem toliko dela in stroškov. Načelo mora biti, da se nalaga davčnemu zavezancu čim manj žrtev, ne pa čim več dolžnosti. Mnogi davčni zavezanci bodo morali namestiti nove moči, da bodo mogli zadostiti vsem tem zahtevam. Težkoče bo v praksi povzročala evidenca o surovinah, pol-fabrikatih in pomožnih sredstvih,
ki se nabavljajo na drugem kraju ter glede potrošnje blaga in pomožnih sredstev, proizvedenih in pridobljenih v lastnem obratu. Še večje težkoče bo povzročala vsakoletna inventura, zlasti v obratih, za katere dovoljuje trgovinski zakon, da inventirajo vsako drugo leto, dočim druga leta samo ocenijo svoje zaloge in njih vrednost.
Zato bi bilo pravilno, da bi morala voditi te knjige samo podjetja, ki so že itak dolžna voditi redno knjigovodstvo, toda tudi ta samo z olajšavami, ki jim jih priznava trgovinski zakon. Te olajšave so potrebne, ker predvideva novela za prestopke izredno visoke kazni.
Tarila	se	ne	bi
minlati samolastno
polnilni davek pridobnine, pove-I guba, ki jo ima zaradi neplacanja čana je rentnina, dosedanji divi- terjatev, znatno poveča še za zne-dendni davek je razširjen in po-1 sek plačanega davka. Moramo večan, stopnja luksuznega davka smatrati, da je tudi institucija in-je zvišana na 15% in 20%, zviša- teresne skupnosti nedosledna, ker ne so stopnje skupnega davka ce-1 vodi do absurda, da mora davčni li vrsti predmetov itd. Vsa ta zvi- zavezanec, ki prodaja svoje blago šanja bodo znatno povečala tudi I grosistom in detajlistom po dolo-osnovo za specialni prispevek, čenih pogojih, plačali skupni da-Referent protestira proti temu, da vek ne od faktične cene na debe-je pri vseh teh zvišanjih poveča- lo, temveč od prodajne cene, ki jo na tudi stopnja za odmero speci-1 doseže detajlist, torej oseba, ki je alnega prispevka na 60%. Ta ku-1 večinoma popolnoma neodvisna
mulativna zvišanja povzročajo, da že sedaj nekateri pridobitniki odpovedujejo svoje obrate. To ni v interesu fiska, niti v interesu državne obrambe, ker je močno gospodarstvo prav tako dober brani lec države, kakor močna vojska.
Na koncu svojega referata predlaga referent, da se celotna tabc-
od davčnega zavezanca.
Vse te in podobne nedoslednosti, ki so jih zbornice ministrstvu že večkrat in z dokumentiranimi spomenicami predočile, s finančno novelo niso bile ukinjene, nasprotno so bile razne nelogičnosti še poostrene oz. povečane,
Najbolj občutna je za industrijo
la specialnega prispevka revidira I odredba, da se mora tudi od last-s sodelovanjem gospodarskih zbor-1 nih finančnih proizvodov in penic v tem smislu, da ne sme naj-1 možnih sredstev, za katere je v
£1 i. zakona o skupnem davku je spremenjen v toliko, da je ministrstvo v bodoče pooblaščeno, da spremeni tarifo brez obveznega predhodnega zaslišanja zastopnikov dotičnih gospodarskih panog. Obvezno zaslišanje je spremenjeno v fakultativno,* kar zelo značilno odkriva tendenco finančne uprave, da celo v strogo strokovnih vprašanjih odklanja sodelovanje gospodarskih korporacij, ki jih postavlja pred izvršeno ej-stvo.
Ministrstvo je tudi takoj izkoristilo to pooblastilo in izdalo tarifo, v kateri so posamezne pozicije* povečane, n. pr. v tekstilni in nekaterih drugih strokah, čeprav za to ni bila po računu gospodarskih krogov praktična potreba.
Tarifa v predloženi obliki je za naše razmere preveč komplicirana. Ta oblika bi bila primerna za države z visoko stoječim upravnim aparatom ter visoko moralo, ne pa pri nas. Organi finančne uprave sploh ne morejo v popolnosti znati vsebino vseh kompli' tiranih predpisov in tarif, še manj
pa, da po njih pravilno postopajo. Ker aparat ni dorasel tehnično komplicirani tarifi, nastajajo v praksi za davčnega zavezanca zelo velike neugodnosti. Iz strahu, da se ne zmotijo in da ne povzročijo škodo crarju, uporabljajo diktatorska pooblastila za mrcvar-enje davčnih zavezancev, ki se morejo sedaj z upravnimi kaznimi obremeniti bolj, kakor pa znaša ves davek, ki se mora plačati.
Čeprav se branimo še tako misli, imamo vendar vtis, da ministrstvo pri izraČunanju novega skupnega davka ni uporabilo ra-čiinicc, kakor bi bilo treba. Sicer si res ne moremo tolmačiti či-njenice, da je skupni davek v notranjem prometu pri celi vrsti predmetov zvišan, zlasti občutno pa pri uvozu. Pri mnogih predmetih se pokažejo razlike, ki gredo do 10%. Kot primer navajamo krznarsko blago in začimbe.
Značilno za reformo je, da se po njej plačuje skupni davek od blaga, ki j® sicer carine oproščeno. Novela ne dopušča uporabo določila toč. 4. Čl. 14. uredbe iz leta 1931. V tem pogledu se mora
plačati davek za celo vrsto važnih industrijskih surovin, kakor: loj, ribja mast, rogovi, naravne gume in smole, katran, kblofonija, glina, azbest, antracit, črni premog, koks, žveplo, boraks, terpentin, konjska dlaka, kavčuk, celuloid, les itd.
Nekateri predmeti, ki so bili do-sedaj pri uvozu oproščeni, morajo sedaj brezpogojno plačati davek. S tem se je proces industrijsko proizvodnje znatno podražil ter zmanjšala konkurenčna sposobnost naših podjetij s tujimi, ker se tujim podjetjem, ki plačujejo ta ali podoben davek, isti pri izvozu vrača. Pomembnost fiskalnega učinka nove tarife nam kaže dejstvo, da bo 35 podjetij kovinske industrije v dravski banovini plačalo za koks, ki se uporablja v produkcijskem procesu okoli 3 3 milijona din skupnega davka, ki ga dosedaj niso plačevala. Značilno je tudi, da bo zaradi reforme skupnega davka na surovo in kovno železo eno samo podjetje na našem ozemlju plačalo okoli 8 milijonov din vec ko dosedaj. Velike razlike, ki so v novi tarifi proti sedaj veljavni, za katere razlike naše gospodarstvo ne more najti opravičenih razlogov, opravičujejo naš predlog, da je ministrstvo zavezano glede tarife predhodno zaslišati gospodarske kroge in da to stori tudi glede nove tarife.
Zvišan pa ]e tudi luksuzni davek od 15 na 20#/o. S tem je dobil že prohibitiven značaj. Zvišani davek bo imel brez dvoma za posledico, da bo konsuin blaga, za katero je zvišan davek, znatno padel. S tega stališča je bil že dosedaj luksuzni davek previsok, zlasti za predmete, od katerih se plačuje visoki skupni davek in visoka državna trošarina. Kot primer navajamo rum. Pri rumu in pri vseh predmetih, ki se izdelujejo iz špirila je preobremenitev že v špiritu, ki se uporablja za izdelavo ruma, ker se zanj plača državna, banovinska in občinska trošarina. Ta obremenitev pa je tako visoka, da znaša skupno z luksuznim davkom 70°/o prodajne cene, kar pomeni očitno premijo za tihotapce.
Glede luksuznega davka je upravičena pritožba interesentov, da je bila dosedanja meja za davčno
Tajnik Trgovinske zbornice v Osijeku dr. Beljan je poročal o spremembah in dopolnitvah taksnega zakona, ki bodo imele znatne posledice za gospodarsko delo v naši državi. Zlasti je naglasil potrebo, da se absolutni rok zastaranja pravice države za odmero in plačilo taks skrajša od 30 na 10 let ter da se zastaranje upošteva ne samo na prošnjo strank, temveč tudi po uradni dolžnosti.
Pri taksi na službene pogodbe je predložen nov način plačevanja, to je, da se ta taksa plača hkrati z uslužbenskiin davkom, iu sicer z 0 25% od prejemkov, s či-
O tej uredbi je poročal gen. tajnik zbornice za TOI v Novem Sadu dr. Slavko Stanič. Iz analize uredbe se vidi, da se je uredbodajec odrekel dejanske kontrole pri proizvajalcih ter da so s tem'istočasno odprta vrata tihotapstvu, dočim je glavno breme te trošarine vrženo na točilce vina in žganja na drobno ter trgovce z alkoholnimi pijačami. S tem bo v zadnjih konsekvencah prišlo do zmanjšanja prometa na legalen način in do zniževanja cen, s' lem pa tudi do oškodovanja vinogradnikov in narodnega gospodarstva.
Sam način pobiranja je silno drag za državno upravo, za zavezance trošarine pa šikanozen, kompliciran in težko izvedljiv.
obveznost, ki je znašala za, bonbone za 1 kg 25 din in pri čokoladi 45 din, opuščena ter da se luksuzni davek pobira tudi od predmetov, ki nimajo luksuznega značaja, kakor malinov sok, ki je bšvežu-joča pijača ter ga uživajo v prvi vrsti bolniki ter otroci. Interesenti se tudi pritožujejo, ker je bila davčna obveznost razširjena tudi na predmete, ki nimajo luksuznega značaja.
Na podlagi navedenega je treba poudariti naslednje ugotovitve. Gospodarstvo želi, da se odpravijo oz. olajšajo odredbe skupnega davka:
1. glede rabata in bonifikacij,
2. glede obdačevanja neizterljivih terjatev,
3. glede lastnih pomožnih sredstev in finalne proizvodnje.
Poleg teh želja, ki se morejo spremeniti samo s spremembo zakona oz. uredbe, gospodarski krogi predlagajo:
1. Fin. ministrstvo naj zasliši gospodarske kroge o prometnih fazah za blago, za katero je skupni davek v novi tarifi zvišan neupravičeno in brez njih zaslišanja.
2. Davčna uprava naj na negativno prijavo glede interesne skupnosti sporoči davčnemu zavezancu razloge, zaradi katerih misli, da ta obstoji, da bi mogel davčni zavezanec nuditi protidokaze.
3. Določba § 9. novega zakona o skupnem davku, v kolikor se nanaša na knjige in evidence, ki jih morajo poleg knjig o opravljenem prometu voditi davčni zavezanci, naj se uporablja v praksi samo za one davčne zavezance, ki morajo voditi knjige za pridobni-no ali družbeni davek ter da imajo ti davčni zavezanci pravico, da se morejo tudi glede predpisa v celoti posl uži ti določbe § 48. odstavka 3. novega trgovinskega zakona.
4. Glede seznama luksuznih predmetov naj se zaslišijo gospodarske zbornice ter se naj v sporazumu z njimi ta seznam 'spremeni.
5. Odpravi naj se različno obda-čevanje z ozirom na to, če je predmet proizveden od industrijskega ali obrtniškega podjetja.
6. Surovine, ki so oproščene carine, naj bodo tudi oproščene skupnega davka.
mer odpada vsaka nadaljnja procedura.
Konferenca je nadalje zahtevala, da se odpravi razširjenje takse za tekoče ali odprte račune na podjetja od pridobnine, ki se bo odmerjala na podlagi knjig in računov, ker za to ni upravičenega razloga.
Gospodarstvo zahteva, da se vsa uredba o spremembah in dopolnitvah taksnega zakona nujno revidira s sodelovanjem gospodarskih zbornic ter višina prilagodi vrednosti protistoritev za zahtevane posebne usluge in pri tem upošteva, da taksna obremenitev ne sme ovirati gospodar, delavnosti.
To zlasti velja glede vodenja registrov po točilcih pi jač na drobno.
Dr. Stanič naglaša potrebo nujne revizije te uredbe ter zaključuje svoja izvajanja s pozivom, da skliče finančno ministrstvo takoj anketo gostinskih odsekov gospodarskih zbornic, Zveze gostilničarjev, vinogradnikov in trgovcev z vinom, da se izdela definitivno besedilo uredbe.
Gen. tajnik S. Boškovič sprejema v imenu Trgovinsko-industrij-sko zbornice v Splitu referat in predloge referenta novosadske zbornice ter zlasti predlog, da skliče minister konferenco gostinskih odsekov zbornic, ki bo proučila, kako se naj ta uredba najlaže izvaja ter kako naj »e zviša
” "'--i :i'.’• •
stopnja državne trošarine. Pri tej priliki je opozoril na posebne razmere v bivši primorski banovini, ki je najbolj vinoroden kraj v državi. Tu je znašala banovinska trošarina 0-50 din na liter, a je javno mnenje prisililo bansko upravo na pavšalno plačevanje trošarine, da se je ta dejansko znižala okoli 25
V četrtek dopoldne se je nadaljevala plenarna seja delegatov zbornic in gospodarskih organizacij. Ker so bili referati že podani prejšnji dan, so drugi dan podali delegati zbornic svoje stališče k posameznim točkam. Da bi se mogla debata pravočasno zaključiti (hrvatski delegati so morali namreč biti v petek v Zagrebu, kjer se je začela konferenca hrvatskih gosi>odarskih zbornic), je bilo določeno, da sme vsak govornik govoriti največ 5 minut.
Po otvoritvi seje je predsednik zbornice Ivan Jelačin najprej pozdravil pomočnika fin. ministra dr. Filipančiča ter se mu zahvalil, da je pristal na posebno sejo s predsedniki zbornic. Na tej seji je tudi prišlo do nekega kompromisa. G. dr. Filipančič je namreč pristal na to, da se naši predlogi ponovno preuče na posebni konferenci delegatov fin. ministrstva in delegatov zbornic ter nam je tudi obljubil, da bo interveniral, da se udeleži te konference tudi fin. minister dr. Šulej.
Nato je povzel besedo
pomočnik fin. ministra dr. Filipančič
ter dejal, da more zavzeti svoje stališče le na podlagi pismenih predlogov.
Ze včeraj je slišal iz referatov želje gospodarskih krogov, že včeraj pa je tudi naglasil, da se je storilo z davčno reformo sanvo to, kar se je po prepričanju vse vlade in ne le fin. ministra moralo storili. Čeprav se je izdala davčna reforma hitro, se je vendar tudi vse vprašanje temeljito proučilo.
Reforma se je morala hitro izdelati, ker se mora tudi čim prej začeti izvajati. Z izvajanjem reforme se ne sme odlašati. Prepričan je, da bo praksa dokazala, da je nova davčna reforma tudi v korist gospodarstvu, ker se bo davek odslej odmerjal objektivno.
Tudi če bi se spremenili posamezni predpisi, pa je treba upoštevali, da mora biti finančni efekt v polni meri dosežen, ker je davčna reforma nekak vojni davek, ker smo tudi v polvojnem stanju.
Če kdo, potem želi finančni minister, da je v kontaktu z gospodarskimi krogi. Toda reforma se jo morala izvesti hitro. Ze dvojica ljudi se težko sporazume, kaj šele zastopniki vseh gospodarskih organizacij. Zato se ni moglo čakati, da t)o dosežeu najprej sporazum. V mejah možnosti pa bo fin. ministrstvo ustreglo vsem predlogom iu tudi uraduištvo ministrstva bo rado šlo na roko. Vendar pa je proučevanje teh predlogov brez vseh potrebnih podatkov nemogoče. Zato je treba, da se vsi ti predlogi v podrobnostih izdelajo, nato pa da s" bavijo z njimi strokovnjaki v fin. ministrstvu. Potem bo šele ustvarjena baza za razgovore in sporazum.
Pomočnik ministra dr. Filipančič je izrekel še svoje obžalovanje, da je službeno zadržan, da bi ostal do konca na konferenci
Predsednik Jelačin ga je nato še enkrat prosil, da prouči vse predloge ter naglasil, da so to le minimalni predlogi. Prepričani smo,
Opozorilo čitateljem!
Zaradi poročila o velevažni konferenci gospodarskih zbornic smo morali odložiti polno važnega gradiva za prihodnjič. Prosimo cenjene naročnike, da to upoštevajo.
par za liter. Tudi tgko zelo znižana trošarina je dala vendarle nad 2 milijona din dohodkov. Z uvajanjem trošarine v višini 1 din za liter bi se zvišala ta trošarina za primorsko banovino na 8 milijonov din. To je pa prevelika obremenitev za to pasivno pokrajino, ki ima žal najdražji kruh, ker
da je tudi v interesu države, da se vse nepotrebne ostrine odpravijo in da se tudi gospodarstvu priznajo njegove potrebe. Nato se je pomočnik ministra dr. Filipančič poslovil, pozdravljen od delegatov.
V imenu Centrale industrijskih korporacij je govoril njen generalni tajnik
Gjoka čurčin
Samo v glavnih obrisih je podal svoj referat.
Davek je najbolj pravičen način, da krije država svoje izdatke. Prav tako je pravilno, da se država v sedanji situaciji pripravlja na vse eventualnosti. Treba je zato proračun povečati, ker so tudi državni izdatki že nekaj časa v stalnem dvigu. Zato pa je tem bolj presenetilo, da se je znižala zem-ljarina, pocenila sol itd.
Na eni strani se izterjujejo davki z vsem pritiskom davčnega aparata, na drugi strani pa se dajejo kmetovalcu neprestane olajšave. Je že res. da je kmetovalec kot posameznik gospodarsko šibkejši od drugih, toda nemogoče je, da bi mogla mestna podjetja nadoknaditi vse ono. kar bi morala dati večina prebivalstva.
Drugi razlog za sedanje težave je tudi v naši nanačni gospodarski politiki, čim večji so posli industrije. tem več dobiva država. Ko so se mogle surovine dobivati, se je njih uvoz preprečeval. Zvez z državami s svobodnimi devizami nismo imeli, z južnoameriškimi niti trgovinskih pogodb. Zato sedaj vsa proizvodnja stagnira, samo kmetijska proizvodnja ie ostala na stari višini. A ravno ta se pardo-nira na vse načine.
Koncept davčne reforme je napačen in zato ne bo dala davčna reforma pričakovanega efekta, gospodarstvu na bo v škodo.
Delegat beograjske ind. zbornice
dr. Ante Bojamč.
Ce se hoče od ovce volna, se ovca ostriže, ne pa zakolje. Podobno velja tudi za davčno reformo, ki ne sme davkoplačevalca uničiti.
Vsa davčna novela nima nobenega sistema. Pri nas se delajo zakoni tako, da sc jemljejo predpisi iz raznih tujih zakonov brez ozira na to, če so za nas sprejemljivi ali ne. Jugoslovanski kapital ima svoj razvoj in kar je dobro za drugi kapital, ni dobro za naš.
Ce pa so se že vzeli tuji zakoni kot vzor, zakaj se niso vzeli v celoti? Češkoslovaški zakon, ki je vzor našemu, določa, da so davki odbitna postavka. Zakaj niso tudi pri nas? Ce znašajo davki 10*/« dohodka, nazadnje tudi to še gre, nikakor pa ne, če znašajo 90 %». Ker niso davki odbitni, se uagra-jajo le oni, ki ne plučujejo davkov. ker ti plačajo manj.
Tudi to je napačno, da niso odbitni prispevki za dobrodelne svrhe.
Zakaj se ni pojasnilo, kaj je posebni prispevek? Ali je to davek ali doklada? Ce je davek, potem treba tudi povedati, da se z njim uvaja nov davek.
Vsak dohodek se sme obdačiti le enkrat. Pri nas pa se obda-čuje dvakrat.
Po vsem svetu je običaj, da dobi kompanjou največ 50°/o dobička. Z davčno novelo pa dobi država vseh 100 °/». Na vsak način se mora spremeniti novela v tem smislu, da dobi največ 50°/o.
Gen. tajnik dr. Gjurgjcvič iz Skoplja je nato podal stališče
je najbolj oddaljena od žitorodnik krajev. Ako smo prikrajšani zaradi cen žita, je treba gledali na to, da ne sme bili državna trošarina na vino večja, kakor je bila bivša banovinska trošarina.
Javna plenarna konferenca je bila s tem prekinjena ter se je nadaljevala v četrtek dopoldne.
skopske zbornice, ki smo ga v celoti objavili že v prejšnji številki.
Blagota Radovič iz Podgorice
naglaša, da je v tem težkem času pripravljeno gospodarstvo storiti vsako žrtev. Ce pa objektivno proučimo davčno reformo, potem moramo reči, da je izvedena. Velik del davčnih zavezancev je oproščenih davka. Ker ni še povsod zemljiškega katastra, ni pričakovati, da bi plačali zem-ljarino niti tisti, ki bi jo morali.
Čeprav so časi težki, pa vendar niso tako težki, da se ne bi mogli zaslišati gospodarski krogi, preden se izda tako važna reforma, kakor je davčna.
Navaja za dokaz brezglavost naše politike, ko je prišel naenkrat ukaz o popisu zalog petroleja iu ko je bila vsa Crna gora brez luči
Dr. Cvetko Gregorič
govori v menu Centrale industrijskih korporacij.
Davčni predpisi, ki so bili sedaj izdani, so stalnega značaja, davčna reforma pa ima začasen značaj. Ce ne bi imeli njeni predpisi stalnega značaja, bi se solu-cija le našla.
Vsa zadnja leta gre naša davčna politika za tem, da veduo bolj obremenjuje gospodarstvo v mestih, dočim se agrarna proizvodnja oprošča davčne dolžnosti. Lela 1929. je dala zemljarina še 850 milijonov din, sedaj le še nekaj nad 400 milijonov. Mi sino agrarna država in čeprav bi bil kmetski sloj še tako reven, ni mogoče vse davčno breme prevaliti le na mestno gospodarstvo.
Popolnoma napačno je tudi, da so oproščene zadruge, ker se s tem uničuje trgovina.
Tudi obrtniki se čezmerno favorizirajo pri plačevanju davka na poslovni promet. Meja med obrtnimi in industrijskimi podjetji je silno ozka in zalo ne bi smelo biti glede davkov nobene neenakosti.
Pretežni del davkov pobirajo država in banovina le od trgovine, industrije in obrla. Ti so davčni eksekutorji za milijardne zneske, da jih razdele na 15 milijonov ljudi. Velika nevarnost je, da bodo novi davki upropastili celo vrsto gospodarskih podjetij.
Zlasti pa je treba poudariti, da pri izdelavi davčne reforme niso mislili na samoupravne davke. Ti so ponekod silno visoki in kjer bo šel prvo leto ves dohodek za davke, tam bodo davki drugo leto že pomenili konfiskacijo premoženja.
Obdačenjo surovin bo povzročilo draginjo, poleg tega pa tudi veliko škodo, ker obdačevanja proizvajalnega procesa v sosednih državah ne poznajo. Z industrijo teh držav pa mora naša industrija konkurirati.
Naš skupni davek je posnet po avstrijskem, olajšav pa, ki jih daje avstrijski, naš davek ne pozna.
Predsednik osiješke zbornice Galovac
meni, da ni treba, da bi kdo govoril več ko 5 minut, ker je jasno,
v	barva, ptesira ta
Ze v 24 urah rr.z::
itd. Skrobi in svetlulika srajce, ovratnike la manšete. Pere. suši. manga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Sclenburgova ul. S Telefon št. 22 72.
Izpremembe	i
taksnega
Uredba	o državn
na vino In
Podrobna
da mora vsaka zbornica še pismeno izdelati svoje predloge, da gremo potem na novo konferenco, kakor je dejal pom. min. dr. Filipančič. Ne posegajmo v druge stvari, temveč govorimo le o davčni reformi.
Zastopnik industrijske zbornice v Beogradu
dr. Ilič
opominja, da je davčna reforma že stopila v veljavo. Izhodišče te reforme je, da potrebuje država denar. Zato naj apelira država na vse, ker daje vsem mir, ne pa da-da daje enim olajšave, drugim pa nova bremena. To vzbudi nezadovoljstvo, to pa je tudi razlog, da se ne bi smela izdati reforma brez sodelovanja gospodarskih organizacij. Davčna reforma je takšna, da dobe mnogi podjetniki vtis, da bodo z njo uničeni. Tega ne bi smelo biti.
. Davčna reforma je šla čez mejo, preko katere ne bi smela iti. Zato je treba davčno reformo spremeniti.
V imenu Inženirske zbornice
izjavlja inž. Milan Milič, da je zbornica popolnoma solidarna z gospodarskimi zbornicami. Ce bi vladala prava demokracija, ne bi bilo mogoče, da bi se takšna reforma kar dekretirala.
Inž. Simon Švabč opozarja, da so vsaka javna dela po zasebnih podjetjih nemogoča, če obveljajo določbe davčne reforme. Javna dela trajajo več let in se prva leta sploh ne ve, kakšen bo dobiček, če bo sploh dosežen. So države, ki vzamejo onemu, ki ima kravo, kar celo kravo. So države, ki mu vzamejo le mleko krave. Pri nas pa mora mleko pomolsti za državo lastnik in če kaj mleka pri tem izlije, gre v zapor.
Vprašanje rabata
Borislav Stojankič od beograjske trg. zbornice:
V smislu ^ 32- uredbe so zavezani veliki in mali obrati, vsaj oni v Srbiji, da vodijo trgovske knjige, predpisane po starem srbskem trg. zakonu. Te knjige morajo pokazati davčnim oblastem na njih pismeno zahtevo. S tem v zvezi se postavlja vprašanje ocenitve vrednosti v inventarju popisanega blaga.
Vsi pa vemo, kako se vrednost blaga vpisuje v inventar. Ce se vpiše dejanska tržna vrednost, če je vrednost blaga v padanju, se mora ta zmanjšati (rabatirati), če je v skoku, se vpisuje cena, po kateri je bilo kupljeno.
Kaj naj storimo z blagom, pokvarjenim (poflom) ali neustreza-jočim po barvi, fazoni itd. Dosedaj se je vpisovalo to blago v znatno nižji ceni in se tako tudi prodajalo. To je bilo tudi pravilno.
Sedaj pa morejo po davčni reformi davčne oblasti vsak hip pregledati knjige in tudi inventarne ter pri tem ugotoviti razliko med cenami, navedenimi v inventarju in cenami v dotičnih fakturah. S tem bi mogla oblast ugotoviti nepravilno vodenje knjig, t. j. inventarne, kar ima za posledico kazen po Čl. 107.a.
Nastalo bi nemogoče stanje, ker se mora pustiti trgovcu, da ocenjuje svoje blago po njegovi dejanski vrednosti. Zato treba rešiti vprašanje, če bodo mogli postopati trgovci ko dosedaj in Če da davčna oblast strokovnjake, da bodo pravilno ocenili blago. Potrebno je, da pristojne oblasti ne delajo trgovcem nobenih ovir pri njih pravilnem rabatiranju vrednosti inventarja.
Govorili so nato še razni zastopniki organizacij, ki so zlasti na-glašali, da se mora davčna reforma spremeniti v tem srrfislu, da se vodijo knjige po davčni reformi šele od 1. jan. 1940.
Albin Smrkolj
predsednik trg. odseka ljubljanske zbornice opozarja zlasti na tri zahteve. 1. Dolžnost vodenja knjig naj velja le za tiste, ki imajo najmanj 5 (in ne dva) milijona din prometa, ker drugi sploh ne zmorejo stroškov knjigovodstva.
2. Določbe minimalnega davka so nemogoče. Kdor ima veletrgovino za kolonialno blago, ima prav lahko 50 milijonov din prometa. Pri tej trgovini pa zasluži največ pol procenta. Pa recimo, da zasluži 1 odstotek, potem bi zaslužil največ pol milijona din. Plačati pa mora 400.000 din minimalnega davka, pri nas v dravski banovini 150 «/o doklad, t. j. 600.000 din in 45°/o dopolnilnega dodatka, t. j. 180.000 din, torej skupno od 500 tisoč din dohodka 1,180.000 din davka. To je nemogoče.
3. V Sloveniji in Dalmaciji imamo polno družb z o. z. Te so vodile knjige po svoje in dostikrat tudi niso mogle zmagati stroškov za pravilno knjigovodstvo. Sedaj morajo voditi knjige in za davčno leto veljajo njih knjige iz 1. 1939. To je nemogoče. Zanje naj velja obveznost vodenja knjig šele od 1. jan. 1940.
Dragoljub Sjenicki iz Beograda je opozoril, da je še čisto nejasno vprašanje glede špeditorskih
podjetij. Dr. Stevo Popovič opozarja na male mline v Južni Srbiji.
Dr. Andrija Curlin od dubrovniške zbornice se pridružuje predlogu g. Smrkolja, da velja dolžnost vodenja knjig le za one, ki imajo nad pet milijonov din prometa.
Predlaga nadalje, da v primeru dvoma v verodostojnost knjig odmerja davek davčni odbor.
Julije Krajaševič je naglašal, da zbornice ne smejo dopustiti, da bi se nekaj izvedlo, kar je v škodo gospodarstvu.
Josip Kavčič
opozarja, da vse gospodarske organizacije čakajo, kaj bo sklenila današn ja konferenca in kako bodo gospodarski stanovi nastopili proti davčni reformi. Vemo, da država potrebuje sredstev in da ji moramo to nuditi, toda tudi država mora vedeti, kar potrebujemo mi. Dali bomo državi, toda nočemo, da bi se pri tem še ^gnjavilo«. Gospodarske organizacije imajo danes vso legitimacijo, da naglasijo svoje zahteve. Ne želi, toda spomniti mora, da more priti tudi do organiziranega nastopa gospodarskih stanov. Enkrat je že bil tak nastop in izkazal se je tudi kot uspešen. Nato je govoril o sami davčni reformi, ki jo je imenoval Bajkič za inkvizicijo. Zasti je naglasil potrebo, da se ustvari najprej neko prehodno stanje, t. j., da velja dolžnost vodenja knjig šele od 1. I. 1940. dalje. Posebno krivičen je minimalen davek, ki
suponira, da ima sploh vsako podjetje dobiček. Nova reforma preprečuje tudi nastajanje domačega kapitala ter je zato še posebno škodljiva.
Nato je gen. tajnik beograjske zbornice
Svetislav Marodič
reasumiral vso debato in navedel na kratko vse glavne zahteve, ki so bile izrečene v referatih in v debati in ki morajo biti sprejete tudi v resolucije. Njegova izvajanja so bila sprejeta s splošnim odobravanjem.
Ko je še govoril predsednik skopljanske zbornice Vojin Varo-ščič, je zaključil predsednik Jelačin dopoldansko sejo.
Popoldansko sejo
je vodil predsednik beograjske trg. zbornice Miljutin Stanojevič. Na seji se je predvsem razpravljalo o družbenem davku in o trošarinah. O slednjih je obširneje govoril predsednik gostinskega odseka Ciril Majcen, ki je tudi podrobno podal stališče gostinskega odseka.
Na podlagi referatov in predlogov med debato so bile nato pre-čitane resolucije, ki so bile soglasno sprejete. Predsednik Stanojevič je nato zaključil konferenco.
Gospodarska konferenca je bila odlično organizirana ter je opravičila vsa pričakovanja. Znova so gospodarski krogi dokazali, da so konstruktivni delavci in da je sodelovanje z njimi potrebno in koristno.
X PREMO
KOKS — DRVA
nudil. Pogačnik
Telefon BOHORIČEVA 5 20-59 Postrežba brezhibna
Seia ožjega odbora
Zveze	trgovskih
V petek 12. t. m. je bila v Trgovskem domu seja ožjega odbora Zveze trg. združenj. Seja je bila nujno potrebna zlasti zaradi nove davčne reforme. Udeležba na seji je bila odlična. Sejo je otvoril
predsednik Stane Vidmar, vse na-vzočne iskreno pozdravil, ugotovil sklepčnost ter imenoval za zapisnikarja tajnika dr. Pustiška, za overovatelja zapisnika pa gg. Ber-jaka in Škrbca.
Poročilo predsednika Vidmarja
Nato je podal naslednje poročilo:
Od zadnje seje glavnega odbora Zveze v Celju so nastali za trgovski slan in gospodarstvo sploh zelo važni dogodki, ki smo jih sicer na zadnji seji že predvidevali, a so nas s svojo obsežnostjo vendarle neprijetno presenetili. Gre za nov« davčno reformo. Z uredbami so se izpremenili: zakon o neposrednih davkih, zakon o davku na poslovni promet, zakon o skupnem davku na poslovni promet, zakon o taksah, zakon o državni trošarini in določbe § 19. finančnega zakona za leto 1939./40. glede posebnega prispevka za fond narodne obrambe.
S temi uredbami se niso samo občutno zvišale stopnje davkov, marveč so se tudi določili novi načini odmerjanja davka, zlasti pa so določene težke kazni. Ker bo o podrobnih izpremembah za trgovce najvažnejših predpisov poročal tajnik g. dr. Pustišek, naj le ugotovim, da je ta reforma za nas nesprejemljiva in da sem prepričan, da bo državi več škodovala kot koristila. Novi predpisi namreč naravnost silijo k padanju davčne morale in poganjajo davčne zavezance k utajbam. Davčno moralo naj bi pa ohranile kazni, kakršnih v svoji praksi še nismo doživeli. Za vsako kaznivo dejanje je predpisana — proti vsem pravnim načelom — kopica najtežjih kazni.
Globoko sc zavedamo, da moramo v teh kritičnih časih več žrtvovati za obrambo države, vendar odločno odklanjamo tak način ob-dačevanja, ki nas neprestano izpostavlja samim kaznim in
t »•
Glede dela Zveze po seji glavnega odbora dne 15. decembra bi omenil, da je Zveza izvršila sklepe te seje. V zvezi s pobijanjem draginje so vsi dnevniki prinesli poročila o seji Zveze in zlasti poro-
čila ter zaključke te seje glede pobijanja draginje. Tako je javnost lahko slišala tudi drugo plat zvona. Ugotovim lahko, da so neumestni napadi na domačo trgovino v zadnjem času malo pojenjali. Dnevniki so objavili tudi podrobno uspeh akcije slovenskega trgovstva za obmejne šole.
Zveza je v tem času izdala štiri okrožnice, osrednji lesni odsek pa eno. Združenjem smo sporočili v okrožnicah apel glede plač nameščencev pri trgovskih združenjih, odločitev glede legitimacij za trgovce, poziv za zbiranje podatkov o pobijanju draginje, sklep glavnega odbora glede koledarjev in drugih nagrad odjemalcem, prizadevanja Zveze glede popisa za-log petroleja, novo razdelitev za-kupoprodajnih rajonov za sol, podatke o 1 % prispevku za narodni invalidski fond, poročila nekaterih združenj o postopanju protidra-ginjskih odborov itd.
Združenja Slovenj Gradec, Celje-mesto, Celje-srezi in Radovljica so sporočila, da so zvišala plače svojim nameščencem.
Glede davčne amnestije, ki bi bila ob novi davčni reformi še celo umestna, je Zveza prosila pomoči novega finančnega direktorja gospoda Josipa Mozetiča.
Zveza je prosila ministrstvo za trgovino in industrijo, da se podaljša prepoved ustanavljanja veleblagovnic; vendar ministrstvo ob izteku prejšnje prepovedi (31. decembra 1939.) ni izdalo nove prepovedi. Pač pa je sedaj izšla v banovini Hrvatski uredba, s katero se v tej banovini veleblagovnice prepovedujejo. Ker smatramo, da morajo nujno veljati za vso državo enotni zakonski predpisi glede trgovine, pričakujemo, da bo sedaj ministrstvo izdalo tako uredbo tudi za ostalo državo. Zveza bo v tej zadevi v zvezi s Centralnim predstavništvom in po kralj, banski
upravi ukrenila vse potrebne korake.
Uredba o kontroli cen zaenkrat Še ni izšla, ker je naletela na odločen odpor industrije. O njeni vsebini in hibah ste poučeni tako
iz »Trgovskega lista« kot iz dnevnega časopisja.
Po poročilu predsednika Vidmarja je podal obširen referat o vseh novih davčnih zakonih, zlasti pa o spremembah pridobninskega davka zvezni tajnik dr. Pustišek. Razliko med staro in novo davčno odtnero je nazorno prikazal s praktičnimi primeri. Referatu je sledila obširna debata, katere so se udeleževali zlasti gg.: Koren,
Verbič, Škrbec, Košir, Berjak in predsednik Vidmar. Sklenilo se je, da bo sklepal o ukrepih glede davčne reforme glavni odbor Zveze, ki se bo sestal po konferenci vseh zbornic, ki bodo 17. t. m. sklepale o isti zadevi. Seja je nadalje sklenila, da se skliče sestanek vseh tajnikov združenj v Ljubljano, da se podrobno seznanijo z novimi davčnimi predpisi.
Ker je Zveza prejela vabilo na anketo pri kr. banski upravi in pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje glede nove ureditve minimalnih mezd, zlasti za trgovske pomočnike, je ožji odl>or po daljši debati, v katero so posegali gg.: Berjak, Verbič, Škrbec, Savnik, Fabiani, Košir, Snoj, Koren in predsed. Vidmar, sklenil potrebne predloge za pred-konferenco delodajalskih organizacij. Med drugim je bilo predlagano, da se urna mezda vsekakor odkloni in se razpravlja le o minimalni mesečni plači trgovskih pomočnikov in zasebnih nameščencev.
Nato so se prečitali predlogi združenj glede šušmarstva v lesni trgovini, glede predizobrazbe za lesnega trgovca, glede izvrševanja trgovin z mešanim blagom in glede usposobljenosti absolventov kmetijskih šol za nakupovalce sadja. Seja se je z vsemi predlogi strinjala.
Ožji odbor je nadalje sklenil, da Zveza ponovno intervenira pri upravi državnih monopolov zaradi popisa zalog petroleja pri malo-prodajalcih. S tem v zvezi so gg. Turk, Koren in Veble poročali o vedno hujšem pomanjkanju petroleja.
Tajnik dr. Pustišek je nato še poročal o zaključku nabiralne akcije za revne učence obmejnih šol. Združenja so prispevala: Brežice 500, Celje-mesto 4.000, Celje-srezi 1000, Črnomelj 1.750, Dolnja Lendava 1905, Kamnik 2.200. Kranj 5.500, Krško 120, Laško 4.200, Litija 200, Ljubljana 17 OOO, Ljuto-mer 8.150. Lopate« 2000. Mai ibor-mesto 13.250. Murska Sobota 10 692, Novo meslo 3.100, Ormož 200. Ptuj-mesto 3.762. Ptuj-okolica 1.580. Radovljica 1000, Slovenska Bistrica 1000, Slovenj Gradec 3.394, Sveti Lenart 5.000. Škofja Loka 500. Skupaj din 92.003*—.
Pri slučajnostih so bili sprejeli potrebni sklepi zaradi prepovedi veleblagovnic in glede uredbe o kontroli etn, na kar je predsednik Vidmar sejo zaključil.
Davčna	r
in mariborsko
Mariborski trgovci so imeli izza novega leta več sestankov, na katerih so razpravljali o najnovejši davčni reformi in o njenih posledicah za trgovski stalež in sploh za gospodarsko življenje severne Slovenije. Prišli so do zaključka, da pomenijo nova davčna bremena že skoraj .. ..' našega gospodarstva. Trgovci se pritožujejo tudi o načinu izterjevanja, ki naj se uvede po novih uredbah.
Trgovstvo se v Mariboru prav dobro zaveda, da ima država zaradi izrednih zunanjepolitičnih dogodkov poslednjih mesecev velike izdatke, ki jih mora krili. Toda splošno mnenje je, da mora biti tudi država uvidevna in zlasti ne sme ogražati eksistenčne možnosti svojih državljanov, ker bi to bilo vse prej kot v korist državnemu erarju samemu.
Zlasti težko občuti trgovstvo »minimalni davek«, ki tako zelo zadeva grosiste, pri nas torej veleti govine s špecerijskim in kolonialnim blagom ter z železnino in stavbenim materialom. Te trgovine prodajajo na eni strani blago, ki ga tvorijo najnujnejše življenjske potrebščine, kakor: moka, sladkor, sol, kava, petrolej, milo, železnina, apno in cement, sploh gradbeni material in slično, na drugi strani pa nosi ravno trgovina s temi
predmeti zelo skromen dobiček, ki ne prenese te davščine. Pomisliti je, da je režija vedno ista in da bi se moral naredbodajalec tudi na to ozirati.
Združenje trgovcev za mesto Maribor se je zato obrnilo do Zbornice za TOI s prošnjo, naj se zavzame za stvar in intervenira pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani in tudi pri finančnem ministrstvu v Beogradu, da se ta v resnici prehudi davek ukine.
Obrtnih pravic v Mariboru
je bilo izdanih v lanskem letu vsega skupaj 150, predlanskim pa 165. Mestni magistrat je izbrisal lani 145 obrtnih pravic, predlanskim 157. Iz teh številk se vidi, da so vpisi in izbrisi podjetij v Mariboru že več let nekako v ravnovesju. Premestitev obrtnih pravic, predvsem v gostilničarstvu. je bilo lani 48 in eno leto poprej 58.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 17. januarja objavlja: Uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o taksah — Nared-bo uprave policije, v Ljubljani o začasni ureditvi prodaje bencina in nafte na območju uprave policije v Ljubljani.
Mitične vesti
Dr. Maček Je dal zastopnika agencije Stefani izjavo, v kateri je dejal: Vsi so mogli videti, da je aprejel hrvatski narod kneza Pavla k navdušenjem, ker je dal prvi pobudo za sporazum med Srbi in Hrvati. Mi Hrvati smo vedno hoteli ostati v okviru Jugoslavije, nismo pa hoteli, da hi bila Jugoslavija le povečana Srbija. Vedno smo zahte-vali enakopravnost in s sporazumom je bila ta tudi dosežena. Obisk kneza namestnika Davi a je jasen dokaz spremembe, ki je nastala v državi. Hrvatska je sedaj enakopravna s Srbijo in je prevzela svoj del v življenju Jugoslavije. Sporazum je odpravil vse razloge za vznemirjenje v tem delu Evrope, ki se bo mogel izogniti vsem mednarodnim konfliktom.
Drugo izjavo dr. Mačka je objavil list »Giomale d’Italia«. Dr. Maček je dejal, da bo sedaj po doseženem sporazumu nadaljeval organizacijo Hrvatov na federalistični podlagi, da se bodo končno rešila vsa vprašanja ureditve javne oblasti na Hrvatskem ter končne ureditve skupne države Jugoslavije.
V novem hrvatskem saboru bo imela opozicija največ 3 do 4 poslance. Srbi pa jih bodo imeli okoli dvajset.
Nato je govoril dr. Maček o od-nošajih Jugoslavije z Italijo in Madžarsko, ki nista le naši najbližj: sosedi, temveč se vse tri tudi medsebojno izpopolnjujejo, še nekaj drugega pa je posebno važno. Tudi Madžarska in Italija hočeta varovati svoje koristi in svojo nevtralnost. Izjavljam, da to še bolj združuje Hrvatsko z n lenima sosedama, ker kaže, da sta si izbrali pot, ki je tudi pot za rešitev nevtralnosti Jugoslavije.
Romunska obrambna črta je gotova. Več 10.000 delavcev jo je delalo že od propada češkoslovaške.
V glavnem tvori to črto globok, 12 m širok rov, ki se more v hipu napolniti z vodo. Na Karpatih na je zgrajena obrambna črta iz betona in železa..
Vest. da bi bile nemške čete v Galiciji, ki je zasedena od sovjetskih čet. se Je izkazala kot neresnična. Sodijo, da ima vest ta namen, da preplaši Romunijo.
»PojhPo dTfalia« je objavil poročilo iz Nemčije, v katerem pravi, da velja pozornost Nemčije še vedno vzhodu. List meni, da ni izključeno, da se bo vojna v kratkem razširila na črno morje, Kavkaz, PerzJIo in Irak. To bo vojna za petrolej.
Francoski parlament Je s 521
proti 2 glasovoma razveltavil vse komunistične mandate. Splošno sodijo, da je sedaj prišlo na dnevni red vprašanje prekinitve diplomatskih odnošaiev med Francijo in Sovjetsko unijo.
Švedski min. predsednik Hansson Je izjavil, da bo švedska z orožjem v roki branila svojo nevtralnost in svojo neodvisnost, švedska tudi ne bo dovolila, da bi kakšna vojskujoča se država pošiUata svoje čete skozi švedsko ozemlje da bi se posluževala švedskih pristanišč za svola oporišča.
Severno od Ladoškega jezera so se morale sovjetske čete po hudih hpjih umakniti. Bitka se je bila ob kraju Kitela ter je trajala tri dni. Sovjetske čete so pustile na bojišču mnogo volnega materiala, med drugim tudi 29 tankov.
_ Tudi bitka Pri Salu je odločena Lk0!c1s£ F^ncfv' B°il so bili tu posebno hudi čeprav je vladal silen mraz. Poročila pravijo, da je bilo 50 stopinj pod ničlo. Sovjetske čete so večkrat napadle Fince in dosegle tudi že nekaj uspehov, vendar pa so se končno morale umakniti. S tem je za Finsko zaenkrat odpravljena nevarnost, da bi bila razbita na dva dela. Poročila tudi pravijo, da so sovjeti spoznali, da so boji pri takem mrazu nemogoči to da bo zato sovjetska ofenziva za nekaj mesecev odložena.
Zelo živahno pa jc bilo delovanje sovjetskih bombnikov. Na stotine letal je bombardiralo finska mesta. Finska letala so se z uspehom spustila v borbo tudi z mnogo Številnejšimi sovjetskimi letali.
_ Švedskih prostovoljcev je sedaj zbranih že nad 10.000. «nh^y°!Jni£ darov za Finsko so nov krona Svedskem za 9 mllijo-
?° trditvah lista
»Stockholms Tidningen« ob skle
panju nemško-ruske pogodbe zahteval, da sme Rusija razširiti svojo vlado čez baltiške države in Finsko. To Je vzrok, da je Nemčija že od vsega začetka svetovala Fincem, da sprejmejo ruske zahteve. List nadalje pravi, da so takrat nekateri sovjetski diplomati baltiškim diplomatom izjavili, da bodo sovjeti prodrli do severnih atlantskih pristanišč in da od tega nikakor ne bodo odstopili
Med Estonci m zelo širijo simpatije do Finske in je vedno več Estoncev odhajalo v finsko vojsko. Sovjeti so zaradi tega precej vznemirjeni in so okrepili svoje čete na estonski meji. Na zahtevo sovjetov je sedaj estonska vlada prepovedala estonskim državljanom vsako potovanje v tujino. Stalna
vojaSka služba je bila na Estonskem v zadnjem času podaljšana od 18 na 24 mesecev, sovjeti pa so svoje garnizije v Estoniji zmanjšali za polovico. Estonska vlada Je v Moskvi protestirala zaradi torpediranja nekega estonskega parnika po sovjetski vojni ladji.
Sodišča nad tujci v Angliji so
končala svoje delo. Skupno so razpravljala o 62.389 primerih, 436 Nemcev In 60 Avstrijcev je bilo interniranih, 7199 Nemcem in 822 Avstrijcem je bila omejena svoboda gibanja, proti 47.285 Nemcem in 6597 Avstrijcem pa ni bdi izdan noben ukrep.
Trnovskemu naraščaje!
Načrtno	gospo
tudi v trgovini
Ne samo država bi morala voditi svojo gospodarsko politiko po načrtu, temveč tudi vsak trgovec bi moral po načrtu urediti svoje poslovanje. Načrtno gospodarstvo velja danes za vse in postaja tem bolj potrebno, Čim bolj rastejo težave.
Posebno pa je treba delati po načrtu, kadar blaga manjka. Trgovec mora gledati, da najde nove dobavne vire, ker v trgovini mora imeti vedno novo blago ali pa zastane njegov posel, kar ima neizogibno za posledico nazadovanje njegove trgovine. Zlasti je treba misliti na to, da se najdejo dobri nadomestki za blago, ki ga nikakor ni mogoče več dobiti. Tudi z nadomestki se more dostikrat kupcu popolnoma ustreči.
Kadar manjka blaga, res ni treba strank tako zelo vabiti v trgovino ko takrat, kadar je povsod blaga v izobilju. Vseeno pa bi bilo napačno, če bi se opustila vsaka reklama. Ni treba, da bi bila ta tako znatna ko sicer, toda čisto ne sme prenehati, kajti vedno je treba gledati na to, da ostane v ljudeh živ spomin na trgovino. Zato je treba ta spomin vedno znova poživljati. Zato nikdar brez vsake reklame!
Notranja organizacija trgovine je danes še mnogo bolj važna ko v drugih časih. Prav lahko se zgodi, da je najboljši pomočnik vi>o-kliean, more se pa to dogoditi tudi trgovcu samemu. Zato mora biti delo v trgovini organizirano tako, da more vsaj za silo kdo drugi
prevzeti delo vpoklicanega pomočnika. A tudi vpoklic trgovca ne sme ustaviti poslovanja v trgovini. Pravočasno treba notranjo organizacijo trgovine izvesti in tako popolno, da poslovanje trgovine v nobenem primeru ne bo preveč trpelo. Pravočasno morajo biti zalo napisana navodila za pomočnike, ker navodila, ki so napisana v zadnjem trenutku imajo vedno napake in jim vedno kaj manjka.
Kar cel načrt je treba sestaviti, kako se bo trgovina vodila nadalje, če bi bili vpoklici. Ves ta načrt pa je treba tudi napisati, da bodo tisti, ki bodo prevzeli delo drugih, vedno vedeli, kaj morajo storiti.
Zlasti pa je treba misliti, da si trgovina ohrani svoje stalne odjemalce. Je že res, da so ti včasih nekoliko sitni, toda oni so ]>od-biga trgovine in njena najboljša in najizdatnejša propaganda. Posebno važna pa je skrb za stalnega odjemalca, kadar se mu ne more nuditi vsega ali kadar ne v zaželeni kakovosti. Skrb za stalnega odjemalca se vedno splača, kajti vsak stalni odjemalec pomeni promet. Promet pa je življenje za vsako trgovino.
Tudi manjši trgovec mora delati po načrtu, če hoče, da bo čas dobro uporabil in da bo kos vsem težavam, ki so posebno sedaj ved no bolj pogostni1, čim težji časi. tem več je treba dela in tern več preudarnega dela. Zato velja načrtno- gospodarslvo tudi za malega trgovca 1
Praktični
Knjiga trdnih sklepov
Z dobrimi sklepi je navadno križ. Vsak človek jih dela in zlasti takrat, kadar ne gre vse tako, kakor bi bilo želeti. Pa če je dober sldep še tako trden, le malo teh sklepov pa Človek izvrši. Dostikrat ix».abi nanje, dostikrat pa mu tudi manjka zadosti trdne volje. Zlasti pa so dobri sklepi hitro pozabljeni, če mine nevarnost, zaradi katere je bil dober sklep storjen.
Toda vsi ti dobri sklepi so po navadi prav zelo utemeljeni in najbrže bi šla trgovina mnogo bolje, če bi se le del teh sklepov izvršil. Zato ni napačno, če bi vse dobre sklepe lepo zapisovali v posebno knjigo ali tudi le poseben zvezek. Če bi vse trdne sklepe vestno zapisovali, bi se kar začudili, koliko jih je bilo in kako mnogo na boljšem bi bili, Če bi bil le del njih izpolnjen.
Splača pa se voditi knjigo trdnih sklepov tudi zato, ker je silno poučno, če človek prebira čez tedne ali mesece knjigo in vidi, kaj vse je sklenil, da bo ukrenil — a ni storil nič tega. In vendar je v teh trdnih sklepih polno koristnih pobud, ki pridejo prav tudi čez mesece, pa tudi čez leta.
Pravočasno treba potrebno ukreniti
V vsaki trgovini se lahko zgodi, da postanejo stalni odjemalci zaradi te ali one stvari nejevoljni. Včasih menijo, da je postrežba popustila, drugič menijo, da ne dobe več tako dobrega blaga ali pa so nejevoljni zaradi katere druge stvari. Ravno najboljši odjemalci pa se navadno ne pritožujejo in
upajo, da bo trgovec že sam te )>o-manjkljivosti odpravil. Toda trgovec za vse to ne ve in posledica je, da prihajajo odjemalci z vedno manj dobre volje v trgovino, dokler lepega dne ne izostanejo. Silno težko je potem izgubljene odjemalce pridobiti zopet nazaj in večinoma je to sploh nemogoče. Zato je mnogo bolj pravilno, če trgovec gleda na to, da do takšnega nezadovoljstva sploh ne pride.
Neki trgovec si je pomagal na ta način, da je paketom za stranke priložil karto z naslednjim besedilom: Zahvaljujem se Vam, da ste moj stalni odjemalec in za Vaše nakupe. Upam, da ste v vsakem pogledu zadovoljni. Za svojo osebo se vsaj potrudim, da čim bolj postrežem: Če bi pa vendarle bili proti mojemu pričakovanju s kako Stvarjo, nezadovoljni, potem mi prosim to sporočite, pa naj bi bila to še takšna malenkost. Prilagam zato karto in prosim, da jo izpolnete. Bodite prepričani, da bom storil vse, kar je le v moji moči, da Vaši želji ustreženi. Za vsako Vašo pripombo Vam bom odkrito hvaležen.
Odjemalci so na to reagirali. Takoj je izvedel trgovec za vse pomanjkljivosti v svoji trgovini. Seveda je bilo med upravičenimi pritožbami še več neupravičenih.
Le polovico dela pa bi storil ta trgovec, če ne bi strankam nato tudi sporočil, kaj je ukrenil na njih opozorila oz. če jim ne bi na lep način pojasnil, v katerem oziru so bile njih pritožbe neutemeljene
Res je, da povzroča to nekaj dela, toda odjemalci ne odhajajo v druge trgovine. To pa je najbolj važno!
Olajšati ljudem nakup
Kdor je dober trgovec, je tudi psiholog. Takoj mora preceniti Človeka, kakšno blago si želi, ceneno ali kakovostno, Če mnogo zbira ali pa hoče kupiti hitro. Seveda ni to lahka stvar in pomote so vedno mogoče. Vedno pa je tudi mogoče zastaviti vprašanja tako, da kupec sam kaj več pove in da se potem zadene pravo. In potem je treba kupcu vse čim bolj olajšati. Če kupi blago, mu je treba povedati ceno zn vso obleko vključno z računom krojača. Če kupuje polne potrebščine, mu je treba našteti vse, kar koristi na potovanju.
Skratka, kupec mora imeti vtis, da se lahko zanese na trgovca, da bo kupil vse, kar potrebuje, če pa še ne vse, da bo imel vsaj vse najpotrebnejše stvari. Seveda ni lahka stvar vedno prav svetovati kupcu, toda trgovina sploh ni lahka stvar in trgovec mora znati mnog® in vedeti veliko.
Dobave - licitacije
Direkcija drž. rudnika v Kak n ju
sprejema do 24. Januarja ponudbe za dobavo jeklene vrvi, laboratorijskih potrebščin.
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 22. januarja ponudbe za dobavo raznega sukna, lanene tkanine, platna, vrvice, loparjev in pribora za peko kruha, raznih vijakov; 23. januarja cev: brez šiva, ročnega orodja, vijakov in zaponk iz medi, raznih svetilk, raznih ščetk; 24. januarja brizgalk za olje hi ročnih sesalk, stroja za brušenje, razpršilcev, alfabetičnih črk iz jekla ter 400 kg stearinskih sveč; 25. januarja rotacijskih brusov, brusnih plošč, razne kuhinjske posode ter raznega namiznega pribora.
Strojila šola mornarice v Boki Kotorski sprejema do 28. januarja ponudbe za dobavo raznega ročnega orodja (klešče, kladiva, škarje idr.)
Komanda pomorskega arzenala
v Tivtu sprejema do 22. januarja ponudbe za dobavo 1090 1 kisa; 25. januarja raznega sedlarskega orodja.
Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 31. januarja ponudbe za dobavo tračnikov, gumenega traku, jermenja, trstike za stro-pove.
Direkcija rudnika Senjski rudnik sprejema do 23. januarja ponudbe za dobavo jeklenih cevi; 25. januarja brzoreznega cementa; 30. januarja strojnih žag, strojnih ročnih žag, cevi iz kovnega železa, smrekovih desk; 6. februarja električnih svedrov in pocinkane pločevine.
LICITACIJE:
Dne 24. januarja bo v pisarni referenta inženjerije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za oddajo del nove nadstrešnice za Dravski vozarski eskadron.
Dne 31. januarja bo pri tehn. oddelku izpostave banske uprave v Splitu licitacija za dobavo lesenih jEslinger«-rolet; 8. februarja hrastovih parketov.
Dne 29. januarja bo pri Upravi smodnišnice v Kamniku licitacija za dobavo 100.000 cg parafina in 100.000 kg sredstva za impregni-ranje eksploziva in dne 1. februarja za dobavo 203 kom. raznih krogličnih ležajev.
Dne 23. januarja bo pri Zavodu za izradu vojne odeče v Beogradu in istočasno v 3. odd. v Zagrebu licitacija za dobavo amerikan-platna; 24. januarja usnja (kra-vine), prečic za ostroge ter lanenega sukanca.
Dne 25. januarja bo v intendan-turi štaba IV. armijske oblasti v Zagrebu licitacija za oddajo vojne državne pšenice v meljavo.
Dne 27. januarja bo pri direkciji pomorskega prometa v Splitu licitacija za dobavo 20 zimskih plaščev.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani na vpogled.)
Davčni svetovalec
Pridobnina za trgovino, ki se ne izvršuje
G. 0. S. v Lj. — Vprašanje:
Opustil se mtrgoviuo, pa obrtne pravice ne bi rad vrnil, ker bi po preteku par let morebiti zopet pričel trgovati. Ali sem dolžan ves čas plačevati pridobnino?
Odgovor: Vprašanje je presojati po zakonu o obrtih in po davčnem zakonu. Po § 172. zakona o obrtih prestane izdano pooblastilo veljati vsakomur, kdor ustavi obratovanje za več nego leto dni. Razveljavljeno pooblastilo niora vrniti obrtnemu oblastvu. Iz posebnih razlogov se sme ta enoletni rok na posebno prošnjo podaljšati še za pol leta. Ako mislite obratovanje prekiniti za par let, je pač naj-lmlje, da pooblastilo vrnete in obrt odpoveste, ker bi ga sicer obrtno oblastvo moralo po preteku enega leta, čim bi to ugotovilo, da ga več ne izvršujete, itak razveljaviti.
V davčnem oziru Vam pojasnjujemo, da prestane davčna dolžnosl koncem onega meseca, ko ste obral dokazano popolnoma trajno ustavili. Ako pa obratovanje niste popolnoma, to je trajno ustavili, potem Vam ostane pridobnina de konca leta, za katero je odmerje na, neizpremenjena in jo boste morali v celoti plačati. Pač pa se Vam pridobnina za prihodnje leto ne more več odmeriti, ker v za četku prihodnjega leta niste več obratovali. Plačevati pridobnino to leto prostovoljno (od dohodkov predidočega leta) nima prav nobenega pomena. Če ne mislite obrata nrdaljevati prej nego v enem letu.
Zunanja trgovina
Postopek za dodelitev uvozni! dovoljenj za, zdravila in surovini za njih izdelavo Je sedaj spreme njen tako, da se morajo predfak ture, ki so jih dosedaj uvoznik: direktno pošiljali uvoznemu odboru, sedaj pošiljati ministrstvu za soc. politiko in ljudsko zdravje Uvozniki naj hkrati s fakturo ministrstvu pošljejo tudi prošnjo (p< posebnem obrazcu) na uvozni odbor. Tako je upati, da se bo trajanje formalnosti čim bolj skrajšalo.
Bolgarsko finančno ministrstvo je prepovedalo izvoz volne in bombažne manufakture.
Zaradi pomanjkanja ladij je turski izvoz silno zastal. V pristaniščih so nakopičene velike količin* blaga, ki čakajo na ladje.
Turčija je dobila po izjavi gen tajnika turškega zun. ministrstva od Francije in Anglije 25 milijonov funtov kredita za nabavo vojnega materiala, 5 milijonov funtov v zlatu za zamenjavo blaga in 3,5 milijona za razvoj turške zunanje trgovine z drugimi državami. Anglija in Francija sta se zavezale da bosta na leto kupile v Turčij blaga za 10 milijonov funtov.
Turčija je dovolila svoboden izvoz pšenice, rži, ječmena in živine v države, s katerimi je Turčija sklenila trgovinske pogodbe. Nadalje je turška vlada dovolila izvoz 2000 ton bomben v Italijo in Romunijo.
Izvozna taksa za izvoz kož jc v Grčiji zvišana na 10% za ovčje In kozje kože v teži do 70 kg za 100 kosov, za ovčje kože nad 100 kg za 100 kosov pa na 15%.
Grško gospodarsko ministrstvo Je dovolilo novoustanovljenim industrijam svoboden uvoz surovin iz Italije, Madžarske in Ceško-Mo-ravske.
Uvoz vzorcev trgovskih potnikov v Grčijo Je še nadalje svoboden, vendar pa Je treba položiti protivrednost 75% kot Jamstvo.
Madžarska vlada je odredila maksimalne cene za rž in pivovarniški ječmen.
S 1. februarjem se uvedejo na Madžarskem tri enotni tipi kruha
V Grčiji je z novim obračunskim tečajem za kovinsko drahmo zvišana carina na morsko travo, pogonska jermena iz kavčuka, industrijski kavčuk, puder in celulozni les.
Urugvajska vlada Je do nadaljnjega prepovedala izvoz vreč iz Jute.
Vel. Britanija je odpravila carino
na železo in jeklo ter na vse njih glavne proizvode.
Seja glavnega odbora Zveze trg. združenj
bo v petek, 26. januarja ob 10.
dopoldne v Mariboru v prostorih Združenja trgovcev, Jurčičeva ul.
Konferenca o minimalnih mezdah,
ki jo je sklicalo ministrstvo za soc. politiko in ljudsko zdravje in ki bi morala biti 23. januarja v Beogradu, je odložena.
Cene angleškemu bombažnemu predivu zmanjšane
Angleški drž. komisar za bombah je podpisal odlok, s katerim se zmanjšajo cene povprečno od 7 do 10%, za nekatere vrste pa celo za 50%. Cene so bile znižane, da bi se povečal izvoz bombažnega prediva iz Anglije ter se pri tem misli tudi na izvoz v Jugoslavijo. Znižanje cen je tudi utemeljeno, ker je nova maksimalna cena določena na podlagi cen za bombaž. Nove cene so še vedno večje, kakor pa so bile cene pred izbruhom vojne. Odlok državnega komisarja je izzval na borzi v Manchestru velikansko iznenade-nje, vendar pa so zainteresirane tovarne priznale, da je znižanje cene upravičeno. V najkrajšem času bodo znižane še nekatere cene.
Nemčija kupuje pri nas goveje meso v velikih količinah
Izvoz govejega mesa v Nemčijo se je v zadnjih tednih zelo povečal. Ker prevzema sedaj Nemčija tudi živino slabejše kakovosti, dopuščajo naši pristojni činitelji, da se izvaža meso tudi v večjih količinah, kakor pa so bile dogovorjene. Povečanje izvoza je imelo za posledico, da se je ustavilo padanje cen tudi za slabejšo živino, zlasti za buše. Cene so eelo že nekoliko narasle. Rejci dobe danes že 8’50 do 4 din čistih za kg žive teže. Izvoz opravljajo večinoma naše izvozne klavnice, blago pa se pošilja na Dunaj v tamkajšnje hladilnice.
čilo morajo čakati izvozniki že poldrugi mesec. Cene za svinje so se maksimirale, kar pomeni za izvoznike nevarnost, da izgube ves zaslužek in da imajo celo izgubo. Izvozniki so o svojem sklepu obvestili Zavod za pospeševanje zu-
nanje trgovine. Ce se temu ne bi posrečilo sedanje težave odpraviti, bi se izvoz naših svinj v protektorat popolnoma ustavil. Iz Prage so dobili naši izvozniki telefonske pozive, da svinje vendarle pošljejo.
ka. Vse posle, ki dajo malo več dobička, pa so mu vzeli krošnjarji. Ce bi bile zahteve pomočnikov previsoke, potem bi moglo nastati tudi to, da bi si pomagali manjši trgovci le s hlapci.
Anketa o minimalnih plačah	trg. p
Predlog delojemalcev za minimalne
plače
Male trgovine v Nemčiii
bodo	iz
Izvozniki ustavili izvoz svinj v protektorat
Naši izvozniki svinj so ustavili tedensko pošiljko 1500 svinj v Če-ško-moravski protektorat ter ne bodo izvažali svinj v protektorat, dokler se ne spremene sedanji plačilni pogoji in sedanje cene. Še nadalje pa pošiljajo naši izvozniki svinje, ki so določene po industrijskem kontingentu.
Kot vzrok ustavitve izvoza svinj se navajajo tudi ti razlogi. Na pla-
Na podlagi zaključka ankete, ki je bila pri kr. banski upravi dne 5. decembra 1930. in na kateri so tudi delodajalci načelno pristali, da se na podlagi predpisov uredbe o določanju minimalnih mezd določijo tudi za nameščence minimalne mezde, je Delavska zbornica prosila kr. bansko upravo, da skliče v svrho zaslišanja predstavnikov delodajalcev in delojemalcev anketo za predpis minimalnih plač za trgovske pomočnike in ostale nameščence.
Kr. banska uprava je prošnji Delavske zbornice ustregla in sklicala za 16. januar 1940. anketo. Na anketi so predstavniki nameščencev predlagali:
1. da se določi minimalna plača za trg. pomočnike na 4-50 din na uro;
2. da se določi minimalna plača za ostale nameščence na 6 din na uro.
Po predlogu Delavske zbornice naj bi se naredba glasila:
Clen 1. Na ozemlju dravske banovine ne sme znašati minimalna plača za trg. pomočnike manj kot 4-50 din na uro, za ostalo trg. in višje pomožno osebje, kot ga navaja obrtni zakon z dne 6. novembra 1931. § 324., pa ne manj kot 6 din na uro.
2. Za osebje, ki dobiva plačo mesečno, se določi mesečna plača s 25 dnevnimi plačami, za osebje, ki dobiva plača letno, se določi letna plača s 300 dnevnimi plačami.
Clen 2. — Clen 1. te naredbe ne velja za ono trgovsko in ostalo višje pomožno osebje, ki je bilo v smislu § 331. ob. z. sprejeto v službo na poskušnjo.
Clen 3. — Denarna ocenitev plače v naravi se izvrši na podlagi ekvivalenta, ki je veljaven za bolniško zavarovanje po § 22. zakona o zavarovanju delavcev.
Clen 4. — Ta naredba stopi v
Hiše s trgovskimi lokali so naprodaj: v Novem mestu, Cerknici, Rakeku, Zgornji Šiški, Višnji gori, Kamenju. Vprašajte pri Kmetski posojilnici v Ljubljani.
„D R A V A"
ZAVAROVALNICA. MALEGA ČLOVEKA DOMAČA ZAVAROVALNA ZADRUGA
Zavaruje za smrt in doživetje. Za doto in za gospodarsko osamosvojitev. Za rento starostne preskrbe. Za prevžitnino in pokojnino. Denar zavarovancev (premijske rezerve) je varno naložen v lastnih zgradbah. V Mariboru je nova palača centrale. V Subotici v centrumu mesta je palača tamošnje glavne podružnice. V zavod je nnložen samo domači kapital. Kdor želi sebi in svojcem dobro, se zavaruje pri »Dravi«. Sprejemajo se krajevni zastopniki!
veljavo z dnem objave v »Službe-nem listu« dravsko banovine.
Izjava zastopnikov delodajalskih organizacij
Na zahteve Delavske zbornice so odgovorili zastopniki trgovskih organizacij z naslednjo izjavo:
Zastopniki delodajalskih organizacij niso imeli do danes prilike spoznati predloge delojemalcev. Predlogi so tako dalekosežni, da se zastopniki delodajalskih organizacij brez podrobnejše proučitve in zaslišanja organizacij v podrobnejšo razpravo ne morejo upušča-ti. Poudarjamo, da zahtevajo delojemalci uvedbo minimalne urne mezde, ki je doslej za trgovske pomočnike in ostale zasebne nameščence nismo poznali. Trgovske in ostale privatne nameščence smatramo za nameščence, ki jim pripada mesečna plača in ne urna mezda. V predlogih tudi pogrešamo razlike, ki jo predvideva sedanja banska naredba med kraji izpod 5000 in kraji iznad 5000 prebivalci, kar je zlasti pri plačah trgovskih pomočnikov odločilne važnosti. Zahteve nameščencev se tudi ne ozirajo pri bančnih, zavarovalnih, industrijskih in trgov skih pisarniških nameščencih na pripravljalno dobo (volonterji, praktikanti td.), dasi gre za ureditev vprašanja minimalne plače za nameščence z dovršeno prakso. Zastopniki uvidevajo potrebe ureditve minimalnih plač in eliminiranje izkoriščanja po posameznikih, prosijo pa g. bana, da jim glede na gornje razloge, v svrho natančne proučitve in sestave pro tipredlogov dovoli odgoditev te ankete za en teden.
Tej želji je ban dr. Natlačen tudi ustregel.
*
Drugačno stališče delodajalci tu di niso mogli zavzeti. Plača na uro je za trg. pomočnike nemogo"a, ker bi vodila do neprestanih sporov. Poleg tega je treba pomisliti, da ni napor v trgovini vedno enak. Kadar je mnogo ljudi, je treba tudi mnogo delati, so pa tudi dnevi, ko je dela malo.
Dejstvo je nadalje, da se dobrim trgovskim pomočnikom sploh ni treba boriti za minimalne mezde, kajti z lahkoto dosežejo mnogo večje plače, tudi 4 in 5 krat večje, kakor pa bi jih dobili po minimalni tarifi.
Treba pa je upoštevati tudi težaven položaj podeželskega trgovca, ki ne zasluži toliko, da bi mogel mnogo plačati. Pomisliti je treba, da prodaja večinoma predmete, ki dajo silno malo zasluž-
Trgovstvo je uvidevno in mnoga združenja so dosegla, da so njih člani zvišali plače. Plačevanje na uro pa je za trgovce nesprejemljivo, in mislimo, da tudi za trg. pomočnike.
Zaradi padle proizvodnje kon-sumnih predmetov v Nemčiji trpe male detajlne trgovine zelo občut no. Mnoge so tudi že prišle v velike težave. Nar. socialisti so prvotno detajlno trgovino podpirali proti veleblagovnicam, da krepe srednji stan. Sedaj pa niso čisto tega mnenja, ker da so male trgovine nerentabilne. Mnoge trgovine so zato tudi že prenehale. Pričakovati pa je, da bodo manjše sploh izginile, ker je izšla nova uredba, po kateri se morejo trgovski obrati, ki niso iineli 12.000 RM letnega povprečnega prometa, uradno zapreti.
Pomanjkanje blaga in s tem povzročen padec prometa sta povzro-
čila zmanjšanje števila nameščencev v trgovinah. Tudi delovni čas v trgovinah se je skrajšal. Zaradi tega so dostikrat nastale težave za prebivalstvo. Drž. minister za delo je sedaj izdal novo naredbo o delovnem času, ki je sicer v javnem interesu, ki pa bo detajliste hudo zadela. Trgovci morajo imeti svoje trgovine po tej naredbi nepretrgoma odprte. Trgovine z živili smejo pri prezaposlenosti osebja opoldne zapreti prodajalne za dve uri, v velemestih pa le za poldrugo tiro. Opoldanski odmor v teh trgovinah pa ne sme biti isti ko v drugih obratih. Druge trgovino pa sploh ne smejo imeti opoldanskega odmora.
180 0 0!)
KOMBIM0S
žutaUNIO spečim
Rumene britvice
(barva zok. zaščit.) Proizvod:
KOMBINOS. MARIBOR
Šivalni
stroji
s tovarniško
garancijo
Trgovci popust!
SPLOŠHfl TRGOVSKA
d. z o. z.
LJUBLJANA
Tyr$eva cesta 33
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
■ reg. udr. i o. *a*. I
L J U 0 L J A N A
KOPITARJEVA 6
*
Nudi po izredno nlzklb cenah: Salda konte, štra-ce, lournnie, šolske zvezke, mape, odi e m a I ne knjižice, risalne bloke itd.
Nov način organiziranja
našega izvoza konj?
V zadnjem času stalno raste zanimanje tujine za naše konje. Trenutno povpraševanje po naših konjih se ceni na 20.000 grl. Sedaj naši pristojni činitelji razpravljajo o tem, kako bi se reorganiziral izvoz konj, in sicer v ta namen, da bi se veliki dobiček, ki nastaja zaradi visoke razlike v domačih in tujih cenah, zagotovil rejcem konj in ne trgovcem izvoznikom. Nekateri predlagajo, da bi se v ta namen ustanovile posebne komisije, ki bi po sejmih kupovale konje, ki bi bili prikladni za izvoz. Te komisije bi tudi prodajale kupljene konje naprej v tujino, velike dobičke pa, ki bi jili pri tem dosegle, vračevale konjerejcem. — Navidezno je ta zamisel naravnost odlična, praktično življenje pa je že neštetokrat dokazalo, da so uspehi komisij precej drugačni, kakor pa ljudje v začetku upajo. Kdaj bo že pri nas konec nesrečnega eksperimentiranja!
Poziv malim obrtnikom
Davčna uprava za mesto v Ljubljani razglaša:
Mali obrtniki (ki ne delajo z več kot 2 pomočn.) imajo po določbah § 13. uredbe z dne 22. decembra 1939. o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih pravico do pavšalne pridobninc.
Radi obdačbe s pavšalno pridob-nino se pozivajo, da vložijo pri tuk. davčni upravi do 31. januarja 1940. prijavo o številu zaposlenih pomočnikov in o moči pogonske sile strojev (v konjskih silah ali kilovatih).
Pavšalisti morajo davčni upravi javiti vsako povečanje števila pomočnikov oz. pogonske sile strojev v 15 dneh od dneva nastale izpremembe.
Ce tega ne store, plačajo kazen 200 do 5000 din in se jim za 2 leti odvzame pravica do pavšalira-nja.
Povečanje britanskih drž. dohodkov
V prvih 9 mesecih tekočega proračunskega leta, ki se zaključuje z 31. marcem 1940., so znašali drz. dohodki VeL Britanije 544 3 milijona funtov, za 54 milij. funtov več ko v istem času lani. Do 31. marca 1940. bi morali dati drž. dohodki še 450 milijonov funtov, da bi se dosegla višina, ki jo je navedel tinančni minister kot potrebno.
Državni izdatki so znašali 858-8 proti 739-8 milijona funtov v istem času lani.
Predvideva se, da bo moral finančni minister s posojili nabaviti okoli 938 milijonov funtov kritja za državne izdatke.
Doma in po svetu
Knez-namestnik Pavle in kneginja Olga sta se v sredo opoldne poslovila Iz Zagreba. Na vsej poti od banskih palač pa do postaje so stale velikanske množice ljudstva ln z odkritosrčnim navdušenjem pozdravljale knežjo dvojico. Jasno se je videlo, da sta si oba za trajno osvojila srca hrvafcskega naroda. Bolj kakor se je moglo pričakovati, -, e visoki obisk utrdil novo politiko sporazuma in okrepil državno misel. To priča tudi poslovilni govor bana dr. šuba-šiča, ki je med drugim dejal: »Ko odhajata Vaši kr. Vlsočanstvi iz Zagreba, s te Vaše triumfalne poti, ki vidno dokumentira Vaše naj-večje delo, to je konsolidacijo kraljevine Jugoslavije, moram omeniti besede, ki jih je včeraj tako toplo spregovoril hrvatskl kmet v Imenu vsega hrvatskega naroda: »Naj bodo Vaša pota posuta z božjim'blagoslovom, ker sejejo ta pota ljubezen, mir in zadovoljstvo!« V teh besedah naj bo izražena tudi velika hvaležnost hrvatskega naroda in prepričan sem, da tudi vse Jugoslavije. živio knez-namestnik Pavle in kneginja Olga!« Glasno so zaorill klici po postaji po teh besedah. Knez-namestnik se je nato poslovil od raznih zastopnikov, posebej še od dr. Mačka, ki mu je izjavil: »žal mi je, da zapuščam Zagreb.« — »Toda ne za dolgo!« niu je odgovoril dr. Maček! Vlak ie nato med sviraniem državne himne in glasnimi vzkliki ljudstva počasi odpeljal proti Beogradu. Triumfalni so bili dnevi blvanla knežje dvojice v Zagrebu — pravi in resnični triumf jugoslovanske skupnosti ter jugoslovanske misli. Konsolidacija Jugoslavije je z obiskom močno "trjena.
Na zapadni fronti ni bilo nobenih pomembnejših dogodkov.
Posebna švedska delegacija se je odpeljala v U. S. A., da nakupi živila in vojni material ter da doseže večje posojilo za švedsko.
Francosko sodišče je pooblastilo francosko podjetje, ki je izkoriščalo gallške petrolejske vrelce pri Malopolski. da zaseže denar, ki Je bil položen na račun sovjetske trg. delegacije v Parizu pri nekatertri bankah. Te vrelce so sovjetske oblasti podržavile, za kar pa po mnenju franc, sodlsča niso imele pravice, ker se more državna suverenost izvrševati le v lastnih mejah. Skuono je francoska družba zasegla 75 milijonov fr.
Gospodarska pogajanja med Nemčijo in Sovj. Rusijo bo vodil odslej dr. IVohltat, ki velta kot posebni zauonik maršala Gorlnea. Maršal Goring je baje nazlranja, da ima zveza z Rusijo smisel samo v tem primeru, če nudi Rusija Nemčiji gosoodarske ugodnosti.
»Palestine Gazette« javlja, da 1» prepovedan izvoz limon iz Palestine. Izvoz je dovollen le proti posebnemu dovoljenju.
General Motors Corp. je prodala v 1. 1939. 1,54. 1. 1938. pa le 1,11 milijona avtomobilov.
Ameriške tovarne vagonov so ▼ 4. četrtletju 1939. prodale 43.140 vagonov, v istem času 1938. pa 1© 15.600.
Turška vlada je določila kredit
360 milijonov turških lir za gradnjo novih cest. Po tem programu bo zgrajenih 4400 km novih cest.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njen predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani,