Kio ivn. mb m. j v umnu. f s««« zs. umnimi iszi ceno Din 1*50. Uhaja vsak dan popoldne, IzvzanaJl nadali« ta pravnika. — In—rntt t do 30 petit a 2 D, do 100 vrst a2 D 50 p. večji lnserati netit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — »Slovanski Rirad1' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D i : KanBsvs mil os slov. 1. pritUsJ«. — Telefon stsv. 304. : ZasIUvs mUcs iLltL nsdstrspl«. — Talilna stav. 34. Poitfilna platona tr gotovini. Mi vidimo... Resen opomin Vatikanu. »Mi vidimo, kako P. P. troši ogromne vsote državnega denarja za volilni fond centralističnih strank. Denar, ki bi se moral uporabiti za armado, za ceste, za izboljšanje položaja uradništva, invalidov in upokojencev, daje vlada na razpolago Lazi Markoviču za podkupovanje volilcev in bogate honorarje uradnim osebam, ki bodo vršile ob volitvah nezakonitosti.« Tega odstavka ne Čitamo v kakem zakotnem balkanskem glasilu, marceč ga vidimo na prvem, uvodnem mestu glavnega glasila SLS, ljubljanskega »Slovenca«. Ponatiskujemo ga zaradi primera in da dokažemo pogubno in popolnoma nemoralno demagogijo, ki jo vrši SLS z našim preprostim ljudstvom, kateremu servira mesta, članke in uvodnike citiranega tipa. Za stranko, ki si je postavila (vsaj kakor pravi na svojih katoliških zborih) za nalogo, da »prerodu v krščanskem duhu našo javnost in naše zasebno življenje, bi pač moralo veljati načelo, da se njen tisk poslužuj resnice, poštenosti in odkritosti. Vidimo pa, da klerikalni tisk tega načela ne spoštuje, da mu obrača vsak dan hrbet, da namenoma laže In po-tvarja resnico, da dolžl nasprotnike grehov, ki jih nikdar ne more dokazati. Dolž? jih celo grehov in dejanj, ki jih Se stori?! niso! »Mi vidimo, kako P. P. troši ogromne vsote državnega denarja za volilne fonde . . .« Zaman vprašuješ, kje je videti, da se trosijo ogromne vsote državnega denarja! Klerikalnemu Hstu zadostuje pač, da to napiše in da preprosto ljudstvo tam na kmetih to veruje. S tem hoče poglobit! klerikalno zavest in sfanotizirati mase. Zato skušajo klerikalci naprtiti nasprotnikom vse mogoče grehe in jim podtikajo trošenje »ogromnih vsot državnega denarja za volilne fonde«. Taki očitki so seve povsem neosnovani in absurdni, ker se državni denarji nikdar ne morejo tro* Sit! za volitve, operirajo pa klerikalni listi z njimi v času, ko je klerikalna stranka de fakto, dejansko poizkusila oropati državno blagajno in Široke sloje slovenskega revnega ljudstva, da si na ta način pribavi primerne voHIne fonde z razkrito akcijo prevoznih listkov Zadružne zveze. Ljudje, katerim je dokazan poizkus goljufije na škodo erarja In s tem posredno davkoplačevalcev In potem revnega slovenskega ljudstva, sl tipajo dolžlti druge z nezaslišano brezvestno stllizimnlml klevetami, kakor je ravno gomla, ki začenja: »M i vidimo, kako P. P. troši . . . .« Kje vidite?! Povejte! In dokažite, Va-kor se je dokazala goljufija Vaše Zadružne zveze! »Vlada daje uradnim osebam bogate honorarje, da bodo vršile ob volitvah nezakonitosti!« To nesramnost je napisal »Slovenec« in jo objavlia kot svoj prispevek h kulturni slovenski individualnosti v boju proti »barbarski« Jugoslaviji! Dovoljuje si »Slovenec« to nesramnost, ne*da bi pri tem le poizkusil dnl:nz resnic? na enem samem primeru! Saj dokazi niso potrebni, s? misli »Slovenec«, zadostuje, da vzbudim v ljudeh sum, doveli mi je. da porušim ugled, da poteptam spoštovanje pred vlado in s tem pred vladno avtoriteto, da sl na ta način zasiguram Izmeček slovenske javnosti kot svojo strankarsko gardo. In »Slovenec« Ima prav: Samo izmeček n~Še javnosti more slediti tako demagoški pisavi klerikalnega časopisja In verjeti natolcevanjem, kakršna smo kot primer navedli uvodoma tega članka« Vidimo, toda ne korupcije, katero napoveduje »Slovenec«, pač pa njegovo propadlost, tipamo megovo brezvest-nost. njegovo grešnost, njegovo demagogijo, ki blati druge, ne da bi poizkusila dokaz resnice ali celo samo verjetnosti in ki na tej podlagi razširja o državi in o njeni državni upravi gorostasne laži, ki bi se morale pravzaprav kaznovati z najtežjimi kaznimi. Krščanstvo in morala in sveti zakramenti so v ustih takih ljudi res samo fraza in bogoskrunstvo. Da bi cerkev rabila ali bi bilo Bogu všeč tako časopisje in taka »kršćanska« strahota, te- Izzivalna akcija — Beograd, 28. novembra. (Izvirno) Merodajni glavni organ radikalne stranke »Samouprava« objavlja danes zelo resen in stvarno pisan članek pod naslovom »Opomini« na naslov ljubljanskega škofa dr. Jegliča oziroma na naslov svete Stolice. Članek najprej konstatira, da skuša klerikalna stranka s pomočjo verskih institucij ohraniti svoj položaj in da pripravlja škof dr. Jeglič za volitve posebno akcijo. Z ozi-rom na to pravi članek: »Z največjo naklonjenostjo napram sveti rimskokatoliški cerkvi naša država iskreno sprejema sporazum s sv. Stolico, po katerem je cerkvi zagotovljeno popolno svobodno gibanje in delovanje v okviru njenih verskih nalog. Več ni mogoče zahtevati od države, ker ona proti zakonu ne more več ničesar dati. V interesu pravilnega razvoja odnošaiev med sv. Stolico in našo državo H bilo zelo potrebno, da se cerkveni dostojanstveniki rimokatoiiške škofa Jegliča. cerkve v naši državi z najvišega mesta iskreno opozore na linijo, lei jo je treba držati v praktičnem izvrševanju cerkvenih dolžnosti, da se tako odstranijo vsa nezaželjena nesoglasja med cerkvijo in državo. Tako n| primer izziva akcija škofa dr. Jegliča v Ljubljani naravnost h koraku, da se od strani države In tudi od strani svete rimske katoliške cerkve obrne resna pozornost na vse one pojave, ki groze porušiti med obema faktorjema tako potrebno harmonijo. N'ti ena cerkev v državi no sme biti angažirana za borbo proti državi, ker ima v t^kem slučaju država pravico, da se brani z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago.« f Temu članku pripisujejo dobro poučeni politični krogi v£*ik pomen, ker je tudi pisan od strani, ki prav dobro pozna politične smernice ljubljanskega škofa in ki tudi noznja razpoloženje v vatikanskih krogih. I Vlada izpopolnjena. — Beograd, 2S. novembra. (Izvir.) Kakor smo Že javili, je bila 1/viSen^ rekonstrukcija volilne vlade. KraH je podpisal zadevni ukaz včeraj ob 17. popoldne. Za ministre so imenovane včeraj navedene osebnosti. S političnega stališča je rekonstrukcija vlade veliVev*a pomena in se okreplinie položaj vlade na zunaj in znotraj. Vlada je sposobna z vso odločnostjo in resnostjo voditi politiko na korist vseh treh delov našega naroda. Rekonstrukcija je bila izvršena povoljno, sporazumno in v polni hnrmonHi med zastopniki naciionalnesa bloka. Oba hrvatska ministra dr. $ur-min in dr. Mate Drinkovič sta sprejela in odobrila ne samo politiko nacijonnl-nega bloka, temveč tudi njegovo politično taktiko v vseh podrobnostih. Novoimenovani trgovinski minister dr. Gjuro Surmin je snoči zastopnikom tisfra po imenovanju izjavil, c*a te vstopil v vlado v prepričanju, da je radikalna strrnka naimerodajnejŠa za izvedbo notranjepolitične konsolidacije, združena s samostojnimi demokrati v nacijon^lnl blok. Dalje je Izjavil, da odide v kratkem v Zagreb in postavi iast-no kandidatno listo v Zagrebu. Glede svojega programa je omenil, da bo storil vse za napredek naše trgovine in industrije. ZAPLENJFN PAHIcEV VOLILNI MANIFEST. — Zagreb. 27. novembra, (Izv.) Za Vojvodino je Stjepan Radić izdal poseben volilni manifest pod naslovom »Narodnostim v Bački, Banatu in Baranji!« Pod ta naslov uvrščava Stjepan Radić tudi Hrvate ?n Srbe. V gtavmh. običajno demagoških črtah obljublja vsaki narodnosti posebno kuHuro in politično svobodo. Nemce, Madžare in Romune vabi v svojo stranko z mamljivimi obljubami. Ker nosi manifest v političnem oziru boljševiško-protidržavni značaj, so ga politične oblasti danes zaplenile ter prepovedale njega razširje-vanje. V svojem političnem pismu na narodnosti Vojvodine veli med drugim Radič, da bodo samo republikanci lahko odstranili despotizem monarhije tako, da zavlada poštena volja naroda, da nastopi ustavna in parlamentarna vlada, ki bo upoštevala voljo parlamentarne veČine. Vsem narodnostim Radič garantira kulturni in politični napredek. To se lahko doseže, ne da bi se storila krivica plemeniti Šumadiji in mučeniškemu srbskemu narodu. Obrača se na vojvodinske Srbe, ki so cvet srbskega naroda, naj voliio njegovo stranko, ker, če volijo Paš'ća in Pribl-čevica, takrat pride za nje in njih deco velika nesreča. KANDIDATURE ZEMLJO-RADNIKOV NA HRVATSKEM — Zagreb, 27. novembra. (Izvirno) Na včerajšnjem sestanku je izvrševatni odbor sporazumno z zaupniki zemljo-radniške stranke za Hrvatsko in Slavonijo določil kandidature. Za zagrebško županijo je kot nosilec liste postavljen Dušan G r u b i ć, za modruško-reško županijo Stanko M i 1 e t i ć, za liški volilni okraj Vel. J a n i ć in za bjelovar-sko-križevaški volilni okraj Albert ga ne moremo verjeti. Vera brez kulta in obožavanja, brez spoštovanja resnice in poštenosti je ničeva, je poganstvo! Takšno je tudi krščanstvo v Sloveniji, odkar je zašlo v brozgo klerikalne politične stranke in klerikalnega demagoškega tiska. Vidimo klerikalno krščanstvo na dem — v tiska SLS! K o m 1 s a. Zemljoradniki so sklenili, da povsod razvijejo živahno agitacHo prrti samostojnim demokratom in radikalom, dočim bodo podpirali sorodne jim skupine. Poostritev položaja v Egiptu. — London 27. novembra. (Tzv.) Kljub prvotnim optimističnim vestem, da se položaj v Egiptu izboljšuje, opisujejo zadnja poročila položaj v rTgiptu za zelo resen in kritičen. Med egiptovskimi nacljonalisti ie nastalo veliko razburjenje, ko so včeraj angleške vojaške oblasti zaprle prvega državnega podtajnika v notranjem ministrstvu in dalje tri pristaše nacijonalistične stranke, ki so bili prijatelji Zaglul paše. Zadnji trii« so bili zgodaj zjutraj odpeljani s svojih domov v neznane kraje. Trije člani nove egiptovske vlade so radi teh aretacij odstopili. Egiptovskemu poslaniku v Rimu Ah med paši Zulfikarju je nova vlada ponudila vodstvo zunanjega ministrstva. Ta je ponudbo odklonil. — London, 27. novembra (Izv.) Reu-ter objavlia daljše situacljsko poročilo v Egiptu. Opisuje položaj uradništva. 2e delj časa so uradniški krosi vedeli o tajni zaroti, toda niso ji mogli priti na sled. Obstoja posebna taina nacljonalistiČna organizacija, ki je sklenila izvršiti umor vodilnih angleSkih uradnikov. Umor generala Lee-Steecka je smatrati kot prvi v daljši seriji atentatov. V varstvo uradnikov so določene posebne varnostne odredbe. V angleških krogih se boje, da ne izvrše nacljonalisti atentata na vrhovnega komisarja lorda Anenby-ja. Vsak angleški oficir in uradnik mora biti oborožen. Pri atentatu na sirdar-ja ranjeni policijski stražnik je spoznal enega izmed morilcev. POSET DR- BFNESA NA DUNAJU. — Dima j, 28. novembra. (Izv.) Rad! avstrijske vladine krize je bil odgođen poset zunanjega ministra dr. Beneša. Politični krogi danes zatrjujejo, da se dr. Bcneš za kratek čas ustavi na Dunaju povodom svojega potovanja na seio Društva narodov v Rim in da stopi v stike z vodilnimi krogi v Avstriji — Pariš. 27. novembra. (Izv.> »Agen-ce Ha vas s razmotriva namero češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša. da poseti Dunaj in svari pred fantastičnimi komentarji, ki skušajo iz tega poset a napraviti kombinacije o nekaki revoluciji t politiki Srednje Evrope. Resnica le. da vzdržuje Avstrija z državami Male autante odlične politične m gospodarske stike, ki so točno skicirani v že sklenjenih pogodbah In konvencijah. ZADOVOLJNOST ODSTAVLJENEGA KITAJSKEGA CESARJA. — Newyork, 27. novembra. Iz Pekinga javljajo: Odstavljeni mladi kitajski cesar se je odločil čimpreje odpotovati v Ameriko ter se tam posvetiti vseuč!!iikemu študiju. Nekemu novinarju je izjavil: »Zelo sem srečen, da sem zopet postal svoboden mož, čeprav ne soglašam z nasilnim načinom, kakor sem bil odstavljen. Nadejam se, da mi bo nova vlada boli naklonjena. Pod nobenim pogojem nočem več prevzeti vladarskih poslovlc NEMŠKI GENERAL, KI NECE MILOSTI. — Kassel. 28 novembra (Izv.) Od predsednika francoske republike pomitoSčeni nemSki general Nathusius je včeraj prispel semkaj iz Lilla. Tisočrlava mno?;ca nacijo-nalistov mu je priredila ovaciie ter mu vzklikala: »živel!« V razgovoru je ceneral Izjavil, da je pomlloščen'e odklonil in po svojem zastopniku protestiral, ker se čuti popolnoma n^dol.';rega. Nanrosil je svojega zastopnika, di vloži revizijo sodbe pri vrhovnem vojaškem sodišču. KRIZA DUNAJSKIH GLEDALIŠČ. — Dona*. 28 novembra (Irv.) Vsem dunajskim sleda1 iščem oreti velika finančna kriza. Znani Carlteater ie bankrotiral. De-pi!tr»ciia gledaliških ravnateljev je na magistratu interve^rali, da se za gledalaca zmanjka ?Ti»da!iški divek. Gledališčem groze godbeniki s stavko, ker zahtevajo novo kolektivno pogodbo. Carlovo gledališče je zabredlo v dolgove radi davkov. Dolg znaša 2 in pol milijardi. Imuniteta poslancev. Na nck-i pismo radičevskesa poslanca dr. Mačka ir»c>Je imunitete bivših poslancev, le snoči pr.- dsjdnik razpuSčene narodne skupščine Ljuba 'ova novic podal zastopnikom tiska dallše usravopravno in parlamentarno strokovno mnenje. Najprej« je g. Ljuba Jovanovič izjavil, da je vpraSanje imunitete bivSih narodnih poslancev teoretično in praktično zelo važno. Na pismo dr. Mačka, ki je zahteval nekak sestanek, ni mogel tekoj podati točnega mnenja. Izjavil je Ie, da prouči to vprašanje. Po daljšem promotrivanju in proučavanju določil našega pozitiv nega zakonodajstva in parlamentarne prakse v drugih državah je prišel do sklepa, da mu naša ustava ne daje pravice, da se glede tega vprašanja Izjavi niti v enem. niti r drugem smislu. Nastalo je vprašanje, ali mandat narodnih poslancev po razpustu skupščine se traja dalje aH ne. Predsednik Ljuba Jovanovič Je glede tega vprašanja navajal parlamentarne običaje v bivši kraijevir.i Srbiji in v drugih državah. Omenjal ie: Po praksi v bivši kraljevini Srbiji je trajal mandat in imuniteta poslancev po razpustu skupščine do dneva novoizvoljene skuščine, zlasti za one poslance, ki so kandidirali pri novih volitvah. Toda takega tolmačenja nI mogoče dobiti v odredbah nove usiave, sprejete leta 1921. Ljuba Jovanovič je nato prešel na vprašanje, kako so vprašanje imunitete reši ^ !.>•; r c tvornoparlamentarne države Ev-nf^ in .-merike. Navedel je razne ;s:<*vnc predpise in parlamentarno prakso. V fran-clj: je Imunitetno pravo najogroznejše Izvedeno. Po sami francoski ustavi te leta 1875. ne velja v Franciji imuniteta niti med odmori posainnih sezij. Imuniteta ne veb'a od dneva volitev, kakor pri nas nego od dneva otvoritve ene parlamentarne sesije do konca te parlamentarne sesije. V Angliji narodni poslanci tudi ne uživajo imunitete od dneva volitev, nego 40 dni pred začetkom parlamnentarnega zasedanja in to uživanje traja po zakijučku parlamentarnega zasedanja oziroma po razpustu parlamenta še samo 40 dni. V ameriških državah Jo Imunitetno pravo ie bolj omejeno. Novoizvoljeni poslanci v ameriških Zedlnjeulh državah ne stoplja takoj v užitek Imunitete po volitvah, njih Imuniteta se pričenja toliko dni pred začetkom ene parlamentarno sezlje, kolikor dni poslanci potrebujejo Iz mesta svojega stalnega bivališča da sedeža parlamenta. Obratno. Imuniteta preneha toliko dni po zaključku parlamentarne sesije aH pa razpustu parlamenta, kolikor dni poslanci potrebujejo za pavratek na mesto svojega stalnega bivališča. Skupščinski predsednik je dalje navajal še ostale države, tako Nemčijo, kjer ugasne imunitetna pravica vsem onim poslancem, ki niso člani državnega odbora, tako} po razpustu državnega zbora. Ob zaključki! svojih izvajanj je Ljuba Jovanovič navajal tudi vse dobre in slabe strani, ki bi jih povzročila imuniteta poslancev, (e bi ta trajala po razpustu skup- ščine še dalje do dneva novih volitev. Opozarjal je zlasti na gotove zlorabe, ki bi lik' lahko isvajali poslanci razpuščenega parlamenta v volilni borbi napram svojim nasprotnikom - kandidatom, ki niso bili člani razpuščenega parlamenta. Na podlagi imunitete bi uživali taki poslanci kot kandidati velike privilegije. Take vrste privilegiji pa morajo biti zelo omejeni. V imenu demokratskega načela enakosti tudi ni priporočati takih privilegijev, kajti poslanci z imuniteto bi imeli v volilni borbi večjo osebno moč kakor drugi državljani. Se danes in Jutri se vam nudi ugodna prilika opozoriti roditelje, da mora Miklavž tudi letos obdarovati decol Ne pozabite torej inserirati v „SLOV. NARODU** Borzna poročila. Ljubljanska borza« LESNI TRG. Jesenov! plohi brez grč od 3 m dolžine etl 3-j_no rmn, debeli, I. a blago freo. meja den. 130O; hrastovi plohi I. inll. vrsta 2.60 m 53 mm freo. meja l vag. den. 1250. bi. 1260. zaklj. 1250; orehovi boules I. a freo meja denar 2006, bi. 2200: topolov i plohi 40, 50. 60 mm od 3 m dolž. III. vrsta freo. meja 1 yag., den. 550, bi. 600, zaklj. 550; bukova drva 1 m dolž. suha freo. mela za 100 kg denar 31; bukovo oglje I. a irco. meja denar 120. 2ITNI TRG. PSenicii, domaća, fco. Ljubljana, denar 400; punica, haoka. par. Ljubljana, bla?K> 450: oves. bački. par. Ljubljani, blago 345; koruza, neva. gar., fco. Postojna, trans., blt# go 250: koruza, nova, febr., marec, fco. Po» stojna. trans., denar 255; fižol, ribničan, orig., fco. Ljubljana, denar 430; fižol, ribni* čan, čiščen, h n, fco. Postojno, trans., blago 525; fižol. prepeliCar. orig.. fco. Ljubljana, denar 500: fižol, prepeličar. čiSčcn. b.'n. fco. Postojna, trans., blago 595: fižol, mandalon. ori«., fco. Ljubljana, donar 390; fižol man* daion, čiščen, b'n, fco. Postojna, trans., blaeo 190; fižol, rjav, orig., fco. Ljubljana, denar 410: laneno seme, fco. Ljubljana, de* nar 700; otrobi, srednje debeli, fco. gorenj* tka postaja, blago 225. Eekti: 2%% drž. renta za vojno Škodo den. 125. bi. 135, 7% in vest. pos. iz 1. 1921 bi 65^, Celjska posojilnica d. d. den. 210, bi. 211. zakliuček 210, Ljubljanska kreditna banka den. 220, Mcrkmtibra banka den. 125. Prva hrvatska štedionica den. 900, Ni-hag bi. 64. Stroine tovarne in livarne den. I?2. bi. 150, Trboveljska premogokopna družba den. 470. Združene papirnice den. 120. bi. 120, zaklj. 120. Split cement Port-land den. 1650, bi. 1660, 4^^ kom. zad. dež. bke. bi. 90. Zagrebška borza. Dne 23. novembra. — Sprejeto ob 13. Devize: Curih 13.275—13375. Praga 205.40—20^.40, Pariz 367.50—3S1.50. New. vork 68.20—69.20 London 317.80—320.80. Trst 296.S0—290.S0, Dunaj 0.09625—0.09525. — Valute: dolar 6725—o8.25. Efekti: 7% invest. posoj. 1921 60— 67. 2M% drž. rente za ratnu štetu 128— I 133, Ljubljanska kreditna 217.50—220. Cen-i tralna banka 29—30, Hrv. eskomptna ban-j ka 107—108. Kreditna banka, Zgb. 106— 10S, Hipotekama banka 57—57.50, Jugoban-ka 101—10250, Praštediona 875—895. Slavenska banka 85—88, Eksploatacija 82.50 —S5. Drava d. d. Osijek 220 Sečerana, Osijek $20—830, Isis d. d. 67, Nihag 54— 55, Gutman 765—800, Slaveks 200. Slavonija 73—74, Trboveljska 460—470. Unicm paromlin 525. INOZEMSKE BORZE. — Curih, 28. nov. Današnja borza: Beograd 7.50, Praga 15.60, Pariz 27.75, London 24, Newyork 5.18, Milan 22.48, Dunaj 0.0073. —Trst, 28. nov. Borza: Beograd 33.478 —33.525. London 106.70—106.80. Pariz 123— 125, Newyork 23.02-23.05. Curih 444.50-445.50, Dunaj 0.0324—0.0326, Prag* 69— 69.25. — Dunaj, 27. nov. Devize: Beograd 103130—103530, London 328.700—329.700. Milan 3072—3084, Newyork 70.935—71.1«, Pariz 3772—3788. Praga 2129—2139. Car* 13.700—13.750. Valute: dolar 70.460— 70.860, dinar 1025—1031, Ura 3040-4060» čeika krona 2114—2130. p Stran 2. »SLOVENSKI NAROD« dne 29 novembra 1924 štev. 274 Prekmurje. (V svita Vidovdantk« ustave te ▼ kotnbinac* vsekrrmtsldk politikov.) Nevarnost, ki preti Sloveniji bi zlasti Prekmurju od strani zloglasnega Stepana Radića, je končno vsdramila tudi voditelja SLS in g, Korošec je iz« pregovoril o tej nevarnosti na nedeljskem shodu zaupnikov, na katerem j* razvijal volitvcni program klerikalne« sa separatizma« Priznati moramo javnosti, da ta dr, Korošec nI dotaknil ta nevarnosti Is nacionalnega ozira. Is bojazni za slovensko ljudstvo v Prekmurju, marveč iz skrbi za volilna klerikalna okrožja, katera ogroža Stlpica Radić s svojimi eksponenti v Ljubljani. Dr. Korošec drhti za klerikalne volilce, sluti propad klerikalne stranke v obmejnih slovenskih pokrajinah. Zato je izpregovoril odkrito besedo direktno proti včerajšnjemu zavezniku Radiću. žalostna Se konstatacija te nevarnosti od strani voditeria slovenskega separatizma v trenotku, ko gre za odločilno borbo proti nesrečnemu hrvatskemu tribunu in proti tisti njegovi zamisli našega notranjega življenj?, ki nam Slovencem ogroža baš — Prekmurje. Stepan Radić napoveduje sporazumno federalizacijo Jugoslavije, to se pravi novo parcelacijo države, pri čemer je izven vsakega dvoma ter po direktnem zagotovilu samega dr. Korošca nase Prekmurje v največji nevarnosti, da nam ga požre nenasitna politika zagrebškega demagoga. Jasno kot beli dan je. da bi moral Stepan Radić pri eventualnih podajanjih kapitulirati pred Srbi v marsikateri pokrajini tam doli v Bosni in Hercegovini, v Dalmaciji, Slavoniji, Bački itd., in da h? za kapitulacije zahteval odškodnine na severu od Slovencev. Mi Slovenci bi tako morali plačevati račun sporazumnega federaliziranja Jugoslavije, odvzeli bi n?m eno naš;h najrodovit-nejših pokrajin. Po rapallsH in koroš':! katastrofi bi nas doletela še prekmur- ska nesreča, t! So pripravili Radić. Sam dr. Korolec |e sedal sicer malo kasno priznal to nevarnost za Prekmurje. Ta nevarnost bi bfia le veliko večja pri ev. bodočih spOrasasMrih pogajanjih med Radićem in Srbi, aha bi seva obveljala Radtteva pofKBta ta politika »tistih, U drva za ajbn s svojimi federalističnimi in avtonoBtfatfčnnaf za-blodami«. Ta jasno vidimo, kam vodi avtonomisOčna politika, ako Slovane! ne vfofe prt predstojećih volitvah proti federalistični zvezi svoj definitivni veto. Naravnost zgodovinska sreča pa Je, da smo si z VMovdansko ustavo osigurali ta kraje in da nam po tej ustavi pripadajo direktno in upajmo za vse večne čase, kakor je tako lepo baš te dni v samem Ljutomeru povedal minister za šume in rude, dr. Gregor Žerjav. Na tem usodnem vprašanju vidimo, kako pravična je sedanja ustava, kako nas varuje pred demagogom iz Zagreba. Ni vidnejšega dokaza poloma, avtonomističnesa programa SLS, kakor je priznanje nevarnosti, ki preti Prekmurju od strani Stjenana Radića. To priznanje in potrditev je Izšli Iz samih ust voditelja SLS in je torej tem pomebnejša za presojo tega voditelja in njegovega dosedanjega delovanja po Sloveniji. KopM je grob in pripravi «il okupacijo po Rad?ću in s tem izdajal naše vitalne interese. Vidimo torej, kako so klerikalci delali za slovenske interese, za slovensko domovino, za slovensko individualnost, kateri so nravzar>rav v brez-delnosti in s spletkami pripravljali direktno pogubo! Prekmurje je sijama manifestacija pravilnosti dosedanje državne in narodne poetike proti koncepciji bodočega sporazumnega federaliziranja Jugoslavije! Politične vesti. — Plerikalne klevete. Lažnivi Klju-kec je pozabil, da je moral v sredo priobčiti več uradnih popravkov, v katerih je preklical svoje gorostasne laži. — Danes zopet la?e na vse pretege. — V članku »Svobodne volitve« piše, da troši sedanja vlada ogromne vsote državnega denarja za volilni fond centralističnih strank. V svoji brezmeini zagrizenosti in perfidnosti kopiči škofov list eno laž na drugo in slika lahkovernim klerikalnim backom državo in niene organe kot nekako moderno orodje srednjeveške inkvizicije, ki se pripravlja na nepopisne persekucije takozvanih poštenih in pravičnih elementov. Kdor ne pozna naših razmer in komur ni znano, da bazira klerikalizem svojo politiko na hinavstvu, laži in brezvestnem hujskanju, bi mislil, da je Jugoslavija pravi pekel, kjer je ljudstvo izven zakona in izpostavljeno neprestani nevarnosti za življenje in imetje. Škofov list si drzne trditi, da se oborožujejo teroristične bande in dajejo instrukcije, kako bi se protfcentralistični volilci z ogrožanjem njihovih oseb in imetja odvračali od volitev. In dočim j?oni »Slovenec« svojo lajno o korupciji, nasilju, terorju in brezpravju v državi dalje, bi zaman iskali v njegovih predalčkih dokazov za te nečuvene klevete. Nobene svoje laži še ni škofova klika podprla z dokazi in nobenega konkretnega slučaja ne more navesti, ki bi pričal, da v državi ne veliajo zakoni in da se je skrivil komurkoli las proti zakonitim določbam. Nasprotno, mi vidimo, da je Jugoslavija med vsemi državami menda edina, kjer je državljanska svoboda tako neomejena, da 1?hko vsak cestni postopač blati, sramoti in obrekuje naj-višje državne organe. To je žalostna istina, ki se bo še kruto maščevala. — Radić namerava kandidirrti tudi v LJubljani Hrvatski listi poročaio. da namerava Stjepan Ra«^ć kandidirati pri volitvah v narodno skupščino tudi v Ljubljani. Nimamo nič proti temu. Le naj kandidira, neka! bedakov ujame vendar le na svoje limanice in oškoduje s tem svoje klerikalne zaveznike. Menda dobi tudi nekaj komunističnh glasov, toda vsi ti glasovi ne bodo dosegli stor;ne. o tem smo prepričani. Ako je torej Radiću ležeče na blamaži, naj le poskusi s svojo kandidaturo v Ljubljani! = Imuniteta poslancev. Pravosodni minister je razposlal na vse velike župane okrožnico, ki vsebuje navodila glede imunitete pos!ancev. Okrožnica odstranja vsa nesporazrmlienja in naglasa nač>1o. da Imuniteta poslanca preneha. Čim poslanec Izgnbi mandat, mandat pa Izgnbi, k^kor hitro Je narodna skupŠ*'na razpnšSena. = »Obzor« proti novi politiki Hrvatske zajednice. * Obzor«, vodilni list zagrebške inteligence, ki prilično realno motri politiko naše države in zlasti stališče Hrvatov, obavlja uvodnik, v katerem zavzema jasno odklonitveno stališče napram republikanskemu programu Hrvatske zaiednice in lojalno izpoveduje, da ne bo mogel slediti voditeljem HZ na taki poti. Upajmo in tudi sam »Obzor* priznava, da to njegovo sta'išče ne bo ostalo osamljeno in da se mu bo priključil tudi ostanek hrvat-s\e inteligenci3, zlasti inteligence po de-žcli. Skrajni Čas bi bil, da se Hrvati streznijo in da si postavijo pametne, mirne, realne voditelje! = Razkol v džemljetu. V opozici-jonalnih strankah ni opažati kompaktnosti. V vseh strankah se pojavljajo velike diference. Džemijet je doživel no- tranjo krizo, kl Ja dovedla 4o raskola. Dosedanji džemijetovski poslanec Ke-nan Zija aataaavlja novo stranko m začne izdajati svoj lat aod Imenom »Btr-lik« (Edtaatvo). Nova atrartka Ja na* sprotna politiki Ferad bega Draga. = I« thtstinčar kasam iz Biograda. Po poročilu iz Dnuginda je včeraj beogradska policija ftflaia voditelja slovenskih komunistov hm* G u s t i n-čiča in bivšega koimntfstlčnega poslanca Mikol Kovačeviča. Kova-čević je bil obsojen na več dni zapora, ker se je vrnil v Beograd, kamor mu je prihod policijsko zabranjen. Tudi ing. Gustinčičn Je bil svoječasno prihod v Beograd prepovedan. Gustirrčiča so odposlali v Ljubljano. Konec procesa proti trboveljskim komunistom. Za prvim zagovornikom dr. Turno je govoril drugi zastopnik obtožencev dr. Hodžar, koncipient dr. Ogrizek a. Zastopal je 13 ohio2er.eev in eno obtoženko ter govoril \% ore pobijajoč posamne točke obtožnice, nanašajoč se na njegove kliiente. Zanimivo je, da so se njegova izvajania trestoma dobesedno krila z izvajanji pred-govomika dr Turne. Med drugim je izjavil dr. Hodžar: Obžalujem besede g. državnega pravdnlVa, ki je v svojem govoru izjavil, da je bil nasprotni tabor, kateremu prišteva tudi današnje obtožence, od vrača navdahnjen. Krivda na nesrečnih trboveljskih dogodkih leži morda na obeh straneh. Pred zakonom pa smo vsi enak!, zato zob za zob. Kako si zamišlja večina obtožencev komunizem? Smatra ga kot gospodarski boj za izbolišanje protetarskega poTo-žaja, kot boj proti kapitalistični družbi! Kako razumevajo revolucionarnost? Obtoženci sami povdarjaio, da smatrajo to kot stanovsko razredno delavsko zavest. Povdar-jati moram, da je bil dr. Leme ž že pred enim tednom snuščen iz zapora !n da je ljubljansko sodišče položilo tozadevne ob-tožbene spise ad akta. Današnja razprava se mora ozirati na to dejstvo. Zato pred-a-gam. da sočni dvor zaMeva predložitev zadevnih sodnih aktov iz Ljubljane. Razprava ni prfnesla nikakth dokazov. Pričevanje vsebuje kvečemu razne ind'cije. niti to ne. marveč golo sumuičenje. Nekateri Orjunaši, k? so bili radi suma udeležbe pri trboveljskih doeodk'h zaprti, so se padalini preiskavi odtegnili s tem. da so deloma zvalili krivdo na drage tovariše. Sedaj so bili pripuščeni k pričanju, ki ga je tudi smatrati kot navadno sumničenje obdolžencev. Ne rabimo privatnih organizacij, ne rabimo na-silla, ne rabimo, da bi privatne organiza-ci?e nastopale na mesto vojske In orožni-Mva, k! sta v naši drŽavi na vsak način zanesljiva In na svoiem mestu. Ako to prion-stlmo. pa gremo anarhiji nasproti. V Trbovljah bi bilo prišlo sicer itak do spontanega sponada, ker enačita obe fronti, ki sta sl stali tak-at nasproti dva diametralna pola. Kakor v vsaki organizaciji, so bili gotovo tudi med udeležene! spopada razni temni elementi, ki jim je samo za pretep in pobijanje. Verjetno je, da so ti povzročili spopad in so se nato zopet razkropili v razne kraje, odkoder so prišli. Danes je nemogoče dognati prave krivce, prepričan na sem, da obdolženci nikakor ne morejo biti sokrivi trboveljskih dogodkov vsled samega dejstva, da so po streljanju bežali in pa zato, ker niso na čelu pečat komunizma. Ako bo sodni dvor obdolžence obsodil, ga ne morem smatrat! za kompetentnega in v tem slučaju predlagam, da prde ta slučaj pred poroto. Zagovornik je h koncu predlagal, da sodni dvor upoštevajoč vse protirazloge, obdolžence oprosti. Predsednik senata, je ob 13. naznanil, da se razsodba razglas! ob 18. Ob 18 S zvečer je predsednik senata razglasil razsodbo, ki se glasi: Obsojeni so bi 11 po čl. 1 zakona o zaščiti države: Fran Kokalj, 1 leto težke ječe, Pran Lipušek, Karol Hudomalj. Josip .Mam, Engelbert VVeinberger, Josip Siter in Albin Erjavec so bili oproščeni; Ivan Jane, 2 meseca zapora, Ignac Frlc, 8 mesecev težke ječe, Ivan Strojin, 2 leti težke ječe, Ivan Berčič, 15 mesecev težke ječe, Vladislav Kline oproščen, Fran Klopčič 3 mesece zapora. Ivan Hlebec, 1 leto težke ječe, Mirko Weinberger, Alojz Kobilšek, Josip Sluga, Fran Kozer, Mile Klopčič hi Antonija Ceč so bili tudi oproSčenl. Uradniško vprašanje v ČSR. N* kongres* češko«- v*fkik •ocijeJUto* je aasf minister Stflbfsv obširen referat o položaja državam uradnikov. Is tega referata pni a—amo glavne odstavke, ki bodo sanimril ludi nafte u radništvo. »V sedanjih razmerah.« Je izvajal go» vornK »nI drugega izhoda, nego reorginizi* rati upravni m administrativni aparat tako, da bo snela država man) uradnikov, tato pa otiale dobro plaćane. Zavedam se dale* kosetoosti tek besed in vem, da se vsuje name ploha protestov, ali druge poti ne vi« dim. Kdor zna drugače reiiti ta problem, naj nam svetuje. Sestane vprašanje, ali hnamo prebitek v osobju. Sodite sami. Po zadnji statistiki iz L 1924. imamo 342.188 državnih uslužbencev brez takozvanih se* ionskih delavcev. K temu je treba prišteti 42.009 učiteljev, plačanih iz državne blagajn ne in kakih 60 000 avtonomnih nameščencev. Celokupno število javnih nameščencev znaša torej 444.188. Če računamo, da ima rodbina državnega uslužbenca povprečno po eno dete, pridemo z ženami vred do števila 1332-564. Poleg tega vzdržuje država 56.202 civilnih, 31.915 železniških in 21.159 voja* šVih vpokojencev ter 17.810 vpokojenih učiteljev, skupai torej 127.09o oseb. Celokupno število državljanov ,k: žive na račun držav« ne blagajne, znaša 1.459.660, kar pomeni, da vzdržuje država skoraj vsakega devetega državljana. Ne smemo tudi pozabiti, da je število državnih uslužbencev naraščalo. Po« leg 35.000 sr>-"jetih legijonariev imamo še državljane ČSR. ki so se vrnili glasom mi* rovnih pogodb iz Bosne, Hercegovine. Ca* licije. Bukovine. Madžarske in Avstrije. V proračunu za 1. 1925. imamo te*le po* stavke: Administrativno*osebni izdatki 3 ml* iiiarde 862 milijonov, za državna podjetja 3.510.379.519 Kč, sk'maj 7.382.435.009 Kč. Osebni izdatki za 1. 1924 so znaša'i 8.122 mi* lijonov 2S5.812 Kč. Zdrlo bi se, da smo to postavko znižali za 740,000.000. Ali to je samo deloma res. ker niso vračunani izdatki za zvišanje učiteljskih plač v zncsVu SO mi* lijonov Kč. Če ravnamo stvarne i7datke v proračunu na 8.822 G83.496 Kč, vidimo, da tvorijo plače in pokojnine skoraj polovico vseh državnih izdatkov. Druge dr?ave. kaVor Nemčija, Avstrija, Francija, Angleška, B?iVeronika Deseni# ška«. Slavnostna predstava v proslavo na* rodnega praznika. Opera: Začetek ob po! osmih zvečer. Peto'-. 28. novembra: Zaprto. (Generalna vaja. .Sobota. 2°. novembra: »Jenufa«. Red E. Nedeli*. 30. novembra: »Netopir«. Ob treh popoldne, izven. Ponedeljek, 1. decembra: Zaprto. ★ ★ ★ — SenlakobsM gledalski oder v Uub-rjanf. V sobote, dne 29. novcmo»a: »Fetfa«. — Boris Popov, član oprrn*ga gtedališča — poučuje soinspetje. Strojem«* stranke od 2 decembra dnevno od 14. do 16. ure v Narodnem domu, 1. nadstropje. d~sno, soba pevskega društva jubljansT<1 Zvon«. — Opereta »Neropira. V nedeljo, dne 30. novembra se vori^r! v opernem gle-aVKčii tNetonlr« ob 15. popoldne. Ta priljubljena korvfčna opereta se pofe v Narodnem glednlisčfi z vedno naraščajočim uspehom. V nedeffo pa bo fmelo tudi občestvo izven Ljubljane priliko poslnSatl to metndfjozno in zelo zabavno dtlo sbvnesra J. Strausa, ki je naoJsal to'iko priknpTilve glasbe. Zasedba ie ista. knkor doslej. Zaposleni so: Lovšetova, Siilteojeva, ter Pe-ček, OaniJo, Snbeli, Kovne, Znnan, Moborlč itd. Dir;r">-diiia vstopnic v kavarni Zalazni'-: na Starem trgu. — Literarno recItacHskl večer. Poročalo nam: Literarne recitaerski večer priredi v kratkem še mak) znan član na^e mlaiSe literarno treneracije Karlo Ko<^:anč'č v ljubljanskem Mestnem domu. Cital bo posamne dele ;z svoje zbirke »Večna plamenica«. Prireditev bo turft zavolto tesa nte«rn?!a zanimati nase občinstvo, ker nastopi istočasno Anton Podhevsek po dolgem premoru z enim svojih prvoromantič* nih govorov. za gospe neobhodno potreb j n. Turisfika in sport. — S. K. Primorje poživlja svoje celokupno članstvo, da se polnoStcvilno udeleži glavne skupščine, ki se vrši v nedeljo dne 30. t. m. cb o. uri v restavraciji Zvezda, vogalna soba. Udeležba dolžnost. — Odbor. 465'n — Osredn}! odbor Slovenskega Planinskega društva naznanja vsem članom ter prijateljem planinstva, da se vrši v ponedeljek dne 5. januarja 1925 v vseh prostorih Narodnega doma v Ljubljani velik Planinski ples za kritje stroškov stavbe na Krvavcu. Posebno člane naprošamo, da marljivo agitlrajo za to zelo važno prireditev. Vsa ostala Jruštva pa nanroščamo. da vpoštevajo ta dan glede svojih prireditev. 470/n Umetne razglednice m znižani ceni (1C0 kosov od dinaijev 30*— naprej) nudi flvrodna kaflgarna o Mnbllanf. rm i 11 i n i ii Ed. Rlce Burroughs: 19 &arzanou sin Jack je poostril pogled, — In prestrašen krik-niL Zagledal je prav isto, kakor Ajaks. »Da, vidim. Lev leži v travi, tamle,« in je pokazal v dotično smer. »Glavo ima obrnjeno proti nama. Ali misliš, da naju je zapazil?« »Numa naju prav skrbno opazuje,« je potrdil Ajaks. »Toda nisva v nevarnosti, kajti lev leži na ubiti živali in gloda. Samo preveč blizu ne smeva. Ali slišiš, kako lomi in drobi kosti? Opazuje naju bolj iz radovednosti. Ko se nažre. pride k vodi, da se napije. Pred nama se ne l>o skrival, ker se naju ne boji in tudi nima zlobnih namenov. Ta prilika je kakor nalašč zato, da spoznaš Numo in njegove navade in si jih dobro zapomniš, ako hočeš dolgo živeti v džungli. Kadar nas je zbrana velika množica opic, nas Numa pušča popolnoma v miru. Naše zobovje je dolgo in ostro in me smo navajene bojev. Toda, kadar je kdo sam samcat in lev sestradan, takrat se nihče ne more in ne sme z njim spuščati v boj. Pojdi, da ga obkroživa in začutiva njegov dih in vonj. Cim preje se to naučiš, tem bolje zate. Toda drži se vedno dreves, ker nihče ne ve, kedaj Nu-M plane. Opazuj pa neprestano z očmi, s ušesi in z nosom. Zavedaj se, da more za vsakim grmom, za vsakim drevesom in v vsaki travi Čepeti kak tvoj sovražnik. Ko se ogibaš in varuješ pred Numo, te že lahko napade kaka druga zver, zlasti levinja Sabor, ki ni prav nič krotkejša, kakor Numa. In sedaj mi sledi!« In Ajaks se je v velikem polkrogu bližal k levu, ki je čepel v visoki travi. Deček mu je tesno sledil. Njegovo živčevje je biio napeto in vse njegove misli osredotočene na leva in na vse druge zveri, ki morda leže in Čakajo v zasedi. To je vendarle krasno življenje! Za hip je popolnoma pozabil na svoj trden namen, da se napoti v neko drugo mesto, kakor v eno, v katerem je pristal In da se vrne v Anglijo. Cela njegova notranjost je kipela v strasti div* jega življenja, ki je zahtevalo od njega toliko previdnosti in bistrosti. Šel je v boj z divjimi zvermi pragozdov, ki so ogroževale življenje vsakega, ki se je drznil prestopiti prag mračnega in mogočnega kraljestva pragozdov in veličastnega, divjega življenja v njih. V njegovi duši ni bilo strahu in bojazni. Bojazljivosti in strahopetnosti po očetu ni podedoval. Podedoval je le ponos, vestnost in tenkočurnost, kar ga je vznemirjalo, kadar je njegova duša pohitela proti domaČi hiši očetovi in ljubeči materi v objem. 2e sta bila prav blizo Nume. Deček je začutil neprijetni smrad in izhlapevanje, ki je prihajalo od tega orjaškega kralja zveri. Dečko se je nasmehnit ker zazdelo se mu je. da bi ta smrad ločil Izmed tisočev drugih smradov, ne da bi mu moral Ajaks to šele razložiti. Med dečkom in Ajaksom je bila tudi drugače neka čudna, posebna podobnost. Tudi njemu so se razjezili lasje in zobje so se mu nehote pokazali in zaškripali, kadar je sovražno zarenčal. Ušesa je potegnil nazaj In koza za njimi se je nagubala, kakor da bi bil zver, ki je pripravljena na boj na življenje in smrt. Njegova notranjost je vzplamtela v nenavadni boja-željnosti in odločnosti, ki mu je bila preje čisto tuja. Tako je od leva izhlapevajoči smrad spremenil celo njegovo bistvo in dečko se je v hipu izpremenil v strašno, divjo zver. Jack do tega trenutka v svojem življenju še ni videl leva. Njegova mati je skrbela, da se to ni nikdar zgodilo. Toda poznal je leva, levinio in mladiče iz knjig, katere je naravnost požiral. In sedaj je plamtel v misli, da zagleda kralja puščave v celi njegovi veličastnosti. V te misli zatopljen je stopal za opico. Zaostajal je nekoliko. V tem trenotku ga zbudi iz misli svarilni m opozarjajoči glas opice. Dečko se je prestrašil in celo telo je pretresla groza. Na poti, po kateri je šel, je zagledal krasno, vitko levinjo, ki je dvigala glavo izpod odele trave in listja. Njene okrogle temnozelene oči so se ostro in nepremično ozrle na dečka, kakor bi ga hotele začarati. Bil je od nje oddaljen kakih deset korakov. Kakih dvajset korakov za levinjo je stala opica, ki je z raznimi znamenji dajala dečku navodila, levinjo pa motila s tem, da jo je dražila z obmetavanjem z malimi predmeti, Očividno je hotela dati dečku priliko, da švigne na prvo drevo in tako uide nevarnosti. Toda Sabor ni obrnila pogleda od dečka. Njen pogled je bil kakor prikovan na njem. Deček ic stal v sredi med levinjo in levom, v bližini žrtve, katero mu je pomagala uloviti in raztrgati. To te bilo zanjo sumljivo. Zdelo se ji je, da ima dečko hudobne namene: da hoče napasti njenega kralja in gospodarja ali da mu hoče iztrgati težko pri-borjeno žrtev. Levinja je vedno bistra in se hitro odloČi. Ajaksove besede in draženje jo je razburjalo. Zarenčala je doneče in rjoveče in na korak skočila k dečku. »Na drevo!« je zahrešČal Aiaks. Dečko se je okrenil in hotel bežati. Toda v tem trenotku se je levinja vzpela k skoku. Drevo je bilo le nekoliko korakov oddaljeno. Debela veja od drevesa je segala le nekaj sežnjev nad glavo Jacka. Kakor opica je odskočil od zemlje in se zagrabil za vejo. Velika taca ga je lopnila po životu, tako, da je omedleval. Ogromni, ostri kremplji so usekali v dečkovo meso in nočno obleko ter jo pretrgali od zgoraj do spodnjega konca. Deček, že napol nag in v silnih bolečinah, se je z naporom in v strahu vzpel višje na drevo. Levinja pa se je pripravljala k novemu naskoku. Sfev. 274 •SLOVrTNStTf NAROD« dne 29. novembri 1924. Stran 3 Življenje za milijon 7272 Salonska družabna drama v 6. dejanji*. Režija v rokah steiovnoznanega MICHAEL ki ja režirat valafilm Kraljica aažaj 28. XI. Samo 2 dni! = ELITNI KINO MATICA 27. XI. SE i 6000 kilometrov na motociklu preko Švica, Italija, Jugoslavije i. t. d. 29. XI. Dnevne vesti. V Lmbuanu dne Pred sodišče z izdajalci! Silno ogorčen je zaradi izdajstva majorja Marko vica v razmejitveni komisiji z Italijo škofov »Slovenec«: V umetnem svojem gnevu in ogorčenju zahteva: »V interesu države in njenega ugleda bi bilo potrebno, da se krivci takoj javno žigosajo in da prejmejo . poleg zaslužene kazni tudi zasluženo preziranje celokupne ju gosi o venske javnosti.« Izborno! Tudi mi zahtevamo isto, naj se namreč javno ožigosajo sokrivci sramotnega zločina izdajstva domovine! In kdo so ti sokrivci? To je Koro-iec-Davidovic-Radiceva vlada, ki je polkovnika Daskatovica, ki je bil v vsakem oziru mož na svojem mestu in ki je bil bas" zaradi tega skrajno neljub Italijanom, odstavila in na njegovo me* stto imenovala majorja Markovlća! Sokrivci te veleizdaje so torej gospodje dr. Korošec, dr. Kulovec, Vese-njak in Sušnik, ki so sedeli takrat v vladi, ko je bil imenovan major Mar-kovic za člana razmejitvene komisije! Zato pravimo: pred sodišče z majorjem Markovičem in njegovimi krivci Korošcem, Sušnikom, Ktilovcem in Vese-njakom! • • — Spor z Italijo zaradi — VrStča! Po poročilih, ki smo Jih dobili iz Beograda, je glavna točka z Italijo v razmejitvenem vprašanju Vršič nad Kranjsko goro. Baje zahtevajo Italijani, da se mejna črta na sedlu pomakne bolj proti severovzhodu v smeri Kranjske gore, tako da bi Erjavčeva koča stala še na italijanskem ozemlju. Ne moremo kontrolirati, v koliko je ta vest resnična, vendar pa se nam ne zdi verjetna, ker so na Vršiču že zdavna postavljeni mejniki in je že zdavna določena definitivna mejna črta. Vsekakor pa bi bilo priporočljivo, da bi se za stvar zanimalo »Slovensko planinsko druStvo«, ki bi tako izgubilo poleg doma na Vršiču še Erjavčevo kočo. Dasi vemo, da je polkovnik Drašković v razgovoru z ministrom zunanjih de! dr. Ninchčem označil res Vršič kot glavno sporno točko, ipak se nadejamo, da vest v obliki, kakor se je nam sporočila, vendar le ni resnična. — Odkritje spomenika kralju Petru. Ministrski podpredsednik Marko Trifković in minister dr. Grisogono sta danes odpotovala v Dubrovnik, da prisostvujeta v imenu vlade svečanemu odkritju spomenika kraliu Petru I. Velikemu Osvoboditelju. Po svečanosti odpotujeta ministra v Črnogoro. — Izenačenje neposrednih davkov. Na predlog ministra dr. Žerjava, kateremu se je pridružil finančni minister dr. Stojadinović. bo v finančnem ministrstvu imenovana posebna komisija, ki bo imela na^go, da natanko prouči vprašanje izenačenja drž. davkov In Izdela za to potreben zakonski načrt Za predsednika te komisie bo imenovan kak finančni strokovnjak-državnl uradnik, najbrže Slovenec. — Slovesna promocija prof. Cviji-ca. Iz Pariza javljajo, da je jutri, dne 29. t. m. na Soborni svečana seja, na kateri bo profesor beogradske univerze dr. Jovan C v IJ i d promoviran za Častnega d^Vtnria pariške umvrrze. — Cenjene naročnike vljudno opozarjamo, da prilagamo današnji številki položnice v svrho obnovitve naročnine. — falzlPkati amerikanskih 100 dolarskih bankovcev. Pred kratkim so se pojavili na denarnih trgih falsifikati amerikanskih 100 dolarskih bankovcev. Opis teh fal-zirfkatov je sledeči: Falzifikati. ki naj bi veljali za bankovce, izdane od Federalne Rezervne banke v St. Frančišku, Kalifornija, Zjedinjene države Amerike, imajo kontrolno besedo check. Na prvi strani ima falzifikat Št. 4, a na dragi strani št. 15. Na falz4fika*n je tudi natisnjena slika Benjamina Franklina in podpis Johna Durke-ja, šefa zakfadnesa urada Zj. držav, m D. F. Honstona. sekretarja tega urada. Falzifikat Je napravljen fotografskim potom. Barva pečata in številk je pravilna. Sploh je falzifikat izdelan zelo dobro. Torej pozor pred falsifikati! — Podpora Udruženju Jttgoslov. novinarjev. Prosvetni minister Svetozar Pribi-cevlc je odobril Jugoslov. novinarskemu Udruženju podporo v znesku 17.800 Din. — Legitimacije za gg. rezervne ofl-rirfe. Po nalogu Gosp. Ministra Vojske ! Mornarice A. Dj. br. 23.365 od 15. jun. ti. mora imeti vsak rez. oficir legitimacijo z sliko, Izdano od pristojnega vojnega okruga. Vsled tega se pozivlajo vsi gg. rez. ofi-dril, da se osebno zglase pri tok. vojnom 28 novembra 1924. okrugu, da dobijo tozadevne legitimacije, ki se bodo izdajale vsaki dan, Izvzemši sobote, nedelje in praznikov od 16. do 18. Ob tej priliki naj vsak g. rez. oficir prinese s seboj svojo sliko in vse dokumente (vojaške in civilne). — Zanimiv književni spor. Znani književnik dr. Svetislav Stefanovič je vložil pri beogradskem sodišču interesantno tožbo proti pesniku in uredniku revije »Misao«, Simi Panduroviču. Dr. Stefanovič očita Panduroviču, da je piagiral njegov prevod, in zahteva od sodišča, da ugotovi plagijat s pomočjo strokovnjakov. Ovadba je vzbudila v beogradskih književnih krogih ve'iko senzacijo, ker gre za dva splošno-ugledna književnika in ker bo ta proces prvi te vrste v naši državi. — Vsiolčenfe katoliškega nadškofa v Beograda. VstoliČcnje smederevsko - beo-gradsega nadškofa Rodica se vrši dne 5. decembra v Beogradu. Cerkvene obrede vstoličenja Izvrši nuncij Pellegrinetti ob asistenci Škofov Aksimoviča in Ga-rlća. Pri svečanosti ustoličenja bodo zastopani dvor, vlada, občina in diplomatični zbor. — Osebne vest! s pošte, Premeščeni so: iz Bosanskega Petrovca v Zagorje ob Savi ■ Josip S a v e 1 i, iz Novega mesta v Maribor Ivan Demšar, od pošte LJubljana IT. k pošti Ljubljana l. Franc M ozek; Rudo'f Kol bez en, ki Je bil premeščen iz Maribora v Gornji grad, ostane Se nadalje v — Iz rudarske službe. Za višjega rudarskega referenta I. kat. 5. skupine v Ljubljani je imenovan ing. Igo P e h a n i. Mariboru. — Za poplavUence na Gorenjskem Je darovala banka »Slavij a« v Ljubljani 10.000 dinarjev. _ Železni gumbi ne veljajo več za luksuzne predmete. Finančno ministrstvo je odredilo, da se za železne gumbe, leglrane z bakrom, ki se vporabljajo pri Izdelovanju običajne seljaške obieke, ne plača več taksa po tarifu št. 572. — Prispevki k »Dinarskemu dneva« »Jugo slo venske Matice«. (Nadaljevanie). I. ) Podružnice: Ptuj 1626; Konjice 973.25; Kozje 25; Rakek-Planlna 2562; Braslovče Polzela 2100; Domžale-RadomUe 3116.25; Moravče 1210; Trebnje 400: Sv. Peter pod Sv. Goro 150; Radovljica 945; Voklo 88.50; Dobrna 370 ; 2.) Šolska vodstva: ška^kl Cirkovac 25: Velika Nedelja 303.35: Draga tuš 60; Krama rovcl32.20; Dol. Lendava (V. razred) 10; Vrčice pri Semiču 40; Semič \S\\ Bračna vas 50; Mengeš 51.25; Homec 122.50; Vel. Podlog 64; Podgorje 13: Sv. Ozbald 15; Pišina 317.25: Sv. Križ pri Komendi 52; Srdica 25; Šmihel 22.75: Pre-loka 32.25; Sv. Križ pri Mariboru 106; Sv. Lovrenc na Dravskem polju 100; Rcjhcn-burg 190; Dol. Nemška vas 275.25: 3. Zupni uradi: M. D. v Polju 5; Šmartno ob Pnki 200 : 4.1 Županstva: Bohinjska Bistrila 351.75; 5.) Društva: Bralno društvo »Naprej« Sv. Barbara v Halozah 90; Bralno društvo Svetinje 142; »Sokol« GuštanJ 286.15; »Orel« Sv. Jurij ob Ščavnicl 112: 6.) Zasebniki: skupaj Din 10. — II. knflžcvna tombola »Jogoslov. Matice«. Dobitki so: 150 amb: 1. Dr. Tav-čar: Izza kongresa (pravkar izšla). 2. Finžgar: IV. zvezek zbranih spisov (pravkar izšla). 3. Gradn'k: Pot bolesti (pesniška zbirka). 4. Dr. J. Tičar: Boj nalezljivim boleznini s slikami). 5. Ribičič: Zavratne pošasti (nova mladinska krilca). 6. Zupančič: Ciciban (H. izdaja). 129 tem: 7. Pod-limbarski: 1. zvezek zbranih spisov (nova knjiga). 8. Mefiko: Listki (nova knnga). 9. Mark Twain: Mali klatež in 10. Gaspari: Gor čez izaro, mladinski knjigi. 80 kvatero: II. Zupančič: Veronika Deseniška (nova knjiga). 12. Gradnik: Padajoč* zvezde (T!, izdaja). 13. Kotnik: Koroške storije (nova knjiga). 14. Srbske narodne pripovedke (mladinska knjiga). 50 člnkvlnov: 15. Levstik: Gadie gnezdo. 16. Me!ik. Jugoslavija (nova knjiga). 17. Dr. Ivo Sorli: Zadnji val (nova knjiga). 5 tombol: 1. tombola: Vsi letniki Dom in Sveta. (Letnik 1.-^34.) (Ako lastnik tega dobitka raje prejme denar, odkupi dobitek Jugoslov. Matica.) 2. tombola: Vse zgoraj navedene knjige in slovenske knjige po prosti Izberi posameznika do zneska Din 1000. 3. tombola: Vse zgoraj navedene knjige in slovenske knjige po prosti izberi posameznika do zneska D*m 800. 4. tombola: Vse zgoraj navedene knjige in slovenske knjige po prosti Izberi posameznika do zneska Din 600. 5. tombola: Vse zgoraj navedene knjige po prosti Izberi posameznika do zneska D?n 500. Poleg tega 100 dobitkov mladinskih knjig kot dobitki za naše šole v Sloveniji. Kaj Jugo-slovenska Matica s temi dobitki nudi. je razvidno iz sledečih zanimivih Številk, Število rednih dobitkov znaša 405. poleg tega pa ima Jugoslovenska Matica pripravljenih še nad 100 mladinskih dobitkov. V vse te dobitke pride 7288 knjig. Kdor si mort predstavljati množino knjig, bo razumel, kakšen kulturni pomen ima književna tombola. Vrednost teh knjig znaša Din 191.936. Tem številkam ni potreba nobenega pojaa-nila. Jugoslovenska Matica lahko pričakuje vsled tega popolnoma mirno, da bo druga (božična) književna tombola napela le lepše od lanske. Tablice sa tombolo ima v pred* prodaji in v zalogi Pokrajinski odbor Ju-goslovenske Matice v LJubljani. Rojaki, se-zlte po njih ter si osnujte odnosno pomnožite domačo knjižnico! — Kosftoraaca m ■■■iilivanje tujskega prometa. Ministrstvo za trgovino in industrijo je sklicalo konferenco predstavnikov ministrstev narodnega zdravja, notranjih del, poljoprivrede, financ, prometa In pošte ter predstavnikov društev za tujski promet iz Ljubljane, Zagreba, Sarajeva, Sušaka, Splita, Dubrovnika in Beograda. Konferenca zboru]e ves tekoči teden. Otvoritev Je bila v ponedeljek. Dr. C. Žižek, Šef oddelka za potniški in turistovski promet v trgovinskem ministrstvu Je pozdravil navzoče In predočil pomen tujskega prometa ter njegovo organizacijo drugje in pri nas. V torek so se razpravljala vprašanja organizacije in prometnega značaja, v sredo je bila na dnevnem redu hotelska Industrija in vprašanja policijskega značaja, v četrtek se je govorilo o kopališčih in zdraviliščih ter o propagandi, reklami In informacijski službi, v petek je v razpravi turistično razmerje s Češkoslovaško in splošna državna in komunalna politika z ozirom na turistične potrebe, v soboto je plenarna seja, na kateri pride po referatih do zaključkov, kaj vse treba ukreniti v svrho pospeševanja tujsckga prometa. K tej seji so povabljeni tudi privredni In posvetni krogi. V prvi seji se je sklenilo osnovati centralni svet za pospeševanje tujskega prometa. — Beogradski klavirji. Te dni je gostoval v Beogradu znani klavirski virtuoz VVcingarten. Pripetilo pa se mu Je. da Je moral igrati na zelo slabem in razglašenem klavirju. Radi tega so med odmorom prišli na oder mehaniki In strokovnjaki, ki so popravili In uglasili klavir, nskar Je mogel VVelngarten nadaljevati s težavo svoj klavirski koncert. — Igra narave. V Spod. Slovenskih goricah med St. lijem In gornjo p2sniško dolino so Imeli letošnje poletje silno točo, ki je oklestlla prav vse zelenje. Seve ni bilo jesen! ne sadja, ne grozdja. Imeli pa so nenavaden naravni prizor. V gorkih oktobrskih dnevih je vse sadno drevje nanovo ozelenelo ter začelo tndl cvetetl. Hudo prizadeto prebivalstvo je v svoji prirojeni še-gavostl prerokovalo, da je Bogu najbrž postalo žal, zato jih misli odškodovati z zimsko letino Pa je prišla ledena burja pred 14 dnevi ter poparila sveže listje In cvetje. Tudi prihodnje leto še nima ljudstvo pričakovati ne sadja ne grozdja. — Družbi sv. Cirila m Metora le izročil g. ing. f. Sega, pom. direktor drž. žel. v Ljubljani Din 200. katero svoto so zbrali strojevodnlvki kandidati drž. kurilnic v Mariboru, Ljubljani gorenji, in glavni kolodvor povodom prestalega Izpita dne 15. novembra 192* v korist C. M. družbe. — V nabiralniku »Narodne kavarne« v Vojniku se je nabralo od stalnih gostov Din 65. Vsem darovalcem Iskrena hvala! 472'n — Avtomobil v plamenu. Sinoči se je na dosedaj še nepojasnjen način vnel sprednji del osebnega avtomobila, ki vozi iz Ljubljane v Sent Vid ali obratno. K sreči je šofer ttkoj opazH grozečo nevarnost in avtomobil ustavil. Goreči avto je povzročil med potniki precej strahu. Baje je dohn neki mladenič, ki je sedel spredaj v avtu. precejšnje opekline. — Zefezn'ška nesreča. Včeraj so pri-pe!»a?! v ljubljansko bolnico delavca Josipa Pekla rja. ki ga je pri Izstopu Iz vlaka na postaji v Brisah povozil nasproti prihajajoči »Zagrebčan«. Vlak mu je odtrgal eno nogo. — Umor radi snknfe. V občini Cs^ka pri SentI se le odigr?1 nred dnevi krvav do-grdek. Invalid Tarantija Gravanov je umoril in oropal svojega tovariša Stjepana Svlrčeviča in nato pobegnil. Dogodek se je odigral na dvorišču neke tamošnje gostilne. Morilec je svojo žrtev počakal v zasedi. Ko je prišel Svirčevič mimo usodnega mesta, je navaHel Gravanov nanj In ga s sekiro pobil na tla. Nato mu Je slekel suknjo in pobegnil na madžarsko ozemlje. — Janez Kristan priznal svoj zločH. Kakor se poroča je Janez Kristan, k: je bil radi roparskega umora posestn;ce Marije Zevnikove iz Sv. Valbur«re pri Smledniku obsojen na smrt na vešalih, seda i v zaooru priznal svoj zločin. Obsojenec je vložil prošnjo za pomi!o*čeme. Torej nI bila obsodba nikaka utsMfH-acija, kar se Je splošno govorilo po Ljubljani. Iz — Okrasite poslopja s zastavami! Mestni magistrat bo na narodni vratnik đne I. decembra okrcsU mestno hišojn druga občinska poslopja z državnimi in narodnimi zastavami. Obenem vabi tem potom f/nfr-Vanske hišne gospodarit tn prebivalce, da tudi oni store enako. — Jarki v Tivolskem parka. Pišejo nam: Na vsaki strani Tivolskih nasadov teče proti železniški progi globoko izjeden jarek. Posebno globok ie na desni strani tj. ob brezovega gozdiča proti Jakopičevem paviljonu. Tik pod brezami je pod mo-stičem pravcato brezno, v katero so često-krat zavrzilf mladi sankači. Tudi za otroke je nevarnost, da se med igro ne zvale v jarek. Lepota naših parkov bi mnogo pridobila, ako bi se v oba Jarka položile betonske cevi. nakar bf se naj jarka izravnala. Saj pa tudi povzroča voda posebno ob nalivih, stalno škodo, ker Izpodfeda bregove. — Ceskoslov. Obec v Ljubi lani pornda v sobotu 29. t m. v restavraciji »Zvezda« pfatc!sk? jubHelnf večfrck zasloužilfm čle-num pp. Hanušovi, Ludvikov! a Chvatalovt. Začatek v h. 20. Hojna nčast členstva fa-doucna, pfatcle a ctfielž jubilatnu vitini. 464'n — Sokol I. vabi bratske članstvo k slovesni zaobljubi, kl se vrši na praznik ujedinjenja na Taboru ob pol 11. dopoldne. Za ča'ne in članice, ki so pristopili k društvu tekom leta 1924., je pristonost pri zaobljubi obvezna. Obveznost velja tudi aa celokupen glavni odbor in za prednjači! zbor. Zdravo! Odbo«. 474/» NIBELUNGI HM Majve&je filmsko del* vsota časov od 30* XI. naprej = ELITNI KINO MATICA = Predprodaja vstopalo 28. in 29. od IO. do 1, — Klub Jugoslovanskih naprednih akademikov iz Italije v Ljubljani je izvolil na svojem VI. rednem občnem zboru za poslovno dobo zimskega semestra 1924/25 sledeči odbor: Predsednik: Ante Tavčar jar., podpredsed : Verč Marcel med., tajnik: Stare Stanko teh-, blagajnik: Cck Ok-tavlj jur„ knjižničar in gospodar: Volčič Ljubo teh, revizorji: Kosovel Jože ii!.. Marc Pavle jur. in Govcjšck Milovan teka. Odbor. — Gremij trgovcev v Ljubljani objavlja, naknadno k včerajšnji notici, da smejo biti trgovine tudi v nedeljo pred Sv. Miklavžem in nedeljo pred Božičem odprte. 468/n — Pevke In pevci »L'ubljanskega Zvona«! V nedeljo, dne 30. nov. ti. dopoldne ob enajstih v društvenih prostorih sestanek. Na dnevnem redu jako važne zadeve, zato polnoštevilna udeležba zbora nujno potrebna. Odbor. 471 n — Zadruga brivcev- frizerjev In lasni-čarjeV v Ljubljani obvešča slavno občinstvo, da bodo brivnice v nedeljo dne 33. novembra t. 1. Izjemoma odprte in sicer od pol 8. do 12. ure dopoldne. — Dne 1 decembra na praznik ujedinjenja pa c c 1 i d a n zaprte. — Načelstvo. 46" 'n — Posvetovalni sestanek glede pri-hodnega občnega zbora za društvo »Vrtnarska šola« se vrši 26. decembra. 469 n — V nedeljo dne 30. t. m. otvorim na novo urejen in moderno opremljen cvetlični paviljon. Glej oglas! Viktor Korsika, Aleksandrova cesta. 466'n — Izcriiblla se Je pasja znamka St. S22 za leto 1C24. in nikelnasta verižica (Ha!s-band). Prosim, da se proti nagradi pošlje: Srečko Vršič, Selenburgova u\ 3. 473 n — Koncert v kavarni »Emona* se vrši MT'r? v soboto. Svfra drn\ska godba. 7r*-četek ob 9. zvčer. Vstop prost 463 n — Eden, ki ne mere živeli brez »r^cdh cin*. Saj veste, kakšna so ohii'ajna in šab> Ionska zasliševanja na policiji. Ta'co ie včc» raj policijpVi uradniV, ki je imel dežurno službo, zaslišal starega znanca, rekoč: »No Kor!ček, vam so gotovo že vsi pa-a**rafi znani«: mož ima namreč za seboj nič manj kot A2 kazni, b'iža se torej svojemu 50 ju» bileju. Dalje je vprašal uradnic: »Čcnvi ste pa pljuvali stražniku v obraz?« Karel Nc» kerman, po poklicu trgovski potnik, ki ga je stražnik prijel radi beračenja, je odvrnil: »To je bila božja volja! Sploh sem samo ✓a^a^ljal in ga je morda pljunek s*uČa;no zadel.« Korl^ek je dalje tudi obtožen, da je stražnika, ki ga je prijel, zmerial z naj* izbrane j5im i psovkami in na polici it naj« nreje povedal, da se piše sPište mi v ...« Nato je začel na stra":n;ci razpaiari in kri« ra*i ter zmeriati vso policiio. LTradn'V:u je dalje zatrjeval, da mora vživa*i medicine, ker mu jth js zdravnik predpisal in če ne bo »medicin«, bo kmalu »krepnil«. Mol ramreČ smatra vino za medicino. Pri bera« čenju je bil ta-Vo drzen, da manjših zneskov sploh ni sprejel ter je nasiloma zahtevat večje vs~te. Seda i so pa obdržali v zaporu. — Razne tavlne. Dne 27. tm. ie neznan storilec zlezel skozi okno v stanovanje vrtnarja Prana Tavčarja na Dunajski cesti 84. In mu odnesel črno suknjo, ponikljano dozo In več drugih predmetov v skupni vrednosti 29 K) denarjev. Istega dne je bilo izpred trgovine Košnk v Florjanski ulici odpeljano kolo vojaku Alojziju 5trgarj6. Kolo je znamke »Kinta« St. 74.064 In je vredno 1500 Din. — Iz Florjanske cerkve je neznan tat odnesel 27. tm. Štiri oltarne prte vredne 1C00 Din. — V noči od 25. na 26. tm. je bilo iz hleva Marije Košir, stanuioče na Viču, ukradenih 7 kokoši, naslednjo noč pa zopet 3. Skupna škoda znaša 500 D. — Iz stanovanja poštnega sluge Ivana -Metelko, stanujočega na Vidovdanski cesti 8. je bila ukradena srebrna ura ter nekaj drugih predmetov v vrednosti 500 Din. — Policijske ovadbe: Včeraj so prispele na policijo sledeče ovadbe: 7 radi tatvin, 4 radi prekoračenja policijske ure, 1 radi lahke telesne poškodbe, 2 radi pijanosti, 10 radi prestopka cestnopolicijskega reda, 2 radi avtopredpisov, 1 radi prestopka obrtnega reda In ena radi prestopka hiš-nena reda. — Aretacije: 2 radi prekoračenja meje, 1 radi pijanosti, in 1 radi beračenja in žaljenja straže. Iz Maribora. —ni Nemčurska navlaka v naših spod-nještajersklh mestih. Naš rojak iz Amerike, ki Je nedavno obiskal Celje, Ptuj in Maribor, nam piše: Po časopisnih vesteh sem si predstavljal, da so nekdanja nemčurska gnezda v bivši Spod. Štajerski res popolnoma prerojena, toda pri osebnem obisku sem bil precej razočaran. Naletel sem na trgovine, ki imajo na 2unaj narodno firmo, a so morali Šele poklicati uslužbenca, ki je zna! slovensko, ker šef nI znal ali pa nI hotel znati našega jezika. Hvalevredno je sicer, da so bili trgovci primorani k napravi slovenskih napisov, toda ali naše oblasti nimajo moči, da bi prisilile stare nemšku-tarje tudi k pisavi pristnih Imen. Kaj si more mislil tojec, ko bere: Tschemousche« — gostima. Tramscheg — vinska trgovina Itd. SIcer pa Je malomarnost slov. občinstvi, ako splob morejo taki izzivači med nami živeti. —m Muda ženska. V sredo so imeli po-Hctiski ofiaal nalog, te »šiloma privedejo na sodišče neko Ano S~ ki je bila šele pred kratkim odpuščena iz opazovalnice ter b* mora!2 k preiskavi, da se ugotovi njeno duševno stanje. Ana 5. pa se vabilom nt hotela odzvati. Zato je krenilo osem mož rešilnega oddelka in trije stražniki pred nje. no stanovanje ter jo hateli odvesti. Naleteli pa so na nepričakovan odpor. Vrata stanovanja Ane S. so bila od znotraj zaklenjena in zabita z žeblji. Stražniki so odšli po ključavničarja in ker se vrata le niso dala odpreti, so nasiloma vlomili. Sprejem, ki so ga doživeli, ni bil baš ljubeznjiv. Na}-preje je vstopivšim priletel nasproti velik lonec z vrelo vodo. En stražnik je dobi! precejšnje opekline, dočim je bila dr. Ipa-vicu, ki je bil tudi navzoč, poškodovana obleka. Po hudi borbi so končno stražniki divjajočo Žensko obvladali in jo z rešilnim vozom odpeljaM. —m Najdeno truplo. Te dni so Iz Drave pri Sv. Lovrencu potegnili iz vode truplo posestnice JosijLie Parih iz Mute, ki jo pogrešajo že od 8. oktobra ti. dalje. Truplo je bilo Že skoraj popolnoma razpadlo. Po* kojnico so pokopal? na Muti. —m Lovski blagor. Mizar Josip Van-da je te drl zopet ujel vidro, ki Je že 47, kar jih je ujel v svojem življenju. Iz Celja. —I Izpuščeni Orjuuašl. Danes v četrtek" popoldne so bili iz znporov celj. okrožnega sodišča izpuščeni inž. Marko Kranjec In drugi soobtoženi OrjunašI razun treh, ki pa bodo tudi izpuščeni v par dneh. Izpuščeni so bili, ker so se vse obdolžitve izkazale kot popolnoma neresnične in izmišljene, —c Podporno društvo za revne otroke v Gaberju priredi v četrtek dne 4. decembra ob 17. popoldne v kinodvoranl v So-kolskem d^mu »Miklavžev večer«. Spored: 1. Pozdrav predsednika. 2. Nastop In dekla-mncila dece otroškega vrtca v Oaberju. 3. Nastop Miklavža s spremstvom. 4. Pozdrav Miklavža po mladim*. 5. Obdaritev 240 otrek. Vstopnina 5 dinarjev za osebo. Prijatelji naše male dece, odzovite se našemu povabilu in nam priskočite po svojih močeb na pomoč! Občinska deca Dalmatinke Jerke. Pred kratkim se Je pojavila v prista-* nlšču na Savi pri Beogradu neka Črnolasa Dalmatinka, ki Je s svojim razuzdanim vedenjem med mornarji povzročila občo prv. zornost. Dalmatinka Je bila 301etna Jerka BlaŽic* iz Piogrnđa na moru. OkoM črnolaske se Je kma'u sukal ves mornarski svet, ali najsrečnejši med vsemi Je Mi krmar Dimitrije, k^iti njemu Je Jerka poklonila svojo ljubav. Sicer so bili v ostalem tudi drugI mornarji deležni Jerkine ljubezni, toda njen pravi izvoljenec Je bil samo Dimitrije. Ta ljubav, kl le trajala okoli dva meseca, je končno žalostno končala. Nekega jutra sta se Jerka In Dimitrije nevarno spoprijela. Jerka se je borila kakor ranjena levinja In Dimitrije že omagoval. Razjarjena črnolaska ga Je prignala do ograje na ladj! in malo je manjkalo, da ga ni treščila v vodo. Dimitriju so prihitcil na pomoč drugi mornarji, v prepir, odnosno pretep pa seje vmešala tudi policija. Jerko so odgnali na kriminalni urad, kjer so ugotovili, da nima nikakih listin in da je navadna vlaču-ga. Pri zasliševanju je izpovedala, da jI je Dimitrije obljubil zakon, da pa obljube nI izpolnil In njo čaka sedaj sramota... Na uradu zapeljivi Jerkl niso preveč verjeli tn Je bila prepeljana v bolnico v svrho pregledovanja. V bolnici so ugotovili, da Je Jerka popolnoma zdrava, da pa Je v drugem stanu. Radi vlačuganja in prostitucije so Jo izgnali iz Reograda. Pri izgonu ji je kriminalni uradnik rekel: *Glej, da ne odpraviš telesnega ploda, če ne prideš v konflikt z zakonom!« Oprostite gospod — Je odvrnila Jerka — vi mene ne poznate. Tega jaz ne delam. Sicer ne spoštujem nikogar, ali svoj porod spoštujem. Ni treba, da se brigate za dete, ki bo služilo državi na čast! »Kako boš dete vzdrževala, ko komaj sebe preživiš?« jo je začudeno vprašal uradnik. »Za dete se bo brigala občina. Naj vam povem, da bo to deveti »dar« državi, kateri v ostalem ne morem ničesar pokloniti« Jerka Je odšla. Na kriminalnem uradu v Beogradu so med tem prejeli opis Jerkl-nega predživljenja, poslan Iz Biograda. V opisu se navaja, da je Jerka Đlažić, rojena leta 1892. v Turnju, navadna prostitutka hi ima celo kopico nezakonskih otrok, za veliko breme Že itak siromašni občini. Ker Je Jerka Še zelo mlada in sposobna za delo, opozarja biogradska občina tem potom vse državne in občinske oblasti, kakor tudi vse bolnice v Jugoslaviji, da občina ne bo poravnala nikomur nikakih stroškov, ki bi jih imel z novim nezakonskim Jerktnim detetom. Darujmo za sokolski Tatari Stran 4. »SLOVENSKI NAR O De dne 29 novembra 1924. Stev. 274 Zdravstvo. Primarii dr. Minaf: Pomen ortopedije v modernem zdravstvu. moči, da ne zamudi ugodnega termina zdravljenje napak svoje dece. (Konec) Gospodarstvo. V prejšnjih izvajanjih nisem imel prilike, da opišem redko deformacijo otroškega vrata, ki se pojavlja v obliki skrajšanih mišic na eni strani vratu in v slokem držanju glave. Znanstveno imenujemo to ne-estetično deformacijo otroškega obraza in vratu «torticolIis«. Nemci jo zovejo ^Schief-hals (slovenski izraz ^otrdeli vrate). Vzrok te bolezni je kronično vnetje spred-uje vrtiljke na vratu iz neznanega povoda (pretrgarije tozadevne mišice pri porodu (embrionalno vnetje?)? V kosmetičnem ozfru le zgodnja operacija neobhodno potrebna. Tudi z zdravilnega stališča je potreba te operacije strogo določena, ker ravno omenjena deiormaciia ima za posledico »škilavost«. Operacija obstaja v tem, da se izreže bolna mišica in da se glava fiksira v mavcu v nasprotni legi približno za šest tednov. Končni izid operacije je v obeh ozirih, namreč v kosmetičnem in praktičnem, izvrsten. Veliko socialne važnosti je tretja skupina aktivne ortopedije, ki se bavi z naravnimi ali umetnimi nadoir.esiili nerabnih, oziroma Izgubljenih delov Človeškega telesa. V evgenetičnem oziru je bridko za našega pohabljenca — naj sc šteje v vrsto vojnih aH socialnih žrtev, aH naj je že od rojstva tako prizadet — da mora »javno razstavljati* svojo napako, ki bi jo rad skriL To velja posebno za razne brazgotine In deiekte na obrazu in nosu. V gotovih slučajih deprimira prizadetega >,kosmetič-na napaka^ več kot izguba dotičnoga organa za praktičen poklic. Rckonstruktivna in reparativna ortopedija pomaga tudi te vrste nesrečnikom. V kosmetičnem oziru smo tako napredovali, da lahko nadomestimo razne defekte na nosu s pomočjo kožnih krp Iz čela aH nosa. Tudi nadomestimo celo popolne defekte nosa na ta način, da uporabljamo dele kosti in golena. oziroma srebrne plošče. Take operacije se izvršujejo postopoma v zaporednih razdobiih. Če ne moremo uporabit kože iz obraza, se poslužujemo kožnih krp iz nad'ehtia. Orde brazgotine na obrazu izrežemo in nnstnli defekt pokrijemo z drugo kožo. V slučaju vdrtih in vtisnjenih brazgotin prenesemo nekoliko maščobe iz trebušne srene in jo inplantiramo v ta defekt. Majhne deiekte na nosu operiramo na ta način, da se poslužujemo sličnoga dela uhljeve krpice, ki jo izrežemo in pritrdimo v defekt na nosu. Pomanjkanje palca ra desni roki pomeni za vsakega obrtnika popolno invalidi-teto in nezmožnost zaslužka. Moderna ortopedija ga reetablira ua ta način, da mu nadomesti palec s kakim drugim prstom z leve roke ali z noge. Razumljivo je, da je taka operacija zelo kočljiva, pomeni pa za nesrečnika i>zlati dol-, ako dobro uspe. Je mnogo otrok, ki imajo prirojeno ali vsled kake otroške bolezni povzročeno otrpnjenje celotne spodnje okončine, tako da ne more brez palice ali bergelj ni stati, ni hoditi. Ta otrok je prepuščen trpki usodi, ako se mu pravočasno ne pomaga, ker v tem stanju ni sposoben za noben praktičen poklic. Lahko se mu pomaga z operacijo, ki se izvrši v kolenu ali v skočnem sklepu. Operacija ni nevarna in njen uspeh je tako dober, da operiranec v nekoliko mesecih po operaciji hodi brez palice In se lahko posveti kakemu poklicu. Izgubljenih okončin žalibog ortopedič-na kirurgija ne more nadomestiti. Njeno nalogo pa prevzame v teh slučajih *o r t o-pedična in protezna tehnik aki je v zadnjih letih izredno napredovala. Po mojih skušnjah in opazovanjih je najboljše nadomestilo za spodnjo ekstremiteto ^umetna lesena proteza* po ameriškem vzorcu. Omenjena proteza je zelo trpežna, zelo lahka (tehta samo 2l/t kg) in tudi este-tična: Nadomestilo za zgornjo okončino je dosedaj zelo pomanjkljivo in ne odgovarja praktičnemu namenu. Če pogledamo v zgodovino, vidimo, da nismo v nadomeščanju zgornje ekstremitete od leta 1509. skoro v ničemer napredovali od znane proteze Gotza iz Perlinchingen, ki se nahaja v no-rimberškem muzeju. Ta proteza je bila brje tako izvrstna, da je mogel Ootz z njo držati sabljo in tako dobro z njo udarjati, kakor poprej z zdravo roko. Od tega čnsa je tehnika zgoraj imenovane proteze malo napredovala, posebno kar se tiče praktične uporabe. Najboljša je nemška umetna protezna roka in najpopomeiša pa amerikanska roka po Carnesu. Z drugimi besedami: umetna proteza za roko je več nadomestilo za »lepoto« kot za praktično korist S tem končam serijo člankov o ortopediji. SlužIjo n?i širšemu občinstvu kot začrtan kažipot, kako mu je ravnati v opisanih slučajih bolezni, posebno kadar išče po- —S Seja Narodne banke v Beograda, ki se je vršila pred dvema dnevoma, je razpravljala o poročilu ravnatelja dr. Dra-gotina Novakoviča o pogajanjih, ki jih je vodil v Zagrebu in v Ljubljani s predstavniki naših denarnih in gospodarskih institucij. Ljubljanske in zagrebške banke so izjavile, da so pripravljene podpirati željo Narodne banke po maksimiranju obrestne mere na 18 % za kredite, odnsono na 10 % za vloge. Te banke bodo stavile Narodni baiiki posebne predloge. Narodna banka bo nato šele sklepala o predlaganih obrestnih merah. —g Trgovinska pogajanja z Avstrijo. Ravnatelj carine in član delegacije za trgovinska pogajanja z Avstrijo Sava K u -k i ć je prispel v Beograd po nova navodila. —g Podpis avstro - ogrske trgovinske pogodbe. Po poročilu z Dunaja je bila 27. t. m. ob 17. popoldne na svečan način podpisana trgovinska pogodba med Avstrijo in ČchoslovŠka. Za čehoslovaška sta pogodbo podpisala dunajski poslanik dr. K r o f t a in delegat sekcijski načelnik D v o f a č e k. —Z Prinudna nagoda izvan stečaja. Ekonomska revija »Bankarstvo* štampala je do sada o tome predmetu interesantne rasprave iz pera dra. Iva Poiitea, dra. Huge VVerka i dra. Viđana O. Biagojeviča. Sada je izašla najnovija, aktuelna studija dra. Radivoja \V a 11 e r a, jednoga od najboljih, hrvatskih pravnika pod naslovom • Prinudna nagoda izvan stečaja de lege lata i de lege ferrenda* Cijena je ovoj ediciji 25 dinara, a dobiva se kod Administracije ^Bankarstva« u Zagrebu, Marovska 30. —g Družba »PILvička jezera« v Zagrebu povišuje svojo glavnico od 2.500.000 na 3,500.000 z izdajo 10.000 novih delnic —g Nova sadierejska šola se otvori v Vraujicah pri Splitu. Poljoprivredno ministrstvo je dovo'ilo kredita 50.000 Din. To je četrta sadjereiska šola v Dalmaciji. —g Obrtno trgovska šola se otvori v Selcih na otoku Braču. —g Vpis tvrdk. V trgovski register so vpisane nastopne tvrdke: Franco-Slavia, avtokomisii^ka trgovina d. d. z o. z. v Ljubljani, Prometno društvo Rosenberg če drugi, podružnica v Ljubljani (glavno podjetje v Starem Bečeiu). trgovina s teksti1-nim blagom. Tvornica preprog, družba z o. jamstvom v Mariboru, Franjo Horvat & Komp., javno trgovsko društvo. »Smreka« v Vavtivasi, trgovina z lesom, nadalje Za- družna elektrarna v Apačah z. z o. J., Zadružna elektrarna v Rečici na Savini, z. z o. i. —g Parobrod 33.000 ton zgradijo v An-saldu v Italiji po naročilu družbe r.Vaviga-zione Generale Italiano^. Ta ogromni brod se bo imenoval »Roma«. —g Poljsko-ameriški sporazum za dclg 19© milijonov. V VVashingtonu je bil podpisan poljsko-ameriški sporazum za konsolidacijo dolga 190 miliionov dolarjev, ki ga je napravila Poljska v Ameriki. Pogoji so enaki ouim, ki so jih dale Zedinjene države Angleški, t. j. letne obresti 4 % amortizacija v 60 letih. —g Hamburg se trudi privezati na svoje pristanišče v vedno večji meri srednjeevropski promet, da ne bi krenil proti jugu. Sedaj poročajo o novih redukcijah tarif. Tako je bila te dni znižana pristojbina za držanje blaga v pristanišču od S na 6 pfenigov za kubični meter in za čas 24 ur. Češki listi poročajo obširno o nadaljnji gradbi vodne ceste med Prago in Hamburgom. Z obeh strani se dela na to, da se plovba uredi tako, da bo kolikor mogoče hitro poslovala in da bodo r.a razpolago na vseh v poštev prihajajočih bregih potrebni pristani. Nova neniško-češka akcijska družba za plovbo po Labi s sedežem v Draj-danih je povišala svoj kapi;a.!, da se tako razširi njeno že doslej uspešno delovanje. —g O važnosti trgovskih odnošajev med Italijo in .Madžarsko piše E. Lr.kacs, glavni urednik lista ^Export-Import-Trans-port Zeitung^ v Budimpešti. Pravi, da italijansko blago izmed inozemskega danes prevladuje v Budimpešti In da se vsi politični in gopsodarski faktorji zavzcmnio vedno bolj za ugodne trgovske in prometne zveze z Italijo, kajti ona je velesila, ki je interesirana največ na Srednji Evropi, da se donavsko gospodarsko ravnotežje ne premakne v škodo Madžarske. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: JOSIP ZVPASCIČ. Palma kaučuk pete in podplati omogočalo elastični, tihi aod. Sledi o Vaše noge in -ase obutev ter so trpežnejši nego usnje. iubliana. St*i»i trti 9 imiiiuui M. KRISTOFIC - BUČAR, L,_ Damska in otroška konfekcija — prodaja po nizki ceni k r 3 in c i jope tudi za dekl'cc. telovnike, oblekice In druge pletenine bluze, jumperje« kr'la, obleke in drupo dntnsko l ontel cijo OTROŠKE OBLEKICE, PLAščKE velika izbira. m -J .2 •o •H * i ■ _L. ROVAL MAH. LINE Kf. angleška pcjtna paro^oHna linfj-i — Generalno zastopstvo za kraljevino S. H. S. Zagreb, Trg. I. Mer. 17. 2855 Redoviti potniški r) romati Hamburg-CherbourvSouthamptofi v New York in Kanado Cherbour!|-L!verro3' Southampton v Južno Ameriko« — — Rio de Jtnriro. S>ntos, Montevfdeo, Baeno« Afre«, Sannnolo. — — Odoriva potnikov v prvem, drugem In tretjem razredu. Kabina tretjega razreda z dvema In »tfrimi posteljami. P od z a • to o • t va t Beograd, Karagjorgjeva ultca 91 — Ljubt'ana. Kolodvorska ntfca 26* — Veliki Bečkerek, Kralja Aleksandra u. 4 — Bitolj, Bulevard Aleksandra 1^3, Brzojavni naalov za god navedena pod zastopstva vvRoyrnaMnao**. 2« lomo, Heroonovlno, Dalmaolle In Crnogorei Srpska Prometna banka v Sarajevu In Orurt?. Brzojavni na>icv: „Prometnu banka*'. Dopleovanje v vseh jezikih« *V9 Obnovite naročnino! Min vinirsva zsdrooa za Jugoslavijo r. z. z o. z. v L ubUanl v stsroznani Juv^nč čevi Meti Delovška eeita St. 77 fSn. Šiška) 7301 priporoča svoje prvovrstno vino. Spre me tudi provizijskega potnike« Ponudbe *r. Plačuje so vneore*. HLIOGLHSI Cona malih oglesov vsaka betada 90 pora. — Najmanje pa Oln 3"— Slnž&e ||| J*ewmičnui Trg. pomočnik, boljša moč, se sprejme v trgr>vinn 7. mednim in ^a* lanterijskim hladom. — .Jakob Lah, Maribor. — Reflektira sc samo ra moč z dobrim oriporcii* lom. T Ji 6 Za srbsko konverzacfjo sc Boa za Ljubljano ro* jen Srb z dobro omiko. — Ponudba s pogoji pod »Vladimir 72c9c. na upra« vo »Slov. N* a roda«. jj ^rt&m f Regal, nov, 4 ni dolg. 70 cm šis rok — sc ugodno proda. — Matek, Ljubliana. Dal* matinova ulica 13. 136 T Trgovsko hišo v Ljubljani na zelo pro* motnem kraju — prodam po zelo nizki ceni radi nakupa drugega posestva — in hišo ob glavni ce* sti. dva kilometra od Ljubljane, pripravno za vsako obrt. — Naslov pove Janko Stupica, tr« govec, Ljubljana, Sodna ulica. 7223 Proda se eno-nadstrotma hiša v Lj-'bljani, tik Tabora, za Din 410.000. Hiša je pred vojno zidana, v prav dobrem stanju; kup* cu je na razpolago lepo stanovanje v I. nadstrop* : . s tremi sobami, priti« linami in v pritličju pa delavnica s tremi prosto* ri. pripravna za vsako obrt. — Naslov pove uprava »S!. Nar.«. 72S6 Xnfm I Halo! Pozor! Plačam najbolje siire obleke, čevlje, pohištvo itd. Dopisnica zadošča: pridem na dom! — Ms* rija Golob, Ljubem«. Sv. Jakoba nabrežje 29. 72)2 Halo! PozorJ Plačujem po najvišjih rcnah stare obleke, čev* lje, pohištvo itd. Dopis* niča zadostuje, da pri» d?m na dnm. — Martin Drame, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 29. 7290 i so van'? I »Krasotica« da! 72SS Katera bogata dama bi rešila mlademu sam« skemu trgovcu eksisten« co, da mu poisodi večjo vsoto denarja. — Cenj. dopise pod »Hvaležnost 72S5« na upravo »Sloven* skega Naroda«. I Razno I 1 ali 2 konja vzamem čez zimo za de* Io proti prav dobri oskr* bi. — Naslov pove upra» va »Slov. Nar.«. 7024 Pene, kokošje, račje in gosje, puh, oddaja vsako mno* žino po zmerni ceni — tvrdka E. Vajda, Cnko. vec 52'T