Wtnma plačana v gotovini
Leto LXXn., št. 248 a
Ljubljana, torek 31. oktobra 1939
Cena Din 1.—
SLOMŠKI
Izhaja vsak dan po po I d n« tzvzemU nedelje ki praznika. [J tnsarati do 80 patu vrst 6 Din 2, do 100 vrst 6 Din 2-50, od 100 do 300 vrst o Din X veČfl inserati petit vrsto Din 4.—, Popust po dogovoru, inseratni davek posebej /J „Slovenski Narod*" velja mesečno v Jugoslaviji  Din 12.—*  za  Inozemstvo  Din 2&—     H     Rokopisi  se  oe vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, »Cnaflfovo uGca ste*. 3 telefon. 31-22. 31-23. 31-24, 31-25 in 31-21
Podružnico* MARIBOR. GrapJd trg it. 7 // NOVO MESTO Ljubljanska cesta, flelon it 26 H CEUE. celjsko uiedniitvo« Strosunovenevo ulice 1 telefon št 65 j podružnico upravet Kocenovo uL 2, telefon st. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ  GRADEC Stoerfkov trg 5    //    Postno  hranilnico  v  Ljubljani  it. 10.35L
Balkan balkanskim državam!
Delo za neutralnost balkanskih držan
Rumunija in Turčija za vzajemno jamstvo ohranitve nevtralnosti na Balkanu — Ankarski pakt ne more ovirati sporazuma med balkanskimi državami — Italijansko-bolgarska pogajanja
Bukarešta, 31. oktobra, e. O priliki turškega nacionalnega praznika je bil velik sprejem v turškem poslaništvu. Vsi člani diplomatskega zbora v Bukarešti kakor tudi rumunski in tuji politiki, ki so prisostvovali sprejemu, so imeli več razgovorov, ki so veljali predvsem dvema važnima vprašanjema, ki v tem trenutku najbolj zanimajo rumunski vodeče kroge. Iz teh razgovorov, posebno pa iz informacij, ki so jih dali rumunski poslaniki v Ankari in v Beogradu, se lahko sklepa naslednje:
V sedanji situaciji Rumunija nadaljuje politiko ohranitve miru z izboljšanjem in in ojačeniem odnošajev z vsemi nevtralnimi državami. To je njena naloga v sedanjih okoliščinah, ker ne postavlja nika-kih zahtev, a vsaka vojna, pa tudi če bi bila zanio zmagovita, bi pomenila za Ru-
munijo veliko škodo, ki je ne bi bilo mogoče nadomestiti. Zato je Uumunija pripravljena doprinesti svoj delež za ustvaritev bloka balkanskih nevtralnih držav. Kumunija smatra ustvaritev takega nevtralnega bloka kot nekako obrambno zvezo za vzdrževanje miru na Balkanu. Ta blok nikakor ne bo vodil velikopotezne politike, temveč se bo omejil samo na to. da bdi nad interesi vseh zainteresiranih držav.
Turško-francosko-angleški pakt po ru-munskem pojmovanju ni spremenil situacije v tem delu Evrope in ne bi vplival na nameravano ustvaritev bloka nevtralnih balkanskih držav ker je ta sporazum zaključen za vzdrževanje ravnotežja na vzhodnem delu Sredozemskega morja Določbe tega pakta ne posegajo v obveznosti, ki so jih prevzele med seboj balkanske
države. Rumunsko stališče je. da bi blok
nevtralnih balkanskih držav lahko zelo dobro sodeloval z Italijo na isti liniji, to je na vzajemnem jamstvu ohranitve nevtralnosti.
Drugi problem, ki je bil obravnavan z j velikim zadovoljstvom s strani rumunskih : vodečih krogov, je brzojavno obvestilo agencije Tas. s katerim je ruska vlada demantirala vest agencije Reuter. da so ruske čete prekoračile rumunsko mejo in vdrle v Besarabijo.
Carigrad, 31 okt e. Poročilo rumun-skega veleposlanika Stojke je izzvalo tu največje zanimanje. V političnih krogih trdijo, da Stojka ne bo poročal samo o stališču Turčije napram angleškim garancijam za Rumunijo. temveč bo hkratu tudi predložil načrt u ustanovitvi nove balkan-
Iz notranje politiko
JADRANSKA fOUSKA V Splitu so pro>lavih \ce*aj Jadranski _ tiuu v spomin na :iO-leti.u o. Uo so bile izo-lesene hrvatske zastale M vo^-.ih ladjah I avetreefffske monarhije. i>o uj prdiM je 3 priredila Jadranska straža v splufci*em gle-
* lulištu predavanja, Ki ku jc imel znani p hrvatski gospodarski stroke* njuk dr. Ku-
_ _ .  . . . - I dclf B:čauk. Gowril Jc o banovini Hrvat-
ske zveze Zatrjujejo, da je turška teza * k[ q C1IU jadrtaakega morja zn-ustvaritev novega balkanskega pakta s so- B m državo. Gledališče je bilo nabito udeležbo Italije in s podporo Anglije. Do- g fa &o b>Je zaStopum. ludj vsc oblasti,
znava se, da sta Grčija m Rumunija v na- S y zaCetUu podavanja je dr. BttaaM po-£!!!f,ie_?rw^i P^rt: _P» Sudarjjl. da v naši državni politiki ni zma-
gala niti jadranska, niti egejska koncepcija, marveč je po sili dogodkov zmagala a tretja, dunavska koncepcija. Pililidila je
Skontinentalna tendenca, ki je bila najmanj v soglasju z interesi Hrvatov i»i Sr-■ bov in ki je najmanj za^ot«»l ila našo go-Sspodarsko samostojnost. Tc potrjuje tudi p gibanje naše zunanje trgovine. S spora-
• žurnom Hrvatov in Srbov pa se je pre-1 makmlo   težišče  v   sm?ri   proti Ja^nnu.
To naše mer je je hrvatsko, toda Hrv »ti ga morajo čuvati ne samo zase, trmveč tudi za Srbe in Slove ce. s l!sai živijo skupaj. Hrvati so OČtibU i7med vseh narodov Podunavja, ki imajo izhod na od-
Stojka pa bodo turška pogajanja z Rusijo zastala, da se pozneje obnove s sodelova-i njem Rumumje. Politični krogi računajo, j -ia bodo ta pogajanja dovedla do pozitiv-« nega uspeha.
S
Rim, 31. okt. z. Po vesteh iz Sofije po-I staja v bolgarskih političnih krogih rusk: vpliv vedno večji. Ruska diplomacija ovira sporazum med Rumunijo in Bolgarijo. ! ki se ne more odločiti za nevtralni blok j balkanskih držav
Sofija   31   okt   AA   (Štefani.) Italijan sko-bolgarskj   razgovori   potekajo   v kar najprisrčnejši atmosferi.
Kaj bo povedal Molotov
V Londonu menijo, da čaka Berlin na izjave Mo-lotova, ki naj spravijo sedanje zatišje „z mrtve točke", v Parizu pa sodijo, da Rusija še ne bo spremenila svojega stališča
London, 31 okt. e. V londonskih vladnih krogih se doznava, da se nemško vojno in politično vodstvo vzdržuje vsake akcije pred govorom Molotova pred vrhovnim svetom. Odločilne nemške osebnosti naglasa j o. da bo imel govor komisarja za zunanje stvari senzacionalno vsebino in bo vplival na razvoj splošnega položaja Ce se to upošteva, je treba razumeti zatišje na zapadni fronti ter mir na morju in v zraku. V Berlinu so prepričani, da bo Molotov na bolj ali manj jasen način formuliral mirovne zahteve. Ce bo Anglija odklonila tudi te predloge, potem se bo vojna brezobzirno nadaljevala.
Pariz, 31. okt. s. Današnji nemški listi namigujejo, da bi utegnil ruski zunanii minister Molotov v svojem ekspozeju pred vrhovnim svetom sovietov napovedati ojačenje sedanje nemško-ruske prijateljske pogodbe v vojaško zvezo. Temu nasproti prevladuje v francoskih političnih krogih vtis, da ni verjetno, da bi se Rusija tako daleč vezala na Nemčijo in da Rusija vsaj do pomladi ne bo izpremenila svojega sedanjega stališča do mednarodnega položaja.
Moskva, 31. okt. e. Ni še znano, kdaj bo v teku današnjega dne seja vrhovnega sveta SSSR Ker je bil vrhovni svet sklican nepričakovano, mislijo, da poslanci iz oddaljenih krajev sploh ne bodo mogli pravočasno priti v Moskvo Toda potrebni kvorum ie že zagotovljen ker so prispeli poslanci iz najbolj naseljenih pokrajin blizu prestolnice. Nihče zanesliivo ne ve dnevnega reda današnje seje Sovjetske oblasti javljajo, da bo na dnevnem
redu priključitev Zapadne Ukrajine in Bele Rusije Danes so prispele v Moskvo posebne delegacije zapadne ukrajinske republike, ki bodo izročile Stalinu poslanico.
V obveščenih krogih pričakujejo, da se bo Molotov v svojem govoru bavil z zunanjepolitičnim položajem kakor tudi z dogodki v zvezi z zunanjepolitično situacijo. Smatrajo, da bo Molotov spet označil odnošaie med Nemčijo in Rusijo in poudarjal nevtralnost Sovjetske Unije. Sejo bo otvoril Kalinin ali pa Molotov Seji bo prisostvoval tudi Stalin, a zatrjuiejo da ne bo govoril, ker v vrhovnem svetu ne zavzema nobenega višjega položaja.
Pariz, 31. okt AA (Havasi Danes se sestane vrhovni sovjetski svet. Pariški listi obširno pišejo o namenih sovjetskega komisarja za zunanje zadeve. »Petit Pari-sien« se izprašuje. ali bo mirovna ofenziva o katen je vse tiho že 14 dni. deležna to pot ruske podpore Nobenega dvoma ni, pravi dalje list. da bi takšni sovjetski poskusi trčili v Veliki Britaniji in Franciji na popolnoma utemeljeno nebrižnost List meni, da Molotov ni oseba, ki bi mogla ponuditi svoje posredovanje za sklenitev miru. ker je odklonil podpis angleško -francosko-ruske pogodbe, medtem ko le podpisal nemško-sovjetski dogovor, ki je dal po truma Nemci.fi. da je vrgla svoje če te na Poljsko. A tudi ni dobro i7bran nravi list. trenutek, ko se sovjetska Rn«i.i« pripravlja da postavi svoje zahtev«* Finski. Pričakovani govor Molotova j*» nrod-met vseh mogočih domnev in hipotez.
V Berlinu čakajo
Sedanje zatišje na zapadni fronti in zastoj političnih dogodkov tolmačijo kot mir pred viharjem — Hitler je še v Berlinu
Helsinki, 31. okt. e. Službeno javljajo, da finska delegacija drevi odpotuje v Moskvo z odgovorom finske vlade na zadnje zahteve, ki jih je postavila Moskva. Sporazum o odgovoru Finske je bil dosežen preteklo noč, ko so se prej dva dni vodila pogajanja in razprave med finsko vlado in šefi političnih strank. Dasi se o finskem odgovoru in tudi o ruskih zahtevah varuje največja tajnost, vendar je opažat splošen optimizem, da bo v Moskvi mogoče doseči prijateljski sporazum Cepra^ mislijo, da se ni bati najhujšega, se ven dar nadaljujejo priprave za vsako eventualnost Aktivno in živahno se tudi še naprej izvajajo obrambni ukrepi
Volilna barba v Bolgariji
Sofija, 31. okt. e. Glede na volitve za narodno sobranje objavlja bivši bolgarski poslanik in opolnoiaočeni minister Petei Nejkov v >Slovu« čianek, v katerem priporoča volilcem, da aobro ocenijo današnji mednarodni položaj in naj ne gredo n;; volitve, ki bi otežkočale položaj, tetnv*-« z mirno in pametno zavestjo, da jim bo s;t ma oblast olajšala njihovo dolžnost, žago tavljajoč jim svobodno izražanje volje
V pričakovanju, da vlada dovršuje vs« priprave za volitve, se v nekaterih krogi h postavlja vprašanje ali je sploh opomin' da se gre v sedanjem trenutku na volitve ko je položaj v svetu tako težak in poln nesoglasij. Ti krogi smatrajo, da bjl bil« boljše, da se volitve odgode, doklei pole žaj ne bo razčiščen.
ej prto morje.
J Glavne n.iloee Pa-taNtffce politike je pre-9 davatelj 07nač;l takole: Našo zunanjo tr-
■ uoviro ie trebi usmeriti z dnisih po4i na J iadrnn^ko obalo. Najvp/nej«e je. da M \ a J srednjc-evropska trge* T*na, V:i «=e sedaj rar-
■ vija no Dunavu na vvhod. uc*^«*ri v n še J ipd renske luke. kar bo vrY0p*ke|r" poaao-_j na. Dosetra tegr* nam ho 7*»©t*»vila. našo
■ sospcd*»rsko nedhrltvMl Salu Je nre%« v S hrvatsko nojno-ranic. k* |e bOa do"le; pre-3 ver kor^ne^talno. nr;neeli vrr epOHMNlJat I 'Ta «o TTrv3*T peMOrfM aafOJi »u di ' mlo E ^n>o kot tak svojo bodočnost
W ^T\' \K IF lfcFS% \
Listi na vidnem mestu podčrtavajo va- P iv im V' (n^Aa
žen mon.cnt z začetka pogajanj, ki so se g Baww^1™ vodila v Moskvi, ki dosedaj še ni bil ob- * Dan«Šnje »Jutro« pnoLcuje uvodni* javljen Po trditvah finskega tiska je za * K«d naslovom »Nezdra.a takt-ka«, v kate-časa zadnjega bivanja v Moskvi ameriški E rem zavzema stališče do tako imenova-veicposlanik obiskal šefa finske delegacije Enega proMema bodote banovine Sloveni-Faasikivija in mu izročil pozdrave pred J Je, o kateri se širijo v javnosti nekontrolirane ve5ti, ki morejo le škodovati stvari sami, dokler se o zadevi ne bo javno diskutiralo brez vsakega strankarskega obeležja. Uvodnik pravi med drugim:
Vpiaš*nje bedoče organizacije banovine
Drevi odpotuje finska delegacija v Moskvo
Optimistična presoja poloiaja na Finskem, ki pa je pripravljena za vsak primer — Rooseveltove simpatije za Fince
sednika Roosevelta. V tej poslanici Roose-velt izraža svoie simpatije za finski narod :n njegovo borbo za ohranitev nevtralnosti in neodvisnosti Ameriški veleposlanik ie poleg tega izjavil dr  Paasikiviju željo
Ločitev brez sovraštva
Berlin, 31. okt. e. SploSno prepričanje
je, da Nemčija ne bo dolgo ostala na stališču pričakovanja in s tem v zvezo spravljajo tudi neprestana konferiranja kancelarja Hitlerja z vodečimi vojaškimi funkcionarji in člani nemške vlade, čeprav obsega današnje poročilo nemške vrhovne komande z zapadne fronte samo en stavek, ki pravi, da ni nobenih sprememb,
Sklepi sfcngssiue v Bfa!istoka
Moskva. 31. okt. e. (Reuter) Slu/benj .^encija Tas javlja, da ie narodna skup-mačiti kot prekršit ve luksemburške nev- « ščina Bele Rusije soglasno sprejela r tralnosti. so oblasti odredile, da se for- ; lucijo, na podlagi katere se zaplenijo maci je orožnikov na meji ojačijo z oddelk. carinikov.
Nemci dematitTišo
Berlin, 31. okt. e. Ves nemški usj> ostro reagira na vesti iz inozemstva, ki nagla-šajo, da je 12 nemških divizij koncentri-
v dobro poučenih krogih vse resneje raču- j ranih ob švicarski meji z namenom, da bi -»*Hrk  da bo v najkrajšem času Dastopila
eso-brez
vsakih I' jm >enzacij vsa Posestva, ki so pripada a veleposesinikom sam s'i^.>m in šržavi Res'-iuciia pravi, da je odslej vse področje Bele Rusije last vg.?^j naroda, to ?e. da pripada državi. P;av Tako ie bila i izglasovana resolucija za podr/.avljenje bank in teži e industrije. Resolucija nravi Od d^nes drJjp postanejo vse banke z vso
predsednika Roosevelta. da bi bil stalno £ Slovenije  je  problem  bodoče eksistence obveščen o   nadaljevanju   pogajanj   mod W Slovencev,   njihovega   kulturnega, gospo-Finsko in Rusijo. g darskega in socialnega razvoja. Zato za-
p služi,   da  vsi   o  njem resno razpravljajo. __________ m Nobeno trezno in stvarno izneseno mišije-
1 nje ne bi smelo biti neupoštevano. IT)    Menda ni nikogar v Sloveniji, ki bi ne ■ bil pristaš najširše samouprave bodoče no-S ve banovine. Mi smo to po svojem pro-5 gramskem gledanju in na osnovi praktič-■*i-ih izkušenj. Karkoli smo v našem listu Pariz. 31  okt. s. V Rigi je bila včeraj g na isali 0 ^ prob!emu, nič ni bilo na-podpisana nemško-letonska pogodba o re- ■ ^rjeno proti temu ^ ^ samouprava bo-patrtaciji Nemcev iz Letonske. Po tej po- | JJ~ banovine razširi do skrajnih mej, ko-godbi  imajo letonski   državljani   nemške | dopuščajo bistveni lastni sloven-
narodnosti do 15. decembra pravico, da ■ sk mteresi Vsi bi ^ morali zavedati, da sprejmejo nemško državljanstvo, morajo - slovensko vp^šanje ne more urediti s pa se potem tudi do tega roka izseliti | sta|igč kakat bi to najbolj. prijalo te-U.iar.ovljen  bo  posebni  mešani  nemško- g • strankarsko političnemu in-
Letonaki urad, ki bo uredil vse zadeve Nem- .    ,   . _" ™- ~ Z2
m  ,  betonski  Pogodba bo še ratificirana |S_^i" " ^.s^^SJS vMa in .    -„Unu. stopi pa v veljavo že z dnem »kd° bo v Slovenui v v1 .o«, 5 upravljal, temveč za mnogo varnejšo za-
u • ^ .....„ - _ S devo. kako bomo živeli in izhajali. Mi ni-
• izgovoru z novinarji je Izjavil leton- m. _   • .____, - .
P. f    .        j *   i-   ___^ S kdar nismo tajili, da smo pro*i r/oianji
5k    uiniatei pravde, da predstavlja odhod l~r™ " ,      ^ -
^ etnične grupe edinstven primer in I Slovenije. V polit.cnem in narodnem sm-
zgodovinski dogodek. Po 700 letih se Nem- £ s,» nocCT°-   đa se1"ah,iajo ci vračajo v svojo domovino. Ločitev se bo 1 ■ •_«• državno celoto, a v gospodarskem
g smislu se ona ne sme iztrgati iz sklenje-nega jugoslovenskega gospodarskega pod-
izvršiln brez sovraštva. Letonci žele svo jim d^^ednnjim sodržavljanom dobre bo dočr.osti  v  novem  življenju  in delu.
ročja, V kulturnem oz i ni mora pri vsem j samobitnem razvoju težiti, da se duhevne
nesreča v Italiji |
Rim. 31. oktobra. AA.  (Štefani). Elck-
vezl s Hrvati in Srbi utrjuje*o. \?a£llr'l ¥^**9«flicflr-a    t   «»nek ^^Ja do sklepat f!as bi že bD. If ^ilJla%«e  ifi^^¥lLul3At<    Z da ^e slepomišenju napravi konec.
na jo,
znatna sprememba prav na tej fronti in sicer zaradi akcije z nemške strani.
To v bistvu potrjujejo tudi vesti iz berlinskih virov, da bo Hitler v kratkem zapustil Berlin in odpotoval na zapadno fronto, čeprav s službenega mesta o tem ne dajejo nobenih informacij, je vendar treba verovati tem vestem in to tem bolj. ker so bile zadnje dni v Kolnu rezervirane mnoge zasebne vile, v katerih bodo nastanjeni Hitlerjevi vojaški strokovnjaki.
Švicarska pripravljenost
Bern, 31. okt. br. Snoči je bil objavljen uradni komunike, po katerem je švicarski zvezni svet poslal kantonalnim vladam okrožnice, v katerih navaja naloge In dolžnosti prebivalstva, ki jih bo imelo v primeru, da bi se Švica po sili razmer zapletla v vojno in bi jo zasedle oborožene sile kakšne tuje države.
Incidenti na luksemburški meji
Luksemburg. 31. okt. br. Ker se je v zadnjem času pripetilo na luksemburških mejah nekaj incidentov, ki bi ae mogli toi-
se nemška ofenziva proti Franciji začela j svojo vredn -stjo. vs.i vel^Dodjetia rudniki '.n obrat: ter železnice last naroda.
preko Švice. Listi označujejo to kot lažne 1 manevre Anglije, ki hoče na ta način pii ' nekaterih nevtralnih državah izzvati pa niko. Pravijo, da je Anglija enake manevrj napravila tudi z Belgijo in Hol^ndsko in ko je to ostalo brez stvarne podlage, se je Anglija obrnila proti Švici.
Vojna v zraku
London, 31. okt. e. (Reuter). Ministrstvo vojne mornarice javlja, da sta dva nemška bombarderja včeraj zjutraj napadla južno od Dogger Banka angleške rušilce, nista pa povzročila nobene škode. Tudi ni znano, če je imel sovražnik izgube.
London, 31. okt. s. Angleška izvidniška letala so izvršila včeraj več uspešnih iz-vidniških poletov nad Severno in Zapadno Nemčijo in zbrala več važnih podatkov. Eno angleško letalo se do polnoči ni vrnilo v svoje oporišče.
London, 31. okt. s. Včerajšnji izvidniški poleti angleških letal nad Severno Nemčijo so veljali predvsem večjim nemškim vojaškim letališčem. Angleška letala so bila ponovno obstreljevana in napadena.
Ajne*s-*&5 neviraS&sstni zakon
Wa*Vngton. 31 okt A\ 'Huvas) Odbor za poslovnik reprezentančne zbornice ie sprejel predlog, da bo nevtralnostna debata danes in Hitri. Glasovanje bo najbrže v četrtek ali najpozneje v D3tek doDoldne. Republikanski za^tonnik Ne\v Yorka je nastopil p:eli temu sklepu, toda člani tega od bor p ct v7*raiali nri svoi-im.
Nasa »cka za Nemčijo
Beograd, 30. okt p Te. dni bo prispela v Beograd nemška delegacija zaradi pogajanj o cenah meke, ki jo naj bi Jugoslavija izvoziia v N^mčiio. Kakor je bilo objavljano ob priliki poslednjih pogajanj v Beogradu, je naša država pristala, da izvozi v Nemčijo 10.000 vagonov pšenice, v kar pa i e že všteto 2500 vagonov pšen;čne moke. Ker cena za moko Dri zadnjih gospodarskih pogajanjih z Nemčijo, še ni bila določena, prihaja sedaj v Beograd posebna nemslta delegacija, da uredi tudi to zadevo.
XFW)T       H'OST CELOTNE
JUGOSLAVIJE
V Pančevu je govoril minister Nikola
riičri vlak. ki je snoči ob 10.10 odpeljal va KbosUI o sporazumu s Hrvati ter je dejal Milana. j<» bttzu Lambrate trčil v ekspres- ■ med drugim, da je bil sporarum d os »žen ci vlak ki je vozil iz Benetk. Osem ljudi Ev zadnjem času, ko so to zahtevale držav-je ubitih, okoli 40 pa laže ranjenih. Pro- ■ ne potrebe. Rekel je: Nobnne nevarnosti metnl minister Beni se je takoj pripeljal tj ni ^ imaj0 Hrvati svojo banovino, dona kraj nesreče. S kler ao nedotaknjeni interesi celote in na-Milan, 31. oktobra. AA. (Havas). Dosl?j ■ i0|?e Jugoslavije. Za narodno vladavino so so izpod razbitih obeh vlakov, ki sta tr- ■ najvažnejSe široke sarrounra e in tajno čila drug v drugega, potegnili 11 mrtvecev. ^ glasovanje, kar bo izvedeno v najkrajšem v trenutku nesreče sta vlaka vozila s hi- g ča^a trostio SO km na uro. Karambol je bil tako
strašen, da sta se dva vagona brzega vlaka razklala na dvoje, a lokomotiva in prvi vagon tovornega vlaka sta prebila vagone za niima. Reševalna dela gredo hitro od rok, kljub temu delajo zelo oprezno, ker morajo reševalci uporabljati razne tehniške pripomočke, da presekajo Železno ogrodje vagonov in tako rešijo žrtve. Boje se, da je žrtev še več in da bo med 21. nevarno ranjenimi osebami še katera podlegla, število laže ranjenih je zelo veliko. Oblastva so takoj  uvedla preiskavo.
Francosko vojno poročilo
Pariz, 31. okt. s. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je objavilo davi 115. vojno poročilo: Noč je bila mirna na vsej fronti.
London, 31. okt. s. V postojankah angleške ekspedicijske vojske na fronti v Franciji je bil včeraj opoldne dan prvič od začetka vojne letalski alarm, ki je trajal tri četrt ure. Vsa angleška vojska se je med alarmom zatekla v zaklonišča, ki so zgrajena v ta namen.
i
DR. KRNJEVIĆ V BEOGRADU Generalni tajnik HSS dr. Juraj Krnje-\ ič je včeraj odpotoval skupaj s pomočnikom finančnega ministra dr. Filipanči-
!ćem v Beograd. To je prvi ob?sk dr. Kr->ijeviča v Beogradu po njegovi vrnitvi iz inozemstva.
Pomočnik finančnega ministra dr. Fili-pančić je imel včeraj v Zagrebu nrrd svojim odhodom v Beograd posvetovanja a S podpredsednikom vlade dr. Mačkom, ba-■ nom dr. Subašičem. finančnim ministrom
Idr. Sutejem, predstojnikom finančnega od delila banske oblasti, dr. Fra no!! čem, s tajnikom HSS dr. Kmjevlćem in komisarjem mestne uprave Starčevićem n organizaciji finančne službe v banovini Hr^^kl in finančnih potrebah banovine Hrvatske. 9
Sorzna poročsfs.
Čarih, 31. oktobra. Pariz 10.10, London 17.825. New York 446.—, Bruselj 74.125, Milan 22.50, Amsterdam 236.75, Berlin 178.50, Stockhclm 106.25, Oslo 101.30, Kopenhagen 86-10,
Stran 2
»SLOVENSKI NAROD«, torek.. 81. oktobra 193«.
Stev. 4*
mariborskih in okoliških pokopališčih
Maribor — Kamtiica — Studenci — Slov. Kalvarija — T
Kožne }
Maribor, 31. oktobra Spet praznik mrtvih. Zunaj v širokem avetu poročajo o mrtvih, ki so padli in ki Se pauajo na bojiščih. Toda preko trpke vsakdanjosti nas vendarle dviga praznik Vseh svetnikov, praznik mrtvih, praznik dragih in ljubljenih pokojnikov. Po mariborskih pokopališčih bomo prižgali svečke na grobovih junakov svobode in narodnih borcev. Njihovi grobovi in spomeniki so skromni in preprosti, toda velika je njihova slava. Simon Gregorčič nam kliče: Pravice, enakosti ni pri ljudeh, Pravice, enakosti ni na grobeh, Pravica, enakost je — v grobi!
Po pravilu večne minljivosti pa Izginjajo tudi pokopališča, na njih bodo zanamci uredili lepe parke. Na prostoru, ' kjer je bilo nekoč staro magdalensko pokopališče, ki so ga opustili leta 1880, je danes magdalenski park. Staro mestno pokopališče v Stros&majerjevi ulici pa bode zaprli s 1. januarjem leta 1940. Morebiti bo tudi tam nekoč park s klopmi in z >gajem zaslužnih*. Tukaj na starem mestnem pokopališču imamo grobove pomembnih mož. Poleg škofa dr. A. M. Slomška spi tukaj svoje nevzdramno spanje tudi prvi slovenski novinar, neustrašeni nacionalni borec Anton Tomšič. Tukaj je pokopan tudi znani šolnik Janez Kopriv-nik, znameniti matematik Blaž Matek. Svoje poslednje domovanje je imel tukaj tudi dr. Vladimir Sernec, sokolski starosta, čigar telesne ostanke pa so nedavno prepeljali v Ksmnico.
Tudi na mestnem pokopališču na Po-brežju bo na dan Vseh svetnikov vse v zelenju, lučkah in v pietetnem razpoloženju. Mariborčani se bodo pomudili ob grobovih ljubljenih svojcev, obiskali pa bodo tudi grobove tistih zaslužnih mož, ki so se borili za svebodo Maribora. Tukaj so grobovi generala Rudolfa Maistra in njegove blage, nepozabne soproge gospe Marije, nadalje zaslužnega narodnega voditelja in borca dr. Franja Rosine, nepozabnega dr. Ljudevita Pivka itd. Posuli bomo s cvetlicami tudi skupen grob v vojni padlih žrtev.
Naše misli hitijo tudi na bližnje frančiškansko pokopališče, ki je bilo otvorjeno leta 1929 in ki se ponaša z lepimi arkadami. Preko ceste na magdalenskem pokopališču pa počivajo poleg številnih odličnih mož tudi tri osebe, ki so bile Mariborčanom zmerom pri srcu. Počastimo spomin pisatelja trpina Jožeta Kostanjevca, nekaj korakov ob njem počiva njegov prijatelj Polde Modic, tam sredi pokopališča med monumentalnlmi spomeniki pa poslednje domovanje tragične žrtve dela Avgusta Kelnariča s simbolnim nagrobnikom in značilnim napisom »Obtožujem!«.
Toda Mariborčani imajo svoje pokojne svojce tudi na raznih okoliških pokopališčih, tako na primer na studenškem poko-
pališču, ki je bilo otvorjeno to lota 1879, potem na radvanjakem pokopališču v bližini šole med Zgornjim in Spodnjim Ra-dvanjem, na kamniškem pokopališču, na šentpetrskem pokopališču. Morebiti bo kdo poromal tudi na tezensko pokopališče, ki je last mariborske stolne in mestne župnije, Id je bilo otvorjeno leta 1911, pa opuščeno že čez 3 leta, t. j. 1.1914. Grobova je prerastla trava, bogve če bo se našel grob. ki ga Išče, da bi na njem prižgal svečko in da bi nanj položil šopek jesenskih rož.
Kakor vsako leto, tako bo tudi letos na pobreškem pokopališču skupna počastitev spomina rajnkih, slasti v vojni padlih vojakov. Sodelujejo vsi mariborski pevci. Maistrovi borci se bodo poklonili na grobu svojega velikega poveljnika ob 10. uri. Na grob bodo položili venec. Nato pa pojdejo k spomeniku v koroških bojih padlih borcev, ki se nahaja v vojašnici vojvode Mišica. Cestilci prvega slovenskega novinarja in narodnega borca Antona Tomšiča pa se bodo na praznik Vseh svetnikov zbrali ob 11. uri dopoldne na starem mestnem pokopališču. Počastitvene besede bo spregovoril novinar g. Jaroslav Dolar, zapeli pa bodo pevci »Jadrana-Nanosa«.
Maribor bo tudi letos dokazal, da Časti
spor-in svojih prednikov, dragih pokojnih svojcev ter da hoče ta spomin čuvati v pietetni počastitvi njihovega dela ter imena.
še manj kakor našo prelepo okolico poznamo Mariborčani pokopališča celo svoje najbližje okolice: Kamnica-Studenci, Ra-dvanje-Tezno i. dr. Zato smo se odločili, da to vrzel izpopolnimo od prilike do prilike. Prva taka prilika so ti dnevi ob Vseh svetih.
Pot nas vodi v Ramnlco. Mnogo se sliši o tem pokopališču, da namreč takorekoč »plava v vodi«. Skorajda to ni pretirano. Pred nami leži sveži grob z avtom ponesrečene žene trgovca Stoka < med Kamnlco in Rošpohom), a poleg tega groba se nahaja velik kup glinastega blata, vmes še iz prejšnjega groba izkopane človeške kosti in tudi še kosi nesegnite rakve. Pred nami je torej javen dokaz, kako bi se ne smelo postopati z ostanki grobov. Nadaljnje poizvedbe so dognale, da včasih res pride do tega, da rake v z mrličem x plava v vodi«.
Za danes se omejujemo le še na dve znamenitosti tega pokopališča. Pred vsem je to grobnica rodbine Koprlvnlk, Srebre-Sernec, o katerih pa spregovorimo, ko bodo v kratkem prenesli ostanke lz grobnic na starem mariborskem pokopališču. Druga znamenitost je tam, kjer pokopališče prehaja na sodni vrt! Tam stoji pod jablano skupni spomenik žrtev morilca Rudolfa Mohorka — strašna velikonočna tragedija rodbine Dobaj na Jelovcu. ki je baš na Veliko noč 1931 pretresla prebivalstvo
— NorUCe na »Monte beUo"
daleč naokoli. Nagrobnik nosi nadpis »Spomni zločinskega umora«. Pod napisom se nahajajo slike vseh petero žrtev: nato sledijo Imena AJojza Dobaj, Kuna. Alojzija Rajko Gosak (6-letnt rejenček). Tudi k temu spomeniku ae bo treba ob priliki se povrniti. Le toliko bodi tu omenjeno, da se je roparski morilec Rudolf Mohor ko te med preiskavo sam obsodil, obesil ae je.
Povratek nas vodi preko prastruge Drave izza dobe njenega prodora skozi Kamnlco. Strmina Koroške ceste nas pelje na kos zemlje »na gavžah«, ali nekdaj zloglasni »Monte bello« — morlice, kjer je bilo tudi pokopališče justificiranih. Danes spominja na to mesto groze le še velik križ.
Na nadaljnji poti preko polja vstaja pred nami tUdI spomin na »Kužne jame«, to sc bili skupni grobovi žrtev kuge, ki je v Mariboru najhujše razsajala 1.1680 in zelo izpraznila cele hiše.
Stndeniko pokopališče
Občudovanja vredna čistota ln red in skoro nekakšno razkošje z gTobovi. če pomislimo, da tu počivajo večinoma delavski sloji (železničarji). Običajnih grobov r. zemljo skoro nI več videti; večina v ličnih obllkAh betona ali kamna. Tu počiva tudi — od Jugoslavije priznani, ornitolog svetovnega slovesa, ing. h. c. dr. Otmar Reiser
Naša dolga pot nas pelje naprej preko polja kar navkreber na SI. Kalvarijo, kjer se nahaja rodbina čelisd fTscheli«r*ii. Tu na severni strani cerkve jih počiva Že dvaiset te bogate rodbine, h kateri spada tudi ljubljanska rodbina Lukman. Silen veter tu gori nas res požene navzdol zooet čez širšo polle na Radvan4»ko pokopaUSco L#»*1 v akora* za vi dan Ja vredni prijazni ravnini še sredi polja, v bližmj še brez hi* M»-»hno. nre*r»«»-o-.no je že postilo, treba ga bo rarŠiritl. Tudi tu ie vse tako Učno in kakor v studenci Že vse pripravljeno za Vse svete.
Toda tudi le pri bežnem pogledu nagrobnikov vseh teh pokopališč, dobi obiskovalec utls. da na vseh teh nokona^ščih Se vedno prevladuje — nemščina. (Povedan o na uho tistih, ki jih Se strašijo že zgodovinski nemški grobovi na starem mariborskem pokopališču, tu. pa tudi na Po-brežlu, izviralo nemški napisi N i»w*s dob«*, ko smo ml-postali eo^podaril Maribora in okolice). So pa tudi siovenaka l^ena: Ho-ste, Potočnik, Smole. Segula i. dr.
Med tem smo pri teh mislih zopet preko širnega polia že tam doli na Tezmem. Desno ob Ptujski cesti mali smrekov etmlfeek Tu notri je evan«reHsko pokonah'Sče. Zve-čerilo se ie že ln čaka nas še dolsra pot za povratek. kar čez nasproti ležeče rimo kat. pokopaliSče. ki je v zadniem časti stopilo v osnredje znane«-* spora zaradi starega mestnega pokopališča.
Frcsvetne delo pobreških Sokolov
Lep uspeh otvoritvene predstave dramatskega odseka
Sokola na Pobrežju
Maribor, 30. oktobra
Znana je požrtvovalnost, vztrajnost pobreških Sokolov. Njihovo delo je vsestransko. Uspehi se kažejo na tehničnem polju, pa tudi na prosvetnem torišču. Sokoli in Sokoliće, ki čutijo zanimanje za oder delujejo v okviru posebnega dramatskega odseka pobreikega Sokola. Včeraj je bila otvoritvena predstava v novi prosvetni sezoni. Vrli pobrefki sokolskj igralci so z uprizoritvijo F. Albrechtovega ^Očeta« ponovno izpričali svoje odlične igralske ter odrske vrline.
Dvorana Sokolskega doma ie bila dobro zasedena. To ni vplivalo ugodno samo na igra'ce, ampak tudi na gledalce in poslušalce. Videti je bilo, da so se nekateri igralci izpopolnili ter da so še bolj razvili svoje sposobnosti. S tem je zadovolj.v poset predstav v novi sezoni že vnaprej zasiguran. Al-breehtov »Oče« spada med težja odrska dela, primerna za podeželske odre. Vs: sodelujoči so svoje vloge skrbno in vestno na.tudiraii. To je predvsem zasluga izredno marljivega, . iznajdljivega ter talentiranega režiserja br. Franca Štibila. Po njegovih navodilih je bila izvedena celotna uprizoritev, so bile izdelane nove lične kulise. Br Rojko, ki je prevzel vlogo očeta Diviška, je izoblikoval podobo pristnih, v jedru zdravih kmečkih pojmov. Izlušči' je na tem zanimivem liku vse podrobne momente, ki jih je podajal prepričevalno in ki jih je neposredno doživljal. Dober je bil tudi Gerže-ljev sin Jan, v vsem skrbno zasnovan ter
vestno izdelan Br Vekjet ie samozavestno in plastično prikazoval BobeŽa. Tudi br. Mihelač je bil dorasel vlogi kmets Kopet-skega. Bil je prepričevalen in je svojo nalogo opravil zelo dobro. Mat' s. Lukežičeve je bila vsa prežeta v topli I'ubezni do otrok. Tudi najhujša bolečina je ni strla. Sina Antona je igral br. Balaša. zc'o se je postavil br. Kušar kot Vaclav. Razmeroma težko vlogo Ane je odigrala s. Boža Ferant ki je spretno prešla preko težjih momentov, ki jih je povsem obvladala. Tudi nftali požrtvovalni igralci so zado\oljivo dopolnili celotno sliko na odru, br. Kumer v vlogi brivca je zelo ugajal, pa tudi br. Fogler kot Janač, br. Kragelj in Grča kot bajtarja ter s  Pliberikova v vlogi Pe'ur.kove
Tako je ta igra. ki jo bodo naši vrli po-breški sokolski igralci ponovili na praznik Vseh svetnikov, žela v vsakem pogledu lep, prepričevalen uspeh. Vsekakoi bi bilo pripomniti in želeti, da posvetijo igralci v bodoče posebno pažnjo izgovorjavi ter naglasu Stik med odrom in gledalci je bil ves čas zelo intenziven. Občinstvo ni štedilo z iskrenim priznanjem, kar bod: nesebičnim pobre'kim prosvetnim pionirjem primerna vzpodbuda za nadaljnje prizadevno delovanje v novi sezoni pobreške sokolske gledališke družine. Videli smo lep napredek. Zaradi tega bodo Pobrežani nedvomno še bolj podprli njihova idealna prizadevanja. V bodoče pa bi bilo želeti od strani občinstva vsaj nekoliko več točno-ti, ker netočnost zelo ovira pravočasen pričetek igre.
M. K.
Mariborske in okoliške novice
— Požarna katastrofa je doletela v noči na ponedeljek Spodnjo in Zgornjo Hajdino. Ob 1. uri ponoči je izbruhnil požar pri posestniku Jakcbu Cafuti in je ogenj vpepe-111 vso domačijo. Tričetrt ure zatem pa je pričela goreti domačija posestnika Ivana Sitarja v Zgornji Hajdini, ob 2.30 pa so se pojavili prvi ognjeni zublji v gospodarskem poslojpju Franca Megličarja v Zgornji Hajdini. Tudi Sitarjeva ln Megličarjeva domačija sta popolnoma upepeljeni. Skupna škoda znaša nad 150.000 din. Bila pa bi že večja, ako ne bi požrtvovalni gasilci z vnetim gašenj: m ogenj lokalizirali ln tako preprečili, da se požar ni razširil na sosednje domačije. Kako je ogenj nastal, se točno ne ve. verjetno pa je, da ga je zanetila zlobna roka.
_ Tekmovanje za   Hljardno prvenstvo
Maribora bo priredil tudi letos Mariborski biljardni klub in sicer prihodnji tečen. Razpored turnirja bodo določili v četrtek 26. t. m. Biljardni turnir bo v kavarni »Jadran«.
— Incident v gledališču. Pri nedeljski večerni predstavi je neki moški dobil epi-lept:čen napad, ki je povzročil vznemirjenje pri občinstvu. Bolniku so takoj priskočili na pomoč, tako da se je predstava brez motnje lahko nadaljevala.
— V spanju zadušila otroka. Dne 9. septembra t. 1. zjutraj je SS^etna delavka Ivana Ferenčeva v Malečniku opazila, da je n^ena 2 in pol leto stara hčerkica Marija, ki je vso noč spala pri materi, nezavestna. Takoj je poklicala domačine, ki pa niso mogli nič pomagati, ker je bil otrok že mrtev. O zadevi obveščeni orožniki so pričeli z zasliševanjem. Dognali so da je otrok umrl zaradi zadušenja, kar je tudi
potrdila sodna obdukcija trupelca. Mariborski državni tožilec je Ivano Feteučevo obtožil, češ da je zakrivila smrt svojega otroka iz malomarnosti. Ferenčeva se je morala včeraj dopoldne zagovarjati pred mariborskim okrožnim sodiščem in je bila obsojena na 3 mesece zapora, pogojno za dobo 2 let.
— »Mene ne bo nihče komandira! U je dejal stražn'ku na Kralja Petra trgu neki 271etnd Alojz s., ko ga je stražnik opozoril, naj hodi po desni strani ceste. Ker ae je Lojze s stražnikom pričel prepirati in ga naposled tudi žalil, .mu je stražnik napovedal aretacijo. Ker je bil vinjen, je moral prebiti noč pri »Grafu«.
— Rabljaten podnajemnic Zasebni ca Ivanka Grufen iz Stritarjeve ulice je pritekla sredi noči na stražnico v Frankopa-novi ulici ter dejala, da je neki Maks B.. ki stanuje pri njej kot podnajemnik, priSel vinjen domov in razbil vso kuhinjsko opremo. Stražnik je našel Maksa B. vsega razburjenega. Ker je svoji stanodajalkl grozil, je moral Maks B. s stražnikom h »Grafu«, kjer se je streznil. Dopoldne je moral Maks B. na policiji obljubiti, da ne bo u res rr čil svojih groženj, nakar so ga zopet izpustili. V ozadju razburljivega dogodka so baje n -ke ljubezenske zadeve.
— Pri telovadbi sta ae ponesrečila 17-letni Srečko Raiier. stanujoč v T^'telj-skem domu v Mariboru, ter 91etni Jože Krasnk Iz Hoč. Oba poškodovanca ae zdravita v mariborski splošni bolnici
— Fantovske zadevšč'ne. V Polički vasi so se stepli nekateri fantje. Posledica fantovske bitke je bila, da so morali 281et-nega hlapca Ferdinanda Plhleriča odpre -miti v mariborsko bolnico, kjer so zdravniki
ugotov2ti, da ima Pihlerič precejšnje poškodbe na glavi. — Tući v Veliki Zimici je nastala fantovska bitka in sta postala žrtev 191etni posestneski sin Alojz Hrastnik in 341etni hlapec Ervin Zdovc, ki sta oba dobila tako hude udarce s kolom po glavi, da so ju morali prepeljati v mariborsko bolnico. Glavne krivce fantovske bitke so orožniki ovadili sodišču.
— Razne vesti. V Cvetlični ulici je neki izvošček podrl na tla učiteljevo Ženo 53 letno Marijo Koprive, stanujočo v Cvetlični ulici 27. Koprivčeva je k sreči dobila le lažje poškodbe po rokah. — Na križišču Meljske ceste ln Trštenjakove ulice je za-vozil neki dvovprežni voz v krojaškega mojstra Jurija Lampreta, ki se je peljal s kolesom. Pri padcu al je Lampret poškodoval roke. — V neki gostilni v Frankopa-novi ulici je nastala rabuka. Padale so bunke, razen tega so udeleženci pretepa poškodovali gostilniški Inventar. Rabuki je napravila konec policija, ki je glavne krivce zaslliala. Izkazalo se je, da je nastal pretep zaradi tega, ker neki Franc P. ni hotel plačati biljordne pristojbine 8 din. Zadeva bo imela svoje odmeve pred sodniki
— 100 novih prodajalnvh miz so postavili na trgu ob Stroasmajerjevi ulici S tem je prodaja znatno olajšana. Pravijo, da bodo ta teden postavili ie 50 novih prodajalnih miz.
— Avtobusne vožnje v St. nj. z dnem 28. t. m. so bili na progi Maribor - St. Di ukinjeni skoraj vsi vlaki, tako da sedaj nima prebivalstvo ob tej progi skoraj nobenih praktičnih zvez z mestom. Pri tem so predvsem prizadeti učenci mariborskih srednjih in meščanskih sol. ki imajo popoldanski pouk. Radi tega bo uvedlo mariborsko mestno avtobusno podjetje počenši s petkom 3. novembra za poskušnjo avtobusne vožnje ob delavnikih tako, da bo vozil avtobus lz Maribora glavni trg ob 11.15 in prišel v Št. Ilj ob 12., vračal pa se bo iz št. TJja lzprei poŠte ob 12.45 ln pr'hajal v Maribor Glavni trg ob 13.30. Vožnje se vršijo kakor rečeno samo ob delavnikih in sicer za enkrat na poskuSnjo za 14 dni. Ako bo dovolj potnikov, bo avtobus vozil stalno, dokler se ne uvedejo ponovno lokalni vlaki. Ako pa ne bo dovolj potnikov, bo mestno podjetje vožnje po 14 dneh zopet ukinilo.
— Zdravniška dežurna služba. Jutri na dan Vseh svetnikov ima zdravniške dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD ln njVhovim upravičenm svojcem zdravnik dr. Alfonz VVankmUller, Frančiškanska ulica 8-m.
— StaeVnike novice. Studenčani smo se v vel'kem Številu udeležil pogreba nesrečne smrtne žrtve snrtomobTske nesreče 13-letne učerke meščanske Sole Brigate Gaj-Skove. Godba železničarjev je svirala žalne koračnice. V mrtvaškem sprevodu je korakala tudi Šolska mladina, ki je odpela ob svežem grobu Brigite Gajskove pretresljivi žalostinki. Usodna prometna nesreča je vzbudila v Studencih ogorčenje zaradi Šoferjevega ravnanja, ki je vozil po napačni strani in ki je Sele po nesreči zavez*] na desno stran.
— Smrt blage žene. 631etna Jožefa TJdo-vič žena železniškega upokojenca, je umrla. Bila je blaga gospa, vzorna mati. Na njenem pogrebu se je zbralo velHco znancev, ki so jo sprem1 i ali na njeni pos^dnti poti. Godba železničarjev je svirala žaln* koračnice, pevci »Drave« ln »Krilateera kolesa« pa so odp*M pretresljivi žalostinki. Pokojna Jožefa U:©viceva je bila mati bivše mariborske operetne Igralke ter primadone gdč. Pavle Udovičeve. Ohranimo blagi pokojnici časten skomin žalujočim svojcem nase globoko sožalje!
— Ljubitelji tujih koles so spet stopnjevali svojo delavnost. Tako je H»g1nUrt posestniku Janezu O miku is Sv. Jun j* v
Slovenskih goricah izpred neke gostilne na Aleksandrovi cesti 900 din vre.no kolo, ki ima evidenčno šovilko 2—137179. Zasebnčcl Margareti Schmiederer is Koroške ceste 28 pa je neznan tat ocpljai iz predsobe stanovanja 1000 din vredno žensko dvokolo znamke »Ne:o« s evid. fetev. 2—23056.
— Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Mlnafikova mestna lekarna na Glavnem trgu 12, tel. 25—85, ter Remsova lekarna prt sv. Roku na vogalu Me.jske :n Aleksandrove ceste. tel. 25--02.-
— Spet praznovanje... »Delavska politika« poroča v številki 124: »V železniški delavnici bodo spet praznovali. Med železniškimi cela v d v tukajšnji delavnici je zavladalo te dni silno razburjenje, ko je bilo razglašeno, da se zopet pričenja s praznovanjem. Zaenkrat bo delo poč-valo od torka opoldne dne 31. oktobra, napasnik v sredo dne 1. in še v četrtek dne 2. novembra t. 1. Zakaj je bilo odrejeno to praznovanje, ni znano. Ali bo zopet uvedena redukcija delovnih dni, mor. a radi pomanjkanja kreditov? Lansko leto so že-.ezničarji dobli zagotovilo da todo odslej preskrbljeni zadostni krediti in se praznovanje ne bo več ponavljalo. Ogo čenje železničarjev je razumljivo s odrom na skrajno nizke mezde, ki jih prejemajo železniški delavci za svoje trudapolno in odgovorno ie'o. S praznovanjem pa bodo seveda še bolj prizadeti, ker bodo prejemali še manj mezde, čep: a v se polni zaslužek ne zadošča za dostojno preživljanje. To redukcijo prejemkov pa bodo železniški delavci in njihove druž'ne tem hujše občutili, ker iz dneva v dan narašča draginja in so cene življenjskim potrebščinam že doslej občutno povišane. Ob vsem tem bi se morali zamisliti me roda j ni činitelji, predno odredijo te vrste štednjo pri čemer se le malenkost prihrani, na drugI strani pa ogromno Škoduje.«
—- Me*nice bode jutri na praznik Vseh 3vetnikov zaprte, prav teko brivnice.
— življenjski  jubilej.   PrckurLst L*-ad--ke samopomoč   v Mar'boru g. Ferdo Le-skovar obhaja te dni v krogu dr?gih svojcev 601ctnico  rojstva. Vrlemu sla^.ljencu iskrene čestitke'
— O prta noč ln dan so grObe vrata. V Ciril Metodovi ulici 26 je premin 1 veleposestnik Andrej Janžekovič, oče biv"e-ga narodnega poslanca g. Janžekovlča. Doeegel je častitljivo staxost 82 let. Na Meljski 30 je umrl upokojeni v'šji sprevodnik Ivan Ogorevc star 71 let. V Metelkovi 74 je n^emlntla zasebn^ea Marijana Legat, stara 86 let. V Jerovžkovi ul--ci 91 pa je umrl bivši urain'k pri unlon-ski pivovarni Ernest Lekner. žalujočim svojcem na£e globoko sefalje.
— žensko gibanje. Tukaj'nja zveza gospodinj to im^Ja xlslej svoje redne sestanke vsak pivi petek v mesecu. Sestanki bodo v Vesni. Na sporedu teh sestankov je razpravljanje o raznih gospodinjskih vprašanjih.
— Iz malega Beograda. Prisrčno Je na-£e delavstvo odkr lo spomenik žrtvam dela Ivanu St-nadu. Hlnku Dltmajerju ln Lecpoldu Robtču. Spomenk je *:elo slikarja in kiparja Lojzeta Sušmelja. Spregovorili so gg. Janko FTiček. Anton Stanek, V. Eižen. A Hrovat in Novak. Sodelovala je tudi železn carska godba in pevci mariborske »Crafike«.
— O radijsKi oddajni postaji. ^Delavska Politika« poroča v številki 124: < Občinski svet je na svoj seji 12. oktobra t. 1. sklenil, da posodi katoliški prosvetni zvezi v Ljubljani, ki je lastnica ljubljanske rad'o oddajne postaje, denar za nakup zemljišča ia Teznu v tvrho zgraditve pomožne oddam e postaje Za nakup pride v pošte v 20.000 kv metrov zemlj šča, last dveh posestnikov, ki ga proda;'ata po 18 do 20 din za kvadiatnt meter. Kupna cena znaša 400.000 din, ki jih bo mestna občina posodila Prosvetni zvezi izven okvira proračuna, iz tekočih sredstev mestne blagajne, brezobrestno, proti odplačilu v enakih četrtletnih obrokih, na 1*000 5 let. Kakor znano, imamo v naši državi tri radijske oddajne postaje. Vse tri pos*aje so bile do nedavna v privatn h rokah. La^ stniki beograjske in zagrebške radio oddajne postaje so letos morali predati oddajne naprave državi, izjemno tvori samo ljubljanska postaja, ki je v posesti kato-i ške Prosvetne zveze. Dohodki radijskih postaj so zelo veliki. Kajti v njih blagajne se steka denar, ki ga plačuje io lastniki sprejemnih aparatov. Da so radio oddajne postaje res dobičkonosna podjetja, nam potrjuje dejetvo, da so se beograjski ln zagrebški Iastn ki branili pred razlastitvijo. Prosvetna zveza pa je to dokazala na ta način da je sprejela vse od države stavljene ji pogoje glede ojačenja oddajne postaje in zgraditve pomožne postaje v Mariboru. Pomožna postaja v Mariboru je gotovo zelo važna in pomembna, o čemer smo že večkrat pisali. Ko smo pa zgoraj ugotovili, da je rad o oddajna po-
staja dobičkonosno podjetje, smo mnenja, da bi lastniki postaje tudi lahko plačevali obresti od na^et-h posojil, kakor jih mora plačevati obč na.«
_ Razdelitev nagrad. Ob nedeljski matineji podmladkov jadranske ati-ože so bi-razbeljena darila, ki so bila napovedana v zvezi s nedavnim lahkoatletak m tekmovanjem maiiborakh srednjih šol v okviru Podmlauka J S-
_ Nočno l*karai**o Mužbo imata tekoči teden Minar*kova mestna leka.na pri Orlu na Glavnem trgu 12, tal. -5-85 ter -gamsova lekarna pri Sv. Roku na vogalu Meljske in Aleksandrove ceste. tel. 25-32.
— Zanimiva razpiava je bila vCeraj dopoldne pred sodn kom pocuincem mariborskega okrožnega sodišča. Na zategni klo-^i je sedela 2lJema Rezika F. iz Mursča-ka. ki jo je državni tež lec obtož 1. ta je prevai ila dne 4. novembra 193S nekega državnega uslužbenca v Maxib:«ru za 3000 din. V smislu obtežn ce Je detični dižavnl uslužbence, ki je star ckoli 65 et, mesec clnl po srr.rt: svo^e žene peso lil Rcziki tri tisečake češ da njeni starši nujno potrebujejo denar za nakup nekega go^poCar-skega stroja. Toda Rez ka ni vrnila denarja, tako, da je državni uslužbenec po nasvetu svojega odvetn'ka H>. iiko končno ovadil državnemu sodišču zaradi prevare. Pred sodn kom pa je Rez'ka, ki je stara 25 let in čedne zunanji s ti. izpovedala, da ji je ovad telj 3000 din daroval in sicer kot plačilo za ljubezensko noč. Tudi je Rezika sodniku dejala, da jo je tožitelj hotel tudi poročiti, kar pa da je ona Odklonila. To je državni uslužbenec ki j? pri razpravi nastcpil kot p:lča, tudi p^trdiL vendar pa je vztia^al pri tem, da je Rezi-ki denar samo poscdil in da mu je R:z ka tri tisočake izvabila na gol.uf"lv ^ačin. Toda scdnlk po«dinec cK Čemer je oil f*m-gačnega mnenja in je obtoleno Rez ko oprosti  vsnke krivde in kazni.
— Razne vesti. Gest i ln carju Ivanu Pur-gaju z Glavnega trga je doslej še neznani tat oc pel jal Izpred spomenika na Glavnem trgu 8000 din vredno motorno kolo z Štev. 2-622. Na Koroški cest je moikl navalil na tova ni£ko delavko Juli ano Krern kovo ln jo z udarci s pestjo poškodoval po glavi. Napadalca sedaj zaslc 'uje policija. Na Ale\eandrovi cesti je mlaji! kolesar podrl na tla delavko Jos plno Mu-sterjevo iz Pojehove. Ko se je Must.?rjeva valila po tleh, pa je priskočil kolesar, ji potral ročno torb co, ki Jo Je Mus'erjeva pri padcu Izgubila, se spet v-sevi-el na kolo in se naglo opeljal. Musterjeva je dobila pri padcu peškoibe na glavi, za svojevrstnim kolesarjem poizveduje policija. Ko-šaški orožniki so aretirali nek o -ra Konrada C iz Koeakov. ki se je pripeljal z Nemčije z ukraden'm kolesom ki so ga zap'en'li. Na križllču Kopal ške ulioe in Ul ce kneza Koclja sta trčila n^ki
avto in kolesar. Po srečnem naklJnCsJa je kolesar ostal nepoškodovan, p;av tako tudi kolo. V Maistrovi ulici je neki tovo n! avto zavozil v dTevo, ki ga je IsnrvaJ, Neprevidni šofer bo imel sitnosti pri sodišču. V Radvanju se je neki 181e*ni Ludvik K., ki Je bi popolnoma vinjen, zaletel v ne ki osebni avto Ludvik K. je DttsM, t ca po izredno srečnem naključju se mu ni nč hudega pripetijo. V Rušah »o se stopil nekateri drvarji. Poškodbe xa g'avl ima SOletnl Ivan D., ki so ga morali od-premiti v mariborsko bolnico.
— Razočarano dekle. 191etna Marica G. Je v maju spoznala 271etnega Jvana L*. Razvia se je ljubezen. Ivan je Marico don na dan Čakal in sta bila srečna. Nekega dne sta oba zaljubljenca sedela v neki maroorski kavarni, pa je zaljubljeni Ivan opazil na desnici svoje izvoljenke lep zlat prstan. Prosil je Marico, naj mu za par dni prstan posodi, češ da mu bodo njegovi prijatelji zavidali, da ima iako dragocen prstan. Toda zgodilo se je, da se je Ivanova ljubezen ohladila. Nek?ga dne je Izginil iz Maribora. Razočarano dekle je čakalo nekaj tednov setfaj pa je svojega bivšega zaročene* ovadilo policiji :n sicer zaradi utaje prstana ki da je vre J en 4000 din. Pol cija po izvedu i e za Ivanm ki ga pa doslej še ni našla.
Mariborsko gledališče
Torek. 31. oktobra, ob 20.: Navihanka Premiera.
Sreda, 1. novembra, ob 20.: Hlapec Jernej in njegova pravica. Znižane cene.
Četrtek. 2. novembra, ob 20.: Celjski grofje. Red C
Vsi sveti v mariborskem gledalfftču. V
torek 31. t. m. zvečer bo premiera že željno pričakovane prve letošnje glasbene predstave. Uprizori se Beneševa novejša opereta >Navihanka«. ki je bila tudi na večjih odrih navdušeno sprejeta. — Na Vseh svetih zvečer pa se ponovi, prvič ob znižanih cenah, znameniti Cankarjev »Hlape« Jernej In njegova pravica ■.
Položaj na mariborskem živilskem trgu
Krompirja je vedno man], fižola pa sploh ni
Maribor, 30. oktobra.
Poznavalci našega kmečkega gospodarstva zatrjujejo, da se ob sedanjem stanju lahko ugotovi, da je letošnja letina krompirja za dve tretjini slabša, kakor je bila lanska. Posledice se čutijo seveda tudi na našem mariborskem trgu, kjer je krompirja zmerom manj, medtem ko ga je bilo sicer ob tem času na stotine voz in na tisoče vreč. tako da so ga kmetje komaj prodaM. Računati je. da bo cena krompirju narasla v teku zime na 3 din za kilogram, merici pa 15 do 16 din. Značilen polav na sedaniem mariborskem trgu je tudi poman tkanje fižola. Mariborske go-spodlnle si zaman prizadevajo, da bi se ore^krbele s fižolom, ki je važno hranilno sredstvo zlasti za socialno Šibkejše plasti mestnega prebivalstva. V soboto se je po-iavil na trgu prodajalec fižola, ki je prodajal fižol po 5 din liter. Tudi česna pri-m*»n*ku1e. ki je tudi precej drag. in sicer 6 do 8 din za kilogram. Kislo zelle prodajajo no 4 din. reno po 2 din. Medtem ko so poleti nrodalali no 10 do 12 kosov zelene paprike za 1 din. Uh nrodajalo s^daj za omenleno ceno po 3 do 5 komadov. Rna karfilola stane 2 de 6 din, hren 7 do 9 din. paradi*nlki 2 do 4 din. vendar pa so nrecel nenorabni. Komad glavnste solate ter pt»*1"H- pro<*»iaio no 1 do 1.50 din, brfčen grah po 10 din liter.
Cene sadju so ie precej stalne. Jabolka nrodajajo po 2 do 4 din za kilogram, hruške po 3 do 6 din, suhe slive po 3 do 8, grozdje po 4 do 8. orehe po 5 do 7. luičene orehe po 24 do 28 din. Kostanj stane 2 do 3 din ki'oeram. liter 1.25 do S. pečen kostanj pa 6 din. Tudi cene žitu so ostala v
. glavnem nespremenjene. Liter pšenice pro-[ dajajo po 150, liter rži po 150. ječmena po 1.25 do 1.50, koruze po 1 50 do 1.75. ovsa po 1, ajde po 1.50, pšena po 3.50. Cene mlečnim Izdelkom pa so sledeče: smetana 7.50 do 10. mleko 1 50 do 2, surovo maslo 24. čajno maslo 28 do 30, domaČi sir 8 do 10. Tudi krme je bilo na trgu. vendar v manjših količinah kakor običajno. Sladkega sena komaj 3 vozovi po 85 do 90 din za 100 kg, otave pa komaj 2 voza po 80 do 85 din.
Perutninski trg nudi slej ko prej možnost bogate i-blre. Kokoti je bilo na sobotnem trgu 274. Prodajali so jih po 20 do 30 din. Piščancev je bilo 1084. prodajal so jih po 22 do 65 din, gosi po 38 do 48. purane po 35 do 65, race po 14 do 18 din. Sedaj je živahno povpraševanle tudi po domačih zajcih, ki lih je bilo 40. Prodaiali so jih po 5 do 30 din Cene govedini, teletini, svinjskemu mesu ter slanini so ostale v glavnem nespremenjene.
Iz Ptuja
— Z žlvilsKega trga. živilski trg je dobro založen z vsemi dobrotami. Veliko je tudi sadja naprodaj, zlasti jabolk in hrušk Tudi mlečnih izdelkov je v izobilju, cene so pa nekoliko višje. Tud lajca so se podražila in stane komad 1 din. Boljša moka pa se je podražila za 0.25 din.
— Ogenj je Izbruhnil na gospodarskem poslopju posestnika Antona Šnajder ja v Zasavclh. Poslopje je pogorelo do tal z vsemi poljskimi pridelki in znaša skupna škoda nad 40.000 din.