KATQLISK CKRKYEN LJST, ^klr^f^il^if^ ? ffP0Vn Veljf ,p°p0šti za Cel° let0 4 «Wkrf za pol leta 2 gl. 40 kr , ia ^t« rt lm 1 ffl i» kr. V^ tiskar p ič^spreje ma iia^ začelo leto4 gl., za pol letat>gl., zaeertert leta 1 gl.: akn zadene na ta dan praznik, izide ..b»ni,*a<- dan poprej. Tečaj XXXVI. V Ljubljani, 7. grudna 1883. List 49. Današnji Kajn in današnji Abel. II. Bratomorstvo. Poglejmo, če bratomorivec Kajn se živi ? . . . Čakal je Kajn in iskal priložnosti, da Abelna. ki gaje sovražil, izpelje in ubije. Bil je Abel premalo pazen in preveč je verjel potuhnjenemu Kajnu. Kaj se zgodi ? . . Rekel je Kajn: Abel. pojdiva ven kaj — na majhen izlet tje po polji. Ko sta bila pa na polji, je napadel Kajn svojega brata Abelna in ga je ubil! Podobno dela noviK^n, „prostomišljaštvo." Priplazi se potuhnjeno k Abelnu, h katoličanstvu, k cerkvenim služabnikom, zvestim vernikom, ter lisičje govori: „Pridite, gremo malo tje venkaj.* . . Kam pa „tje ven V* Ktero je domače polje, ki naj ga zapustimo, in kam ven naj gremo? Odgovor: To je vera, to so podlage, načela verske. Nasprotniki, če tudi so naši bratje z nami ker-šeni, z nami birmani. z nami obhajani, vender izdajavsko govore: Vašega stališa verskega ne priznavamo; mi smo na stališu prostosti, svobode; svoboda tiska, svoboda v nauku, svoboda verska, to je naše polje; pojdite z nami. vidili bodete, kako prijetno, dobro je na tem polji. . . . Ta Kajnov glas se ponavlja po bukvah, po časnikih, po družbinskih shodih, po kazališih, igrah, „besedah" in tudi velikrat po šolah. O ubogi mladenči (celo že drugi spol)! — koliko jih posluša zapeljivi glas, in kako kmalu mnogi vidijo, da jih je Kajn „izpeljal*; pa prepozno je; le malo se jih verne še do časa. Ko je bil Abel zunaj, se ga je Kajn lotil in ga je ubil. Tako dela Kajn tudi zdaj; z verske podlage izvabi človeka na polje lažnjive svobode, da vse po malem prestopa cerkvene naredbe, cerkveno disciplino, in zlagoma prezira tudi očitne verne in nravne zapovedi. Kajn poprej vse obeta, vse ponuja, se povsod prihlinja in prikupuje; ko se pa reče: Kajn ima v roki (šibkejšega) Abelna, potem ga vedno bolj zaderguje. davi iu ubija. Tako se je godilo v Belgiji, deželi „liberalnega katoličanstva," in godi se drugod. Nasprotniki obetajo katoličanom „enakopravnost", samo naj jim prijenjajo, da do moči pridejo, potem pa se začne davljenje in ubijanje, kakor zdaj na Francoskem, kjer nesramni framasoni še svobode v cerkvenem pokopava-nji več ne dopušajo, celo križ in druge katoliške znamenja na mertvaško rakvo devati pri pokopih prepove-vedujejo ti mojstri lažnjive svobode; so pa v deželi ktero milijoni prebivalcev so do malega vsi — katoliške vere. Torej je švicarsk katoličan že pred petimi leti klical: „O liberalni katolicizem! To ste tvoji glavni skazi: Ti djansko tajiš božanstvo Kristusovo v njegovih posledicah in v nasprotnikih sv. Cerkve vidiš angelje: ti pozabiš, da mora ali Kristus gospodovati kakor Kralj, ali pa njegovi sovražniki." Katoliška vera je resnica, od Boga razodeta. zato se tukaj ne da mešetovati: terdna vera, podložnost se zahteva. Kaj bi rekel oče, ako bi nezumem otrok zahteval svobodo vse po svojem umu ravnati, po svoji volji pokoren biti, ali pa ne? Pokoršiua je zlata nitka, ki seže skozi vse ozidje katoliške Cerkve, kakor mora biti podlaga v družinskem življenji. Liberalizem pa visi na polzkem stajalu človeške svobode, — prostost verstva, tiska, vede itd. Posebej ima liberalizem stavek, v kterem se prav živo skazuje njegovo bistvo iu vsled kterega bi imel slehernega um. kakor pravijo, moroda-javeu biti. Ta glasoviti stavek je: „Treba je prepričanje slehernega spoštovati." Kaj tedaj hoče ta stavek in nauk? Ali ni v tem zahtevano, da se moramo resnici odpovedati; sej „prepričanja" so si nasprotne in se med seboj pobijajo, eno prepričanje terdi to, drugo ravno nasprotno. In zdaj, Kajn terdi svojo lastno misel. Abel pa to, kar je Bog razodel in zahteva. Kajnov nauk je, da naj se Bogu to da, kar se komu ravno poljubi po njegovem niDenji in volji; Abelnov nauk pa je: to verjemi in delaj, kar je Bog razodel iu kar Bog veleva. Resnica tedaj se mora spoštovati, pred vsem Božja resnica. Ako namreč Bog govori, resnico pove, morajo človeške nasprotne menitve molčati; resnico je dolžnost spoštovati. To je stališe katoliške vere; prej imeno\auo pa stališe prostomišljakov. Liberaluh pravi: Vsak naj gleda po svoji šegi (uacli seiner 1'a^ou) se zveličati; katoliško načelo pa pravi: vsak naj si prizadeva po načinu od Boga določenem zveličati se, in ta od Boga dani način je v katoliški Cerkvi. — Novi Kajn hoče vse po svoje verovati, od Boga dano in sprejeto vero še po svojem umu presojevati in po svoji volji pretresovati; katoliška vera pa ne dopusti tega svojim vernikom, in preklicuje ta krivi nauk. Ako namreč kdo terdi. da stan vernikov in stan tistih, kteri k edinopravi veri še dospeli niso. je enak, tako da bi katoličani zamogli imeti pravični vzrok, dvomiti nad vero. ki so jo pod učilom Cerkve že sprejeli, in med tem svoje priterjenje smeli odtegniti, dokler ne dosežejo polnih učenostnih dokazov, da je vera verjetna in resnična : taki bodi izločen (anathema sit). Tako Cone. Vatic. can. 6 de fide. Ostanimo torej na domačem polji sv. vere! Ne poslušajmo Kajna, ki hoče Abelna izpeljati in ga ubiti. Bog ne daj pa, da bi celo sami hotli biti Kajni in ubijati svoje brate z lažnjivimi nauki! Ti pa, ki si morebiti že „zgubljeni sin," ozri se nazaj v svojo domačijo: Kristus je Sin Božji, Njegov namestnik je poglavar v Rimu; k njemu se verni, da se zveličaš, zakaj: „kdor ne bo veroval, bo pogubljen!" Svetloba — luč.) (Dalje.) Nekdaj je veljal pri kmečkih rokodelcih (šivarjih in čevljarjih) pregovor: „Sv. Gregor luči vpihne, a sv. Matevž jih zopet prižge." Pervi del tega izreka se je dopolnil tudi nad pisateljem tega skromnega članka, da je namreč prenehal v „Zg. Dan." o sv. Gregorji (sušca meseca), a drugi pa je prerano mu prišel, kakor nekte-rim razstavljalcem električne svitlobe in električnih strojev na Dunaji mesca vinotoka. Ravno takrat, ko je v cesarskem prcstolncm mestu v električni razstavi svetlo žarela neovergljiva priča moči človeškega uma in (liana, je v prestolnem mestu katoliškega sveta oni verhovni glavar sv. Cerkve, ki se skrivnostno imeuuje „Luč na nebu" napovedal duševno električno razstavo po vsem svetu, — molitev sv. rožnega veuca. Velikanskega vspeha si obetajo od dunajske električne razstave v gmotnem (posvetnem) obziru; a mi katoliški kristjani imamo še gotovejšo obljubo o silni moči gorečih molitev pravičnih, ki „oblake prodore," zlasti o molitvi k Nji, o kateri poje Cerkev: „Raduj se, Marija Devica! vse krive vere zatareš po celem svetu"! «Božja dela so popolnoma doveršena" (V. Moz. 32, 4 ), pravi sv. pismo, in ker je pervo stvarjenje (pervega dne) bilo svetloba, smemo sklepati, da je razmeroma ena naj izverstniših stvari Božjih. Saj kaže to že veličastno priprosta beseda: „Rekel je Bog: Bodi svetlo! in bilo je svetlo." «I. Moz. 1. 3.) In videl je Bog svetlobo, da je dobra (doveršena); in razdelil je svetlobo od teme" (I. Moz. 1, 4). Trojna različna delavnost Božja (po človeško rekoč) je razvidna iz te pripovedi stvarjenja svetlobe: Bog je rekel, videl, razdelil. Ze stari modrijani so izrekli: -Vse popolno je trojno!^ (Omue trinum perfectum). Je-li svetloba tudi trojna? Gotovo! in sicer glede svoje kakovosti je: ali zemeljska (ogenj), ali zračua (elektrika), ali nebna (zvezdna), in glede svojega včinka ali delovanja na naše čute je v zuanih sedem glavnih mavričnih barvah: rudeče, oranžno, rumeno (žolto), zeleno, svetlo-modro (plavo), temno-inodro (zamodrelo) in višnjevo (barvna slika,šar-spektruui) v pervih dveh bolj topla, v srednjih svitlejša, in na vijoličastem koncu neki bolj razkrojajoča kakor v ostalih žarkih. Svetloba, toplota, kemična moč. „Derstel" (kristalovani apnenec kamen) ima lastnost, da žarKe dvojno lomi, posebno je znamenit dvo-lomni islandski kalavec. Duh človeški je tudi takov duševni kalavec. ki v vidnih stvareh vidi primere nevidnim, v naturuih dušne sličnosti in prilike, v zemeljskem uadzemeljske, nebeške. Današnji mnogi materialistični učenjaki ne vidijo kot le eno čerto, kakor skoz navadno steklo, pa tudi steklo dobi po iznajdbi Fress» nell-ovi. ako se na posebni način stiska iu tlači, last- *) Glej „Zg. Dan." letošnje liate: 6, 7. 9, in 10. nost, da se skoz isto gledajočemu enojna čerta podvoji; postane dvolomno. Tako se mnogi po stiskah, nadlogah, bedah, revah, spameté; da še le v nesreči spozuajo višjo roko, vodečo osodo posamnega človeka in celih narodov na svetu. Vidni svetlobi odgovarja nevidna, telesni toploti cetelesna duševna, in naturni moči druga neprimerno večja čeznaravna, večna. Silno tanka stvar je telesna svetloba, pa človek ima še finejšo duševno svetlobo, ki zamore ono kakor veči kolobar manjšega obsegati, t. j. lastnosti, berzino (hitrost), živahnost, moč v številKah izraziti in kjer so številke, tam je omejenost. Omejena stvar je telesna svetloba gledé časa in prostora, isto tako a v manjši meri omejena je luč razuma, bodisi človeškega ali angeljskega, jedna sama pa je neomejena v času — večna, brezmérna v prostoru — neskončna, nedosegljiva v moči — vsemogočna svetloba in luč. „In to je oznanilo, katero smo slišali od njega iu ga oznanjamo vam, da Bog je luč in temé v njem ni nobene." (1. Jan. 1, 5.) Zato lepo poje pesnik: „Svetil ognjenih milijoni Po neizmérnosti tekó ; Zibáje v Tvojem se zakoni Oživljajoči svit lijó. Al te svečave vse požgane, Kristalov žarnih trume zbrane, Zlatih valóv somenj tekoč ; In plameueči ti zrakovi — Pred Tabo so — pred dnevom noč." (Oda „Bog" po Deržavitu.) „O Izrael, kako silno velika je hiša Božja, neizmeren prostor njegovega posestva! Velik je On brez konca, vzvišen, neizmeren." (Bar. 3, 24.) In sv. Pavel pravi: „Ne gledamo na to, kar se vidi, ampak na to, kar se ne vidi, kajti to, kar se vidi, začasno je, ali kar se ne vidi, večno je." (II. Kor. 4, 18.) Drugje govori: „Kar se na njem ne more videti, to se od stvarjenja sveta opazuje in vidi na njegovih delih: njegova večna moč iu božanstvo, da jih (nejevernikov) ni moč zagovarjati." v Rim. 1, 20.) Vsa narava v svojih pojavih, predmetih iu zakonih (postavah) je odsev (podoba i neskončne popolnosti Tistega, ki jo je vstvaril, da bode kot velikansko razodenje vsemogočuosti, modrosti, lepote, dobrotljivosti in veličanstva Njegovega. Ako pa je ktera-koli stvar Božja zercalo njegove moči, modrosti in dobrote, je svetloba in tista velika svetiluica (luč) na nebu, imenovana solnce, primeroma naj glasniša priča navedenih lastnosti. Svetloba solučna je našim telesnim očem največja iu najživahniša, kar si jo misliti moremo. Proti mesečni svetlobi o ščipu je solučna svetloba 470.000krat večja, in kadar zvezda danica najbolj blišči, jo vendar solnce t}22milijonkrat v svitu prekosi. Pa imenitni zvezdogled P. Secclii pravi, da te številke so najberže še premajhne za izraz solnčue svetlobne moči v primeri z drugimi svetili. Vendar so še svitlejše neke zvezde nepremič-nice, pa zaradi silne daljave od nas lijejo le malo žarkov na našo zemljo. Tako je po računu zvezdogleda Wolla-stona nepremičnica svitla zvezda „Sirius" 20.000krat manj svitla kot solnce, pa v resuici sodeč po neizmerni daljavi od nas presega 63krat živahnost solučnega svita (Humboldt Kosmos III. p. 103). Pa Bog vé, koliko in katere izmed onih 20 milijonov zvezd, kar jih s človeškimi do sedaj zuajdeuimi doljuogledi zamorejo opazovati, so sto, tisoč, milijoukrat veče in svitlejše memo našega solncaV Samo v „rimski cesti," da je okolo 13 milijonov zvezd! Ko človek to premišljuje, mora nehoté z Davidom sklicati: „Nebesa oznanjajo slavo Božjo; in dela njegovih rók kaže obnebje!" (Ps. 18, 2.) Sveti mož jezuit otec Padial je v jasnih nočeh odperl okno svoje celice in je celo noč do jutra gledal kakor zamaknjen v zvezdato nebo! Nemški modrijan Kant pravi: „dve stvari vzbujate posebno občudovanje v meni, zvezdato nebo nad menoj in glas vesti v meni." — So pa nektere telesnosti, ki osevajo svitlobo, posebno čista in uglajena zercala, druge pa so temne in nič luči ne odbijajo, zlasti robate in kosmate stvari. Tako je tudi čista in „kosmata" vest, čista ali kosmata duša; onim, ki so čistega serca, je obljubil Jezus, da bodo Boga gledali (Mat. V, 8 ); nasproti pa govori prerok: „Kteri so slepci, ako ne oni, ki so sužnji greha? Oni hodijo ko slepci, ker so grešili proti Gospodu. Njih pota so opolzle in s temo pokrite, in angelj Gospodov je njih preganjavec." (Isai. 42, 18.) Zato zdihuje psalmist: „Poglej, usliši me, Gospod moj Bog; razsvetli oči moje, da ne spavam v smerti" (Ps. 12, 4). (Dalje nasl.) Čertice iz rimokatoliške liturgike. (Po K. L. — P. Hri80g0n. M.) 1) Oplečnik, humerale. Nekteri ss. očetje gerški rabijo za humerale ime anabole, ktero popolnoma vstreza latinski besedi amictus (iz amicio, anabällo). Humerale je mlajše bogoslužno oblačilo; izperva je namreč alba pa kazula tako ozko se tiščala vratu, da današnjega humerala treba ni bilo. Še le v 8. stoletju sprejela je zahodnja cerkev humerale, ker se je alba (mašna srajca) pa kazula (mašni plajšč) razširila okolu vratu. Pa takrat si mašnik ni pokrival le vratu in pleč, ampak tudi glavo, in sicer do začetka sv. maše. Pred pristopno molitvijo je mašnik spustil humerale na pleča. Na to navado spominja še danes molitev: Impone Domine c a pit i meo galeam salutis itd. Po obredniku ambroževskem se humeral oblači nad albo. po rimskem nad talar. V današnji liturgični rabi je humeral širji čveterooglati plajščič iz platna, imajoč na dveh gornjih okrajcih trakova, ktera se čez persa navskriž okoli strani spredej vežeta. Cerkev želi, da oplečnik imaj pod gornjim robom všit križec. Tako je sedanja raba; na Francoskem pa je v mnogih škofijah videti križec na sredi oplečnika. V 10. stoletju in naprej je bil oplečoik sprelepo okrašen. Imel je pogostoma zlate rese, lepe klasove, cvetje, ter pomenljive slike. V brizinški cerkvi (Freysing) so imeli iz 11. stoletja prelep oplečnik; dragoceni spominik ta pa je zginil v začetku tega stoletja, o sekularisaciji 1. 1802. Imel je na sredi vvezen simbol jagnjeta z besedama: Agnus Dei; v štirih konceh pa štiri evangeliste. Oplečnik spominja na tisti plajšč, s kterim so judje Gospodu zagrinjali glavo, ko so ga zasramovaje prašali: Prerokuj nam, kdo te je udaril. Spominja pa tudi na to. da čutila, zlasti jezik, berzdajmo v vsem, karkoli bi bilo nespodobno za sveto službo; zato govori škof, dajoč subdijakonu oplečnik, besede: Accipe amictuin, per quem designatur castigatio v o eis. 2) V 12. in 13. stoletju, ko oplečnik ni več služil za pokrivanje glave, vveden je bil tako imenovani biret. To ime izvajajo obredoslovci od besede „birhus," birhus pa je bil ogertaček, overžek, s kukuljo (kapuco), ki so ga kanoniki nosili po zimi nad roketo. Temu overžku so rekli tudi „mozetta" ali „kapa." V začetku je bil biret okrogljaste podobe, kmalo pa (da so ga lažej z glave jemali) dobi verške (t. i. rogove), ter se je pod-stavljal s terdnejšo tvarjo. Število verškov ni povsod enako. Pri nas pa v Italiji so v navadi le trije, po Nemškem in po zahodnjih krajih Evrope pa po štirije. Po cerkvenih velevah se ima nositi biret pri vseh cerkvenih službah; jemlje se raz glavo pri nekih liturgičnih opravilih, ki so po imenih določene. Pridigar je pokrit z biretom, odkrije se le, kader izgovori ime Jezus. Barva biretova je različna: škofje in kanoniki rabijo vijolčasto ali rudečo, niže duhovništvo černo, nekteri neduhovniki pa (n. pr. premonstratenzi) belo. (Konec prih.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. („Duhotui Pastir.") /e večkrat se je sprožila beseda, tako tudi pri zadnjem zborovanji katoliškega podpornega društva, da naj bi se v Ljubljani dajalo na svitlo primerno glasilo za cerkvene govore, ker čast. g. Andrej Einspieler s koncem t. 1. neha „Slovenskega Prijatla" na svitlo dajati, kar smo že zadnjič omenili. Zdaj kaže, da je prišlo do resnice. Začeti namreč ima ob novem letu v katoliški tiskarni izhajati mesečnik z imenom „Duhovni Pastir," čegar vredništvo je prevzel katehet v nunskih šolah čast. g. A nt. Keržič. Njemu tedaj naj bi izročevali dobro izdelane govore gospodje, kteri žele v terc oziru Slovencem kaj dobrega storiti. Tudi smemo omeniti, da je g. Keržič za to reč bil že pri premilostnem gospodu višem Paštirju, kteri so prav zadovoljni s tem početjem. Tudi gospodje po deželi, kolikor nam je znano, so te&a močno veseli. Eden verlih gospodov duhovnih pastirjev nam je te dui to-Ie pisal : „No, osnovajte le kmali „Slov. Prijatelja-* ali „Govornika," kar je ljubše — zarad naročevanja ob novem letu. — Dobrih govorov imate že v rokah, in če ne obernite se do govornikov v Ljubljani in po deželi. . . Pridige naj bi bile popularne, ne v visocih in iKKanih besedah, pojasnovane z lepimi zgledi. . . «Le urno na dan!" Z Gorenjskega, 1. grud. (Nori zoonoci o CešnjevLn.J Krasna je gorenjska stran naše dežele. Kar pa ji posebno vrednost daje, je to. da so prebivalci njeni večinoma verni, vneti za Božjo čast. Lepe cerkve, mogočno zvonenje po Gorenjskem nam to jasno priča. V naj novejšem času se je zopet število lepo vbranih zvonov na Gorenjskem pomnožilo. Kakor je bilo že omenjeno, dobili so nove zvonove v Terboje, ker stari so bili o priložnosti grozovitega požara pokončani. „ Pred kratkim pa so pripeljali o novev zvonove tudi v Oešnjevek, vas župnije Cerkljanske. Cešnjevska podružnica sv. Duha je četert ure od Cerkelj oddaljena, tik okrajne ceste, ki pelje iz Cerkelj v Kranj, po kteri cesti so se letos IG. julija vozili presvitli cesar. Ker mi je bila priložnost dana te zvonove ogledati, naj nekoliko o njih sporočim. Zvonovi so delo g. Al. Samasa v Ljubljani. Veliki zvon, kteri tehta okoli lf> centov, posvečen je sv. Duhu. Pomenljiv je napis, na njem, ki se glasi: Srenja Cešnjevska! Teb' moj glas velja; Vabil, klical bom, Vas v sveti dom. Krog spodnjega roba se bere: Ko se je Cesar Franc Jožef I vozil 1. 15-58:5 tod memo, vliti me je dal župnik Anton Golobič. Srednji zvon posvečen je sv. Andreju in ima napi s -Sveti Andrej, Ti vselej, Sprosi nam voljno križ nositi, S tem nebesa pridobiti. Na tretjem zvonu se bere: Oh, nedolžnost ohranite, In za grešnike molite; Ranjcih pa ne pozabite! Zvonovi so bili od srenjčanov Češnjevskih z veliko častjo sprejeti; posebno veseli so bili pa 25. nov., ko so imeli zarad novih zvonov duhovno opravilo. Ozaljšali 80 bili zvonik z zastavami, okinčali cerkev znotraj in zunaj z venci, postavili lepe mlaje in slavoloke s primernimi napisi. Da so se pa novi zvonovi napravili, je, kakor priča napis na velikem zvonu, v pervi versti zasluga v vsakem oziru delavnega, za svojo župnijo jako skerbnega g. župnika Ant. Golobiča. Kakor so ta velečisiani gospod pred nekaj leti napravili za župnijsko cerkev v Cerkljah nove zvonove, kterih veliki tehta 48 (ne 38) cent. tako so tudi zdaj pervi sprožili misel za napravo novih zvonov v Češnjevku. Tudi 83 iz raznih virov vedeli poiskati potrebnega denarja, da je na Češnjevsko srenjo primeroma le. malo plačilo prišlo. Vsa hvala pa gre tudi verlim Cešnjevčanom, kteri so se z veseljem g. župni-nikove misli poprijeli, vse potrebno pripravili, zbrali denar, kolikor ga je določeni svoti še manjkalo, da so se zvonovi precej plačati zamogli. Bog ohrani še mnogo let neutrudljivega g. župnika Antona Golobiča. Bog živi verno slovensko ljudstvo! Iz Zagreba, 3. XII. Pretekla so tri leta od strašnega potresa. Danas je Zagreb zopet lepo obnovljen. ne pozna se mu, da ga je tako strašna nezgoda zadela. Tudi semenišče se je bilo skoraj vse razrušilo, samo prednja stran je ostala. Sedaj je i to lepo na novo pozidano, in pa tako, da ga nima jednakega v naši deržavi. Zdravo je to zidano: zračila v vsaki sobi, spavalnice lepo vredene, dobra voda, katero daje vodovod. lep vert zraven njega; vse dela bogoslovcu zdravo, prijetno življenje. Po hodnikih so lepi kipi svetnikov, pa tudi ob stopnicah enako, namreč, ss. Jožefa, Cirila i Metodija, Petra in Pavla, Avguština, biskupa zagrebškega, Simeon in Kvirina, sv. Alojzija, Bermansa. A naj krasnija je kapelica, posvečena presv. Sercu Jezusovemu. Zidana je v gotičnem slogu. Okna v sanktu-variju predstavljajo v sredini Jezusa s presv. Sercem, na desno mu je prečista Devica Marija, a na levo sv. Jožef. Zraven sv. Jožefa je sv. Alojzij * dar preč. gosp. rektorja M. Smetiška), a na drugi strani sv. Tomaž Akv. (dar profesorjev bogoslovja); vse te slike so na steklo slikane, jako lepe, pobožnost vdihavajoče podobe. Oltar je \ gotičnem slogu, katerega primerno krasijo relievi sv. evangelistov. Vsa cerkev je z olnato barvo pobarvana. obilno pozlačena. Na koru so krasne orgije, katerih lepe glasove smo danes pri posvečevanji čuli. Vsi bogoslovci v roketah in biretih pričakovali smo prevzv. eminenco kardinala J. Mihaloviča, kateri je posvetil kapelico. Na dvorišču obstopili smo kapelico in zapeli psalme TiU., 11!)., 120. in 121.; med tem je blagoslavjal prevz. uadpastir cerkvico. Po tem šli smo moleči lita-nije vsih svetnikov v kapelico; tam je zopet blagoslovil znotraj kapelico prezv. kardinal. Potem stopi na lečo prečastni gosp. špirituval M. Stepinac in v lepem govoru nam pojasnuje važnost cerkve, opominjajoč nas, da radimo v zveličanje vernikov v dušni a zraven v občni blagor domovine. Solze zalivale so nam oči, ko so skerbni dušni oče tako goreče nam pridigovali. Za tem se prične sv. maša; služili so jo prevzv. gosp. kardinal sami. Pri posvečevanji bilo je mnogo odlične duhovne gospode, a tudi svetske, med kterimi si. gosp. Vončina, minister za uk bogočastja. itd. Slavna gospoda je bila tudi ostala po sv. maši. ter si ogledala lepo naše semenišče. Vsiin je dopadel lepi red in okusna zgrada semenišča. Vesel je bil ta dan za nas. ki smo ga komaj čakali. Bog daj, da bi molitve naše v uovi kapelici Njemu dopadale, mi pa kot dobri svečeniki delali kdaj za blagor naše domovine. Tudi naj nas Vsemogočni obvaruje zla potresa! Na svidenje, mila brača v Slovenski. M. S., bogosloT. Matevž Pire, pervostolni vikar v Gorici, umeri je v torek 20. listop., 78 let star, a pogreb bil je v četertek, 22. nov. Rojen je bil 7. sept. 1805 v Čemem Verhu na Kranjskem; posvečen 19. avgusta 1832. Služboval je v Devinu kot kaplan, potem v Doberdobu kot vikar, slednjič v Gorici 36 let kot vikar v stolni cerkvi. Lansko leto praznoval je petdesetletnico svojega maš-ništva in neumornega delovanja za blagor svojih bratov. Bil je vešč tudi furlanskega in italijanskega jezika, zato je duhovno službo opravljal brez težave; opravljal jo je pa z velikim veseljem in je bil vedno tudi pripravljen namestovati katerega tovarišev, ako je bilo treba. Z zapuščenim ljudstvom imel je veliko poterpljenje; in ga je prav podučeval. Vabil je zapuščeno mladino h ker-ščanskerau nauku ter se tako dolgo ž njo ukvarjal, da jo je vsaj za silo podučil. Zadnja leta je pa mnogo tožil v tem oziru. Mnogo let bil je spovednik v bolnišnici usmiljenih bratov in je močno na to pazil, da je vsakdo, ki je prišel v bolnišnico, ako je bilo le mogoče, prejel ss. zakramente in da ni nikdo umeri brez njih. Veliko hvalo res zasluži. Ranjki Pire bil je blaga duša, polen ljubezni do bližnjega, ki se je v dejanji kazala. Za napredek bil je jako vnet in je vedno na to delal, da se ljudstvo zdrami in poduči, da pride do boljšega spoznanja in da se opomore v dušnem in gmotnem oziru. Med petico in stergano srajco ni poznal razločka. Bil je pošten narodnjak, zato ni se sramoval, da je bil 8 Černega Verha doma. Narodnost vzbujal je tudi v drugih. Nekaj časa bil je učitelj slovenščine na c. k. gimnaziji v Gorici; kot taki vzbudil je v marsikakem serci iskrico narodne ljubezni, ki se je pozneje razvnela do močnega plamena. Rad je zbiral dijake okolo sebe, da jim je knjige posojeval, pa tudi služabnice in gospodinje ogovarjal je na ulici ali na domu zarad knjig ali slovenskih časnikov. Še zadnja leta romala je njegova „Zg. Dan." z drugimi listi med deklami iz roke v roko. Kaj je bil ranjki Pire goriškim Slovencem ko', poverjenik družbe sv. Mohora, je našim čitateljem večinoma znano. Takega poverjenika Gorica ne bo več imela. Ni se čuditi, da je bil Pircev pogreb nenavadno slovesen. Moža, oznanovalca evangelija in delivca dobrot na vse straui po izgledu Zveličarjevem, mora spoštovati celo nasprotnik, toliko bolj pa slovenski narod in goriško mesto, za katere je delal skoro vse dni svojega življenja. V veliki cerkvi pri molitvah navzoč je bil prevzvišeni in milostljivi knezo-nadškof goriški Alojzij dr. Zorn. Sprevoda vdeležil se je prečastiti pervostolni kapitel goriški polnoštevilno s prečastitim pervostolnim proštom Karolom dr. Valussijem na čelu. čestita duhovščina iz mesta in z dežele zastopana je bila v nenavadno velikem številu ker prav tisti dan bil je občni zbor cecilijanskega društva. Ljudstva iz mesta in z dežele bilo je neprešteta versta. Koder je šel sprevod, bile so ulice polne gledalcev. Blag in nevenljiv spomin ranjkemu Pircu. Slednjič izražamo terdno zaupanje, da goriški Slovenci ne pustijo Pirčevega groba brez dostojnega spominka. „Soča." Odgojiteljem. Vertnar ve umetni, marljivi Še tern požlahtiti zbadljivi; Vcepi mladiko nanj žlahtno, Ki kmalu rodi že prekrasno. Drevesce žlahtni se v mladosti, Da v starosti sadja je dosti. Mladostno serce je drevesce, Ognjišče prihodnosti sreče. Učitelji, stariši dragi! Povejte mladini preblagi Veliko o Bogu in veri, Zapirajte vrata neveri. Kar seje v mladino se. raste; Jo hudo prerado preraste; Ce še se izreja brez vere, Nesreči odpira se vire. Deržave terdnjava je vera. Je zvest, ki se na njo opira; Ce vgasne zvestoba v podložnih, Borilcev bo manjkalo v bojih. Sejavci sedanje nevere, Deržavi sadite ovire; Obetate sreče obilo, Jemljete, kar bi jo rodilo. R—v—n. Nekaj svetih pesmi.*) (Prosto poslovenil Jan. Bile.) L Alma Redemptoris mater. O Mati Izveličarja, Nebeške vrata, zvezdica Na morju, Tebe kličemo, Pomagaj nam, da vstanemo. Iz Tebe čudno se rodil, Ki Stvarnik Tvoj je sveti bil. Ko Mati si postala zdaj — Devica čista si ko prej. Pozdrav si slišala vesel, Ki ga prinesel Gabriel. O Mati polna milosti, Na nas se grešnike ozri! Amen. II. Marija naša pomočnica. O roža Ti prezala. Danica jutranja. Si v tami prisijala Bliščeča zvezdica. Presveta porodnica, Nebeška Ti gospa. Oj naša pomočnica, Se skaži milostna! *) Op. Spremljene so bile te pesmi z naslednjim pri-stavkom: Pošlj em \ am tukaj nekoliko 6s. pesmi, ktere so prestavljene, pa popolnoma prosto, tako da je le glavna misel originala ohranjena. Prav bodo prišle našim skladateljem in pevcem, kterim pri vsi množini pesem vendar primernih poezij še primanjkuje. Naj bojo one bravcem „Zg. Dan.u kot malo božično darilce; zatorej jih blagovolite v svetem božičnem času tako razglasiti, da vsakikrat n. pr. dve natisniti daste. Moje zdravje se je bilo po letu zel6 zboljšalo, tako da sem se že lahko daleč sprehajati šel ter sem tudi že maševal brez skerbi, da me omotica napade; žali, da zima me je zopet nekoliko poterla, ter moram zopet za pečjo sedeti; vendar je sploh, hvala Bogu, boljše kot lansko zimo. Priporočam se Vam v prijazen spomin in v molitev. Obdajajo Te zbori Nebeških angelov; Molitve nos "jo gori, Izdihe grešuikov. Tud' naša prošnja mila Iz serca nam kipi — Bo serce omečila Dobrotni Materi. Naj čisto, vdano Tebi Serce ohranimo; Pripelji v raj nas k Sebi, Ko tu se ločimo. O rožica prezala, Danica jutranja, Boš vekomaj sijala Nam v raju zvezdica. (Dalje nasl.) Borba v sedanjosti. (Dalje.) 1. Dejanje. 5. Prizor. Blizo neke tovarne. Zariel.*) Že prav tako — je zveza vedno veča, Triumf praznujem kmalu — oj ta sreča! Zdaj čas je, v „ložo" moram še hitčti, Veliko delo tam mi snujejo, Ravnati mor'jo se po mojem sveti, Še žertvo, ki jo čem, naj zdaj zvedo .. Ha! ložarji so meni v roko dani, Kar hočem, slepci meni vse store, Ker moči bebci služijo neznani, Ne znajo, kaj so zavezali se. Bledo od bratstva, enakosti, ljubezni, In ne vedo, da moji hlapci so; Naj le tako berlavi in netrezni Za stalno v mraku meni služijo! Le redkim dam naklepe svoje znati, Vsi drugi mor jo delati slepo; Posreči tička se mi v gajbo djati, Al češ, al nečoš, meni služil bo! Ukažem še celo koga umoriti, To moraš, če bi tudi sin bil tvoj; Ak noče, čem ga strašno pokoriti: On pade sam, to lože je pogoj. In to vedo, ker mnogi je že zginil, Ko ložarjem odveč na poti stal; Al če ukazu bi se rad izvinil, Morilne roke se je sam izbal. — Le urno k loži zdaj v Italijo, Kjer mi junaki zbrani so v versto! . . . A stoj, še nekaj mi je tu storiti. Kdo ti so? Jih iz hiše vidim iti? (Delavci izhajajo.) Kam greste, vi tovarši, dobri, budni? I. Delavec. V vasice doli k svojcem, detetom, — Je pač še uro daleč na naš dom. *) Op. Ne pozabiti, da „Zariel" pomeni: „nasprotnik Božji." Z a r i e 1. Mi zdi se, da ste jako slabi, trudni? Pač težki posel, ki ga delate! In v delu koljko ur ste, koljko časa? I. Delavec. Od petih rano, pozno zvečer še. Zariel. Gospodu pač dobiček to donaša? I. Delavec. Ne vemo scer, a bogat je gospod, Njegovo je, kar vid?te tam in tod. Zariel. In plača? . . pač premajhna vaša je? I. Delavec. Pa res, kar v zobe vse nasproti gre. II. Delavec. Gospod! še skorij komaj dosti je Za nas družino in za detca naša; To bridko je, prehudo to gorje, Ko červič mali nas po kruhku praša. Zariel. Al mar vam plače noče nič dodati, Ce tožite mu svoje kdaj gorje. I. Delavec. Dodati? Kaj še! Sej smo enekrati Prosili ga, a kaj nam rekel je: II. Delavec. Če tako vam zadosti ni plačilo, Le pojd'te; jih za en'ga imam deset! Deržani vsi smo tamo s kruto silo, — In kam naj neki gremo v mili svet? Žari el. To ni lepo, osorno je rečeno. Kdor za prosilca le terdost ima, Mu ni kosilo z bedo b'lo soljeno; Gorje! če se oglasi mu revščina . . Ne veste pa pomoči za krivico? III. Delavec. Le čut sočutja je pomoček tak. Zariel. Kako V Sočutje? tirjaj raj' pravico; Dobiček sej za prav gre vsim enak! I. Delavec. O njega nam dobičku govorite? Zariel. Dobiček, kteri on po vas dobiva ga; Ne dela nič; vi trud te se, potite, Še ljubi mir vam revšina konča! Poglejte le natanko svoje reve: Za en dan majhno je plačilo to, Vi tarete se dolge, mučne dneve, Dobiček pa gospod le sam dobo. In veste, zjutraj dolgo poležava, Je bogat, debel, si privošči vse; Skerbi. gladu ne beli se mu glava; — Ko vi le v stiskah stokat' morate. Stotak za eno verže on kosilo, Ne vidi bede vaše on — bogat; Le borni soldki vaše — so merilo, In še za vinar žal mu je nakrat. Al da bi plača saj primerna b'la, Pa to še za en dan nam malo zda! I. Delavec. Za šest, kar en'mu gre, nam če plačati, Je djal gospod; on že umeva to. Zariel. Tako je, in vi hoč'te to prestati, Pomoči; poguba to gotova bo. II. Delavec. Ta mož je naš, zares rad slišim ga. I. Delavec. Da naš gospod bi tac'ga bil duha! Zariel. Kjer le denar mogočno gospoduje, Tam naj ljubezen tudi kdaj kraljuje. Sem pojd'te. Bom vam stvar razložil: Denar ima kdo, kapital reko, In kmal' ga bode on zelo pomnožil. Poglejmo na primer leto, Da se množi na leto za tisoče, In to gre zmirai tak naprej: Vi delate; on delat' noče; Kdo storil več je, to mi kdo povej? Al ni to vaša težka le rabota, In pot na licu vašem mar? Poglejte, kje bi b'la dobička vsota, Ak delavec ne množil bi denar? Pol noči čuvstva včas' je morebiti, In kapital brez vas bi mertev bil; Enake prave mor'te saj dobiti: Denar on krade, sam ga ni dobil. II. Delavec. Aj čuj, tak' govori prijatelj reve; Ta mož res čuti revežev gorje. III. Delavec. Da naš gospod je tak, o srečne dneve! IV. Delavec. Brez delavcev, da kapitali spe! I. Delavec. In da bi plača saj pravična bla, Za sam en dan to skor premalo zda. IV. Delavec. Stotake eno ga velja jedilo, Tega ne čuti terd gospod, bogat, En krajcar borni naše je merilo, In še za krajcar žal mu je nakrat. Zariel. Zdaj vidite, da prav sem Vam govoril. Več delavcev. Dobiček vaš bi moral bit' enak. Zariel. Jaz rad bi vaše stanje boljše storil. V. Delavec. Kdo li maščuje nam tatu — junak? Od drugih poti so vam že podani, Za vas se res že marsikaj stori; Kar vi terpite. to terpijo mnogi, Bogati so enaki si povsod. Povsod so jim orodje le ubogi; Tak po krivici zove se gospod, Pusti težaka v sili in nesreči, Plačilo vedno pa zmanjšuje se; Zdaj komaj more delo še doseči, Kaj naj stori, kedar postara se? Po vsih deželah zdaj gre klic nevolje, In čuje klic pomoči se povsod: Združite se, sklenite vedno bolje, Rabite pravo, ga je dal Gospod. Sklenite se le do osvobojenja, Početje jednega je preslabo, Stvor združeni moč da nam le življenja! Klicanje zvezo je vzbudilo to. Prično se zase bati že bogati, A prav prevideli se niso še. K tej zvezi morate se vi podati, Ki vam obljublja srečne urice. Ta zveza dan na dan je bolj velika, Ker vsak potert sedaj se združi ž njo, Čem več pa šteje zaveznika, Tem bolj bogati pal gotovo bo. Delavci. Verige svoje čemo slednjič streti In maščevati, kar se zdaj godi, Ta zveza mora tudi nas sprejeti In v njo stopimo možje vsi. Zariel. Mednarodovna se imenuje, Bogat se trese, ak le misli to, Prostost zatertim vsem daruje, In ljubi reveže zvesto, ljubo. Zariel. Naj tesno se združijo prebivalci, Vsi za namen naj navduše se blag; Potem pa pridem spet ob istem časi; Dobite kmalu v svoj me zopet kraj. Popeljem sam vas v zbor, kjer glasi Se le svoboda; tamo vseh je raj. Evropa bo čutila maščevanje In žertva vsak je, kdor denar tišči. Pravico dela le za vaše stanje, Gorje stiskalcu, ki ga v pest dobi! I. Delavec. Dobe pravico vbogi prebivalci. II. Delavec. Da, ž njo se sklenil izmed nas bo vsak. III. Delavec. Žive naj vsi le internac'jonalci. IV. Delavec. Svobode dan prežene sužnji mrak. V. Delavec. In pasti morajo bridko stiskalci. II. Delavec. In pasti mora vsakater tiran. Vsi. Žive naj vedno interuacjonalci! Gorje stiskalcu! stert bo in pregnan. Zariel. (Sam pri tebi.) Podkuril sem zdaj dobro te težake, Zadrege tu na stran so djane vsake; Zdaj dalje delat pojdem za pogin: Človeštvo vtisne mene si v spomin! (Zagrinjalo pade.) (Dalje prih.) Razgled po svetu. Srednje afrikansko. (Novi laž nji vi prerok.) Po vsih straneh obširne Afrike so jeli katoliški misijonarji delati z veliko gorečnostjo za spreobernjenje nesrečnega Kamovega rodu. Pekel pa nikjer ie miruje, kjer koli se katoliška Cerkev jame razcvetati; tako je tudi zdaj. G. misijonar J. Dichtl obširno pripoveduje, kako neki Mohamed Ahmed že delj časa slepari in kri preliva po srednji Afriki ter ljudem laže, da je prerok. Pervi Mohamed je z orožjem širil svojo novo vero in je bil neznansko veliko sveta pridobil; tako dela tudi sedanji „Mahdi," ki je že silovite trume ljudstva pridobil in kdo ve, ako Egipet zase pridobi, če ne bode celo Evropi nevaren. Čudo bi ne bilo, ako bi Bog omehku-ženo in izneverjeno Evropo zopet enkrat hudo strahoval, kakor se je že godilo. Naslednje obkrajšane sporočila utegnejo stan v srednji Afriki nekoliko pojasniti. Sedanji lažnjivi prerok Mahdi je bil pred kaj časom tesar in je nekje gori nad Hartumom ladje tesal. Kacih 40 let ima na plečih, je velike postave, černi-kasto rudeč, pravi Arabec. Arabci so bili 1. 640 Alek-sandrijo si osvojili in od tistega časa gospodujejo v spodnjem in gornjem Egiptu. Mohamed Ahmed, sedanji Mahdi, je hotel kaj več biti kot tesar, namreč „fakihu ali nekak mohamedanski nižji duhovnik in je torej pri ondotuem šejhu (višjem verskem duhovnu in ob enem okrajnem glavarju) na otoku Tuki začel v šolo hoditi. V 2 do 3 letih je znal brati moslemsko sveto pismo, „koran," iu bil je „fakih." Želel pa je postati tudi šejh. Podal se je v kraj „Abbau pri Koui. umakuil se v nekako rupo, in le samo o petkih (turških tedeu-skih praznikih) je od ondot prihajal v mošejo (turški tempelj). Oudi v samoti je šest let molil, se postil in krotil, pa „koran" premišljeval in študiral. Celo jokal je boje, ko ga je bral. Posledujič si je jel doinišljevati, da je „poslednji prerok" in pravil je, da ga je veliki angelj Gabriel v tej veri poterdil. Mohamedani imajo to-le izročilo: Proti koncu časov pride „poslednji prerokov" in bo vse spopolnil; torej se bode imenoval „Mahdi/ to je, od „Boga dan." — Tako je prišel Mohamed Ahmed pri musulmanih v sluh svetosti in mnogi mohamedani so k njemu hodili na božjo pot ter mu darovali marsikak svitel terdnjak Marije Terezije kakoršui v uuih krajih veliko veljavo imajo. Mahdi pa je s tem denarom dobival pomočkov, da je nadaljne romarje dobro gostoval in tako si vedno več ljudstva dobival na .stran. Njegovih ry*>—«UXi pri-veržencev bi bili s 50 vojaki lahko raztepli, ker se pa turška vlada sanjarju ni z močjo ustavila, so dtrhali strahovito se množile, in zdaj ima Mahdi že toliko ljudstva, da je prašanje če tudi Egiptu ne bo nevaren. Poslan je bil proti njemu na ogled v Kavo Abu-Saud, ktereiiiu je Mahdi rekel, da on (Mahdi) mora turško vlado potreti, češ, da ui več musulinenika, ker kristjane terpi. misijonarjem varstvo daje in muslimanom davke naklada. Da kaj tacega turki radi slišijo, kdo bo dvomil? Imel je takrat krog sebe kacih 500—000 gerduuov, ki so bili brez obleke, z železnimi verigami opasani in z golimi mečmi v rokah. Tedaj čisto peklensk fanatizem! Zoper te divjake je poglavar Rauf-paša 10. avg. 1881 poslal 300 vojakov, dobro oboroženih; Mahdijevci so imeti samo sulice. Bili pa so že turki podšuntani, da so Mahdijevci „svetniki" in ko je bilo dano povelje na-nje streliti, noben turk ni nanje puše sprožil. Poročila se je med tem pravljica, da 13. avg. bode v Hartumu grozno klanje kristjanov, in vstala je velika groza med kristjani. Vender se to ni zgodilo. Zahtevali so vsled tega 12.000 vojakov iz Egipta, ktere so jim velikrat obetali, pa ne poslali. Vender so v Hartumu do 1400 vojakov iz okolice skup spravili, kteri bi bili lahko tistih 600 Mahdijencev premagali, kterih pa turška vojna ni ne napadala, pa tudi pobegniti jim ne branili, ter so se rogovileži v gore umikali in vedno množili. Ker je Rauf-paša pomoči resno tirjal, je bil 4. sušca odstavljen in Abd-el-Kader njegov naslednik, ki je pa še le 12. majnika prišel v Hartum. Med tem je bil Anglež Giegler podpoglavar, ki je pa v Kairo naznanjal, kar so radi slišali, da namreč nič vojašine ne potrebuje. (Konec prih.) Bratovske zadeve. V molitev priporočeni: Bolna žena za zdravje. — Spreobernjenje nekega drvgoverca. — Hči serčno priporoča mater za spreobernjenje. Zalivala. Pri prav hudih boleznih v nogah, ko mi premnogi pomočki niso nič pomagali, sem se obernila k N. lj. G. in storila dve obljubi, iu čez kake štiri dni me je ena noga koj nehala boleti, ena me še boli, pa ne tako. Toraj naznanjam naj priserčniši zahvalo N. lj. G. in ob enem se priporočam še nadalje za popolnoma zdravje. Tudi ob enem živa zahvala sv. Jožefu, na čigar pri-prošnjo sem hitro službo dobila. X. G. Iz Ljubljane, 1. grudna 1883. Koledar za prihodnji teden: 10. grudna. S. Bibijana. — 11. S. Damaz. — 12. (Post.) S. Otilija. — 13. S. Lucija. — 14. (Post.) S. Spi-ridijon. - 15. S. Valerijan. — 10. Tretja nedelja v Adv. S. Evzebij. Listek za raznoterosti. Iz Ljubljane. Klerikat s tonzuro je sv. Nikolaja dan prejelo 1