Skut tnseratomiMi
EnoatDipao petttaa vrsta osli oglasi po Din 1-50 Is Oin «•—* VMU1 uglnat nad 45 tum »4-ftlu« po Dtn. 2 60, poslana itd. po Oin. i'—,
Pri več|em naročila popast
Izhaja Tsak dan Izvteralf
ponedeljka ln dneva po pra» nlku ob 5. url zjutraj.
Poštnina plačana i Mat
Posamezna številka stane 2> Din.
Slev. 198.	f lnmm v oeUello m l septembra m.
p--Naročnina ' ---a?
za državo SHS:
do preklica:
4) po poŠti mesnino Din 11 b dostavljeni na dom
mesečni)........ 12
za Inozemstvo: mesečno	Dlu 23
S Sobotna izdaja: =
f Jngialavljl.....Oin 20
t inozemstvu...... 40
BOT Uredn'*.»c ]e t Kopitarjevi alloi Ste*. 0/UL Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana plsmr se ne sprejemajo. Oredn. teleL iiy. 50, apravn. štv 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava |e t Kopitarjevi al. 8. — Hačuui poStna Pran. ljnbljanske it. 650 sa naročnino ln k L 34!) za oglasa, Ka|rc>) 39 alt, sarnjev. 7563, pražfee In dana]. 24.797.
Reško vprašanje rešeno.
Razgovor z dr. Korošcem.
Naš urednik je obiskal načelnika SLS dr. Korošca ter imel ž njim sledeči razgovor: »Ali bi mi hoteli, g. doktor, o svojih razgovorih z odličnimi člani radikalne stranke, o kojih se sedaj toliko piše in ugiba, povedati kaj natančnejega?«
»Vaš izraz >razgovori< je pravilen. Kakor veste, piše časopisje o »pogajanjih« in ugi a ali celo decidirano trdi, v kojern pravcu so se gibala ta pogajanja. O kakih pogajanjih se absolutno ne more govoriti. Pogajati bi se mogel, recimo o ustvaritvi nove politične situacije, samo šef radikalne stranke g. Pašič ali vsaj član radikalne stranke, ki bi imel od Pašiča ali od stranke tozadevno poinomočje. Noben od gospodov, s kojimi sem govoril ob in po katoliškem ehodu, ni imel tega pooblastila.*
»Ali bi mi mogli povedati, kaj ste govorili s posameznimi radikalnimi prvaki?«
»Dobro, ako hočete 1 S predsednikom Narodne skupščine, z g. Ljubo Jovanovi-čem sva se razgovarjala o delovnem programu Narodne skupščine v bodočem zasedanju, o nekaterih zakonskih predlogih celo precej podrobno. Mislim, da se raditega ne more nič očitati niti g. predsedniku niti meni, ako se že sedaj zanimava za predmete, ki pridejo kmalu na dnevni red parlamentarnega delovanja. Z ministrom zunanjih zadev g. dr. Ninčičem sva govorila o posameznih zunanjepolitičnih vprašanjih, kajpada predvsem o reškem vprašanju. S finančnim ministrom dr. Stojadinovičem
!govorila o finančnih vprašanjih, posebnih,'ki zadevajo v prvi vrsti Slovenijo, dr. Janjičem sva razpravljala o cerkve->litičnih vprašanjih, kojih je tudi pri trenotno dovolj na dnevnem redu. Z dr. covičem sva govorila o železniških tšanjih, predvsem o militarizaciji. Ne em presoditi, kaj je na tem čudnega, se slično ne razgovarjam prvikrat. Mis-da so ti razgovori vzbudili pozornost
0	radi tega, ker živimo v parlamentar-počitnicah, ki dajejo sicer premalo sno-a notranjepolitične razprave v listih« »Gospod doktor, Vi se izogibate, jav-se zanima za to, ali ste se pogajali o
ltuelnem vstopu v vlado in o posledi-ki bi potem nastale z ozirom na Vaše aerje do Hrvatov in muslimanov. Ali norete o tem kaj povedati?« »Vidite, sedaj rabite tudi \ napačen z »pogajanja«. Pogajanj ni bilol Zakaj, že povedal. Da pa smo govorili z mini-tudi o Hrvatih, o muslimanih, o Radi-im potovanju po inozemstvu, o parla-itarni konstelaciji in o marsičem, to je samoumevno. Ce cel svet govori o tem me o tem govoriti, zakaj ne mi? Še en-t ponavljam: govorili smo, izmenjavali e misli in stališče, jih spodbijali in za-irjali, ali pogajali se nismo.« »Še vedno se mi izumikate, g. doktor, to dovolite vprašanje: Ali boste šli v je-
1	v vlado?«
»Kakor veste, odločitev o našem raz-ju do vlade in do parlamenta, smo pretili stranki, ki se bo izvršila na jesen, celi Sloveniji se prirejajo sedaj zaupni di, kjer se pristašem polaga natančna a sedanje notranje situacije, tako da se mogla stranka e polno odgovornostjo in mišijenostjo odločiti. Kakšen bo odgo-na to, počakajmo z mirom in potrpežljivo.«
»Kakšne so Vaše zveze do Hrvatske ublikanske seljačke stranke in do Jugo-'anske muslimanske organizacije?« »Ravno iste, kakoršne so bile dosedaj. se ni spremenilo, le da so stiki radi lamentarnih počitnic precej redki. Isti-je, da mi nismo vedeli za Radičevo po-inje v inozemstvo, a to je interna zadeva nole Seljačke stranke. Naša zveza je žaljena samo za notranjepolitično izvoje-je naših načel glede ureditve države. Slovenci bi, ako bi tudi kdo to zagovar-ne smeli klicati zunanje intervencije, bi jo Italija z veseljem izvršila na svojo ist in v našo škodo. Pod fašistovski bič nobenega Slovenca ne miče.« Ko je še dr. Korošec nato vsak odgo-o avdijenci pri kralju odklonil, je bil razgovor zaključen.
Rim, 1. septembra. (Izv.) Italijansko- ! jugoslovanska komisija je končala svoje delo. Uspehi pogajanja se bodo takoj sporočili obema vladama. Jugoslovanski delegati so izjavili, da bodo v 14 dneh sporočili odgovor svoje vlade.
Belgrad, 1. septembra. (Izv.) Italijanska in jugoslovanska paritetna komisija sta izvršili svoje delo s kompromisom. Reko bo upravljala tekom enega leta italijansko-jugoslovanska paritetna komisija. Med tem Časom se definitivno reši reško vprašanje, ako pa bi to ne bilo mogoče, se izroči cela zadeva Ligi Narodov v končno rešitev. Baroš in Delta se izroč:ta Jugoslaviji in se v najkrajšem času evakuirata, odnosno vzameta v jugoslovansko posest. Bankino se da Jugoslaviji za prehodno dobo v najem. Carinski, železniški, poštni, pomorski promet se uredi potom posebnih pogodb, ki so že izdelane in odobrene.
KAJ JE RES?
Belgrad, 1. (Izv.) Na vest oficiozne italijanske agencije Štefani, da se je na seji paritetne komisije 31. avgusta sklenil med Italijo in Jugoslavijo zaradi Reke končni sporazum, se je naš dopisnik javil v mini-
HRVATSKI BLOKAŠKI USTI 0 DR2ANJU SLS.
Zagreb, 1. (Izv.) Današnji blokaški lis« vsi prinašajo notico «Slovenca«, v kateri se označujejo vesti o pogajanjih SLS z vlado kot naivne. Nekateri listi tudi podčrtujejo, da se v zahvali pripravljalnega odbora V. katoliškega shoda člani vlade" nič ne omenjajo. Nekateri listi pa komentirajo «Slo-venčevo« telefonsko poročilo o izjavah dr. Jankoviča glede vtisa, ki ca je nanj napravil V. katoliški shod
strstvu za zunanje zadeve, kjer so ga zagotavljali, da to ni resnica. Pomočnik ministra za zimanje zadeve Panta Gavrilovič je izjavil, da mu o tem ni ničesar znanega, nego da pogajanja trajajo še dalje.
DEMONSTRACIJE NA SUŠAKU IN REKI.
Zagreb, 1. septembra. (Izv.) Vesti o končni rešitvi reškega vprašanja so duhove na prizadetem ozemlju skrajno razburile. Na Sušaku se vrše demonstracije proti rešitvi po italijanskem načrtu,; a na Reki, kjer pod zaščito italijanskih oblasti Ln italijanskega vojaštva obvladujejo, položaj fašisti, razglašajo letaki, da fašisti ne bodo nikakor dovolili, da bi prišli na Reko Jugoslovani, četudi pod naslovom paritetne komisije. Fašisti so pripravljeni s krvjo braniti italijanski značaj mesta in zahtevajo, da Italija Reko anektira. Kakor pa poročajo z Reke, je že pred dcfevi dospela tjekaj iz Trsta carinska in železniški komisija, ki je pregledala reški kolodvor in skladišča na železnici in v pristanišču ter določila uradne prostore za jugoslovansko carinsko in železniško osebje. Prostore 60 začeli takoj urejati za njihov namen.
Zasedanje Društva narodov.
Ženeva, 1. (Izv.) Včeraj se je vršila prva seja 26. zasedanja Društva narodov. Svet je vzel na znanje predlog Estonske o varstvu narodnih manjšin. Lord Cecil je predlagal, naj se predlog izroči odseku. Po javni seji se je vršila zaupna seja, na kateri je bil sprejet dnevni red. Na dnevnem redu je med drugim proučevanje prejema Irske in Argentinije v Društvo narodov, nadalje splošen finančni ooložai Društva narodov,
itd. V načelu je bilo sklenjeno, da se vrše letno štiri redna zasedanja Društva narodov.
Ženeva, 1, (Izv.) Odbor za medsebojne zadeve je včeraj končal svoje delo o reformi koledarja. Ugotovljeno je, da je reforma koledarja sprejemljiva za vse cerkve. Gre le edino še za enotno praznovanje Velike noči. O tem bo treba še razgovorov z različnimi cerkvami. V to svrho se je sestavil posebni odbor.
Vlada bo Radiča preganjala
radi vetecfaje.
Belgrad, 1. sept. (Izv.) Iz vladnih kro-; gov ter iz vladnega časopisja se da posneti, da je vlada na podlagi poročil iz inozemstva ter iz notranjosti države prišla končno do rezultata, da ima delovanje Radiča v, inozemstvu popolnoma značaj veleizdaje. Vsled tega je vlada sklenila, da dvigne proti Radiču ter proti njegovim tovarišem obtožbo radi veleizdaje in da ga sodi po obstoječih hrvatskih zakonih, tako da se ne bo treba vlad zateči k zakonu o zaščiti dr-, žave. Ker pa je skoro izključeno, da se Radič vrne iz inozemstva, se bo proces proti njemu vršil v njegovi odsotnosti in se bo, obsodba proti njemu izrekla »in contiima-ciam«, ker ie to po naziranju vlade tudi no obstoječih hrvatskih kazenskopravnih dcw ločbah popolnoma mogoče. Vladni krogi iz-ivliajo, da so del obtožilnega materijala proti Radiču in njegovim tovarišem že. zbrali in pripravili in se zategadelj že v. bližnjih dneh pričakujejo v Zagrebu ter tuk-di na deželi senzaeijonelne aretacije.
RADIČ 0 SVOJEM DELOVANJU V INOZEMSTVU.
Zagreb, 1. sept. (Izv.) Predsedstvi? HRSS je prejelo tretje Radičevo pismo o njegovem delovanju v inozemstvu. Radio piše, da nadaljuje svoje informativno delo in da je predsednik balkanskega odbora Noel Buxton prišel nalašč k njemu v Lon-i don. Buxton ga je sprejel v svojem domu in poslušal Radičev referat o prilikah v državi SHS, nakar je Buxton 22. preteklega' meseca pred odlično angleško publiko predaval o Hrvatski skupaj s profesorjem Bennetom, ki je povabil Radiča na svoje posestvo v Walesu. Radič je prišel v stik' tudi s Seaton Watsonom in z nekim vele-uglednim angleškim politikom, 1 i je svoj-čas največ storil za Srbijo, da se je mogla okoristiti s sadovi zmage zaveznikov. Imena tega državnika Radič ne imenuje. Nato se je sestal Radič tudi s Hughesom, kateri se je svojčas z Bennetom v informativnih svr-hah mudil na Hrvatskem. Tudi znamenji pisatelj Wood je z Radičem konferiral O razmerah v Jugoslaviji.
KONFERENCA HRSS.
Zagreb, 1. sept. (Izv.) Povodom vesti o namerah vlade, da napravi proti HRSS, oz. njenim voditeljem proces, se je danea zbralo predsedstvo stranke, da se posvetuje o tem, kako bi se imela stranka vesti v slučaju njenega razpusta od strani vlade.
PREISKAVA G. PRPICA.
Zagreb, 1. sept. (Izv.) Danes se je vrnil iz Karlovih Varov znani veleindustrija-lec in prijatelj Radičev Prpič. 0 njem je vlada trdila, da je Radiča prevel na avtomobilu preko državne meje, dasi je režimsko časopisje istočasno poročalo, da je Ra-« dič zbežal iz Hrvatske na brodu preko Dra^ ve. Policija je Prpica ob povratku do golen ga preiskala in konfiscirala celokupno njen govo korespondenco, ki je pa vsa samo tr,> govskega značaja. Prpič se je obrnil na odvetniško intervencijo proti temu postopanju.
Stavka v delavnicah , Južne železnice.
"Maribor, 1. sept. (Izv.) Stavko v delavnicah južne železnice so povzročili takozvani ^neodvisni«. Duševna voditelja sta ljubljanska Makuc in Žorga, ki se tudi udeležujeta zaupnih posvetovanj. Da je prišlo do stavke, pravijo neodvisni, je krivo čezurno delo. Delavci, ki so družinski očetje, s sramotno nizkimi Hlačami, abolutno ne morem iz~
Rim, 1. sept. (Izv.) Uradno: Poveljnik italijanskega brodovja pred Krfom poroča, da so se včeraj ob 16. pričele izkrcevati italijanske čete. Ob 18. je bila na stari trdnjavi razobešena italijanska zastava, katero so vse bojne ladje pozdravile z 21 streli. Zasedba mesta in otoka se je izvršila v redu.
Rim, 1. sept. (Izv.) Agenzia Štefani poroča: Italijanska eskadra je priplula pred Krf in zahtevala predajo mesta. V podkrepitev svoje zahteve je oddala več slepih strelov. Ker se grške oblasti niso v določenem roku odzvale pozivu, je bilo italijansko brodovje prisiljeno, da je pričelo streljati s topovi malega kalibra proti trdnjavi Krf. Ob tej priliki je bilo težko ranjenih kakih 10 meščanov, ki so se nahajali v trdnjavi. Ko je s trdnjave zavihrala bela zastava, so italijanske ladje prenehale streljati. Nato so se izkrcale italijanske čete in od severa in juga zasedle mesto in trdnjavo. Grški orožniki so prosili, da smejo še nadalje vršiti svoj- službo. Konzuli oO se podali na krov admiralske ladje. V mestu vlada mir in red.
Rim, 1. sept (Izv.) Mussolini je z ozirom na zasedbo otoka Krfa poslal vsem italijanskim poslanikom sledečo brzojavko: Z izkrcevanjem italijanskih čet na Ir-fu — ki bo le začasno — ne namerava Italija no-
Italijani zasedi! Krf.
ber_3 vojne akcije. S tem hoče le doseči, da Grška da zahtevano zadoščenje. Italijanska vlada želi, da ne bi Grška izvršila nobene-fs dejanja, ki bi og/ežalo mir.
Atene, 1. sept. (Izv.) Iz Krfa poročajo: Včeraj ob 15. se je izkrcal kapitan italijanske vojne ladje in iz"avil prefektu, da bo italijanska divizija na miren način zasedla mesto. Ko so se italijanske čete izkrcale, je poveljnik zahteval pr-dajo mesta. Prefekt je izjavil, da se mera prej obrniti do svoje vi de za navodila. Še predno je prefekt dobil stik z vlado, so italijanske ladje začele streljati. Granate so zažgale neko šolo in policijsko poslopje, ki je zgorelo. Nato so italijanske čete zasedle mesto. Za poveljnika mesta je imenovan gc. crcl Bellini. Italijani so zahtevali izročitev vojaštva, orožništva, vojašnic in vojnega materijala.
London, 1. sept. (Izv.) »Times« poročajo iz Aten: Pri bombardiranju Krfa je bilo ubitih 15 oseb. Italijani so zasedli tudi otok Samos.
Pariz, 1. sept (Izv.) »Petit Parlsien« poroča: Nad Grško je proglašeno obsedno stanje.
Rim, 1. sept (Izv.) Agenzia Štefani poroča uradno: V inozemstvu razširjene vesti, da namerava Italija zasesti tudi oto-ka Samos in Kreto, so brez vsake podlage.
Naša vlada posreduje v i talijansko-grškem sporu.
Belgrad, 1. sept (Izv.) Grško-italijanski spor stoji tu v ospredju vsega zanimanja, ker se državniki zavedajo, da bi neugoden potek tega spora mogel povzročiti na celem Balkanu jako nevarne komplikacije. Veliko razburjenost povzročajo zlasti vesti o že storjenem ali nameravanem zase-denju otoka Krfa. Danes je več diplomatov posetilo pomočnika ministra za zunanje zadeve, Panta Gavriloviča. Najprej se je oglasil grški poslanik Mavrudis, ki je sporočil Panti Gavriloviču odgovor grške vlade na italijanski ultimatum. Grška se odločno zavaruje proti temu, da bi preiskavi proti napadalcem na italijansko delegacijo prisostvoval italijanski častnik in da bi italijanska vlada smela enostavno diktirati smrtno kazen. Krivce bo grška vlada kaznovala po grških zakonih, ako so res krivi. Grčija ne odklanja principijelno odškodnine, toda
tudi o tem bo treba še govoriti, kajti brez dokazane krivde se ne da diktirati odškodnina. Sicer pa Grčija predlaga kot razsodišče Društvo narodov. Tudi albanski poslanik je v isti zadev konferiral s pomočnikom dr. Ninčiča. Nato je posetil zunanje ministrstvo italijanski poslanik S u m o n t e , ki se je zelo interesiral za stališče naše vlade napram italijansko-grškemu sporu in bil zaradi napadov jugoslovanskega časopisja na Italijo indigniran. Naša vlada svojega stališča še ni določno formulirala ter mora spričo svojih istodobnih pogajanj z Italijo zaradi Reke varovati veliko rezerviranost Naša vlada podvzema korake, da so konflikt mirno reši in namerava v tem oziru posredovati v pomirjevalnem smisla. (To stališče je v interesu evropskega miru le odobravati. — Op. uredn.)

hajati in »o si doslej pomagali s tem, cta so na teden po več dni vTŠili čezurno delo, katero se plača 100 odstotkov višje. Dne 28. avgusta je zopet večja partija delala čez ttro. V delavnico, ki je bila zaprta, je vdrlo okoli 90 delavcev, ki so si s silo pridobili ključ do delavnice. Iztirali so s silo delavce, ki so delali čez uro. Nato je cneodvisna« organizacija razglasila splošno stavko in zagrozila, da bodo vsakega, ki ne bo stavkai pobili oziroma iztirali iz delavnice. Drugi dan je vodstvo delavnice sestavilo obširni zapisnik in zagrozilo, da bo dotienih 90 delavcev, ki so rabili silo, kaznovanih deloma z odpustom, deloma z drugimi kaznimi.
Delavstvo ni imelo nobenih zaupnikov, ki bi se pogajali z vodstvom delavnice oziroma z ravnateljstvom južne železnice. Neodvisni so sicer poslali nekake delegate k vodstvu delavnic, katerih pa vodstvo ni priznalo in se tudi ni hotelo ž njimi razgovar-Jati Delegati so nato poslali vodstvu naslednje pogoje: 1. Čezurno delo se popolnoma odpravi 2. Zapisnik o 90 delavcih, ki so iztirali čezurne delavce, naj se uniči. 3. Enkratni nabavni prispevek za vsakega delavca po 1000 Din. 4. Odprava militarizacije. 5. Delavcem se plačajo tudi dnevi pasivne reslstenoe in stavke.
Dne 81. avgusta so neodvisni pozvali delavstvo na zborovanje in so si izvolili 7 delavskih zaupnikov, ki so vsi pristaši neodvisne organizacije. Zborovanje sta vodila Makuc in Zorga. Ob tej priliki so neodvisni odklonili vsako posredovanje in sodelovanje od kake druge strani in izjavili da ho-
čejo boj voditi do skrajnosti brez vsake pomoči. Vodstvo delavnic tudi teh novih zaupnikov noče priznati in se Izgovarja, da volitev ni bila pravilna.
Neodvisni odklanjajo tmd? vsako sodelovanje akcijskega odbora javnih nameščencev, dasi ravno so pri zadnji seji akcijskega odbora v Mariboru pristali na to, da nobena organizacija, politična in strokovna, ne sme na lastno pest brez akcijskega odbora ničesar ukreniti kar se tiče borbe za zboljšanje gmotnega položaja železničarjev in javnih nameščencev. Vsled tega vlada med večino delavstva juž. železnice nevolja proti nepremišljenim voditeljem neodvisnih, ker se že naprej vidi da ti koraki ne bodo uspeli
Poslanec Žebot je včeraj in danes cel dan razpravljal z delavci ter se obenem razgovarjal tudi z vodstvom delavnic, vendar do definitivnih pogajanj med štrajlcu-jočimi in vodstvom delavnic oziroma upravo južne železnice še doslej ni prišlo. Za pondeljek, 3. septembra napovedujejo neodvisni posvetovanje in vabijo sedaj tudi zastopnike drugih slnipin.
Vodstvo delavnic je danes cel dan kon-feriralo z zastopniki vojaštva, politične oblasti in državno upravo južn-> železnice. Zdi se, da hočeta vojaštvo in nova uprava južne železnice uporabiti proti voditeljem stavkujočih najostrejše mere. Mir se do danes r»i kalil. Vhod v delavnico straži večje število oboroženega vojnštva, ki je v strogi pripravljenosti. Tudi vsi objekti delavnic so strogo zastraženi.
Tanko Jovan:
napram današnjemu gospodarskemu položaju.
Ko Je Avstrija razpadala in so se tvorila nova državna telesa, tedaj so vsi gospodarski sloji pričakovali v novi domovini zboljšanja položaja. Boljših časov pa si je opravičeno želel mali obrtnik in rokodelec. Boljši časi bi tudi prišli, če bi vladal v naši državi red, če bi znali naši finančniki priboriti ugled našemu denarju, če bi naša železniška uprava napravila red v prometni službi in če bi naša vlada z modrostjo in obzirnostjo znala voditi carinsko politiko in izdajati pametne naredbe in zakone, ki zadevajo narodno gospodarstvo.
Vsega tega pa žal nismo doživeli, dočakali pa smo nered tam, kjer bi bil red nujno potreben, ln prepričali smo se neštetokrat, da imajo naši državniki za narodno gospodarstvo premalo smisla. Zato I>a razmere, ki so pri nas zavladale, gospodarskih krogov niso zadovoljile, temveč so bile vzrok upravičene nezadovoljnosti. Naš gospodarski položaj v državi je tak, da kliče po od pomoči To čuti pa na sebi tudi mali obrtnik in rokodelec, vsled česar mora iti njegovo stremljenje za tem, da skuša po svojih močeh neredu in brezpravju nasproti postaviti jez.
*
INDUSTRIALIZACIJA ROKODELSTVA.
Po razsulu Avstrije so prišli njeni industrijski kraji deloma jpod sedanjo novo Avstrijo, deloma pa pod Češkoslovaško, južni kraji pa, ki so pretežno agrarnega značaja, so pripadli Jugoslaviji Nagel in krepek razvoj industrije v nekdanji Avstriji je vedno bolj h tlom pritiskal malega ro-
kodelca, triko, da je rokodelec v mnogih strokah bolj ostal še, da popravlja pokvarjene in obrabljene industrijske izdelke, kot pa izdeluje nove. Da se rešijo, so posiamez-ne stroke morale iskati pomoči v združenju in vpeljavi modernih strojev, kar je v resnici poinenjalo že industrializacijo in prehod iz rokodelstva v tovarniška podjetja. Z ustanovitvijo Jugoslavije so se razmere temeljito spremenile. Industrija v Srbiji je bila uničena, Hrvatska je bila v industriji slabo zastopana, le v Sloveniji je bilo več industrijskih podjetij, ki jih je postavil pretežno nemški kapital. Tendenca vlade je šla za tem, da industrijo kolikor mogoče zaščiti in z zaščitnimi carinami da im-puls, da se nove panoge vpeljejo. Indirekt-no je ta politika ščitila tudi rokodelstvo, ker tako je bila odstranjena ali vsaj zmanjšana konkurenca. Pri normalnih razmerah bi se obetale malemu obrtu boljši časi, kajti industrije kot že rečeno lastne, nismo imeli dovolj, izdelkom tuje industrije je bil dostop k nam OtežlcOčen, a potreba/Vfteh obrtnih in industrijskih izdelkov je bila velikanska, ker je bila nabava vseh predmetov med vojno do skrajnosti omejena in jo po dolgotrajni vojni pomanjkanje vedno bolj nastopalo.
OVIRE GOSPODARSKEMU RAZVOJU.
Kljub vsem nadam, ki so jih stavili pridobitni krogi v Jugoslavijo, se je kmalu po prevratu pojavilo nešteto težkoč, ki so ovirale razvoj gospodarskih podjetij. Te težkoče je občutila industrija, a občutili so jih še bolj mali obrtniki in rokodelci, ker ti niso imeli reserv, ki bi jih preživljali v času zastoja in pomanjkanja.
Glavna ovira gospodarstvu so bile v a-lutarne razmere, za katere se doslej nikomur ni bilo treba brigati. Ako je obrtnik v normalnih časih kupil potrebne surovine, je že imel podlago za kalkulacijo
cene svojih izdelkov, kajti vsi drugI faktorji, ki odločajo na tvorbo cen kot prehrana, mezde, najemnina, obresti so bili stabilizirani in skoro brez sprememb; vsaj pa se niso spreminjali vsak trenotek.
Kdo je pred vojno zasledoval valutar-no valovanje? Skoro izključno le banke, vendar pa so se valutarne spremembe od dneva do dneva komaj opazile. Uprav tu pa so po vojni nastopile tako temeljite spremembe, da je valutiranje novca postalo odločujoči faktor za vse gospodarske pridob?t-ne kroge. Saj valuta je hipno vplivala ni cene surovin, cene življenjskih potrebščin in posledica tega tudi na višino mezd in vse drugo, kar tvori breme proizvajalca.
VZROKI VALIJTARNIH IZPREMEMB.
Vzroki valutarnih izprememb so znani. Kurz denarja se pred vojno ni menjaval skokoma zato, ker so emisijske banke v vseh urejenih državah smele izdajati le toliko papirnatega denarja, kakor je odgovarjalo njihovim postavno določenim predpisom o pokritju papirnatega denarja z metalno podlogo bodisi že, da je bila to zlata °li srebrna. Med vojno in še bolj po vojni pa so skoro vse evropske države krenile s te prave poti. Da popravijo, kar je vojna prizadejala, je bilo treba ogromnih svot. Davki niso prihajali, ker so bili davkoplačevalci obubožani, podjetja, vodena v državni režiji, so poslovala pasivno, kredita oa držav z dobro z zlatom podprto valuto ni bilo dobiti in tako so vlade prisilile banke, ki so izdajale v državi veljaven denar, da izdajo papirnati denar, ne da bi istočasno skrbele za metalno podlogo. Čim več papirja pa je taka banka izdala, tembolj se je rušilo dovoljeno razmerje med papirjem in zlatom in tembolj je padala vrednost denarja v obče. Čim bolj pa je padala vrednost veljavnega denarja, tembolj so rastle potrebščine in enkrat začeto nedovoljeno postopanje, je šlo rapidno naprej. Da pa inostranstvo, ki je to počenjanje pazljivo zasledovalo, do držav, ki so tako prakso pričele, ni moglo imeti zaupanja, je jasno. Posledica tega je bila, da se je inostranstvo skušalo denarja takih držav iz-nebiti in da so lastniki z zlatom nekritega denarja istega vrgli na borze, kjer se z denarjem trži. da vsaj rešijo, kar se rešiti da, dobro vedoč, da bo ta denar, čim več dotična država še nekritega papirja izda, padal v vrednosti. Isti pojav se je pokazal tudi pri nas, dasi je že prevzetje novčanic avstro-Ogrske banke pomenjalo težko finančno operacijo, za katero je bila na mestu najmodrejsa finančna spretnost; da ne škoduje denarju. Naša valuta je kmalu po prevratu pričela padati, a čim bolj je padala, tem več papirja se je tiskalo, da še več, načela se je tudi metalna podloga, ki bi morala ostati nedotaknjena. Posledice niso izostale. Če valuta pade, potem je treba za nakup enega in istega predmeta toliko več denarja, za kolikor odstotkov je valuta padla. To se je tudi točno izvršilo, vse potrebščine so v ceni rastle, nastala je splošna draginja, katero so zlasti nižji sloji, med njimi obrtni stan, bridko občutili Surovine so v ceni rastle, delavstvo je vsled na-raščujoče draginje zahtevalo vedno večje plače. Težave so nastopile zlasti pri nabavi surovin. Tujih valut ni bilo lahko dobiti in navadno se je zgodilo, da je bilo ob času plačila plačati neprimerne večje svote kot ob času naročila. Kdor je vzel kura denarja ob času naročila za podlago svoje kalkulacije, je bil tepen in to se je zgodilo skoro
pri prevzetju vseh del. Nadaljna posledici devalvacije je bito pomanjkanje denarja it vsled tega zvišanje obrestne mere. Vsi pri dobitni sloji so bili tepeni le banke so j* koriščale položaj, obresti so dosegle ne verjetno višino; danes obresti 30 do 40 od stotkov niso nikaka redkost več, a najvej krat obrtniku tudi pri visoki obrestni mer ni mogoče dobiti kredita.
Tak je danes splošni gospodarski po ložaj, merilo zanj so valutarne razmere li pod njihovo težo trpi vse gospodarsko živ ljenje.
POTREBA ORGANIZACIJE.
Nastane vprašanje, kako naj si mal obrtnik v teh razmerah pomaga? Eno je go tovo: posamezni obrtnik ne bo dosegel nj česar, vsak uspeh bo mogoč le, če nastop obrtni stan organiziran v kakikoli obliki ker le tedaj bo našel, četudi z veliko teža vo, upoštevanje pri vladi, ki kaže za gospo darska vprašanja malo umevanja in Š< manj smisla za socialne potrebe posamez nih stanov.
KREDITL
Imamo Narodno banko. Narodna ban ka dovoljuje industriji in veletrgovini dol gotrajco in sezonske kredite. Mali človei je od teh kreditov z malo izjemami izklju čen. Obrtniki imajo v Sloveniji svojo obrl no centralo in svoje denarne zavode. Ak nastopajo posamezniki in zahtevajo, da s njihovi zavodi upoštevajo, bo taka zahtev brezuspešna, ako pa nastopi cel stan, dc bil bo zaslombo v parlamentarni delegncl in taka pot vodi k cilju. Izpeljava sama pi kako dobiti potrebno jamstvo, ali po kat banki, ali po Zadružni zvezi, kako bi obrl ni denarni zavodi uredili razdelitev kredi tov med posamezne obrtnike itd., to bo de tajlna vprašanja, ki jih ima rešiti organi zacija.
Važno vprašanje je priskrba tujih va lut in teh je danes treba za nabavo surovin strojev in nebroj drugih potrebščin. Vlad je že pokazala, kako se to vprašanj« di ugodno rešiti, žal pa je vlada pri tem po stopanju postopala enostransko. Dovolila J obrtnikom kredite v francoskih frankih ii to na daljši rok in po tečaju, ki je bil v čas vrnitve dva do trikrat nižji, kakor je fran notiral tedaj na naših borzah. Teh dobn pa je bil deležen, kolikor mi je znano, srbski obrtnik, ne pa tudi naš. Če hoče nu obrtnik doseči, da ga vlada istotako podp ra, potem bo tudi to mogoče, le ako nastoj ves stan po svoji organizaciji
Dokler pa obrtni stan ne Izposluje p moči od Narodne banke in vlada, je nav< zan na samopomoč in to je pristop k svoji mu denarnemu zavodu, ki bo v stanu vs drugače izposlovati kredite, če bo štel svo je člane na tisoče, kakor pa, če nastopa maloštevilnim članstvom.
GOSPODARSKE RIBE.
To pa ni vse, kar danes teži obrtniki Kjerkoli je posegala država v gospodarsk življenje, povsod so se pokazale kvarljiv posledice nerazumevanja gospodarski vprašanj. Vlada je izdajala cele serije m redb, ki segajo globoko v gospodarsko živ ljenje, ki pa so napravile polno zmed 1 povzročile nezadovoljnost pridobitnih sl< jev. Poleg dovoljenja, da izdaja Narodn banka papirnate novčanice brez metalneg pokritja, imamo še ve3 sistem gospodarsk politike, po kateri nas je zunanji svet o« njeval. Navesti hočem le nekatere gosp<
Edgar Allan Poe>
Znameniti doživljali Gordona Pyn?a,
(Konec.)
5.	marca. Veter je popolnoma izostal; čutili pa smo močan tok, ki nas je z nevzdržno silo gnal na jug. Zdaj bi bilo razumno in naravno, da bi se resno vznemirili — nismo pa občutili prav nobene skrib. Na Petersovem obrazu je vsaj ni bilo opaziti. Včasih mu je seveda legel na lice nekakšen izraz, ki ga nisem doumel. Polarna zima se je bližala — a brez vseh strahot. Bil sem utrujen na duši in telesu. Objela me je sanjava zaspanost. To je bilo vse.
6.	marca. Sivi dim se je dvignil več stopinj nad obzorje in postajal vedno svetlejši. Voda je bila tako vroča, da smo se je le neradi dotaknili. V barvi je vedno bolj spominjala na mleko. Danes se je tik čolna pojavil omenjeni vodni krč. Obenem se je prikazalo, kakor ponavadi, divje zaplapo-lanje dima ob vrhnem robu; spodaj pa se je sopuh razdelil. Fin bel prah, ki je sli-čil pepelu (bil je pa gotovo kaj drugega), je padal na čoln in velik del morja, kakor-hitro je zamrlo plapolanje dima in prešla razburkanost morja. Nunu se je vrgel na lice in nobeno prigovarjanje ga ni premotilo, da bi se dvignil.
7.	marca. Danes sva vprašala Nunuja,
•oVgj mr\ nipfrnvi tfivnriši talro 7.1n rn\nnli
1JU..MJ in/ -.J-O" • ■ '	---- ---------
z našimi Tako pa sta ga že premagali bojazen in groza, da nama ni zamogcl razumno odgovoriti. Ležal je stanovitno steg-njen na dnu čolna. Ko sva ga nanovo vpra-
šala po povodu preganjanja naših, se je poslužil bedastih znamenj; položil je kazalec na zgornjo ustnico in odkril zobe. Bili so črni. Doslej nisva pri nobenem prebivalcu. otoka Tsalal videla zobovja.
8.	marca. Danes je priplavala mimo bela žival tiste vrste, ki je takrat tako naenkrat zavdala divjakom ob Tsalalskem zalivu toliko strahu. Hotel sem jo uloviti. Hipoma pa se me je polastila taka ravnoduš-nost, da sem jo pustil mimo. Morje je postajalo vedno gorkejše, ni bilo več mogoče vtakniti roke vanj. Peters je le malo govoril. Nisem vedel, kam bi z njegovo lenobo. Nunu je komaj še dihal.
9.	marca. Stanovitno je padal beli pepel na nas in sicer v ogromni množini. Orjaška stena dima na jugu je zrasla strahotno visoko nad to obzorje in zadobivala določnejšo pbliko. Primerjati jo morem le z vodopadom, ki nima na nobeni strani meja in se molče izliva z orjaškega, od vsega sveta oddaljenega, nebeškega vrha v morje. Gigantski zastor je zavzemal vso daljo južnega obzorja. Ni bilo glasu od tam.
21. marca. Sitnoben mrak je visel nad nami. Iz mlečnatih morskih globin pa se je dvigal tleč sij in rastel blesteč ob čolno-vih stenah. Beli pepel se je dušeče navalil na nas in napolnjeval čoln; v vodi pa so se njegove snežinke stajale.
Vrh katar akta je izginil docela v mraku višine in dalje. Vendar smo se mu očitno bližali s strahovito naglico. Včasih sem zagledal v njem daljne, zijoče razpoke, ki pa so se hipoma spet zaprle. Iz ene teh špranj, kjer se je premikal kaos migljajočih in razhajaiočih postav, je zavel močan, a
neslišen veter, ki je z mogočnim dahom razburkal plamteči ocean.
2. marca. Vedno bolj se je stemnilo. Le odsev vode na belem, ogromnem zasto-ru je migljaje razsvetljeval noč. Mnogo silnih in pošastno bledih ptic je priletavalo neprestano iz belega pajčolana. Ko so že izginile izpred oči, nam je še vedno brnel po ušesih njihov večni »Tekeli-li I« Tedaj se je Nunu še enkrat zganil na dnu čolna. Ko pa sva se ga dotaknila, sva spoznala, da je izdihnil. In zdaj sva besnela vodopa-dovemu objemu nasproti, tja, kjer se je odprla špranja, da naju sprejem. V tem trenutku pa se je dvignila sred pota zakrita, človeška postava, vendar v vsem ogromnejša od zemeljskih otrok. Njena koža je bila bela, bela kakor najsvetlejši, najbolj bleščeči večni sneg---'
DODATEK.
Dnevno časopisje je čitatelje natančno seznanilo z nenadno in obžalovanja vredno smrtjo gospoda Pyma. Bojimo se, da je nekaj poglavij, ki so dokončavali povest iri ki jih je že v tisku še enkrat hotel pregledati, bilo uničenih po nesreči, ki mu je oropala življenje. Morda pa je bojazen neutemeljena. Potem bomo seveda manjkajoča poglavja naknadno objavili
Skušali smo na vse načine nastalo vrzel izpopolniti. Gospod, ki ga imenuje g. Pym v predgovoru, bi bil edini zmožen, dokončati povest, po izvajanjih v predgovoru sodeč. Odklonil pa je naročilo in sicer iz zadostnih vzrokov. Prvič so se mu predložene podrobnosti zdele premalo točne, drugič pa ie dvomil o verodostojnosti zadnieea
dela Pymovega poročila. Od Petersa bi s dalo še kaj izvedeti. Živi še in prebiva m< mentano v državi Illinoris, ne moremo p dognati natančnega naslova. Upajmo, da g najdemo kasneje. Zamogel bo brez dvom podati snov za dokončanje Pymove povest
Izguba dveh ali treh sklepnih poglav (več jih pač ni bilo) je tembolj obžalovanj vredna, ker so zadnje strani gotovo vseb< vale opis tečaja ali vsaj tečaju najbližji pokrajin. Bilo bi tudi zanimivo, razsodi pravilnost pisateljevih poročil na podlaf raziskavanj, ki jih bo izvedla od države V snovana južno-tečajna ekspedicija.
0 nekem mestu povesti pa bi se dal kaj pomembnega povedati. Avtorja teg dostavka bi zelo veselilo, če bi njegov mnenje moglo povečati verodostojnost zni menite Pymove objave. V mislih imamo v< tline na otoku Tsalal in njihove čudne d like.
>Tekeli-li! Tekeli-li !< so klicali pn strašeni otočani, ko so zagledali belo živ« ki so jo ujeli vmorju. >Tekeli-li! Tekeli-1' jo ječal tresoč se ujeti Tsalalec, ko je U* beio platno v rokah gospoda Pyrna. Klic 6l či popolnoma kriku brzoletnih, ogromn belih ptic, ki so prišumele izpod belega z ptora dima na jugu. Nič belega ni bilo na, na otoku Tsalal in v soseščini. Ni izklju'; no, da bo beseda »Tsalal«, ime votlinsK ga otoka, pri natančnejšem jezikoslovne raziskavanju značila otokovo razklanost£ pa da se bo vsaj odnašala na skrivn08*' etiopska znamenja, zarisana v skalovju.
>Zakopal som besedo svojo goram lice, in osveto zapisal skali v srr.e.<
jarske hibe, ki dovoljno označujejo današ-pje gospodarske razmere v državi.
DIKTIRANI CARINSKI TARIFI.
Prva dobrota, ki smo jo okusili, je bilo razširjenje srbskega carinskega tarifa na telo državo. Carinska služba je nekdaj funkcionirala rekel bi avtomatično. Srbski carinski zakon se je oziral na potrebe bivše kraljevine Srbije, vsled česar je bila kar-dinalna napaka, da se je brez prilagoditve našim gospodarskim razmeram diktiral nam nespremenjen. Prva sprememba je bila, da so se tarifi enostavno z gotovim številom, ki ga je finančno ministrstvo določilo, podložili. Ko pa se je pričela stvarna revizija tarifov, je bilo poklicanih par večjih industrijskih podjetij, dočim so bili mali obrtniki in rokodelci obsojeni, da se o njih odloča brez njih. Tudi tukaj se vidi, kako velikega pomena je, da se obrtni stan organizira, poučuje o gospodarskih vprašanjih in si pribori zastopstvo k sklepanju o njegovih življenjskih interesih.
ŽELEZNIŠKI PROMET.
Druga rana v našem narodnem gospodarstvu je naš železniški promet. Tarifna politika naše železniške uprave se popolnoma nič ne ozira na koristi malega obrtnika. Pri tri- in večkratnem zvišanju prevoznih stroškov se neprimerno bolj podraži prevoz v manjših količinah, kot prevoz ce-lovagonskih pošiljk in se tako napravlja mali obrtnik nezmožnega za konkurenco z veliko industrijo in tujo veletrgovino, ki pošilja industrijske in obrtne izdelke le v velikih množinah. Mali obrtnik je izključen, da bi ugotavljal svoje zahteve in si priboril specijalne tarife za odpremo svojih izdelkov.
BREZ OZIRA NA OBRTNIKA.
Kako malo se je dalje oziralo na dejan-jke potrebe, nam kaže zakon o pobijanju draginje. Dočim je agrarni producent slo-boden, da predpisuje cene svojim pridelkom po svoji volji in možnosti in more veletrgovina prosto špekulirati na borzah, visi nad obrtnikom meč imenovanega zakona, ki predpisuje drakonično določbo, da se najmanjši prestopek kaznuje ne le z globo, temveč vselej tudi z naporom. Ocena zaslužka in visokost cen se prepušča ljudem, ki zato nimajo nikakega poznanja.
DAVKI.
Krivica za obrtnika je predpis davkov. Poizvedbe, o dohodkih so se vršile največ po zaupnikih, katere pa vodi lahko zavist ia nepoUčenost, kar more imeti pogostokrat za posledico, da so mali obrtniki obremenjeni tako, da bi plačilo predpisanih bremen pomenilo za nje gospodarski ruin. Finančni zakon enostavno davke pomnoži, ne oziraje se na različno pridobitno zmožnost posameznih stanov. Še bolj kot kje drugje, 6e tu pokaže potreba organizacije in t > zlasti za čas, ko je treba voliti člane cenilnih in prizivnih komisij.
GOSPODARSKI SVET.
Navedel som nekaj slik, ki ilustrirajo
&».3P lanašnje gospe 'arsko življenjo. Obrtnik je prisiljen, da prične pot obrambe, a obramba je mogoča samo, ako nastopa z združenimi močmi. Kjerkoli opažamo delovanje oblasti, povsod se nam odkriva podobno zapostavljanje malega obrtnika in rokodelca. Ministrstvo za trgovino in industrijo se zdi, da za ta stan ne obstoja, dasi bi morala skrb zanj tvoriti velevažno dolž-aost tega ministrstva. To omalovaževanje pa ni samo znak brezbrižnosti, temveč je protizakonito. Ministrstvu za trgovino in industrijo je prideljen sosvet, ki ima v vseh gospodarskih vprašanjih izdajati svoje mne-aje, preden se z njim bavi vlada in jih predloži skupščini v sklepanje. Ta sosvet se Imenuje »privredni savet«, ali po naše »gospodarski svet«. Vpeljan je s posebno naredbo in njega člani so postavljeni za dobo 3 let. Iina sicer to hibo, da tvorijo uradniki v njem večino, a izmed ostalih zopet imenuje trgovinski minister precejšen del, ie nekatere predlagajo korporacije, med ka-ierimi seveda zopet ni zastopan mali obrt-aik, vendar pa bi ta svet, če bi deloval, kontroliral delo vlade in preprečil marsikatero napako. Ta sosvet je bil sklican dvakrat in je zboroval po par dni. Vse razprave so bile le splošnega značaja, iz katerih pa je odmevala ostra kritika nad vladnim delem. Posledica tega je bila, da od leta 1921 nadalje trgovinski minister sosveta sploh več sklical ni in ta tudi ni imel prilike, da zavzame svoje stališče v gospodarskih vprašanjih. Ker je sosvet nared-benim potom uveden, je dolžnost trgovinskega ministra samega, da to naredbo spoštuje in vendar jo je vsak minister od leta 1021 kršil. Ker je finančna doba članom sosveta že potekla, je dolžnost trgovinskega ministra, da ga sestavi na novo, a v njega pozove tudi zastopnike malega obrta. Potrebno je, da se pravilnik popravi v toliko, da članov ne imenuje minister sam, ampak jih prizadeti sloji imenujejo sami. Boj, da to doseže, vod! že leto dni Splošna gospodarska zveza v Osjeku, ki zbira okrog
sebe zlasti zastopnike malega obrta na Hrvatskem, kakršno gibanje bi ee moralo pričeti tudi pri nas. Sploh je žalostna resnica, da je portfelj ministra za trgovino predmet politi &e kupčije, kar je imelo za posledico, da je polagoma to ministrstvo izgubilo eno agendo za drugo; del kompetenc je odvzelo finančno ministrstvo, drugi del železniško ministrstvo in je trgovinsko ministrstvo le še ohranilo reprezentančni značaj.
Novi trgovinski minister sam priznava, da njegovo ministrstvo za gospodarstvo ni imelo pravega smisla in napoveduje, da bo skušal popraviti zamujeno. Obeta, da bo v
Ljubljanski velesejm! so našli doslej doma in na tujem povsod dober odmev. Ljubljana je res malo mesto, Ljubljana ni ne London in ne Pariz, ampak središče Slovenije je in važno križišče trgovskih potov, ki je zvezano s celo Srednjo Evropo z mednarodno važnimi železnicami in z vsemi modernimi prometnimi sredstvi, kar daje Ljubljani poseben trgovski pomen. Na ljubljanskem trgu pa je ležeče, da si ta svoj pomen ohrani in še poveča.
V	to svrho je priredilo že pred leti ljubljansko trgovstvo svoj prvi vzorčni velesejm. Prireditev je očividno uspela in danes prirejajo naši obrtni, trgovski in industrijski krogi svoj tretji sejm.
Slavnostno otvoritev je pač nekoliko motilo deževno vreme, tako da se Nj. Veličanstvo kralj ni mogel udeležiti slavnostne otvoritve točno ob napovedani uri, ampak je prišel šele popoldne, pač pa so prišli polnoštevilno vsi dostojanstveniki in povabljeni gostje.
Kljub slabemu vremenu so se udeležili slavnostne otvoritve gg. minister za trgovino dr. Kojic, minister dr. Janič, minister n. r. poslanec g. dr. Korošec, minister n. r. g. dr. Žerjav in minister n. r. g. Anton Kristan.
Cerkveno hierarhijo je zastopal ljubljanski vladika g. knezoškof dr. A. B. Jeglič.
V	imenu pokrajinske vlade je prisostvoval otvoritvi g. veliki župan dr. Lukan.
Diplomatski kor so zastopali: Češkoslovaški poslanik v Belgradu g. Šeba, italijanski generalni konzul v Zagrebu g. Poo-cardi, nemški konzul v Zagrebu g. Froll-Oberfeld, dalje gg. generalni konzul češkoslovaške republike v Ljubljani dr. Otokar Beneš, avstrijski generalni konzul dr. Kohlruss, francoski konzul de Flach, italijanski delegat de Comelli in belgijski honorarni konzul g. ravnatelj Dular. Vseučilišče je zastopal g. rektor dr. Aleš Ušenio-nik, ljubljansko občino pa g. dr. Perič in podžupan g. dr. Stanovnik z večjim številom ljubljanskega občinskega sveta.
V	imenu vojaške oblasti se je udeležil otvoritve poveljnik dravske divizijske oblasti g. polkovnik Vučkovič na čelu večjega števila častnikov, dalje: delegat dr. Šavnik, predsednik Trg in obrtne zbornice Knez, zbornična svetnika Ogrin in Rojina, dvorni svetnik Šuklje, veleindustrijca baron dr. Bom in Dragotin Hribar. Zvezo centralnih industrijskih korporacij je zastopal njen predsednik Bajlony iz Belgrada, zvezo industrijcev v Zagrebu bivši podban dr. Bošnjak, trg. zbornico v Splitu Radica, misto Šibenik Dinko Sirovica, mesto Zagreb Rad-kovič in dr. Stiasny, hrvatske industrijce dr. Sandakovic.
Pozdravni govor je imel predsednik velesejmskega odbora g. Bonač, ki je v svojem govoru med drugim omenil, da obišče Nj. Vel. kralj Aleksander velesejm popoldan. (Navdušeni klici: Živijo kralj Aleksander 1)
Oficijelno je otvoril velesejm g. minister za trgovino dr. Kojic. V svojem otvoritvenem govoru je poudarjal, da bo vlada z vso močjo podpirala slovensko industrijo. V imenu Nj. Vel. kralja je nato proglasil ljubljanski velesejm kot otvorjen. kar so navzoči odlični gostje pozdravili z živahnimi živijo-klici na Nj. Veličanstvo. Godba pod vodstvom kapelnika dr. Čerina je za-svirala državno himno.
Slavnostni gostje so si nato ogledali razstavo in se o njej jako !s«kavo izražali.
Kralj Aleksander na Ljubljanskem velesejmu.
Kljub zelo slabemu vremenu se je že pred 15. uro zbralo na Gosposvetski cesti pred velesejmiščem in na velesejmišču zelo veliko ljudi, ker se je po Ljubljani hitro raznesla govorica, da se bo kralj Aleksander ob 15. uri pripeljal na III. ljubljanski velesejm. Krepki živio-kllci so naznanjali, da se pelje kralj. Na velesejmišču so tvorili špalir lično oblečeni skavti in skavtinje; kralj Aleksander, katerega je spremljal knez Arzen, je ljubeznivo se smehljajoč stopil iz avtomobila. Zaorili so navdušeni klici »Živio kralji« Godba dravske divizijske oblasti je zasvirala državno himno. Na estradi velesejmskega urada so pričakovali kralja dostojanstveniki, katerih imena navajamo v poročilu o otvoritvi I velesejma; ker se je ljubljanski župan dr.
vseh vprašanjih, ki se tičejo industrije, preje prašal za mnenje industrijce, a zopet v tej izjavi, kakor je sicer razveseljiv pojav, nima niti ene besede za mali obrt.
Taka je slika današnjih gospodarskih razmer. Za vse pridobitne razmere žalostna, žalostna pa v dvojni meri za stanove, ki niso organizirani in nimajo moči, da dajo izraza svojemu nezadovoljstvu in morejo uspešno stremiti za izboljšanjem položaja. Te razmere pričajo v dovolj vidni luči, da je malemu obrtniku pričakovati odpomoči edinole v močni stanovski in gospodarski organizaciji.
Perič že odpeljal v Prago na jesenski praški velesejm, ga je zastopal podžupan dr. Stanovnik. Kralj Aleksander je z naglimi koraki, ljubeznivo odzdravljajoč navdušenim množicam, stopil na estrado, pozdravil ministra, segel v roko velikemu županu dr. Lukanu, nakar ga je pozdravil predsednik glavnega odbora g. Bonač. Kralj se je ljubeznivo zahvalil, nagovoril nato Plane konzularnega zbora in odšel nato v sprejemni salon, kjer so ga presenetile slike, predstavljajoče Njegovo in Njeno Veličanstvo. Kralj Aleksander je dal noklicati slikarja g. Vavpotiča, kateremu je izrazil svoje zadovoljstvo, ker mu je delo lepo uspelo in je izjavil, da je s slikami izredno zadovoljen. Sliko »Kraljici doma« je kralj sprejel kot umetnikovo poklonitev. Kralj Aleksander je med drugimi odlič-njaki nagovoril admirala Kocha. Ko se je kralj vpisal v spominsko knjigo, si je v spremstvu kneza Arzena ogledal Vso razstavo. V Dolničarjevi restavraciji je bil pripravljen zatusek. Stregle so v narodne noše oblečene dame. Obiskovalci velesejma so kralja Aleksandra navdušeno pozdravljali. Kralj je ostal na velesejmu do četrt na 6, ko je vstopil v avtomobil in se odpeljal med velikimi, navdušenimi ovacija-mi proti Bledu.
Z razstavljalci se je kralj zelo ljubeznivo razgovarjal in se je o razstavi zelo pohvalno izrazil.
OBHOD PO VELESEJMIŠČU.
Ko prideš letos na III. ljubljanski velesejm skozi glavni vhod, ti razveseli oko pogled na lepe cvetlične grede. Razstavila jih je mariborska družba »Vrt«. Na levo od glavnega vhoda se nahaja pisarna ravnatelja velesejma, konzula Dularja, ki se je prvi dan spremenila v okusno okrašen sprejemni salon, katerega stene krase tri lepe slike, delo našega umetnika Vavpotiča. Ena slika predstavlja kralja Aleksandra, druga kraljico Marijo in tretja spet kraljico v zmanjšani obliki. Vavpotičeve slike so obiskovalci zelo hvalili
V	uradu velesejma je zelo živahno. Neprestano prihajajo obiskovalci, ki zahtevajo informacije, uslužbenci velesejma ljubeznivo in potrpežljivo podajajo pojasnila, ker kljub slabemu vremenu, ki je kolikor toliko pokvaril otvoritveno slovesnost do poldne, je zanimanje za rastavo zelo velika Glede na razstavne predmete letošnji III. ljubljanski velesejm močno nadkriljuje svoja prednika. Inozemstvo je na velesejmu močneje zastopano, kakof smo pričakovali. Anglijo zastopa 6, Avstrijo 48, Belgijo 16, Čehoslovaško 26, Estonijo 1, Francijo 22, Italijo 1, Nemčijo 42, Švico 1, Združene države Amerike 8 tvrdk.
Blago je strogo po strokah razdeljeno. Vpaviljonu E gospodari papirna industrija, pohištvo in stanovanjska oprema in sploh lesna industrija, kemična industrija, kozmetika, poljedelski stroji in poljedelsko orodje, strojna industrija in stavben-stvo. Tourist office je razstavil svoje reklamne letake in brošure: Sladkogorska tovarna je razstavila svoje izdelke, tvornica Remec Co. z Duplice pri Kamniku upognjeno pohištvo, veliko pozornost je vzbudil samouk Drago Višnar z Jesenic s svojimi žganimi slikami; lepa je tudi izložba tvrdke Zabret & Ko. iz Britofa pri Kranju. Izdelki Milarne in svečarne z Viča so lepi in je povpraševanje zanje veliko. Obiskovalci so občudovali lična zrcala »Kristala«, d. d. iz Maribora, tudi svečarna Kopač I. & Co. iz Ljubljane je razstavila kakor tudi brata Naglic iz Šmarce pri Kamniku.
V	paviljonu F je razstavila strojna industrija; dalje so razstavljeni izdelki iz železa in iz jekla in sploh kovinski izdelki. Veliko pozornost so povzročile Strojne tovarne in livarne v Ljubljani, I. žrebljarska in železoobrtna zadruga v Kropi, Franc Končan iz Domžal, Produktivna zadruga Ljubljana d. d. in Mlekarska družba za Jugoslavijo.
Paviljon G: V njem so razstavljeni izdelki iz železa in jekla, orožje, municija, avtomobili, dvokolesa, elektrotehnika in razsvetljava. »Svetla« je razstavila polno-gumaste obroče in avtomobilni materijal in veliko zalogo električnega materijala. »Bistra^ iz Domžal je razstavila svoje kovinske in lesne izdelke, izdelke iz pločevine in kovin ijubijanska tvrdka Lajovic Emil & drug.
V	paviljonu H vlada celokupna trgovina. Konfekcijska tovarna »Odelo« z Mi-
klošičeve ceste je razstavila zelo skrbno izdelane izdelke; lepa je tudi izložba tvrdke Drago Srhwab, izdelki tovarne tkanin in pletenin tvrdk Kune Josip & Co .so vzbujali splošno pozornost, posebno vtkane slike kralja Aleksandra in kraljico Marije v preproge. Izložba tvrdke Indus je dokazala, kako silno je že naša domača industrija napredovala.
V	paviljonu K so razstavili Francozi, Belgijci, Čehi in Angleži svoje razstavne predmete.
Klobuki, slamniki, vezenine, lončen« roba in industrija živil je razstavljena v paviljonu L. Prepričali smo se, da je na tem polju tudi zadružništvo močno napredovalo. Občudovali smo izdelke Slamnikarske in klobučarske zadruge v Mengšu, Osrednje čipkarske zadruge v Ljubljani, tovarne klobukov »šeširc v Ljubljani in izdelke Franca Cerarja iz Domžal.
V	lastnih paviljonih je razstavilo 48 razstavljalcev, od katerih posebno opozarjamo na paviljone Gospodarske zveze, Osrednje vinarske zadruge, Marije Derfel in Ljudevita Šefa iz Maribora.
Dasi je prvi dan močno motil dež, je bilo velesejmišče v popoldanskih urah zelo obiskano in so se tudi sklepale ž^ prve kupčije.
• • •
t *EBLJARSKA IN ŽELEZOOBRTNA ZADRUGA V KROPI IN KAMNI GORICI reg. zadr. z omej. zav.
razstavlja svoje vzorce v okusni priredb? letos zopet v paviljonu železne industrije F štev. 150.
Ta tvrdka, ki predstavlja danes eno največjih podjetij za drobne železne izdelke, na zadružni podlagi pa sploh edino ▼ državi, je bila ustanovljena leta 1895., v času najhujše brezposelnosti in bede ▼ Kropi in Kamni gorici, ko jr starodavna železna obrt vsled hude konkurence in šibkosti domačinov domala opešala. Kljub domači in tuji konkurenci, pomanjkanju sredstev in neumevanju zadružne misli j« podjetje pod spretnim, vztrajnim vodstvom In z moralno ter gmotno pomočjo dežele in države, predvsem pa Zadružne zveze v Ljubljani, katera mu daje že blizu 20 let kredit, svojo delazmožnost širilo in izbolj-šavalo ter pridobilo odjemalce ne le po vsej bivši Avstro - Ogrski, nego tudi na Levanti, tako da je n. pr. v I. polletju 1911 znašal izvoz v Levanto nad 5^ vagona izdelkov.
Po svetovni vojni se je položaj močno izpremenil. Odjemalci zunaj Jugoslavije so v veliki večini izostali, zato pa je podjetje tem intenzivneje iskalo in utrjevalo trg. zveze v domači državi, kar se mu je v obili meri posrečilo. Ker se je pokazala potreba izdelovati vse vrste v njeno stroko spadajočega blaga doma ali na drug, boljši in cenejši način, je zadruga vpeljala nove izdelke (zakovice, matice, vijake itd.) ali pa stare izdelke začela s stroji proizvajati Upeljala pa bo še par vrst žebljev, ki se pri nas še ne proizvajajo, a zelo mnogo rabijo, da bo potem tako mogla zadostiti vsem potrebam, V ta namen bo izrabila vso vodno moč potoka Kroparice, za kar so načrti že odobreni
Zaslužka daje 280 delavcem in uslužbencem domačinom, t. j. večini prebivalstva obeh krajev in se s ponosom lahko imenuje rednica Krope in Kamne gorice-
Sedaj proizvaja preko 150 vrst žeb-ljev, vijakov, zakovic, matic, kljuk, spojk itd. v vseh debelostih in dolžinah, od katerih najmanjši tehta manj kot. četrt grama, največji pa tudi preko kilograma, da Ije ročnozvarjene verige v 30 vrstah tn debelostih od 3 do 20 mm in več.
V	zadnjem poslovnem letu je znaša! promet 64 milijonov dinarjev, prodalo se je pa preko 50 milijonov komadov raznih žebljev za čevlje, 15 milijonov komadov raznih žebljev za zgradbe, pol milijona kilogramov žebljev za železniške tračnice, do 1 milijon komadov raznih kljuk za. zid in slike ter preko 20 vagonov verig, vijakov, zakovic in podobnega blaga v skupni vrednosti 7Vs milijona dinarjev.
Želimo temu krepkemu podjetju zdravega napredka tako v tehničnem in trgovskem oziru kakor tudi v umevanju in širjenju zadružnega duha. S smotrenim, požrtvovalnim in vzajemnim trudom se doseže veliko.
»GLOBUS«
trgovina 9 konzervami na Vrhniki, i
Podjetje Konzervne tovarne se je ustanovilo leta 1920 ter se je v prvi dobi pečalo posebno z izdelovanjem mesnih izdelkov. Polagoma se je podjetje razširilo, tako da sedaj zamore dnevno izdelovati najmanj 50.000 najrazličnejših konzerv. Poleg tega izdeluje dnevno velike množine vsakovrstnih mesnih izdelkov, kakor salame, kranjske klobase, prekajeno meso, kateri so vsi prvovrstne kakovosti. Polagoma se je tovarna upeljala v konsumne kroge našega ljudstva v taki meri, da se naroffia vedno in vedno večajo. Da tovarna omogoči hitrejšo postrežbo svojim odjemalcem, j« tekom časa v Ljubljani izgradila 8 hene paviljone, \ katerih razprodaja vse svoja izdelke. Tekom leta 1920 in 1921 je vod-
Otvoritev tretjega ljubljanskega ve!eseNa.
stvo tovarne uredilo tudi svojo lastno kle-
parijo, ki izdeluje za svojo lastno potrebo in obenem tudi za tuja naročila pločevinaste doze vseh vrst. Dnevno jih lahko izvrši do 40.000 komadov. Poleg kleparije se je koncem leta 1921 zgradila in uredila zelo obsežna žaga z dvemi polnojarmeni, katera krije potrebo z rezanim lesom za domačo uporabo (zaboje) kakor tudi sprejema in izvršuje druga naročila. V tovarni je zaposlenih dnevno okrog 150 oseb iz domačega ljudstva, katerim je z obstojem tovarne zasigurun dober zaslužek.
Letos je tovarna pričela z izdelovanjem sadnih in sočivnih konzerv. Posrečilo se ji je pridobiti v ta namen prvovrstnega svetovnega strokovnjaka, & katerim dejstvom je podana garancija, da uodo tudi ti izdelki prvovrstne kakovosti.
Posebno okusno se ji je posrečilo opremiti Bvoje sadne izdelke z vabljivimi etiketami, ki so bili izvršeni po načrtu domačega umetnika Maksim Gasparija. Etikete so izdelane v narodnem motivu. Po istem načrtu so tudi izdelani tvrdkini plakati od istega umetnika. .
Konzervna tovarna »Globus« na Vrhniki je največja tovarna te stroke v Jugoslaviji ter dobavlja tudi vojaštvu in naši mornarici večje množine konzerv.
Podjetje je zelo solidno in stoji vedno pod nadzorstvom zdravstvenih organov. — Priporočamo tedaj občinstvu, da poseti lastni paviljon na velesjmu, ki se nahaja na desni strani glavne ceste.
AVTOMATIČNE PLINOVE PECI.
Na III. ljubljanskem velesejmu je razstavila Prod. zadruga kleparjev, ko tiar je v fn inštalaterjeT v Ljubljani tudi avtomatične plinove peči. Plinovi avtomati so jako priporočljivi aparati za kurjavo sob, ogrevanje vode v ambulatorijih, kuhinjah in kopalnicah. V treh minutah imaš toplo vodo ob prihranim kuriva in popolni čistoči v prostorih, kjer ga rabiš. V vseh kulturnih državah je aparat že v obči rabi, po večjih mestih za najobsežnejša poslopja. Ker na
razstavni prostor ni uveden plin, bo zadruga praktično edmonslrirala porabo in prednost plinovega avtomata za časa velesejma od ponedeljka dalje vsak dan od 15. do 16. ure popoldne v svoji pisarni Kolodvorska ulica št. 15, kjer je v ta namen postavila take aparate. Zadruga vljudno vabi vbo interesente kakor tudi prijatelje tehničnega napredka, da si ob navedenem času ogledajo praktične demonstracije s tem izumom tehnike, ki pomeni v gospodarskem oziru tako na času kakor tudi na stroških velik napredek.
»JUG0-HAG« V LJUBLJANI
zastopstvo svetovne tvrdke »Hag« je razstavilo na velesejmu tovorni avto, adaptirani »Bussing«, kateri vozi brez bencina in vporablja kot kurivo izključno domače oglje.
»Hag«-generator se da enostavno montirati na poljuben avto, motorni plug, traktor, »Raupenschlepper«, ali stabilni motor. Obratovanje je sigurno in brezhibno, kot i ono z benvinom. Sicer je možno — ne da i hi se odstavil motor — z enostavno kretnjo roke, menjati poljubno pogon na bencin in obratno. Obrat je najenostavneji. Nasip-lje se parkrat dnevno potom avtomatične priprave nekaj oglja v generator.
»Hag«-generator štedi na gorivu 9055, ker stane vožnja 100 km pri 5-tonskem vozu samo cirka 130 Din oglja.
V Jugoslaviji je že cela vrsta »Hag«-generatorje.v. v obratu in montira se jih dnevno več. rOd ljubljanskih tvrdk, katere so si adaptirale avtomobile z »Hagc-gene-ratorjem onjenjamo: Stavbeno družbo d. d. Impex d. cL, Mestni magistrat, Združene opekarne, _ Heinrihar, lesna industrija, gradbeno podjetje inž. Dukič in drug, itd., itd.
Zbog ogromne gospodarske koristi te epohalne iznajdbe smo prepričani, da bodo budila predstojeea izvajanja splošno zanimanje naše industrije in trgovskih krogov.
Dr. Joža Glonar:
Naša prosvetna uprava.
V marčevi številki »Prosvetnega glasnika«, službenega lista ministrstva za prosveto, so iz peresa načelnika v istem ministrstvu, našega rojaka Frana V a j d e , izšli nenavadno zanimivi »Predloži za našu prosvetnu upravu«. Vajda opozarja na dejstvo, da naša država ni sestavljena iz treh delov, kakor bi kdo iz njenega naslova sklepal, ampak iz sedmih upravnih enot, ki so na polju šolstva zelo različno organizirane.
Z ozirom na nižje šolstvo je brez dvoma najbolj razvita Slovenija. To ee vidi že iz števila učiteljev ljudskih in meščanskih šol, ki jih ima Slovenija nad 3000, tako da pride v Sloveniji en učitelj že na 300 prebivalcev 1 V Hrvaški, Slavoniji in Dalmaciji pride namreč en učitelj šele na 600 prebivalcev, v Bosni in Hercegovini na 1400, v Srbiji, Črni gori, Bački, Banatu in Bara-nji tudi na 600. Najmanj šol je bilo v krajih, ki so bili pod turško vlado. Izredno nizko število šol v Bosni in Hercegovini izhaja — česar Vajda ne omenja — iz avstrijske politike. Ta se je poznala že na zunaj v tem, da je v Bosni pod Avstrijo dobival pomožni učitelj 720 K letne plače, žandarm pa 880, definitivni učitelj 1000 K, žandarmerijski postajevodja pa 1080 K, šolski vodje 1200 K, žandarmerijski stražmojster pa 1280. In Kallay je čisto odkrito dejal, da je njemu en žandarm več vreden, kot pa pet učiteljev.
Jasno, nadaljuje Vajda, da se tako različne razmere ne dajo preko noči uniformirati. Učitelji ljudskih in meščanskih šol bo se združili in sicer že 1. 1919, srednješolski pa sledeče leto, vse z namenom, da v skupni organizaciji delajo za izenačenje in razvoj šole in za svoje gmotne koristi. Prosvetna uprava pa temu zgledu ni sledila: v centralo ni pozvala strokovnjakov iz vse države, da bi v vzajemnem delu izbrali najboljše, kar katera pokrajina ima in tako inav-gurirajo enotno prosvetno politiko, ki bi omogočala posameznim pokrajinam prehod v nove tipe. Danes, v petem letu naše nove velike države, je naše ministrstvo prosvete šc vedno ie nekaka vrsta pokrajinske uprave za Srbijo, Črno goro, Bačko, Banat in Baranjo. V tem ministrstvu ni nikogar, ki bi dobro poznal uredbo šolstva v Hrvaški, Dalmaciji, Bosni in Hercegovini, za Slovenijo pa je Vajda sam prvi prišel kot referent v ministrstvo, in to samo za srednje šole. In tako se sedaj brez poznanja posameznih delov države v šolskem oziru dela na izenačenje šolstva. Da se to izenačenje doseže, se izdajajo navodila, ki ne dose-zajo svojega namena, ampak v posameznih pokrajinah samo vzbujajo mržnjo. Natura non facit saltus, in po tom pravilu se mora tudi šola ravnati; spremembe se morajo ozirati na razmere, ki so že dane, na njih se morajo naslanjati in izvrševati se morajo postopoma. Zato je potrebno, da se v prosvetno ministrstvo pozovejo strokovnjaki iz Vseh pokrajin.
Še večje zlo pa ja, da po pokrajinah niso znani srbski zakoni. Tako do'bi n. pr. ravnatelj kake srednje šole naročilo, ki se poziva na ta in ta člen tega in tega zakona. Tega zakona pa nima, ga ne pozna, nima tudi »Službenih novin«, ker dovoljeni kredit ni zadosten, da bi si jih šola lahko naročila. Še celo v ministrstvu se zgodi, da se včasih ne more najti kakšna odredba. Zato bi bilo treba čim prej izdati zbornik šolskih zakonov in odredb. Za srednje . Šole se res že pripravlja; potreben pa je-ravno tako tudi za višje in nižje. V bodoče se mora »Prosvetni Glasnik« urediti tako, da bo ustrezal tudi administrativnim potrebam šole. »Prosvetni glasnik« ne bo smel prinašati samo personalij, ampak tudi vse zakone in šolske odredbe. Na koncu leta pa bi se mu naj dodalo stvarno in imensko kazalo, da bi tako bil pregleden. Vsakih pet ali deset let pa bi se moral izdati nov zbornik, ki bi prinašal vse one šolske zakone in odredbe, ki še veljajo.
Koncem leta 1922 je prišel v naše prosvetno ministrstvo uradnik poslanstva če-škoslpvaške republike s prošnjo za podatke o našem šolstvu. Ni mi znano, jeli dobil točne podatke; najbrže jih ni. Zato moramo imeti pregled vseh naših šol in prosvetnih zavodov, da bomo lahko poslužili vsakemu s podatki. Avstrijsko ministrstvo za uk in bogočastje je v bivši Avstriji leto za letom izdajalo svoj »Jahrbuch der hoheren Schulen Osterreichs«. V tem letopisu so bile zabeležene vse visoke, srednje in strokovne šole, pri vsaki nje kratka zgodovina, število učencev in razredov v dotičnem letu in personalije vseh profesorjev, kar je moglo biti marsikomu zelo koristno. V službenem listu istega avstrijskega ministrstva pa je izšlo vsako leto število dijakov po-edinih srednjih šol, število slušateljev na posameznih fakultetah po visokih šolah, število kandidatov, ki so iz posameznih predmetov opravili izpite itd. Letopis naših visokih, srednjih in strokovnih šol bi dobro služil starišem in dijakom, ko bi za svoj bodoči poklic iskali primerne šole. Ce dosedaj nismo vsega mogli tako urediti, kakor je bilo treba, moramo vendar gledati, da enkrat pridemo do rekega boljšega reda.
Tako piše referent v prosvetnem ministrstvu, vsestransko znan ln priznan kot strokovnjak na šolskem polju. Razmere je spoznal iz avtopsije, torej nu je že lahko verjeti. Žal, da ga bomo izgubili kot našega prosvetnega referenta — če ga že nismo. Vendar pa je tudi brez avtopsije mogoča — neugodna — sodba o naši prosvetni upravi. Treba jo pogleda"i samo oni dve glasili, ki jih Vajda sam omenja. Koliko lahko služijo »Službene novinec interesom pravnikov, ki se zanie vendar v prvi vrsti zanimajo, je naš Fridolin Žolna oni dan razložil z njemu lastnim humorjem in ironijo v >Slovenskem pravniku«. Za »Prosvetni glasnike, službeno glasilo prosvetnega ministrstva, se je menda zatdoda] v svojeSasni ruski »Zurnal ministerstva narodnega prosveščenija« ter prav po nepotrebnem prinaša občirne ••■"-•'■•'»ne razprave, celo take, ki niso s šolstvom v Drav
nobeni zvezi. Oni dan me je srbski znanstvenik opozoril na celo za mene presenetljivo dejstvo, da prinaša zelo zanimive iiterarnozgodovinske članke debela mesečna belgrajska »Policija« 11!!
Prosvetna politika v naši državi se uganja z nekim trdovratnim, mehaničnim doktrinarizmom in z velikim nezaupanjem. »Prosvetni savet« je danes institucija z in-gerenco na vso našo šolsko politiko, pa Je sestavljen iz samih Srbov; »Glavni prosvetni savet«, ki se nam z novim zakonom obljublja, pa bo sestavljen tako, da v njem ne bodo imeli večine mogoče samo Srbi, ampak naravnost Belgrajčani! In zakon o srednjih šolah pridržuje končno odločitev v vseh stvareh, celo v smešno nevažnih, naravnost ministru! Bodoči gimnazijski ravnatelj ne bo brez ministrovega dovoljenja smel menda niti nove gobe ali metle kupiti. ---:
To nezaupanje izhaja iz neznanja. To neznanje pa je včasih naravnost horedno. Kaj naj rečemo oministru, ki nahruli deputacijo ljubljanske univerze z očitkom, da ima kar pet profesorjev samo za zgodovino slovenske literature! Ali je tukaj beseda »neznanje« dovolj? — Sicer pa tudi pri nas v Sloveniji ni vse v redu. Pri nas j sklepajo, glasujejo in odločajo n. pr. o realnih in humanističnih gimnazijah razni >dvorni svetniki«, ki so sicer vsega spoštovanja vredni ljudje, samo da govorijo o rečeh, ki iih —- ne poznajo. Bodi jim!
Stavka rudarjev.
Ljubljana, 1. septembra.
Na seji centralnega stavkovnega vodstva, ki se je vršila ob prisotnosti vseh re-virnih stavkovnih odborov v Litiji dne 31. avgusta 1923 se je konštatiralo:
1.	Da so se pogajanja za sporazum z Trboveljsko družbo prekinila vsled brezobzirne trdovratnosti ravnatelja Skubica, da pa je delavstvo slej ko prej pripravljeno pogajati se, če Trboveljska družba pokaže dobro voljo zboljšati mizeren gmoten položaj rudarskega delavstva.
2.	Da je Trboveljska družba v teku 6-tedenske stavke uporabila vsa sredstva, da zlomi stavko in da se je v tej nameri po-služila celo protizakonitih in kaznivih sredstev, kakor zaplenjenja rudarskega dinarskega fonda, odpusta izvoljenih zaupnikov in da je protizakonito odtegnila vsakemu delavcu po 120 Din ker stavkajo.
3.	Da so oblasti doslej aretirale nad 40 rudarjev, večinoma funkcionarjev in zaupnikov rudarskih organizacij in to samo na podlagi sumničenj s. strani Trboveljske družbe.
4.	Da je razpoloženje stavkujočih v vseh glavnih revirjih dobro in da so rudarji trdno odločeni, da vztrajajo v svojem upravičenem boju do zmage.
5.	K dinamitnemu napadu na električno centralo v Trbovljah izjavlja stavkovni odbor, da se strinja z izjavo Zveze rudarskih delavcev, objavljene 31. avgusta 1923.
6.	Da je napačno mišljenje nekaterih listov, da bi nosil stavkovni odbor odgovornost za kakršnekoli incidente, ker se merodajne oblasti niti najmanj niso ozirale na predloge stavkovnega odbora, katere je stavil v interesu miru in reda. Pač pa so prepovedale celo shode, potom katerih bi stavkovnemu vodstvu bilo omogočeno pomirjevalno uplivati na stavku joče. Od pričetka stavke pa do danes sta bila aretirana že dva kompletna stavkovna odbora, preganja se zaupnike in zato je nemogoče, da bi stavkovno vodstvo moglo nositi odgovornost za red in mir.
Ljubljanski stavkovni odbor.
'+ Na svoji zemlji svoj gospod. Generalni državni direktor južne železnice je postal pomočnik generalnega direktorja ministrstva za promet g. Evžen Deroko. Čeprav je vsakemu detetu znano, da ima Slovenija najboljše železniške strokovnjake, vendar ni imenovala Slovenca, ampak Sr-bijanca na to visoko mesto. Tudi ravnatelj zagrebške železniške direkcije je Srbija-nec. Vojni in žandarmerijski komandanti so na Hrvatskem in Slovenskem tudi večinoma Srbijanci. Kar je še v Sloveniji bilo slovenskih žandarmerijskih častnikov, so , te dni bili brez vsake milosti reducirani, in na njihovo mesto so prišli Srbijanci. Kako je s sekvestri, cariniki, nam ni treba ponavljati. Za naše sinove nima slovenska zemlja najboljših služb, samo v podrejenih činih se še trpijo. In vlastodržci mislijo, da so ljudje, ki se upirajo takemu zapostavljanju slovenskega življa, krivi »plemenske« mržnje. V očigled vsega tega bi znala imeti »Jutro« in ata >Narod« popolnoma prav, da SLS stoji z eno nogo že v vladnem taboru!
+ Is demokratskega tabora. Cicvaricev «Beogradski Dnevnik« zopet enkrat srdito napada g. Ljubo Davidoviča ter zahteva, da
sp mrvrn niPtrmro	t_
--Ou^t.ivill 11.
predsedništva demokratske stranke, Zdi se, da je Pribičevič postal nestrpen, ker se to mesto ti ko dolgo noče sprazniti. — Pribi-čevičeva «RIječ«, ki je vedno divno infor-
mirana, poroča, da dobi SLS v novi vladi štiri ministrske stolice in sicer ministrstvo za trgovino in industrijo, za poljedelstvo, za prosveto in seveda podpredsedniško mesto. To je res tolika obilica, da bi se eno mesto lahko prepustilo Prtbičeviču, ki si tako neizmerno želi ministrskih stolic.
-f Socialne resolucije katoliškega sho da hoče »Jutro« za vsako ceno izkriviti tako, da bi se vzbudil vtis, kakor da je katoliški shod podprl kapitalistično reakcijo. Toda resolucije so preveč skrbno in teme-ljito sestavljene, da bi se tak poizkus mogel posrečiti. Ako resolucije socialnega odseka pravijo, da sta kapital in delo v modernem produkcijskem procesu enako potrebna, je izrekel resnico, ki jo priznava danes sam VJadimir Iljič Ljenin, ki v Ru-siji dela s kapitalom. Pozabilo pa je »Jutro« pristaviti, da katoliški shod priznava v vsakem oziru prvenstvo delu. Tudi ni res, da katoliški shod prisoja delavcu zgolj eksistenčni minimum, marveč ga izrecno pri-znava kot s o t r u d n i k a podjetnikove, ga, vsled česar smatra za primerno tej njegovi lastnosti, da je deležen dobička. Po. polnoma zlagana je tudi trditev, da »kleri-kalci pristajajo na nakup dela kakor na nakup sirovin«. Nasprotno se važnost in do-stojanstvo dela v resolucijah visoko povzdiguje in način, kako kapitalizem gleda na človeka in delo kot na prodajno blago, energično obsoja. Ne vemo, čemu je treba katoliški shod z direktnimi lažmi pobijati. Stvar je kajpada taka, da so naši nasprotniki ž e-1 e 1 i, naj bi katoiibki shod sklenil social-no-reakcionarne resolucije in so zdaj bridko razočarani, ker tega ni storil. Zato al demokrati pomagajo zdaj z lažmi, ki pa ne bodo ničesar izdale, ker ljudje danes vsaj v Sloveniji znajo vsi brez izjeme sami čitati, -f Sanje ate »Naroda«. Naš vedno naj-točnejše informirani »Slovenski Narod« je izvedel, da so »na katoliškem shodu postavili Gosarjevo skupino brez vsakega hrupa čez prag na polje.« Dr. Gosar se niti branil ni, ampak je enostavno zletel čez vrata z vso svojo »strujo« vred. Bil je pa tako discipliniran, da se je »uklonil« in zdaj premišljuje, ali naj »vrže puško v koruzo« ali pa naj se »morda že jutri zopet dvigne na megdan junaški«. Mi smo se na to »Narodovo« poročilo podali k dr. Gosarju in ga o tej stvari intervjuvali, ker nam je bilo dejstvo, da je bil na katoliškem shodu »brez hrupa na polje vržen«, do današnjega dne popolnoma neznano. Dr. Gosar pa je »Narodove« informacije v polnem obsegu potrdil in priznal, da zdaj res premišljuje, ali naj se uda ali pa naj začne vnovič, morda že jutri, junaško borbo. Nato mu je naš poročevalec sporočil, da »Narod« piše, »da mu je konservativna struja, katera se je uživela v monarh:atično idejo, še vedno ljubša kakor z meglenimi boljševiškimi idejami prepojena Gosarjeva frakcija.« Ta novica je g. dr. Gosarja očividno silno po-trla ter se je od našega poročevalca poslovil, rekoč, da položi orožje za vedno, ker je njegova stvar zdaj končno izgubljena, ko ne uživa simpatij ate »Naroda«. V tem sklepu smo ga mi potrdili.
-f- »Glas Svobode« svoje vtise o katoliškem shodu posnema v tem, da vidi v tem shodu »konkubinat katoliške cerkve s pravoslavno monarhijo«. Prehajajoč brez prave logične zveze od katoliške cerkve na S. L. S., meni, da je le-ta »prešla z odprtimi jadri v tabor vladajočega reakcionarnega režima«. Zato glasilo neodvisne delavske stranke Jugoslavije poživlja celokupno delavstvo, da proti »zvezi mitre s krono« postavi »zvezo delavcev in kmetov, zve«) dela in razuma«. — Obžalujemo, da moramo vnovič konštatirati, da se slovenski komunizem ne more in ne more osvoboditi buržuazno-liberalne mentalitete. Naj nam »Glas Svobode« navede eno samo resolucijo V. katoliškega shoda, ali tudi eno samo točko iz teh resolucij, v katerih bi se proglašal kakšen »konkubinat« z monarhije ali pa socialna reakcija. Katoliški shod je dal zgolj izraza principijelnemu stališču katoliške cerkve napram državi k o 11 a k 1 (ne napram kakršnikoli obliki vsakokratne vladavine), ki mora kot krščanska država stati s cerkvijo v prijateljskem odnosu, da se doseže časovni gmotni in večni nravstveni blagor državljanov. O monarhiji pa shod ni zinil besedice kakor sploh nikdar noben katoliški shod ne. Glede oblike vladavine so katoličani popolnoma prosti, Kdor nadalje trdi, da so slovenski katoličani »prešli v tabor socialne reakcije«, enostavno ignorira tozadevne sklepe katoliškega shoda. Slovenski katoličani so preveč dalekovidni in preveč korakajo s časom, da bi se vpregli v voz kulturne in socialne povojne reakcije. K lor pa hoče biti pristaš »jugoslovanske federativne kmet-sko-delavske republike«, ki jo »Glas Svobode« pri tej priliki dviga na ščit, mu tega V. katoliški shod ne brani, ker se shod ni bavil in sploh nI imel baviti z vprašanji politično vladavine, glede katere ima tudi vsak katoličan kot katoličan lahko svoje nazore in težnje.
fšarofelte »SJovsrscaM
Iz zunanje politike.
*	Metropolit Szeptyckij in poljska vla-ia. Poluradna «Gazetta Warszawska« izjavlja, da se metropolit Szeptyckij v Pozna-lju svobodno giblje in torej ni interniran. Njegova zadeva bo rešena tisti hip, ko metropolit poda izjavo o svoji lojalnosti in prizna, da tvori Vzhodna Galicija integralen del poljske države.
*	Milanski »Avanti« v novem lastništvu. 31asom italijanskih listov se tiskovna zadruga, ki je doslej izdajala milanski »Avan-i«, razide ter preide list v last vodstva socialistične stranke. Tiskarniško poslopje n stroje prevzame kapitalistična skupina proti kupnini 2,200.000 lir.
ARETACIJA MAŽARSKIH FAŠISTOV.
Budimpešta, 31. avgusta. (Izv.) K are-acijam članov »Zveze probujajočih se Ma-iarov« poroča »Az Est«, da število aretiranih znaša 20 oseb. Obdolženi so, da so nabirali člane za protidržavne tajno vojaške formacije. Pri preiskavi so priznali, so nameravali osvoboditi od Ogrske odtrgane dežele in prevzeti njihovo upravo, 'ri hišnih preiskavah se je našel seznam lanov, ki so se vpisovali v formacije. Več oseb izmed aretiranih je že od prej kom-promitiranih.
V ?
Maribors 31. (Izv.) Zastopniki Jugoslavije in Avstrije se bodo sestali dne 15. septembra v Mariboru na konferenco glede olajšanja obmejnega prometa. Š1& bo za o, da se razširi obmejna cona, da 9f _u ~di iravica ribolova na reki Muri in da se istvari temelj za bodočo trgovinsko pogod-» med Avstrijo in Jugoslavijo. Vsaka država pošlje po 3 zastopnike. Med drugimi bo našo vlado zastopal vladni tajnik dr. Vo-dopivec. Te konference bi se pričele že 3. avgusta, a belgrajska vlada je pozabila dunajsko pravočasno obvestiti
—	Odhod kraljeve dvojice z Bleda. Ka-tor poročajo belgrajski listi, bo kraljeva vojica že prihodnji teden odpotovala z Ble-a, čeprav je skraja bilo določeno, da kra-jica počaka veselega dogodka na Bledu že zaradi tega, ker se belgrajski novi dvor notranje preureja in bodo nove adaptacije izvršene šele do sredi oktobra. A od srbijan-ike strani se je začelo poslednji čas obsež-10 in za njihovo bratsko mentaliteto zna-ilno hujskanje, da kraljica ne sme veselega ogodka počakati na Bledu, ampak samo
na srbskih tleh v Belgradu. Radi tega bi mala biti vest belgrajskih listov resnična, čeprav jo je treba danes še belježiti z re-tervo.
—	Osebne vesti. Minister zunanjih zadev dr. Momčilo Ninčič je včeraj odpo-oval z Bleda v Ženevo na sejo Društva narodov, kjer se bo mudil okoli tri tedne. Verjetno je, da bo izbran za predsednika ene izmed šesterih komisij. — Minister za trgovino in industrijo, dr. K o j i 6 in minister za vere dr. Janič odpotujeta danes popoldne z brzovlgkom v Belgrad.
—	Slovesna umestitev novoimenovane-;a stolnega dekana g. Ignacija N a d r a h a ie bo izvršila danes v stolnici sv. Nikolaja » slovesni sv. maši.
—	Umeščen je bil včeraj, dne 1. sep-embra, v škofijski kapeli g. Valentin S i -a r na župnijo Zagorje ob Savi.
—	Sprejemni dan pri zastopniku po-Tajinskega namestnika velikem županu dr. ■ukanu v torek, dne 4. t m. odpade.
—	Ekspozitura »Slovenčeve« uprave ia Velesejmu posluje počenši v soboto po-»Idne vsak dan ob glavnem vhodu na demo (poleg pošte) in sprejema naročila na nserate ter nove naročnike na »Slovenca«, todi je tudi naprodaj dnevnik »Slovenec«.
—	Strašen udarec invalidom. Sedanja hoče na Slovenskem posebno človeško rešiti invalidsko vprašanje. Komi-ija za pregled invalidov je dobila nalog, a mora na Slovenskem reducirati število nvalidov za eno tretjino. Nič pa ni bilo 'jišati, da bi se sorazmerno pri nas redu-kal tudi invalidni davek. V Srbiji dobiva " nadalje vsak vojnik invalidno podporo, nvalidi celo, drugi vojaki polovično. Nam j1 slovenskim invalidom se zelo čudno zdi, 'a udruženje za vojne invalide k vsemu e®u molči kot grob. Kaj je razlog? Kaj )favi k tem barbarskim metodam radikal-la stranka na Slovenskem? Ali slovenski Dvalidi niso več naši bratje po jeziku in f^i? Tak način vladanja ne more roditi ■obrih sadov.
~ V Radečah pri Zidanem mostu je J1' Pri volitvi občinskega starešinstva sočasno izvoljen za župana gospod Anton °gačnik, posestnik v Radečah. On in občinski odbor, v katerem je tudi prej-"Ji 18 letni za občino mnogo zaslužni žu-R- Jakob Rižnar, je pristaš SLS. Novorojenemu županu, ki je po svoji inteli-encj, poznanju občinskega gospodarstva in Plodnem zaupanju, katerega uživa, edini t0s težavni nalogi, ki ga čaka. iskreno če-
stitamo z željo, da bi njegov trud imel obilo uspeha.
—	Daimatinci za humanistično gimnazijo. Daimatinci so začeli veliko akcijo, da se njihovim mestom, pričam in ognjiščem klasične kulture, vrnejo humanistične gimnazije. Kotorani ir Dubrovničani zbirajo podpise za obširno spomenico vladi Za stvar se toplo zavzema tudi časopisje.
—	Cenzura. Dubrovniška »Nar. Svi-jest« dne 28. avgusta prinaša poročilo o znanem nasilju v Kninu, ko so bili divjaško napadeni frančiškani fra Miho Kofaraš in tovariši, ki so potovali na evharistični kongres v Zagrebu. Poročilo je cenzor na sedmih mestih pobelil. S tem seveda čina samega ni opral.
—	Tržič. Ta teden se je poslovil iz Tržiča g. kaplan Ciril M i 1 a v e c , da se preseli v Ljubljano. Jožefovo društvo m" je v znak priznani?« in hvaležnosti priredilo lep poslovilni večer s podoknico in poslovilnimi govori. — Tržičani so izgubili v njem prikupnega govornika, ki zna svoje misli prepletati s toplo moškim čuvst^ovanjem ter jih zato zaeno v pravem času odevati v neko naravno, privlačno šaljivost. Jožefovo društvo poseb-j je imelo v njem dobrega organizatorja moške mladine. Posebnih zaslug si je pridobil za orlovsko društvo. Tudi v splošni razvoj tržiSk"' razmer je aktivno posegal, zlasti !« tem, da je s spretnim manevriranjem izpodmikal tla raznim svobodomiselnim nakanam, ki so po prevratu prihajale iz vrst svobodomiselnega učiteljstva. Želimo mu na novem mestu mnogo blagoslova in uspehov.
—	Vpokofitev ljudskošolskih učifoljev. — Prosvetni minister je podpisal odlok o vpo-kojitvi večjega števila ljudskošobkih učito-ljev in učiteljic.
—	Razpis štipendij. Zdravstveni odsek ti Slovenijo v Ljubljani razpisuje dvajset štipendij za desinfektorsko šolo v Ljubljani, Interesenti sa opozarjajo na razpis v uradnem listu.
—	Oprostilna razsodba v subotiškem ve-leizdajniškem proccsu. Te dni se je vršila pred subotiškim vzklicnim sodiščem razprava v veleizdajniškem proccsu proti dr. Vargi in tovarišem, ki so bili pred prvim sodiščer; obsojeni na težke kazni. Vzklicno sodišče je po daljši razpravi prvo razsodbo razveljavilo in izreklo oprostilno razsodbo za vse obtožence. Vtemeljevanje pravi, da nedolžnost obsojencev sicer ni dokazana, da pa istotako manjkajo zadostni dokazi za njihovo krivdo, vsled česar se oproščajo.
—	Kongres za cerkveno glasbo. Od 11. do 13. septembra se vrši v Vicenci italijanski narodni kongres za cerkveno glasbo. Papeža bo na kongresu zastopal vicemski kardinal Bis-leti.
—	Dubrovničani proti nedostojni obleki
Te dni je prišla začasa večernega koncerta v Dubrovniku neka tujka v globoko izrezani obleki in sedla pred kavarno »Dubrovka«. Ko jo je opazil redar, je stopil k njej in jo pozval, da naj se ali zagrne ali pa odstrani. Takoj se je zbralo polno občinstva, ki so redarju pritrjevali in tujko izžvižgali. Le-ta si je nato ogrnila šal.
—	Tihotapstvo. V Zagrebu so aretirali Rafajla Levija iz Banjaluke, Izaka Levija iz Sarajeva, Izaka Barucha in Finzija, ki so vtihotapili 186 kg saharina, 6 košar cigaretnega papirja in mnogo moške in ženske obleke. Tihotapstvo je omogočil celjski carinski uradnik Griinwald, ki je prejel 25.000 Din podkupnine. Griinwalda so že zaprlL
—	Letoriščarjera smola. Letošnje poletje je prispelo v toplice na Čatež pri Brežicah mnogo go^ov, oziroma letoviščarjev zlasti iz Zagreba. Med temi je bil tudi neki 17 letni mladenič s svojo materjo. Hodil se je kopat včasi v toplice, včasi pa v bližnjo hladnejšo Savo. Pri neki taki priliki je pustil svojo obleko v grmovju. Ko se skoplje, zapazi s strahom kravo, ki je še žvečila zadnje ostanke njegove obleke. K sreči je ostala denarnica nedotaknjena na tleh. Z Brežic so mu nato prinesli novo obleko, da je mogel domov.
—	Vpozarjamo na današnji oglas tvrdke Andrej Sever na Starem trgu.
. — Opozarjamo cenjene čitatelje na oglas ljubljanske podružnice Dioničko društvo za promet zemaljskib proizvodima med oglasnim delom, današnje Številke.
—	Nervoznost današnje generacije. Zdravniška veda je dognala, da so slabi učinki kofeina in teina, to so snovi, ki se nahajajo v zrnati kavi, čajii iu kakavu za človeški organizem veliko hujši strup kakor tobak in učinkuje v večji meri na človeštvo kakor alkohol, ker kavo, čaj in kakao uživa skoraj vsak človek, med tem ko je konzum alkohola vendarle omejen. Ta razburljivi učinek pride kot prvi zjutraj, ko je telo ter živčevje odpočito pri kavi na vrsto ter je napačno mnenje, da je bela kava neškodljiva. Ta razdražljiv učinek na živce je spoznal tudi slavni Kneipp, ki je priporočal uživanje kave iz žita. Žitna kava kot taka se ni mogla uveljaviti, ker ima neprijeten okus in grenkobo, kar pa izgine, ako se ječmen, kot najboljša surovina za kavo pusti kaliti. Pri kaljenju se vrši proces, ki popolnoma spremeni vsebino zrnja ter nastane iz škroba (štirke), glavne vsebine ječmena, deks-troza. Ker pa izgubi žito pri kaljenju mnogo na teži, se dela tudi v mnogih tovarniških pra-žilnicah le žitna kava namesto sladne kave (Malzkaffee). »Triglav« slndna kava se dela
po najdovršenejšem receptu Kneippa, zatorej jo zahtevajte povsod in zavrnite vsak drug izdelek.	5349 — Eau de Cologne Louis XIV. se odlikuje posebno s svojim finim, ugodnim, osvežujočim vonjem, ter po porablja ^ot parfum in z izrednim uspehom "a negovanje obraza in telesa. — Cena 11 Din 150.—, V, 1 Din 80.—. Steklenico je prinesti seboj. — Uran Parfu-merija, LhtMjar.a, Mestni trg - ' 5205
štajerske novice.
š Shodi naših poslancev Dne 6, septembra: t. Rajhenburg ob pol 10. uri dopoldne v društvenem domu, okrajna seja — posi. Kremžar. — Dne 8. septembra: 1. Sv. Križ nad Mariborom po sv. maši v društvenih prostorih posl. Žebot — 2. Sv. Primož na Pohorju po ranem sv. opravilu pri cerkvi in Kamen pri Vuzenici (po pozni sv. maši pri cerkvi, na obeh shodih govori posl, Pušenjak.
—	3. Sv. Bolfenk pri Središču po rani službi božji pri cerkvi in popoldne v Središču v Katoliškem domu, na obeh shodih govori posl. Bedjanič. — Dne 9. septembra: i. Vel. Nedelja po rani sv. maši pred cerkvijo — posl. Bed-ianič. — 2. Makole po rani sv. maši v Društvenem domu in Studanice pri Poljčanah po v?černicah — na obeh shodih govori posl. Falež. — 3. Jurklošter po rani sv. maši pri cerkvi — posl. Kugovnik. — 4. Remšnik po prvi sv. meši pri cerkvi — posl. Pušenjak. — 5. Sv. Jurij «b Pesnici po rani sv. maši v društvenih prostorih in Gornja Sv. Kungota v društvenih prostorih gospodarsko zborovanje
—	na obeh zborovanjih govori posl. Žebot. — Dne 16. septembra: 1. Sv. Jurij ob Ščavnici po rani sv. maši v društvenih prostorih— posl. dr. Hohnjec. — 2. Sv. Tomaž pri Ormožu po rani sv. maši pri cerkvi — posl. Bedjanič. — 3. Tinje po rani sv. maši pri cerkvi — posl. Falež. — 4. Kotlje po rani sv. maši — posl. Kugovnik. — 5. Olimje po rani sveti maši v gostilni Koci in Imeno popoldn v gostilni Pajk — na obeh shodih govori posl. Vrečko.
š Urad zc pospeševanje obrti v Ljubljani je priredil v Šoštanju tečaj za moško b damsko prikrojevanje. Ob priliki zaključka tečajev se priredi razstava risarskih izdelkov, ki bo odprta v četrtek, dne 6. t. m. od 10. do pol 2. ure popoldne ▼ prostorih meščanske šole. Na ogled se vabi občinstvo, ki čisla in vpošteva napradek obrtnega šolstva.
š Gledališka nesreča. Iz Slovenske Bistrice nam poročajo sledeče: Dne 26. t. m. so igralci od Sv. Martina na Pohorju priredili v gostilni Vernik igro »Veriga«. Oder je bil postavljen samo za to predstavo popolnoma provizorično na podaljšani verandi zraven gostilne. Ko se je predstava končala, so hoteli gledalci oditi, a v tem hipu se podere oder, gledalci padejo kake 4 m globoko med razne lesene predmete (trame itd.). Pri tej nesreči so se ponesrečili: Jožefa Šober iz Ptuja si je zlomila obe nogi, Marija Košec iz Sv. Jožefa pri Slov. Bistrici eno nogo. Pri tej priliki je bilo v skupnem poškodovanih okoli 50 oseb. Preiskava ja v teku, da se dožene, kdo je kriv nesreče.
š Tečaji za strojepisje in stenografijo. Na zasebnem učilišču Legat v Mariboru začnejo novi tečaji za strojepisja in stenografijo dne 1. oktobra in trajajo štiri mesece. Vpisovanja in pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100.
5279 (8)
p Evharistični kongres v Vidmu. Dne 30. avgusta se je v Vidmu z velikimi slovesnostmi otvoril evharistični kongres. Navzoči so bili tudi zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Sv. stolico je zastopal kardinal Bisleti.
p Razpust občinskega sveta v Kanalu. Vi-demski prefekt Pisenti je razpustil sedaj tudi občinski zastop v Kanalu in imenoval za komisarja znanega Peternela.
glasila.
Gotovo je zgodovinska naloga sedanjega rodu, da ohrani in utrdi duhovno enoto slovenskega naroda. Ta duhovna enota mora obsegati vse v domači zemlji koreneče slovenske ljudi. V Jugoslaviji je živa in krepka sredina naroda, iz nje morajo pluti kulturne sile v Primorje in na Koroško. In to se godi, hvala Bogu, v precejšnji meri. Slovenski književniki sodelujejo pri ustvarjanju slovenskih kulturnih vrednot v Primorju. To pričajo kulturni listi, ki izhajajo v Primorju.
V Primorju imajo kar tri ženska plašila. Elegantni, a precej plitvi «Ženski svet« stoji na višini, ki odgovarja izobrazbi mestnega in trškega polizobraženstva. Prinaša izvirne povesti, prevode^, kratke
poučne članke. V verskem oziru je bre* smeri in značaja. — V Gorici izhaja mesečnik «Slovenka«. Pisan je poljudno, slu-' žiti hoče duševnim potrebam kmečkih in, delavskih /ena. «Slovenka« je v nravnih vprašanjih zavzela krščansko stališče. Dosedaj je izšlo sedem številk. Glavno povest «Dom gospe matere Sera fine« piše Ivan Pregelj. _ Tržaška «Jadranka« ia, haja že tretje leto. Je originalen list, ki se v zadnjih številkah dviga.
Goriška krščanska «Prosvetna zvezafc izdaja mesečno glasilo «Naš čolnič«. List je pisan izvrstno, strnjeno in poljudno^ Krepki in jasno pisani socialni «pomenki«i v njem nudijo prosvetnim društvom snov; za društvene večere. Na platnicah so za-jemljiva poročila iz društvenega gibanja:
V Trstu je izšlo letos par številk kulturnega mesečnika «Primorska omladina«, ki so prinesle članke izrazito nacionalnega značaja. List je, kot se zdi, ugasnil. Med kulturna liste moramo šteti tudi izvrstno urejevan tednik katoliških Hrvatov, «Istro«, ki se tiska v Gorici. Prinaša krati ko poučno članke vzgojne in gospodarske vsebine. List je bil dovolj razširjen, a ga fašistovske oblasti preganjajo, posebno * južni Istri.
Ce prištejemo tem listom še vseslovenski družinski mesečnik «Mladiko«, ki je pognala iz vročih goriških tal, moramo ugotoviti, da primorski Slovenci živijo krepko kulturno živlieuie.
HMELJ.
Jugoslavija je edina dežela, odkoder prihajajo poročila, da bo letošnji pri-1 delek večji in boljši od lanskega. Zgodnji' hmelj, ki je jako lep, že obirajo. A tudi o' poznem jugoslovanskem hmelju se lahko trdi, da bo povsem dober. Letošnji jugoslovanski hmeijev pridelek cenijo na 35.000 stotov po 50 kg.
Na Nemškem je stanje hmeljevih sadik neveselo, zakaj rastlina je dosti trpela zastran neugodnega vremena. Lahko se reče, da je Nemška in Češkoslovaška najbolj prizadeta zbog slabe hmeljeve letinec Na Nemškem bo znašal letošnji hmeijev pridelek jedva 60 odstotkov lanske letine, to je približno 85.000 stotov.
Poljska bo imela srednje dobro hmeljevo letino. Pridelka no bo dosti več kakor 20.000 stotov.
Na Francoskem ne bo letošnja letina tako obila kakor lansko leto. Zlasti Elzaška bo pridelala hmelja prav malo, zakaj v tej pokrajini se hmelj ne more več dosti popraviti, tudi če bi v zadnjih dneh nastalo ugodno vreme. Francoska hmeljeva letina se ceni na 38.000 stotov.
V	B e 1 g i j i je stanje hmeljevih sadile različno. V pokrajini Piperinghe računajo z običajno letino, medtem ko bo v okolišu Alosta, kjer so premalo škropili, manj hmelja in bo bolj slabe kakovosti. Belgijski hmeijev pridelek se ceni na 25.000 stotov;
Angleži računajo, da bodo pridelali' komaj 80 odstotkov lanske letine, to jo približno 200.000 stotov. Hmeljeve sadike so se v rasti močno zakasnile, tako da se bo pričelo obiranje precej pozneje kakor druga leta. Kakor utegne biti znano, je prepovedano uvažati na Angleško češkoslovaški hmelj.	t'
V	A m e r i k i bodo pridelali — kakor se glase poslednja brzojavna poročila —j okoli 70.000 svežnjev po 80 kg, kar pomeni dosti manjši pridelek kakor lani. Zaradi prepovedi alkoholnih pijač, se porabi doma le neznatna množina hmeljevega pridelka, glavni pridelek se izvozi in sicer na Angleško, kjer so trgovci že velike zaloge ameriškega hmelja pokupili.
Rusija je glede hmelja še vedmf brezpomembna dežela, zakaj radi še neurejenih ondotnih odnošajev se hmelj na Rusko še ne more uvažati. O stanju ruskih hmeljnikov ni zanesljivih poročil, dako da o ruskem hmelju ni moči govoriti.
Tako Avstrija kakor tudi M a ž a r-, ska bosta imeli letos slabšo hmeljevo le^ tino ko lansko leto. Vobče pa njih hmelj ni odločilen na svetovnem hmeljevem trgu, ker ga pridelajo premajhne množine.
Češkoslovaška. V više ležečih hmeljnikih se je že pričelo obiranje in tekom enega tedna se bo vršilo obiranje vse-, povsod. Proti lanskemu lepemu stanju hmeljevih rastlin je letošnji hmelj razmeroma slab in je malo upanja na ugodno letino. Vreme letošnjega leta je bilo rastlini od pomladi pa takorekoč do današnjega dne vseskoz neugodno. Spomladi je deževalo tiste dni, ko je hmelj priklil iz zemlje, da jO bilo vse delo v hmeljnikih zadržano. V p<> lovici maja ter v juniju se je imela rastlina razvijati, pa je bilo hladno vreme. Poleg tega se je_ pojavil mrčes, ki ga niso mogli pokončati, ker je nedostajalo pripomočkov. Nenavadna vročina v juliju in avgustu je> pokopala zadnjo nado. Hmelj je začel ru-meneti in usihati. Cvet, oziroma plod se jo slabo razvijal ali pa se celo ni razvil radi mrzlih noči in podnevi radi silne solnč-ne vročine. Naslednje dni je šol dež, k? je vsekakot dobro del ra^Unajn, a ne v toliko
PLETILKO
fAKOJ SPREJMEM na dom. Stanovanje prosto, plača in hrana po dogovoru. Reflektiram na samostojno in pa dobro izurjeno moč. — MEGUŠAR, Martinova cesta 8, I. nadstropje. 5403
SPOMINKE sr^SiKI'Gledališki abonnement!
izdeluje DRAGO VIŠNAR, JESENICE, | ODDAM pol lote za cclolctni abonne-Gorenjsko. — Ljubljanski VELESEJEM, ment. — Cenj. naslov sprejme uprava paviljon E, Stev. 12. _ 5486 »Slovenca« pod Itevilko 5415.
Meblovano SOBO
] za TAKOJ IŠČE miren in soliden bančn: I uradnik. •— Ponudbe pod »MIREN« na | upravo lista.	5414
i Z^.~mmmmmmmmmmmmrnmmmmmm^^
Sprejmem VAJENCA
ra PEKOVSKO OBRT. Hrana in stanovanje v hiši. — Naslov v upravi lista pod šifro .PRIDEN 5340«.
Moško KOLO
skoro novo, cenj naprodaj. Ogleda sc ob delavn. od 12-—pol 2. v Mestni plinarni.
Med najboljše in najsolidnejše trgovine s špecerijskim in kolonijalnim blagom Go-i—	renjske spada	—
Andrašič Ignac
v Kranju, Glavni trg, ki prodaja svoje
blago po najnižjih konkurenčnih cenah.
Josip Ovčfak
KRANJ 126, Kolodvorska ulica,
prodaja najboljše KLOBUKE na Gorenjskem po najnižjih cenah. — Sprejemajo ie v popravilo moški in ženski klobaki.
Prostov. prodaja
tovarne pohištva, strojev ter zemljišč z veliko vodno silo v Vint-garju pri Bledu.
Dne 7. seplembrn ob 11. nri se vrši v Vintgarju prodaja vsega podjetja »Vintgar« z veliko vodno silo. — Natanžneje prejšnje sodne objave v tem listu.
Inžener išče
za takoj. — Cenjene ponudbe pod šifro: »INŽENER« na Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3.
Realitetna pisarna &
d. z o. z,, Celje, Kralja Petra c. 22,
IMA NAPRODAJ:
hiše, vile, graščine, gostilne, trgovine, vsakovrstna kmetijska posestva, gozdna in veleposestva, žage, mline i. t. d.
NAJCENEJŠE in najboljie KRITJE fe
»AZBEST«
CEMENTNI ŠKRILJ.
Dobavlja in krije «KAMENIT«, tovarna umetnega škrilja in elektrarna, LAŠKO.
Ustanovljena leta 1910. fflffl58«BnKfflaSBHHHnHBEmSBRHHHO(H PRODAM veliko mnoilno
VINSKIH SODOV
In 5 močnih HRAMNIH SODOV po 40 hI za vino, pivo ali žganje. — AUGUSTIN, SP. ŠIŠKA, Jerneja cesta 23t. 5471
STANOVANJE
s ŠTIRIMI SOBAMI IŠČEM
in sem pripravljen dati proti varstvu posojilo po dogovoru. — Ponudbe pod «G. D.« na upravništvo «Slovenca«. 5417
Marija flogeSj
trgovina z MANUFAKTURNIM blagom in PERILOM za gospode in dame se nahaja tedaj
v LINGARJEVI ULICI ŠTEV. 4
(druga ulica pred frančiškan, mostom.) BLAGO DOBRO !	CENE NIZKE I
»♦♦♦♦♦»♦»«»»»»»»♦♦♦♦»«♦♦»t»««*>«»♦»♦♦»♦
»HHBHBK&sttftft&stttatsBaeRKaeBa
Najboljši KOTLE
to kuhanje žganja na Gorenjskem izdeluj« poleg drugih kotlnrskih del
šramek Franc : Tržič.
HaaaaaBBaBKfflBMSsiBBisngsarsKgaa
LED. se
vsaki dopoldan od 7.—9. ure pri tvrdki M. MENCINGER, Sv. Petra cesta 43,
na dvorišču poleg zajutrkovalnice.
ZA OTVORITEV malega MODNEGA salona IŠČE inteligentna mirna gospodična
prazno ali opremljeno. Poleg najemnine šiva za gospo brezplačno. — Ponudbe na upravo lista pod šifro »LEPA SOBA«.
dSBBBBBBHaBBBBBaiiaBBBaHSBflB
LJUBLJANA, poleg jubilejnega mostu se priporoča velesejmskim obiskovalcem.
ŠTEFAN MIHOLIč. TSBESiaBSBeiaaEsmiBBsaaaaaaaHiSH'
Landaver
dobro ohranjen, PRODA oskrbniitvo Fu. žine - Dev. Mar. Polje.	5416
Namizna preproga
170 X 170 cm, fino ročno vezenje na svilenem plišu, NAPRODAJ. - Dunajska cesta štev. 71, pritličje.	5419
d&SrVS.AK0= v* VRSTNI KBOGI.35ČMA:
iiism
»ECMAUTETC NOVO/T§
IC0REC
B41AČA LMREMK-
«9HE21HUHHHHailM*;flaBM
inserlralfe u »Slovencu"!
IIllHaiHiWWlililBliBBI
Osvc^a čipkarska zadruga 1
po<1 Trančo 1	!
prodaja
Idrijske čipke	*
iz najfinejšega lanenega sukanca.	j
■T Velesejm paviljon „L" $t. 468.	«
£3 I^SES^^tSESPSi^RSPStSI^Isn
Naprodaj!
HIŠA v predmestju Ljubljane, z vrtom, prostim stanovanjem in lepimi obrtni-mi prostori, posebno pripravnimi za stroj, mizarstvo za 375.000 Din.
POSESTVO 60 oralov, z mlinom, na 3 tečaje, vinogradi, gozdovi, njivami in travniki, lepo ležeče, za 375.H09 Dni.
MLIN enonadstropen, 4 pare kamnov, ob železnici, v zelo prometnem kraju, za 175.000 Din.	j
OBRTNA HIŠA pol ure od Ljubljane, :
z upeljano mesarijo in krasnimi prostori za vsako obrt, za 250.000 Din.
GRAD s°b. s parkom in vpeljano gostilno na Gorenjskem, --.a 175.000 Din.
VILI SLIČNA HIŠA enonadstropna, v Ljubljani, z vrtom in prost, komfortnim stanovanjem, 6 sob, za 400.000 Din.
POSESTVO 15 oralov, arondirano, z 2 hišami, 11 sob, salon, gospod, poslopja, ob železnici na Gorenjskem, z upeljano gostilno in trgovino, z velikim prometom, za 350.000 Din.
Razen tega VILE, trgov, in obrtne H3SE,
gostilne, kmečka posestva 5—60 oralov, stavbene parcele itd. 5454
v Realitetni pisarni,
Ljubljana, Poljanska cesta St. 12.
Za nakup vsakovrstnih strojev in orčdja za poljedelstvo in obrt, z bogato zalogo vsakovrstne kuhinjske oprave in vsega v železninsko stroko spadajočega blaga se priporoča tvrdka:
SCHItEIDEH S VEH095EH
trgovina z železnino
v LJUBLJANI, Dunajska cesta štev. 16.
meKvtTTTJi^aa
Hlgijenačna česalnica za dame |
0» Fettich - Frankheim
Ljubljana, Kongresni trg štev. 19.
Negovanje las. Undulacija. Barvanje z L'Oreal Hennč. El. masaža lica. Manikura. Izvršuje vsa lasna dela. Kupuje odpadene in odre«, zane lase po najvišji dnevni ceni. - Parfumerija.
f Odol
na utež, dobro ohranjen, poceni NAPRODAJ v gostilni Dunajska cesta 71.
US?a s trelni sobami in kuhinjo ter lllou hlevom, vodovodom in elektr. napeljavo, je naprodaj. Pri hiši je 400 m' vrta, oddaljeno 10 minut od kolodvora Vižmarje.- Več se poizve pri L. Goljar, Gunclje št. 4, p. Šent Vid nad Ljubljano.
S tužnim srcem naznanjamo, da je naša sorodnica in
prijateljica, gospodična
&!ma Lasič
poštarica v pok.
po daljši in mučni bolezni izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb se vrši v nedeljo 2. septembra ob 5. popoldne
iz hiralnice r,v. Jo?efa na pokopališče k Sv. Križu.
ŽALUJOČI OSTALI.
KNJIGOVEZNICA,
KARTONAŽA in GALANTERIJA
ZALOŽNIŠTVO šolskih ZVEZKOV, MAP in BLOKOV.
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 29.
Kupim brzoparilnik
četudi malo pokvarjen. Ponudbe s ceno pod «Brzoparilnik« na upr. lista. 5469
UGODNA~ PRILIKA! '-»t
Trgovski loka!
v Ljubljani, na prometnem kraju, oddani za dobo 6 let dotičnemu, ki je pripravljen plačati najemnino za 6 let naprej. -Ponudbe poslati na upravo lista pod ŠEST LET 5472«.
IJBBBBglBaBBBaBaBaBBBaaBHaaBaBBBBESaBBHBSiESff
• • i a 9
Zamenjam stanovanje:
soba, kuhinja, podstrešje, na Selu 19 — Moste, zraven poŠte, za slično v mestu ali izven mesta.	5468
Manufaktura KRISPER Pridelovanje vate
Ljubljana, Rožna ulica štev. 19.
Prideluje in ima t zalogi vse vrste pa-mučne VATE. - Za odeje, krznarstvo, b andažiste in konfekcionarje.
Spalna oprava ko:i:
plošče, radi pomanjkanja prosto! ugodno naprodaf. Na ogled pri cerkovnika trnovsko župnišče, Ljubljana.
skoro
. marm. irostora zelo
Brez posebnega obvestila.
Danes sc je preselil naš ljubljeni oče in brat, gospod
FRAN SCHIFFREB
mestni učitelj v p.
po kratki in mučni bolezni v lepše večno življenje.
Pogreb bo dne 2. t m. ob pol 4. uri iz Garnizijske bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 1. septembra 1923.
Globoko žalujoči osiaii.
Odobreno od ministerstva Narodnega zdravja novoiznajdeno in klinično preizkušeno zdravilo kot najboljše sredstvo proti revmatizmu je
,Radio balsamlca
dr. Ivana Rahlejeva
Zdravilo ie patentirano in zaščiteno z znamko ▼ naši državi fo ▼ vsem kulturnem svetu. Izdeluje in razpošilja se po vsem svetu samo iz laboratorija dr. IVAN RAHLEJEVA iz Bleda, sedaj preseljenega iz Ljubljane v Beograd. Za inlormacije se je obrniti na laboratorij
dr. Ivana Rahlejeva, Beograd, Kosovska Stev. 43.
Stroji za pletenje in tkanej
kakor tudi vse potrebščine od najpoznatejih tvrdk, kot
Wllhe!m Barfusa, Apoldap Fel»x l.ederer, Wlenj Frltz ScItUSter, Chernnitz v največji izbiri, po zmernih cenah pri samo-zastopniku za Jugoslavijo
flLFRED ffOZrKIH, Osllek 2, Žmanl*slta S!. 42.
razpošilja po najnižji dnevni ceni
•v
Franc Zmifek Eksport sira, Boh. Bistrica
Zahtevajte povsod sir ia, Boh. kvalitete.
laBBBaBBaaaBBBBBBBaBBBBMBBaEgBfflBBfflBBBnBSSa
OIAIIPIONONS SECS HERDORISTERIB E1M GROS PRODNITS ALIMENTAIRES EXPORTATEON
V. H. itOnUMANN
LJUBLJANA
SV. PETRA NASIP ST. 27. PlAISON EONDEE 1081
PRVO SLOVENAtttO PODlIZEtE KOŠARA«!«. SITARSS6E I »RVENE ROBE
ml pmic
LJUBLJANA
KANCELARIJA I ISHLAOlSTC SV. PtTSiA NASIP ST. 21
OSNOVANO GODINE 1622
sune gode, n mi 5 rsurv.
KUPUJE
V. H. ROIUtMANN. LJUBLJANA. SV. PETRA NASIP 27. (ZA VODO)
f Pisalne _
ina oferolc^g
Telefon 268.
The Rex Co.
Ljubljana
fl
m
n
CradišSe 10. gj
■tiMimrm ■ iiii'Mi)MiM>ntitiiiit"nm'nmitriniimt!iiiii,m,mniiimMM»'it'iinintMM*iiMi»ii
nHMiiiHiiiiiiMiiiiiiiiiwiMiiiiMi«ii»iiiMii!iitimn»iiiiii(Witiiiiiiinwi<iiiilliHilwllllHII|||iiiiiiii||iiHinmi
H»iiimmiiiiiiiiiiim»wiiiiffliii»iHuiuniimiMiiii|
9,sa,nl	dobavitvrdka THE RFX Cn LJUBUANA
na mesečne obroke ♦ c ~ tu'6r8diJie 1,1
___Zahtevajte ponudbe in prospekte. E
* jo *	> J i ^j?*^?^ ^ ^ < o—o > j ^	> ......... ili i h i^ii t m 11 < lnHH h IH »111 h 1111 ih Hi t u i.......................................................................................... ■ t. ■ .1.. .t..............................n.i.u.iin.hum.i....li
STROJE za surovo maslo znamke „IAKT0R" | v velikosti od 2-50 litrov dobavlja po
najnižjih cenah
IBBBI
trgovlDo s kleparskimi Izdelki.
Stavbeno Meparsivo. SY.PeiracesteSi.29,
se priporoča za vsa v to stroko ;: spadajoča dela. ::
P miiiiiiiiiiiiii;»ni"iiiiiiiiiiiiiiini[i»iriMiiiimiiii'm«i;' D
Cementni
zarezani strešnik
(FALZ), betonske cevi, vratne podboje ; in drugo, Ia portland CEMENT nudi
. F. Banda in drug, Karlovska cesta 8. ;
Izmed najlepših in najcenejših MOLII-VEN1KOV je DR. ZDEŠARJEVO
NAVODILO
ZA PRAVO POBOŽNOST DO MATERE BOŽJE.
V knjižici sta 2 sv. maši. Cna vez. izvodu 6 Din, po pošti 1 Din ve?.. Dobi se pri <NiČinanu<, v <\ovi Založbi«, «Slogi< na Poljanskem nasipu 10 v Ljubljani in v drugih knjigarnah. — Kdor Daroži vsaj 10 izvodov, dobi 15 odstotkov popusta I
Specialne zaloge tapet, izdelkov
ŽIMA vseh vrst — morska trava — v« v stroko spadajoči predmeti. — Točno in solidno delo po naročila in popravila.
Se priporoča
Rud. Sever
(prej BRATA SEVER), tapeinik ln deko-rater, Ljubljana, Gosposvetska cesta 6.
Pod jako ugodnimi pogoji Je
naprodaj dobro vpeljana trgovina
v zelo prometnem kraju v Sloveniji. ODDA se tudi brez blaga. —• Cenj, ponudbe na upravo lista pod »VELETRGOVINA«.	5355
■ IHIimBIBaaiiglMH BUHO^aSBIlIBIlIlIHIIII,
PMULO^NO&TNI NAKUP!
Lokomobile, motor na bencin	j j
nekaj drugih STROJEV in poljsko želez-	j ji niSki materijai vse rabljeno, proda ceno
wOBKOVA", gradbena družba z o. z,, v Ljubljani	H
Dunajska cesta.	: i
prodaja po mainlžjžft ccnah
fasada Etacid^cg (n intanfc dfSaa ia sais
LI
ces?a gfea. s?, lis III. Lfnlvllaniskssiis ue3es®gR!n parilo*? l St.«7S. S
nnvzrasi

la deche
wmm dem
Prešernovo ulica 29 Prostora za 100 gojencev
Vlaška ul. 40 telef. 69 i 21-30 dobavlja
Rdaptirajte Vaš auto! Vozi brez bencina!
Kuri z domačim ogljem!
Štedi 90%!
z lasžH!« &0S};otUii|$ho §olo j In Izobraževalnim letnikom
Prostor« za so jgo^enh
Gojenci In aojenhe ožiti« zavotiov Imajo v z-jvoutii siano«an!e popolno oshrbo tn vzgojo in latiSto o!)«shu|cjo realno aj5r<?ss«-zllo. tleSho ali uehHSho meScansho šolo ter šo«o Olastr. matice.
Prospekti so DrezpiaCno na razpolago pri vodsMii zavodov.
iz svojih moderno urejenih apnenic v Novem Marofu in Očuri.
Mesečni proizvod cca. 120 vagonov.
AN
Oglejte si auto na velesejmu.
Jisgo Hag", Ljubljana,
Bohoričeva 20.
Telefon 560.
tosi&ma kai :n Czoiteo d. d., pra3a|aina ELiubiJana. POLJANSKA CESTA ŠT. 13. Bogato skladišče moških, ženskih in otroških ČEVLJEV iz telečjega
boksa v vseh bojah, govedjega boksa in rjave kravine. SOLIDNO DELO!	3480	NIZKE CENE'
Blllllllll UMI I ......	[Illl . .. ']!!((! tllll 111] r 11(1
iimuiimiiiimint:
5
,n.»H Ummi
Rotfcerdam-New~York	I
Generalno zastopstvo za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev 1
Hrvatska banka za promei s nekretalnama d. d. ;;
Zagreb, Zrinjski trg 8.	|
Odprava potnikov lM II. m. raz- f
reda za Severno Ameriko tn	|
Kanado z ogromnimi, naimo-	1
derneuml brzovoznimi paro-	1
brodi. Potovanje po odprtem	1
moriu 6 (io 7 dni. Najugodneja,	I
sigurna in brza vožnja.	i
Izvrstna kuhinja. Vsak teden I
-——--s
jeden parobrod. Potniki tret- I
•	-—- 5
jega razreda imajo posebne I kabine z uzorno čistostjo. 1
Vsestranska pojasnila daje vsakomur brzo in brezplačno: |
Hoiiand-Umerika Linija j
j Podružnica: Ljubljana, Duna ska cesta 21. |
izde!ovanJe kravat
LJUBLJANA, Pasji brod O.
N« velesejmu H. paviljon!
Prodaja le na debelo! Pri nakupu na debelo popusti
m
uessssa
■a isssi	prrriTTtai—nP"■■"■'—;(
____________. __

t a ** iitiK
Jermenar in sedlar Ljubljana, SSomšknua nI. 6.
a zalog* različnih oozau in konjskih
anfogirags
oprem
aufogarage
Razstava!
v lastni hiši.
Priložnost
Imate za nakup vsakovrstne Železnim pa
nafnižjih cenah
alro si ogltiistc pfc posctftvl vriesalma bogato zalog« pri
Zalta & Žilic
trgovina z I«leznhM na debelo In drobno
Donajska cesta {tn. TI.
Razstava!
v lastni Hiši.
KUPUJEMO stalno vsako množino: HRASTOV, BUKOV, OREHOV, JAVORJEV, SMREKOV in GABROV
LES v hlodih
ta razžaganje. Ponudbe z navedbo cene in količine na: «DRAGA« lesna trgovska in industr. družba t o. z., parna žaga, Ljubljana, Je-ranova ulica 15.	5271
Restavracija in kavarna
«
I
„EMONA
Aleksandrova cesta. __
F i »les
VEI.IKA ZAIOGA
klobukov in slamnikov
se dobi pri
FfFSMSf I^PFSSST
I I člRatU mS&B mt
tovarnar v Slobu, pošta Domžale.
Vzorci se vidijo nn velesejmu paviljon L oddelek 497, pri vhodu prvi no desno,
Prevzemajo se tudi siari klobuki in slamniki v popravilo pri KOVAČEVIC i TRSAN v LIUBLIANI. Prešernova ulica šlev. 5. Sprejemanje v sredo. Zaloga v Celju, Gosposka ulica 4.
□□□□aannaaanaDandaaanaaacaDD
Utemeljeno god. 1881.
And. Jakil
tVorniea koža i eipela d. KarloVae
Brzojavl: dakil - HaBlovae. :: Telefon: plsaima 70, tvorni ca BO, atan 118.
Podružnice: Zagreb, GundulldeVa ul, 20. Ljubljana: Poljanska eesta 13. Beograd: Skopljanska ul. 3.
Pi«oizvadJa:
Cipele: tnuSke, ienake i d ječ je iz boksi u svim bojama, teletlne i kravine: JVIodevne, amerikanske i običajne radnieke (bakan« die). Elegantna Izradba ix ž;ste kože.
Paviljon 394.
Vaehes džonove u poluti« eama Vaehes krupone r. Okrajine Vratove :: Taba-niee (Brandzolne) :: Teleti-nu žutu i emu H^en/lne žute
K^ipse ougovane n Boxea1t. Solidna kvaliteta.
Brata Brunskole
Ljubljana, Židovska ulica štev. 5.
Konfekcija lastnih delavnic In najmodernejše krojaStvo sa dame In gospode Najnovejši modeli cenjenim gosto >> vedno na razpolago. t\ n. cenjene dame in gospodje, lil želite imeti res krasno, elegantno ln po zelo nizki ceni naieieno obleko naj pred svojim odhodom iz LJubljane obiSCejo tvrdko BRATA BRUNSKOLE, LJubljana Zi-dovska uL 5. In na Velesejmu Paviljon H. St. 311
Konkurenca I
naanaDnaaaaaaaaaancannaannap
HIMIIIIMIIHI-
Stavbenik
| Rud. Ročak j
v Trbovljah
s zvršuje vsa stavbena dela — lastn j f teuaiišče — izdelovanje stopnic j
Teraco-tlak
Brezkonkurenčne cene I
▲AAAAAAAAAAAAAAAAA
Veletrgovina z
kUBI
IIBDSDI
ibB
V,	!
| Tovarniški objekt
primeren za izdelovaej8 lakov,
mr išče
velika tovarne lakov v inozemstvu. Evant. sodelovanje ni izključeno, (g	Ponudbe ua
|	IIT^^K MARX, Wlen I-, Spiegelgasse 4.
v Ljubljani, GosDosvetska cesta L
POLOEDELSRl STR03L
. Stavbeni materijal. — Zaloga if smodnika (baruta) in vseh dragih raztreijiv.
▼▼▼▼▼TTTTTTTTTTTTT
"V NEW-YORK iz Soutbampumft-Cherbourga Leviathan
18. septembra, 9. In 30. oktobra, 20. novembra, 11. dec. iz Ureme^a čez Southampton n Cheroouig v New-Yoik
George Washfngton
19. septemora, 24. oktobra, 28. novembra
Pr««. Harding t sept. 10. okt. Prea. Arthur 11. sept. 17. okt. America	2«. sept 31 okt.	. ilooaevelt I. okt. 1. dot.
Pre«. Fillmore 4. o ... 8. dot.
OdDod iz Soutbamptona in Cherbourga 1 dan pozneje. Vse podrobnosti pri naslednjih naslovih:
UNITED STATES LIESES
Kitim, Pils B*!® Zadruge.
Podružnica: LJUBLJANA, Zadružna Zveza.
|i]QailSliSIBIHHM
Priporočilo.
Samo prišli iivaini stroji, po znižanih cenah. Namizna oprava (Beitek) kina In prani srebro. Ure budilke, žepne, srebrne ln zlate. Verižice zapestnice, uhani, prstani i« bri-Ijanti, vse po najnižjih cenah. Se priporoča za obilni obisk
los. Selovin Čuden. Mestni trg 13
Kostanjev LES
ra TANIN, razrezan na 120 cnt. in debeline od 10 do 30 cnL — se KUPI vsako množino po najvišji dnevni ceni. — Cenj. ponudbe z navedbo cene in množine Irancu vagon je poslati na upravo lista pod »KOSTANJEV LES 500«.
=111=111=1! 1=111=111=IH=
Kurilne naprave, vodovodne naprave, popravilo in postavitev kotlov za
visoki pritisk, elektrotehnične naprave vseh vrst
Stegu in drugi,
VIČ - GLINCE 5.
Pisarna: Ljubljana, palača Ljubljanske kreditne banke, Dunajska cesta ib/III.
ni=tn=ni=in=m=m=m
Senljanški
PREMOG
ne dobi po ugodnih cenah vsako množino. — Prodajni urad Sent-JanSkega premogokopa, LJubljana. Krekov trg tO
Vsakovrstne PILE ia RAŠPE
Izvrstno nasekava ter kupuje stare po najvišjih cenah IVAN FIGAR, pilarski mosUr. Ljubljana. HRENOVA ulica 19.

m os
m ®
m m m m m o 0
Wien — Cliemnitz In Saclusesi
ima lastne Izdelke pletenin razstavljene na velesejmu
Zastopnik
doJoie^rproR^ Felflcs Paulln
i i i
i
p
rsi
i 1
0
l®(llPllIB|[illillBl[i1lill
llillillilli
®®®®®®H®®®®!

lIBBBBBISiBBSBflBBBBBBBflBfliBlffiBB
BBflaagBKlBBBBBBBBBflBBBflBBBBBBBBBBBBflHBflBBBBBBH
20.000
prodam po
Moški čevlji od št. 39
Boks črni (zbiti).......prej Din 300—	sedaj Din 199—
boks črni (goodyear)..........< < 400__ « « 259._
boks črni (goodyear) dv. podpL .	« « 450__ c « 269__
boks rjavi (goodyear) .....	< < 450.— « < 269._
boks rjavi in črni, nizki, Široka
in špicasta oblika (goodyear) .	■ « 400—	« < 249—
Fantovski in dekliški čevlji	od št. 35-39:
parov čevljev
neverjetno nizkih cenah I
46:	ženski čevlji od št. 35-42:
boks črni (goodyear) , , , boks črni (zbiti).....
prej Din 300— sedaj Din 197.. « « 250— « « 189-
Boks črni (zbili) .... boks črni (goodyear) . , boks čmi (goodyear) . . boks črni nizki (zbiti) . . boks črni nizki (goodyear) boka črni nizki (goodyear)
prej Din 300.—
« «	400—
« «	400—
« <	250—
« «	300—
« c	375—
sedaj Din	199.—^
« «	259.—(
« «	259,—
« «	169.—.
«	199.—(
K t	249—t
Delavski čevlji od št. 40-47:
Prvovrstne bankaže (podkovane) . prej Din 162.50 prvovrstne bankaže (nepjdkovane) « « 150—
Garantirano prvovrstno blago, izdelano po zadnji modi!
ENGRO - NAKUP IMA RABAT I -»C
PISMENA NAROČILA pri navedbi vrsta Čevljev in Številke — pošiljam po poštnem POVZETJU
Kosta Vukasinovič
(SAMOPRODAJA IN ZALOGA TOVARNE .PETOVIA« D. D.) L1UBL1ANA. Dunajskn cesta (palača Ljubljanske kreditne
aedaj Din 139— < « 139-
banke)
j Vseh
špirit
vrst vino i
r
b
s
E
gorljivi |
tovarne J
@ rafinlronl 96.7%, najfinejši, breas vonja, E | vedno v skladišču po najnižjih cenah. £
sirovi
las ARKOVE
VINEA
ci. z o. se.
Ijubljana-3tuc
Telefon 5-18.
\ I I
| Generalno zastopstvo
S tovarne Arko S
StHS!
I I I I
1
g C o ena c medicina!. Iriple Sec Lieguars. |
Tovarna špirita, kvasa, likerja, konjaka In etra.
I I I
a s i
staroznana gostilna poleg cerkve Sv. Jakoba, priporoča dobro domačo KUHINJO, prvovrstna VINA ter na novo urejen« PRENOČIŠČA. — Se priporočata
FR. in IV. DOLSAK.
Šivalne stroje, kolesa, motorna kolesa
in vse dele dobite najceneje pri
S. AD. ENGL,
SUBOTICA.
Preprodajalci zahtevajte brezpogojno ccnike RAZSTAVA NA VELESEJMU
VELIKA
ZALOGA PORCELANA!
EMAJLIRANA
in luksuzna posoda!
Priporoča se ANA KUS, Ljubljana, Res-ljeva c. 4 (prej trgov, barv g. Hauptmana)
CEMENT, PREMOG, STREŠNA OPEKA
llalno t zalogi pri H. PETRIČ, Ljub-|ana, Dunajska cesta 33. — Telefon 366. Skladišče .Balkan«.	5028
Maprodaj je ŽAGA
leta 1923 popolnoma moderno zgrajena, polnojarmenik s cirkularno žago, elektr. razsvetljava. Žaga je pol ure oddaljena od postaje Radovljico. — Natančna pojasnila da notar M. HAFNER, Ljubljana.
Uricelj & Pristom
Prvi in najstarejši specialni artistični atelje za
na steklo* kovine, Bes, zid, pSatno itd.
jjiibijana, hotel pri mm n, h. dvorišče, f
v3bHiSZZl	... IvSTt vJ&v' ^SK:\
JOSIP KREGA
oblastveno preizkušeni mcstns tesarski mojster Cesla na Kodeijevo 2 Ljubljana
izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela in sicer vodne in nadtalne stavbe ter umetno tesarstvo. Prevzamem po danih kakor tudi lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov hiš, vil, ter razne gospodarske in industrijske stavbo, stolpno strehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkone, vrtne utice. verande, ter razna d>uga vrtna arhitektorična dela. Stopnice, dekorativne stropove, ter dekorativne stenske opaže.
czjttssaBsasaajsaassejstA
y«aainiJ venici »ecicereac	»sesabbsss."^
8 Najmodernejše urejeno domaČ« podjetje ra izdelovanje vsake vrste B Furue, Velvet, Papestry, Boucle, Kldderminster, Derna, HoHander Jute, S Manila preprog in moketov, kakor tudi splošno znanih špecijalitet g
SRPSKA FABRIKA TEPIHA
Lazar Dundjerski d. d. 1
Veliki Bečkerek (Banat).
Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da otvorim dne 1. s»pt. 1.1. v Ljubljani, Stari trg št. 30, v bivših prostorih kavarne »LEON« (tramvajska postaja Sv. Jakob) svojo
awrtrgonino z usnjem vseh vrst, M\\ in-*^ iroliarskimi potebsčinomi.
Z ozirom na najobsežnejšo izbiro v to stroko spadajočega blaga ter vsled svoje dolgoletne strokovne izkušnje morem svojim cenj. odjemalcem zagotoviti najsolidnejše ter točne postrežbe se priporočam najvljudneje z odličnim spoštovanjem
Andrej Sever
MIHIH

HM
Hi niinin, m\w ** slanica 481
c rtoatai^inr^n; p?- ju—
ŽAGA ln MLIN
t Štirimi kamni ter s strojem za izdelovanje kaše, z vjdno silo, skozi celo leto v polnem obratu, v zelo prometnem kraju, 15 minut od želez, postaje, je s
firipadajočim stanovanjem event. z zem-jiščein in gospodarskimi poslopji radi bolezni takoj po ugodni Ceni naprodaj. Zelo pripravno za lesno trgovino. Podrobna pojasnila daje IV. OGORELC, posestnik v Rigoncih it. 9, p. Dobova pri Brežicah.	5423
t m
1».
sssz&KaRvS
Ročeo delanih mmmamal Smyma preprog. S
B Zastopnik za Slovenijo tvrdka A. Dolar, Ljubljana, Miklošičeva c. 36. »
'-""l LJUBLJANSKI VELESEJM !-1
■ ■
paviljon H šiev. 306.
is Potrebna pojasnila daje organ v paviljonu, ki sprejema tudi naročila, a
TEODOR KO
LjMbtpna, Poljanska cesta 8» se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vsakovrstnih kleparskih in vodovodnih inštalacijskih del ter za pokrivanje streh. Vsa stavbinska in kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Proračuni brezplačno in poštnine prosto. Popravila točno in po najnižji ceni. Pločevinasta ambalaža, kakor kante za firnež, olje, benzin, doze za barve, kandite in konzerve.
Bhbhbbsb
TVORNICA POHIŠTVA
ANDREJ KREGAR
St-VId nad Lfuhlfasto (Slovenija)
Izdeluje vse stavbena in pohištvena mizarska dela Zaloga modernega pohištva, pisalne mize amerik. sistema Zaloga y Št-Vidu nasproti kolodvora. Cene zmerne.	Razpošilja sc ccnlk.
pletenine, drobnega ln galanferll-s&ega »ga. — Eftsporf hranfshili
: Krfat zoboircM€w Ltd.
■ Lesna Industrija
B Javor" v Logatcu
g Izdeluje pohištvo in stavbena mizarska dela poceni in točno po naročilu. Dobava oprav ca 14 dni ® po dnevu naročbo. Nekaj oprav g iz trdega In mehkega lesa r,- stalno v zalogi. ■■■v
BiBSS 3HH K "3 ffi GS 5S H ffi OBiB ffl SI BJI
J«ra>	«*» "brb
eziki I
PT. občinstvu, zlasti trgovcem la obrtnikom, najvljudneje naznanjam, da sem otvoril oblastveno odobreno pisarno za PKESTAVLJENJE SPISOV IZ TUJIH JEZIKOV v slovenščino in obratno. — Jamčim za pravilnost prestave. HONORAR ZMEREN. Vljudno se priporočam ta cenj. naročila. - Hinko PRIVŠEK, LJUBLJANA, Miklošičeva cesta «t. 18, I. nadstr., poleg sodišča. 5013
Trgovci poselite I
n
Ljubljana, Kolodvorska 8
(nasproti hotela Štrukelj)
@I@ns, paviljon J. 381.

Trgovci posetite I
VZORČNI VEIESE]EM V PRAGI
gf od 2. do 9. septembra ~9>f
Znižana vožnja na Jugoslov. In čehoslovaSklh železnicah.	Znižana pristojbina za vizum.
W Direktni posebni vlaki med Prago ln Ljubljano, m
Pojasnila daje:	Pojasnilo daj«:
CEHOSLOVASKI KONZULAT, LJUBLJANA, BREG STEV. 8.	ALOMA C0MPANY d. z o. z., LJUBLJANA, KONGRESNI TRG STEV. 3.
f
I
I
I
I
I >
samica
v-v\ £ <
/j ^MČ/JČ jto.
eporušna!
Centralna vnovčevalnico
priporoča svoje prvovrstne mesne Izdelke vsem cenjenim odjemalcem, vsaki dandvakrat sveže hrenovke, tlačenke, jetrne paštete, drage klobase in najlzbranojie špecijalitete. Nadalje razpolaga z vsemi vrstami ptekajenega mesa. — Peča se z Sivo in zaklano živino, ter razprodaja na nvojlh stolnicah na Vodnikovem trgu goveje meso po konkurenčnih cenah.
Centralna vnovcevalnica
družila Z O. Z.. LJUBLJANA.
I I
.A.)
Mesni izdelki
Splošno ključavničarstvo
JOS. REBEK
LJUBLJANA
Cankarjevo nabrežje 9.
se priporoča za vsa V to stroko spadajoča dela.
Nikar ne zamudite poseliti Poravnajte naročnino!
If Poselite na velesefmu ]
ps&vilfon ,1' ■■■■■iMHHSMBHM^
»domačih tovarn čevljev tvrdke PETER MO-„„ ZINA & KO., pod zaščitnim znakom ,PEI£0«.
Ii
izdelava
B8 Hovesf!
galanfcrljsltcga j .....
SSfassižFijsfto blayo domačega izdelka. -kw> Radosti
«9
-BBBBMHnBmigiBfliiBaBBanBflHBRHBBBSs&Bflei
i s »i st h? ta a h a h »i s a b ta c sa se m s » s
Tovarna verig d. d. v Lescah pri Bledts
Lesce pri Bledu (Slovenca).
Ljubljanskem velesejmu.
Najstarejša sedlarska delavnica
JOSIP KOHLER,
LJUBLJANA, Dnnajska cesta št. 19.
priporoča izgotovljene konjske opreme ter vse sedlarske potrebščine
Delo solidno.	Cene zmerne.
Ceniki na razpolago. _________________________
miniiHiiHiinnnimni
Himnnniniin
nnmtinnniinmiimiii
131

•
0 •
§
9 t
© ©
Leopold S ecjo.
jermen ar
LJubljane, Poljanska cesta IS
priporoča se za vsa v njegovo stroko spadajoča dela kakor tudi svojo veliko zalogo konjskih oprem ln drugih
jermenarsklh Izdelkov.	■
9
9
9

»®©®®•®®®©®®®©®©©®®©©©©
Pravi tržaški
iz pristnega koprivovega lesa ; navadne, pletene, politirane, močne, (furmanske itd.) se dobe v vsaki množini. Vzorci so razstavljeni sedaj na Ljubljanskem velesejmu, paviljon »E€ št. 108.
Se priporoča prva jugoslovanska tvornica bičevnikov
Ogpin 8 Perič, Laverca pri Ljubljani (Slouenija).
ELEKTRIČNO VARJENE VERIGE in kovane verige do 30 mm debelosti členov. — AMERIKANSKE verige brez varitve do 6 mm debelosti členov in vsi v to stroko spadajoči predmeti v PRVOVRSTNI IZVEDBI!
SPECIALITETA:
LADIJSKE, ŽERJAVSKE in KALIBRIRANE, preizkušene verige za škripce, dvigala in železniške varnostne naprave. NASLOV za brzojave; VERIGA, LESCE.
velesejem v Ljubljani od 1. do 10, septembra 1.1.
PAVILJON F.	KOJA ŠT. 176.
B
gBeaBilaaBBBfflgBBBHBiBgga aBHHBBSBai&BfflaaaraaaiigfflBgBiaBmiaBBaBBBBBBKt^BB
!
I
pisalni stroji
............... Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. — Telefon 407. — Paviljon ,H' 285.
1
nmrTTTTniliitiiiiiiiiiHiuiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiinitiiiiltintiiHiiiiniiiluniimn g
zastopstvo za Slovenijo j
I
niiitiKiiiiiiiiiiiiuii

Slovenska grajena M indnstrliskatl.el. Melon intcrarl). B®. Minite pisarna: Lloblfana. §po-sšEitfa Slška. rronkopan-ska ulica m.
iiiihiIiiiiiiiiiiiTmii
Izvršuje: sisnevanjsue hiše, (rgovsfta poslopja* nioderme iMsfrtfsKe zgr&tibe, betonske ln žesez© - Siežesishe Konstrukcije, vsakovrstne voflne naprave no potilfigi 25 ielniii izkušenj.
Specialtžefe: lelez^befonske cevi za vodiš; vodovode.
lastepa pateni dr. inz. Empergerja za izvrševane konsčrnkcli iz armiranega betona z lifoieieznimt vložkamlza visoke flaCne mpeJosii (kakor pri skladiščili. ..slikr-mostovlh in podobno.)
Szdeluie vse vrste tehničnih profektov ln statičnih proračunov. Parna žaga.
laBBBaBBBaBaBBBaaaanBaBBBBBBaBBBBBBBBBBBBBBBSBBBBBEBBBBBBBBBai
ina^r^jBBiaangEasg^ianaBHBisBBnmBBmianafiaasBBBBaaBBBflBBBBBBrafflBBBVl
roji Sa obdelovanje lesa
k
turbine
transmisije Strojne tovarn
armature in livarna d. d.
sesalke tvonovi
9la velesejmu pavih on „F.'
podarska zveza
3
mmm
rt OJ
M Al
M*
fO §
tU
3.
m
TJ
01
i
IMPORT
Telefon Itev. 137.
Blagovni oddelek:
kolonijalno blago, krmila,
žito in žitni izdelki.
Lesni oddelek:
nakup in prodaja lesa,
lastne žage.
Efjubljaiii^
Strojni oddelek:
poljedelski in drugi stroji.
Umetna gnojila. Cement.
lllllllllllllllllilllllltlllllllllllllllllHIllllllllllllllllllllllllllllUJiPllllltilllilllll
Lastna zeljarna.
r;i»iiui"'i)i'if-'iitiiiiiiiiii)i,i:<iiiiiiiiiiii»ii[miiiiiiiiiiniiiiiiii'i'niiiMi»mi
EKSPORT
Bntoiavke: Gospodarska.
esni oddelek:
tovarna mesnih izdelkov, hladilnica, izdelovalnlca umetnega ledu, izvoz živine in prašičev.
Vinski oddelek:
domača in tuja vina v
sodih in buteljkah.
>u CLf
V»
fO
rsj
ID
E
ra
liuoz
TL 0.
PotIIess H, prostor
________§
Najnovejši izum v glasbenih inštrumentih »SALONSKI AKORDEON«. Vam nadomešča drag glasovir ali harmonij. »KRANJSKE HARMONIKE«, štiri različne vrste. Garantirane. — Upravništva časopisov in podjetja, ki razpošiljajo periodične cirkularje, opozarjamo, da si ogledajo ameriški ročni stroj za leplenje naslovov. Ena oseba jih prilepi 3000 na uro. Zelo enostavno delo. Velik prihranek na stroških dela. — »GILETTE« ameriške brivne priprave po polovični ceni. — Za lesne trgovce in lastnike gozdov: Preizkušene ameriške lahke motorne žage za podiranje dreves in raz-žaganje na hlode. — Imamo tudi druge prvovrstne konkurence zmožne ameriške produkte, za katere se oddajo odgovornim interesentom Zastopstvo za celo Jugoslavijo!
epo tesane, letošnji izdelek, KUPIM I MODISTARIJA in preoblikovalnica —
/EčJE IN MANJŠE PARTIJF — P.,. Ljubljana, Mestni trg 7. — Velika zaloga
»db« , ceno in konsignacijo i« poslati	kLbSft CŽPt
na upiavo hsU pod šuru .IJiAMU. , gogpode po najnovejših vzorcih. 5355
■■M&]
SE

KA
Sfe"
Ml
jurr-
m k«
ftao,
m
Iniiua d.
Tovarna usnja ln usnjatih izdelkov Kranj, Ljubljana, Vrhnika
Centralna pisarna Ljubljana, 5v. Petra cesta 68. Tel. 528.
&
r.io«
Emt
Arhitekt M in€s$nl sl«iYb€nlSf
I. Indnsfrlfs nsnSu.
A. VEGETABILNO ® (čreslostrojcno usnje):
1.	KRAV1NE, rjave, črne in chagrin, tej z« mehove in strehe;
2.	KIPSI;
3.	TELETINE;
4.	OVCINE in KOZINE:	^
a)	mnzane, rjave in črne;
b)	barvane, za mobilje, tapeciranje in konfekcijo;
5.	VACHETTES:
a)	za izdelavo DOKOLENIC, barvane ali naravne,
b)	ia izdelavo NOGOMETNIH ŽOG,
c)	za izdelavo razne USNJATE KONFEKCIJE;
6.	SVINJINE (specialiteta):
aj za lino JAHALNO OPREMO, barvane ali naravne,
b)	za KOVČEGE,
c)	za MOBILJE in galanterijsko konfekcijo (portemonnais, portefeuilles in knjigoveštvo);
7.	PODPLATI: .
af trovloženi hrastostrojeci podplati, b) vache;
8.	CROUPONI za izdelavo TRANSMI-SIJSKIH JERMENOV:
a)	specialno atrojeni (angleški sistem),
b)	hrastostrojeni.
B. CHROM-USNJE:
1.	box-calf, črno in barvano;
2.	chevreaux;
<L
3.	chevrette;
4.	chrom-usnje za izdel. nogometnih žog;
5.	chrom-usnje za izdelavo JERMENOV.
C. GALUN-USNJE
za izdelovanje rezilnih in iivalnih JEP-MENČKOV.
D. LAK - USNJE r
1.	Bjx - calf;
2.	chevrcaux.
II. Ibidnsfrijlsfi nsalafih izdeifcsii.
A. ČEVLJARSKI IZDELKI:
1.	ČEVLJI za štrapac;
2.	„ za rudnike;
3- „ za šport in nogomet;
4.	„ po vojaškem vzorcu;
5.	SANDALE.
B. KONFEKCIJA TRANSMISIJ-SKIH GONILNIH JERMENOV:
1.	Specialni stroj;
2.	hrastov stroj;
3.	chrom - stroj;
4.	jermenci za šivanje in vezanje trans-misijskib jermenov.
C. KONFEKCIJA za
DOKOLEN1CE (gamaše), NOGOMETNE ŽOGE, TORBICE, PORTEFEUILLES itd. iz vegetabilnega, chrom- in lak-usnja, NAHRBTNIKI, športni PASOVI itd, TRŽNE TORBICE.
m m
aa
IA
JSt
M
asa
en
53
CflM
AS m S3
m
lwsv
VSI
a

Prodam POSESTVO Prodam motorno KOLO
v prijaznem gorenjskem kraju blizu mesta. Več pove ALOJZIJ GRILC, sedlar, Novoinesto, Dolenjsko.	5332
NSN, 4 HP, z dvema prestavama in prostim tekom. — Poizve se pri upravi lista pod številko 5299.	5299
Telefon inferarb. s©3. tfetanovljessa 1.1850.
se priporoča za zgradbe vseh vrst ter izvršuje načrte in proračune.
IŠČEM pridno, polteno in zanesljivo
POSTREŽKSNJO
za dopoldanske ure. — Plača po dogt*. voru. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod številko 5442.	5442
flllS jilltiiiitSlttltSI SlSlIllf £ "SSfifTillf IllJ^lItT-
KONFEKCIJSKA INDUSTRIJA
Ki«stsi;: tesarski mpister LJubljana, Linhartova ulica štev. 25.
Telelon štev. 415.
Poštno - čekovni račun 11.428.
izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela, in sicer vodno in nadtalno ter umetno tesarstvo.
Parna žam in strašne ?i«igoni«:e.
Prevzemam po danih, kakor tudi lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov, hiš, vil ter razne gospodarske in industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkone, vrtne ulice, verande ter razna druga vrtna arhi-tektonična dela. Stopnice, dekorativne stropove ter dekorativne stenske opaže. Za razne industrijske stavbe opozarjam zlasti na. moje patentirane nosilce za večje proste raspetine od 12—15 m.
o Razstava s aaviilBnn za $Mra stroka i« Imo iiMi os
LJUBLJANA, DVORNI TRG 3.
Priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih oblek za gospode in dečke, nadalje površnike, zimnike, raglane, dežne plašče, usnjene suknjiče auto čepice itd. po konkurenčnih cenah. — Specijslna zaloga angleškega in češkega sukna. Perilo, modni In športni predmeti.
Razstava lastnih izdelkov na Ljubljanskem vele-seimu od 1. do 10. septembra 1923 (paviljon
I" št. 407).
»9


Su BJi
SUTftsmsc, me t. BcpiBniPni
tem. iosl
Mf Popolnoma varno naložite svoj denar v
Vzafemni posojilnici v Ljubljani
r. z. z o. z.
v lastni novi palači na Miklošičevi c. poleg Hotela Union.
Hranilne vloge »e obrestujejo po
w 0°io
po dogovoru x ravnateljstvom precej višje.
II
Stavbeno
podjetje
Jvan Ogrin
Ljubljana, Qruber)evo nabr. 8
se priporoča za stavbena dela ter nudi po zelo nizkih cenah
opeko
vseh vrst (strešno, zarezano in navadno opeko (bobrovec) žlebnike, opeko za tlak) in cementne cevi. Lastna opekarna na Črnučah. Zaloga tudi v Ljubljani.
KUPIM vsako množino starih kakor tudi pjkvarjenih
jutastih VREČ
po najvišjih dnevnih cenah. Istotako „, popravljam obrabljene vreče v najkraj- | 7 a baj J y šero času in po konkurenčnih cenah. — ■ MUIIHJ • • PETER KOBAL, izdeiovalnica slamnic in httastih rreč, KRANJ, SLOVENIJA.
»■■aaoHaaHann^avnHMBBMBHHHHBBaHHffiisi
S Pozor gospodje trgovci! ;
B v Vašem interesu bode 6e pred nakupom Sportn.h 6epio ln hllnih
čevljev obiščete — paviljon „L" 464 - •pgjjKJSt ■
ALBIN JAZBEC, KRANJ. IB£*I
.1

Jadranska banka
Beograd
S

Celje,
Dubrovnik. Ercegnovi, ]elsaf
Podružnice:
Jesenice, Horčula, Kotor, Hrani, Ljubljana,
ffietftoviž, Prevalje, Sarajevo, Split, Sibenife, Zagreb.
s B V B b
O —
v&
o «•
.2 0
H
>1
m *
N
V >
N
Zvezke vseh vrst,
za ljudske, meščanske, srednjein trgovske šole.
Trgovske knjige, mape, bloke Itd.
izdeluje in razpošilja
Papirna industrija in knjigoveznica
Anton Janežič, ljubljena,
Florlanska nUea št. 14.

Maribor,
Amerikanski odio
Maslov asa brzojavke: JADRANSKA..
A fl Ur »nI zavodi:
JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, WIen, Zadar. FRANK SAKSmR STATE BANK, CorUand Street 83, New-York City.
19101B0SL9VD DE [KILE, Val Brenas, Puerto Mata
jaraiso, Sntofogasta, Punta es,
Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slov.).	HT Brzojavke: Zadruga Kropa.
IW* Telefon interurban: Podnart 2.
Žeblji za železnice, Žeblji za ladje, črni ali pocinkani, Žeblji za zgradbe, Žeblji za čevlje, Spojke za odre in prage, Spojke za ladje in splave, Železne brane, Zobje za brane, Kljuke za podobe, zid itd., Vijaki z maticami,
Zakovice za tenderje, kotle in mostove, Vijačni čepi, Verige.
Cognac-Medicina! Creme-£igueure
tO
ff
Griple sec
mo
a
d. 3 0.3.
Bjubljana, 9tollm
Vtltstfm Paviljon „3" štev. 483-484
aaaaaaaa n
B D
Brzojavke i Oiobm Vrtini*«.
Telefon hrternrbsn Vrhnlio 10.
Konzeroiia foirarmi
mkumamBOEnaiisteiM
D 0 0 D d D d D d D
n h ia o n h a a a
Stavbena parcela
c isdartrifskira tirom ▼ nnflcpii legi, je ctse NAPRODAJ. TAVČAR in SVETINA Ljubljana, Gosposvetika cesta 6.

na Vrhniki pri Mubllani
priporoča vse mesne konzerve, paštete In druge mesne izdelke. Naznanja, da Je priSeSa lotos z Izdelovanjem sadnih in so£lvnih konzerv. Sprejema naročila za izdelo-verofe pločevinastih doz.
la vs^esefcia« CarUrj?
• m ^ mmc*****-* jm—
'<4
PIFflN S CIF-, ta. kamere, družba z o. z.
Ljubljena, Resljeva cesta 2.
11 imri!« — pensiftanska fsafsofrstna strojna Bila tatna mast bencin in terpBiitin kemični In tehnični predmeti
1». angL Soya jedilno olje, znamke »HOMCOc vsakovrstne rlbjs masti, itd. Zastopa najvežji amerik. koncem mineralov in kemikalij.
OGENJ pogasite ter se ga obvarujete takoj s svetovno znanim originalnim	originalnim
JVfAMMAX"
roCnlm gasilnim aparatom, kateri Je relo priroCen in ogenj br®* uporabe vode takoj pogasi. Pojasnila dajo samo
trm sastepstvg u Mjs auu Mm eesta štet i
s
ra.
Priporočam zalogo
različnih voz
lastnega izdelka
MATIJA TŽRLEP s*. Jerneja cesta 38 Sp. Šlika.

w
s
Pisalne stroje, razmnoževalne
aparate, Računske stroje
i <«_
Ljubljana Zagreb
Gradišče 10 Duga ui. 32
USTANOVLJENO 1906
PaviIionHšt.290
Pisarniško pohištvo ter vse pisarniške
>šcine
								
jggg	Mi		j&v ;■-'A	IM		RgS		H
nizke cene!
Kupujte In narolajte suhno, modno blago, perilo i. dr. pri
Engros - Endetail
LJUBLJANA
Stritarjeva ulica štev. 4.

Ustanovljeno 1.1SOS

dovito nizkih '-cnah kupi- ™ te letos
volno biafio
za ženske ln SUKNO za uf, \ MOŠKE obleke, in tudi t s o drugo
manufakturno robo v veletrgovini R. STERMECKI, Celje. Trgovci engros-cene. Radi sploin. pomanjkanja denarja treba povsod Stediti in je dolžnost vsakega, da se pelje v Celje in poskusi enkrat kupiti ▼ veletrgovini
R. STERMECKI.	:::::::
najceneje ln z dobavnim rokom od 2 do 5 mesecev
Zvonarna in li?aria
} Št Vid nad Ljubljano.
tajvcarnsi ^električnih žarnic d. dL g
a 6 a a s
B &
a
izdeluje vsakovrstne elektr. žarnice najboljše kakovosti po najnižjih cenah.
- Razstavi v lastnem paviljonu na -»LJUBLJANSKEM VELESEJMU".
Zaloga oblek asa gospode, dame fn otroke
"Samo Selenburgova ulica številka 3
--———
F ljubljanska
I	Projektira
I Lastno
'm— IIII »■■MH11 '
gradile A Ol družba ® o.®. Sjiafoljana, Rimska cesta 13. — Telefon 527. ] In Ssavršuje najsolitilneje zgrradfoe vseh vrst. — Točna Izvršitev.
Stavbno mizarstvo.	Parna žaga.
uujuumiRMMBmManoG!

Lastno tesarstvo.
♦ w
iKiosiceva c
1
(v lastni palači vis h vis hotela „Unionu).	Telefon Stev. 57 m 470.
Račun poštno-cekovnega urada za Slovenijo štev. 11.945, v Zagrebu štev. 39.080.
d
m m
■iS
■Ki
■a
l t
t
♦
is
Podružnice: Bjakovo - Maribor - Sarajevo - Sombor - Split -
Šibenik -- Ekspozitura: Bled.
Interesna skupnost z Gospodarsko bsnko d. d. v Novem Sadu.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
I »
m
m m
M
| - Kapital in rezerve skupno nad Din 15,000.000. -
S Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razr. loterije.
»daja konzorcij »Slovenca«,	Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Liubliani

•ufioslovanska tiskarna v Ljubljani