the voice of adian si Čestitka in pozdrav Florjan Markun V imenu Vseslovenskega Kulturnega Odbora vam želim vesele in blagoslovljene velikonočne praznike. Rad bi vam povedal, da sem zelo vesel in navdušen na vaš odziv, ki ga dobivam glede našega dvomesečnika Glasilo. Ko obnavljate letno naročnino, je večkrat pripisano "Le korajžno naprej"! To nam je v veliko vzpodbudo. Na Veliko noč smo slišali, kako nam Jezus prinaša novo življenje, ki ga je zaslužil s svojim trpljenjem, smrtjo in vstajenjem. Od nas pa je odvisno, ali bomo to življenje sprejeli in v življenju uresničevali. Živimo namreč v dobi, ki jo mnogi imenujejo kultura smrti. Tako vidimo, da tudi po naših skupnostih marsikaj umira, se spreminja, ali pa celo umre. Kanada nam nudi veliko možnosti, da tiste kulturne vrednote, ki so naš narod vodile in vzdrževale mnogo stoletij, tudi tukaj nadaljujemo in razvijamo, dasi je to mnogokrat težko. Velika noč, s svojim povabilom na življenje nam daje pogum, voljo in moč, da se odločamo za tisto, kar je v naši kulturi, naši dediščini in našem okolju vredno in, da to tudi obdržimo. Med vrednotami, ki jih imamo sta tudi Glasilo in radijo Glas kanadskih Slovencev, ki nas povezujeta, obveščata, učita in vzpodbujata in obenem tudi spominjata na to kar smo - sinovi in hčere rodu, ki živi na sončni strani Alp, otroci slovenskega rodu, da smo Slovenci in, da smo na to lahko tudi ponosni. Zato vas vabim, da podpiramo, razvijamo in izpopolnjujemo to, kar že imamo, saj nam tudi vaše dobronamerne kritike sporočajo, da se to kar imamo, mora obdržati. Pri tem nam boste pomagali, če boste povabili tudi svoje prijatelje in znance, da se nam pridružijo in podprejo s tem, da se naročijo na GLASILO. Že stara modrost pravi, V slogi je moč! Naj nas pri tem spremlja božji blagoslov! GLASILO Ustanovljeno — Established in 1996 www.vsko.com GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV Izdaja — Published by Vseslovenski Kulturni Odbor Ali Slovenian Cultural Committee 770 Brovvns Line, Toronto ON M8W 3W2, Canada President Florjan Markun Tel: 905-277-8358 E-mail: mfm67@aol.com Letna naročnina Kanada: $25.00, ZDA: $30.00 US, Evropa: $40.00 US, Drugod : $60.00 US Sodelovci; Milena Soršak, Tjaša Škof in Leander Škof Address ali comments to; Frank Brence 94 Glenthorne Drive, Toronto ON MIC 3X5 Tel: 416-281-6794 Fax: 416-281-4287 E-mail: fbrence@aol.com Iz vsebine 2 Čestitka in pozdrav 3 Mali traven, Sporazum med Slovenijo in Kanado, Pisma in pripombe bralcev 4 Velika Noč 15. april 2001 5 Naše življenje 6 Misijonska tombola 7 Slovenski starostni Dom Lipa, Dolenčeva mama 9 Občni zbor Kanadskega slovenskega kongresa 11 Holiday Gardens 12 Novice iz Ottawe, Obisk škofa Urana 13 Deset let Svetovnega Slovenskega Kongresa 15 Srečanje z veleposlanikom Republike Slovenije 16 Slovenski Dom - poročilo predsednika 17 Pismo iz Osoyoos, BC, Mesto Celje Proslavlja 550. letnico svojega obstoja 18 Molitev za tretje tisočletje, Pirhi na Internetu 20 Božidar - Ted Kramolc 21 Skriti Zakladi 24 Smučarski vikend 27 Moškatni bik 29 Society for Slovene Studies, Orillia Cruise and Stanrika Farm 30 Born to Live 31 Indo-Slavic Genetic and Linguistic Ties 33 Prireditve april, maj, junij in julij 2001 II 4 8 O 21 O Mali traven Napisano za "Glas Kanadskih Slovencev" Slovensko ime za mesec april je Mali traven: trava začne zeleneti.... Po slovenskem ljudskem koledarju nastopi pomlad šele najurjevo, 23. aprila. Tedaj naj bi bila narava že zelena, zato nosi sv. Jurij pridevek "zeleni". Začetek pomladi so na Slovenskem nekdaj praznovali s posebnim obredjem - jurjevanjem, ki se je ohranilo samo v beli Krajini. Jurjaši so med petjem posebnih kolednic obhodili vso vas, pri vsaki hiši voščili srečo in od gospodinje prejeli darove.... Iz starih verovanj se je ohranila slovenska pripoved, da pade o jurjevem "zlata sončna skledica" iz sonca. Kdor bi bil tako srečen, da bi jo našel, bi imel v hiši obilno blagoslova.... Iz sonca je padlo na Jurjevo tudi čudodelno ogledalce; kdor je pogledal vanj, je videl vse, kar se godi po svetu.... Vse to so prispodobe za sončno moč, ki spomladi zemljo prebudi. Krovna stran "Narcisne poljane" Foto: Marko Pogačnik KMF SPORAZUM O SOCIALNI VARNOSTI MED SLOVENIJO IN KANADO Republika Slovenija in Kanada sta lani podpisali sporazum glede pokojninskega zavarovanja, ki je postal veljaven 1. januarja 2001. Na podlagi tega bilaterarnega sporazuma se tako v Sloveniji in Kanadi lahko vlagajo zahteve in pridobijo dajatve, kot so predvidene v zakonodaji obeh držav. Zainteresirani se lahko obrnejo za dodatne informacije in potrebne obrazce na: 1-613-957-1954. PISMA IN PRIPOMBE BRALCEV Vladimir Urbane - Montreal Prilagam naročnini, letno in moj komentar.... V želji, da bi bilo Glasilo bolj sredinsko in objavilo kako objektivno kritiko ali prispevek liberalnega dela Slovencev, ki živimo v Kanadi, kot je podpisani, želim Glasilu še na mnoga leta. Letos bomo praznovali 10. letnico samostojne Slovenije. Lepo bi bilo, da bi Slovenci v Kanadi za ta praznik okrasili svoje hiše z državnimi zastavami (slovenskimi in kanadskimi) in bi tako pokazali, da so ponosni na svojo lastno državo in njeno zastavo... Louis Zelko - Toronto Želim, da se tudi kritike, slabosti natiskavajo, bodisi napake Slovencev v Kanadi ali slabosti politikov. M. Luzar - Mississauga Vsem v uredništvu GKS, hvala za vaše delo, ki je potrebno za sestavo Glasila. Mary Dibdin - Ottavva Thank you for the magazine "Glasilo". I enjoy reading short stories in Slovenian. It brings back memories of the past. Antonia Jerič - Toronto Imam rada novo Glasilo, ima dosti slik, hvala vsem. Rev. Aloysius Hribšek - Florida Zelo sem vesel, da nadaljujete izdajanje Glasila. Rad ga preberem. Bog vas naj podpira! Darinka M. Cerar - Etobicoke Čestitam, na sprednji strani ovitka so zelo lepe slike. Želeti je, čim manj angleškega tiska, ker starejši ne znajo brati angleško. Hvala! Velika noč, 15. april 2001 Dragi rojaki! Zvonovi radostno zvonijo, naznanjajo veseli dan; procesije z banderi valovijo, se vijejo čez log in plan. Kar same so se zlile v novo rimo vrstice velikonočnih pesmi, ki so tako značilno napisane v ritmu procesije. Starejši še nosite s seboj spomine na velikonočno praznovanje tam v domači deželi. Vsem drugim, ki imamo svoje korenine v raju pod Triglavom, pa je spomin tudi zapisan globlje, v podzavestno izročilo osebne in skupne dediščine. Kot odgovorni za duhovne potrebe rojakov po svetu, letos obhajam velikonočne praznike v Kanadi, zadnje dni v Ontariu. Presenetila me je skrbna duhovna priprava, udeležba pri razmišljanjih in številne dobre spovedi, predvsem starejših rojakov. Velikonočna nedelja pri Brezmadežni v Torontu, pa je "prekosila" marsikatero veliko slovensko župnijo v domovini. Vse pa nas boli oddaljevanje mlajših generacij, ne samo iz narodne župnije, ampak tudi od Cerkve. Molimo, molimo, molimo, bi lahko vzkliknil z Marijo iz Fatime. Predvsem pa zaupajmo, da seme, ki je bilo položeno v mlada srca, ne more biti popolnoma uničeno. Vera v vstalega Kristusa naj nas poveže v skupnem prizadevanju za dobro in lepo. Vse naše prizadevanje, pa tudi trpljenje, bo, povezano s Kristusom, obrodilo dobre sadove v naših slovenskih skupnostih. S to globoko željo, ki je tudi moja velikonočno voščilo, vas vse prisrčno pozdravljam in blagoslavljam. Alojz Uran, škof Naše življenje Anica Resnik ...v Torontu ni dolgočasno. Poleg rednih nedeljskih srečanj pri Mariji Pomagaj in Brezmadežni še društva poskrbe za kulturo in zabave. 25. februarja so člani ustanove Dom Lipa na letnem občnem zboru sprejeli in potrdili predlog za povečanje doma. Za prostor v domu čaka stalno čez petdeset oseb. 18. marca nas je g. Tone Zrnec v dvorani Brezmadežne povabil na sprehod s kamero. Iz svoje zakladnice tisočev fotografij je sestavil zanimivo potovanje v čase in kraje zemlje. Iz zgodovine in žive narave je v slikah dihal čar vesolja, odsev lepote in moči Neskončnega Stvarnika. 25. marca je istotam potekal občni zbor Kanadsko slovenskega kongresa, združen s kulturnim programom, ki so ga izvajali slavnostni govornik dr. Tone Jamnik, rektor Škofijske gimnazije v Ljubljani, recitator dr. Tone Kačinik, zbor Plamen (voditeljica Marija Ahačič-Pollak) in glasbenici Martina Batič, nečakinja g. Valentina Batiča, s klavirjem in Elena Hribernik, ki s svojo flavto osvaja evropske glasbene nagrade. Navzoči veleposlanik Republike Slovenije, dr. Božo Cerar je ob tej priliki izročil Stanetu Kranjcu odlikovanje slovenske vlade za njegovo delo o pravilnem predstavljanju kanadskih Slovencev v času narodnega štetja. 1. aprila je v dvorani Brezmadežne nastopil otroški pevski zbor Novi rod. Ustanoviteljica in voditeljica Mojca Končan Dimperio je v sodelovanju s Carol Stajan La Plante in Mitjem Lebarjem priredila mladinsko glasbeno revijo z melodijami skupine ABBA in vrsto slovenskih ljudskih pesmi, katere je prosto po TV nadaljevanki Flintstones vpeljala v okvirno zgodbo dveh družin Pesek in Kamnik. Kot disciplirani solisti so izstopali pevci Aleks Dimperio, Kristina Križan, Lori Ulčar in bobnar Kristofer Slavinec. Marjan Ulčar, Lorin oče je spretno povezaval oderske prizore. Mojca se je ob koncu programa posebej zahvalila g. Tonetu Ovtarju za njegovo vsestransko pomoč. Od lanskega leta je celotni zbor enaintridesetih pevcev in pevk v programu in izvajanju odlično napredoval. Škofu Alojziju Uranu iz Ljubljane in polni dvorani mladih družin so podarili prelepi dar glasbene kulture, ki je znamenje, da je naš rod po svetu še zdrav in slovenski. Isti dan je društvo Tabor na svojem letnem srečanju v restavraciji Linden počastilo osemdesetletnico rojstva Franceta Balantiča, pesnika, ki je v težkih časih revolucije 24. novembra 1943 v partizanskem napadu zgorel s prijatelji domobranci v Grahovem na Notranjskem. Predsednik društva Blaž Potočnik je predstavil lik in veličino dozdaj v Sloveniji zamolčanega pesnika, ki nosi v sebi vso tragiko svojega rodu, išče miru in v grozni slutnji ognjene smrti izpoveduje vero v Kristusa in Njegovo resnico. Stoštiridest navzočih prijateljev je spoštljivo spremljalo pripoved o velikem modernem umetniku slovenske besede. Velika noč prihaja... novo življenje, upanje, veselje... Škof Alojzij Uran je med nami, kanadskimi Slovenci, da v duhovnih obnovah pomaga čistiti naše notranje kamrice, odpreti srca božjemu Soncu in zaživeti v svobodi božjih otrok... Hozana, hozana... so pozdravljali ljudje Jezusa in Mu s palmami pokrivali pot v Jeruzalem en teden pred Njegovim trpljenjem in smrtjo na križu. Cvetna nedelja nas spominja tega slavja. Skozi dvatisočletno zgodovino krščanstva so Cvetna nedelja in prazniki Velikega tedna pri vseh krščanskih narodih povezani z različnimi simboli in običaji. Butarice so eno izmed znamenj vernega slovenskega ljudstva, ki jih duhovnik blagoslavlja na Cvetno nedeljo... Velike in male, pisane, polne jabolk in pomaranč, veselje otrok in ponos vaških fantov. Vsaka slovenska pokrajina ima svoje variante. Pomladne leskove veje, z mladim vrbjem - bekami - v šop povezane, do pol metra in manj pa do fantovskih, čez dva metra visokih, od vrha navzdol okrašene z mačicami, oljčnimi vejami, resjem, bršlanom in drugim zelenjem, izmenoma povite z lesenimi oblanci v slovenskih in papeževih barvah ali pa s pisanimi trakovi....to so slovenske butarice, butare! Farna cerkev se je to nedeljo spremenila v šumeč zelen gozd. Takrat so še fantje z butarami stopili izpod kora naprej do prvih klopi in pokazali svoje umetnine. Po maši so butare in butarice krasile pota in steze v domove. Manjše butarice so zavzele poseben prostor v "hiši", družinski sobi, velike fantovske pa na gospodarskem poslopju. Blagoslovljene pomaranče in jabolka je skupno delila vsa družina... V deželo je zavzel dih velikonočnih praznikov.... Znani slovenski slikar Maksim Gaspari je svoje življensko delo posvetil narodnim običaju svojega ljudstva. Cvetna butarica, velikonočni žegenj in pirhi zavzamejo v njegovi umetnosti pomembno mesto. V turističnih podjetjih in trgovinah je mala ornamentalna butarica še vedno slovenska identiteta. Misijonska tombola Tone Ovtar Za Apostolski krožek pri Mariji Brezmadežni 4. marca 2001 smo člani Apostolskega krožka pri Mariji Brezmadežni v Nevv Torontu uspešno organizirali že svojo 10. misijonsko tombolo, s katero ohranjamo in gojimo misijonski čut naše skupnosti in hkrati podpiramo prizadevanje naših misijonarjev. Ti se velikokrat obračajo na nas z dvojno prošnjo: z molitveno priprošnjo in gmotno podporo. Oboje je nujno potrebno za njihovo pastoralno misijonsko delo. Evangelija jim ne morejo oznanjati, če jih vidijo lačne in zapuščene. Duša ne more živeti brez telesa. Kljub bogastvu, ki ga ima svet, so še mnogo področja v pravi revščini. Res je tudi, da so med nami veliki reveži, in je prav, da znamo tudi za te poskrbeti. Apostolski krožek se je organiziral za pomoč in podporo misijonarjem. Ta dejavnost naj bi tudi v naši skupnosti vzpodbujala misijonske poklice, da bi se tudi kdo izmed nas odzval temu klicu. Hvala Bogu, nekaj se jih je v preteklosti. Upamo, da se bo tudi danes še našel kdo, ki bi bil pripravljen stopiti na to pot. To bi bilo posebno duhovno bogastvo za našo skupnost. Prav razveseljivo je videti vse darovalce in tudi obiskovalce, ki prispevajo svoj delež v našem prizadevanju. Odziv na tombolo je bil zelo lep. Zbrali smo 478 dobitkov, tombole pa se je udeležilo nekaj več kot 300 ljudi. Celotni izkupiček letošnje tombole je znašal okoli 6.000 dolarjev. Poleg tega so mnogi podprli naše misijonarje s svojimi denarnimi darovi. Tudi letos se jih je nabralo okoli 7.000 dolarjev. Ves ta denar in še ostali, ki se nam nabere skozi celo leto, pošljemo našim misijonarjem-lazaristom na Madagaskar in v Rusijo. Poleg tega pošljemo nekaj darov tudi drugim misijonarjem, odvisno od darovalca, komu svoj dar nameni. V imenu naših misijonarjev in Apostolskega krožka se vsem, ki sodelujete pri naši akciji, najlepše zahvaljujem. Naj vam Bog bogato poplača vašo dobroto! Butarica Slovenski starostni Dom Lipa Frank Pajk Slovenski starostni Dom Lipa stoji že 16 let v zahodnem delu torontskega velemesta na 52 Neilson Drive. V Domu je na razpolago 62 postelj, od katerih je 30 za kronično obolele stanovalce in 32 za oskrbovance, ki ne potrebujejo popolne zdravniške oskrbe. Trenutno je v Domu nad 75?ž oskrbovancev slovenskega porekla. Zadnja leta se je vedno bolj pogosto pojavljala potreba po povečavi Doma. Ko je ontarijska vlada pred dvema letoma objavila razpis za brezplačno podelitev postelj za kronično obolele, se je Upravni Odbor Doma Lipe odločil, da vloži prošnjo. Vložena je bila tudi prošnja za povečavo Doma, ko je članstvo sprejelo ta načrt. Z oziroma na dobro ime našega Doma in na pravilno in vestno upravljanje, nam je pokrajinska oblast odobrila 36 postelj in zagotovila denarno pomoč za 20 let. V nedeljo, 25. Februarja 2001 je bil redni letni občni zbor Doma Lipe ob lepi udeležbi članov in prijateljev. Člani Upravnega Odbora so nam predstavili finančno stanje, kakor tudi trenutni položaj z ozirom na povečavo Doma. V zadnjih dveh letih smo pripravljali podrobne načrte za uresničitev tega cilja. Dokončali smo zahtevne načrte, jih predložili pristojnim oblastem in zaprosili za finančno posojilo za kritje gradnje in dali gradbene načrte na dražbo. Pričakujemo, da se bodo dela začela v najkrajšem času. Kljub zakasnitvi je naš finančni položaj zelo stabilen. Pri tem velikopoteznem delu gre seveda zahvala vsem odbornikom, predvsem pa Odboru za povečavo Doma za neštete sestanke in obiske raznih pristojnih uradov. Zahvala velja tudi vsem prostovoljcem, uslužbencem, posebno zdravstvenemu osebju za izredno in nad vse požrtvovalno delo za dobrobit vseh naših oskrbovancev. Trdno upamo, da nam bo slovenska skupnost v Torontu in okolici še naprej trdno stala ob strani in nam nudila vso prepotrebno pomoč. Dolenčeva mama Anica Resni k Kdo ne pozna Dolenčeve mame, pridne, delavne, pristne slovenske žene in matere? V Torontu, v krogu številne družine, sredi domače skupnosti pri Mariji Pomagaj je Marjana Dolenc v marcu praznovala petinosemdeseti rojstni dan. Leta 1916 je prvič zadihala sveži zrak polhograjskih Dolomitov. Tam v Črnem vrhu nad Polhoven Gradcu je preživela otroška in mladostna leta, se navadila trdega dela na posestvu Franca in Katarine Košir. Leta 1943 je Marjana, rojena Maček, stopila v zakon z domačinom Lojzetom Dolencem. Sredi vojne sta začela svojo družino. Kmalu po poroki so Nemci odpeljali očeta in ga kot talca ubili pri Škofji Loki. V maju 1945 je mlada mati z dvema otrokoma zapustila domač kraj in odšla z možem in tisoči slovenskih beguncev na drugo stran Karavank na vetrinjsko polje, Lienz in pozneje v Spittal na Dravi. Nad vsemi revnimi, brez pravic in doma, je v avstrijskem taborišču razprostirala svoj plašč brezjanska Marija Pomagaj. V taboriščni kapeli je slovensko ljudstvo tista davna leta prejemalo tolažbo in pomoč. Nekaj let je minilo, da je življenje steklo v novo smer. V začetku leta 1949 je mlada mati s štirimi otroki zapustila taborišče in z letalom preko Anglije dosegla novo do Kanado. Mož Lojze je pred njenim prihodom služil enoletno obvezno delo na kanadskih železnicah. Našla sta prvi dom v Torontu in postala zvesta člana novonastajajoče slovenske skupnosti. Lojze je kot marljiv in podjeten zidar skrbel za raztočo družino, ki je kmalu štela devet otrok - štirje fantje in pet deklet. Mama Marjana je poleg dela za družino kmalu našla še drugo opravilo - peko potic in krofov. Kot gospodinjska pomočnica je mnogo let spremljala kuharico Minko Hace pri delu v Slovenskem Domu: na gostijah, banketih, letoviščih itd. Za Božič napeče po naročilu do tristo potic. Ima svoje recepte. Iz devet kg. moke pripravi enokratno testo za najmanj petnajst potic; nadev je ponavadi orehov. Krofi imajo pristen domač okus. Enkratno testo je za sto krofov in nič manj. V pogovoru s hčerko Marijo zvemo, da mama pripravlja vse testo brez strojev in drugih pripomočkov s kratko debelo leseno žlico, ki jo je Marija prinesla z misijonskega dela na Madagaskarju v Vzhodni Afriki v letih 1971, 1972. Pridni mamini roki se pa najbolj prilega še ena starejša domača žlica, ki so jo v letih oblikovali njeni prsti. Taka je Dolenčeva mama, vedno z nazaj zavezano ruto - v nedeljah pa po nedeljsko pod brado - skromna, tiha, pobožna in prijazna kot slovenska žena v Gasperijevih slikah. Sedaj je že vdova. Mož Lojze je umrl 2. marca 1985. Sedemnajst vnukov in vnukinj ter dva pravnuka Marjana Dolenc ji krajšajo dolgčas. Snaha Draga pravi, da se vsako nedeljo najmanj dvajset domačih zbere pri mami. Za visoki rojstni dan želimo Dolenčevi mami zdravje, mir srca in zadovoljstvo nad dobro opravljenim delom za družino in vso slovensko skupnost v Torontu. KANADSKA SLOVENSKA SKUPNOST Kanadsko slovenski svet — Kanadski slovenski kongres Slovensko letovišče — Vseslovenski kulturni odbor VABI VSE SLOVENSKE ROJAKE NA SLOVENSKI DAN, KI BO V NEDELJO 8. JULIJA 2001 NA SLOVENSKEM LETOVIŠČU V BOLTONU S SLEDEČIM SPOREDOM: Ob lih sv. maša - celebrant kardinal dr. Alojzij Ambrožič Ob 12h kosilo Ob 2h popoldne kulturni program s slavnostnim govorom PREDSEDNIKA NARODNEGA SVETA KOROŠKIH SLOVENCEV gospod BERNARD SADOVNIK iz Celovca VABI Pripravljalni odbor Slovenskega dneva. Občni zbor Kanadskega slovenskega kongresa Cvetka Kocjančič V nedeljo, 25. marca, je imel Kanadski slovenski kongres svoj redni letni občni zbor. Bil je še posebno slovesen, ker letos Svetovni slovenski kongres slavi svojo 10-letnico. Tisti, ki so se udeležili ustanovnega sestanka pred desetimi leti, bodo za vedno ohranili tudi spomin na proglasitev slovenske osamosvojitve in na 10-dnevno vojno, v kateri si je slovenski narod priboril svojo samostojnost. K svečanosti občnega zbora so prispevali tudi častni gostje: veleposlanik Republike Slovenije dr. Božo Cerar, častni konzul Republike Slovenije gospod Jože Slobodnik, dr. Tonejamnik, direktor škofovih zavodov, ki je bil v kulturnem programu tudi slavnostni govornik, in drugi. Spored občnega zbora in kulturnega programa je vodil župnik Tine Batič. Občni zbor je potekal po ustaljenem programu: po kanadski in slovenski himni je načelnik KSK Jerry Ponikvar pozdravil navzoče, temu pa so sledila poročila o delovanju Kongresa. Predsednik dr. France Habjan je na kratko orisal letošnje delo Kanadskega slovenskega kongresa, obenem pa se je spomnil tudi desetletnega prizadevanja Svetovnega slovenskega kongresa za povezovanje in medsebojno sodelovanje Slovencev, raztresenih po vsem svetu. Stane Kranjc je povedal, da je letos Kongres spet začel akcijo o osveščanju Slovencev in njihovih potomcev, naj se pri kanadskem cenzusu prištejejo za Slovence. Dr. Vintar je poročal o poteku njegovega projekta o zgodovini predvojnih slovenskih priseljencev in povedal nekaj anekdot iz življenja teh prvih slovenskih pionirjev. Carl Vegelj je poročal o spletni strani Kanadskega slovenskega kongresa, za katero ima prav on največ zaslug. Povedal je, da je zanjo zelo veliko zanimanja, predvsem zaradi njegovega prizadevanja, da bi imela ta spletna stran čimveč povezav in da bi bila na internetu čimbolj dostopna. Vseh pet članov upravnega odbora, ki jim je potekla mandatna doba, je sprejelo dolžnost še naprej, na novo pa sta bila izvoljena Ludvik Stajan in Tjaša Škof. Milena Soršak se je Kongresu zahvalila za sodelovanje pri Skladu za Viktorijo in obrazložila, kako je iz tiste enkratne dobrodelne akcije nastala stalna fondacija, ki bo poskušala pomagati najbolj potrebnim tukajšnjim Slovencem v stiski. V kulturnem programu se je najprej predstavila vokalna skupina Plamen pod vodstvom Marije Ahačič-Pollak, ki s svojim odličnim petjem pogosto popestri program na raznih slavnostih prireditvah. Dr. Tone Kačinik je odlično recitiral Rebulovo MEDITACIJO ZA TRETJE TISOČLETJE, o kateri se resnično splača premišljevati. Dr. Tone Jamnik je za svoj govor izbral temo: Sprava -proces osvobajanja in dejanje poguma. Naslov in jezik njegovega govora sta morda res zvenela religiozno, saj je kot duhovnik obdelal to temo s krščanskega stališča. Bil pa je dovolj prepričljiv, da bi prisilil k razmišljanju marsikoga, ki v novodobni literaturi ali v psihoterapiji iščejo pomoč, da se osvobodijo jeze in sovraštva do drugih ali do samega sebe, pa tudi tiste, ki kar naprej govorijo o narodni spravi, sami pa naredijo zelo malo, da bi do tega resnično prišlo. Program sta zaključili glasbeni umetnici iz Slovenije - Martina Batič na klavirju in Elena Hribernik na flavti, ki sta se preko Toronta vračali z glasbenega nastopa v Vancouvru. Z izborom klasične in slovenske narodne glasbe sta naravnost očarali poslušalce, tudi tiste, ki nimamo preveč okusa za klasično glasbo, kar jo pravzaprav velika sposobnost umetnika. Veleposlanik dr. Božo Cerar je čestital članom Kongresa za njihovo prizadevanje pri promociji Slovenije in povezovanju Slovencev. Kot presenečenje pa je izročil Stanetu Kranjcu priznanje Sekretariata Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za njegovo dolgoletno delo. Ob občnem zboru Kanadskega slovenskega kongresa bi se veljalo zamisliti tudi o njegovi prihodnosti. Predvsem smo pogrešali mlade in tudi tiste, ne preveč mlade, ki bi lahko marsikaj prispevali k osveščanju slovenske narodne zavesti. J. M. Die Limited CUSTOM MANUFACTURES OF METAL STAMPING DIES 909 Pantera Drive Mississauga, ON L4W 2R9 Tel: 905-625-9571 - Fax: 905-625-2855 - E-Mail: jmdieltd@connection.com Internet: http://www.jmdieltd.hypermart.net Complete engineering design and manufacturing for metal parts and tooling Fully computerized technologically advanced CAD, CAM and CA/C machinery Production machinery up to 500 tons and 72 X 120" capacity President: Joe Skof L. F. Warrington CHARTERED ACCDUNTANT Irene Sorsak-Jager, B.Comm, C.A. Manager 130 Dundas Street East, Suite 400, Mississauga, Ontario L5A 3V8 Tel: 905-270-6636 Ext. 232 Fax: 905-270-6990 E-mail: irene@lfwca.com Vodenje poslovnih knjig, finančna poročila in davčne prijave (osebne in poslovne) Vaše finančne potrebe bodo zaupno in strokovno urejene Holiday Gardens Frank Kraljič Začetek društva "Holiday Gardens" seže že v leto 1933, ko je bila ustanovljena vzajemna Podporna Zveza Bled. Več kot 50 let je bila želja pri "Odseku št. 11 Toronto", da bi kupili svoj lastni prostor v okolici Toronta za piknike in nedeljski oddih. Skrbno smo varčevali denar za nakup temu primernega prostora ob vodi in da ni "suh okraj". V tistem času je to pomenilo, da se v "suhem okraju" ne dobi dovoljenja za alkoholne pijače. Prvi primeren prostor je bil pol milje od Fordove tovarne v Oakvillu. Zemljišče je imelo 200 akrov zemlje, zapuščeno hišo in gospodarsko poslopje. To je bilo okoli leta 1950, vendar cena S 13,500 je bila za nas previsoka. To zemljišče mi je priporočil kmet, pri katerem sem odslužil enoletno delovno pogodbo. Ta pogoj sem sprejel že v Evropi pred odhodom čez "lužo". Na farmi so bili dobri ljudje in so me sprejeli kot člana svoje družine. Moja mesečna plača prvih šest mescev je bila $45.00 in zadnjih šest mescev pa $55.00. V začetku 1950 so odseki začeli bolj aktivno prirejati plese in piknike, da se je tako zbiral denar za "dovvn payment". Bilo je nešteto prevoženih milj za prostore, ki smo jih ogledali, in za iskanje članov, ki bi investirali denar za nakup zemljišča. Okoli leta 1960 smo končno našli najbolj primerno zemljišče - današnji Holiday Gardens. Najprej je bila narejena kuhinja, nato pa kantina, stranišča, dve stezi za balinanje, 160 stolov, kopalni bazen, otroški bazen, igrišče, plesni oder, shramba za traktor, kosilnice, in drugo orodje. Kasneje smo dokupili še 10 akrov zemlje in sezidali veliko dvorano z moderno kuhinjo iz nerjavečega železa, kjer naše odlične kuharice pripravljajo hrano za gostije in bankete. Pokojni Fred Šprager pa je kot "clovvn" zabaval naše otroke. Potem smo tudi zgradili gazebo, stanovanje za oskrbnika in na severni strani lepo uredili prostor za taborenje. Ražnji Da imam rad na ražnju pečeno jagnetino gre zasluga našim gostoljubnim Belokranjcem. Začelo seje ko sem bil leta 1959 povabljen na pečenko pri Guelphu. Ko je bila prilika postaviti ražnje na Holiday Gardens sem pri tem z veseljem sodeloval s prijatelji. Tudi pečenk ne zamudim. Hvala vam Belokranjci za to vašo specialiteto! Pri piknikih se danes vrti osem ražnjev. Gobe Med obiskom Slovenije leta 1966 je prišla novica, da je že eden pri Žužemberku našel "jurčka". Brat Jože navdušen reče: "ta teden gremo ponje". Od Žužemberka proti Dobrniču smo res nabrali kar precej gob. Kar malo hudo mi je bilo, da ni tukaj nič jurčkov in lisičk. Pa sem kmalu spoznal, da je tudi v Kanadi dosti dobrih in užitnih gob. Ko so sadili na Holiday Gardens rdeči bor, Tine Franchesi in Joe Mihevc (sedaj Toronto councilman) sta vodila skupino slovenskih skavtov, ki so posadili okoli 4,000 sadik. Ko so zrastle približno en meter, so se pojavile gobe maslenke. Rastejo v zaščitju rdečega bora. Bilo jih je dosti in, da so užitne sem zvedel od člana Vinkota Hafnerja. Od tu naprej se začenja moja zasvojenost do gob. HoIiday Gardens ima tudi mavrahe, velike prašnice, brezovčke in pozne olivke. Lani sva s prijateljem Matijo nabrala čez tri mernike teh gob. Par let nazaj mi je prijatelj Peter zaupal in pokazal veliko gobarsko skrivnost: sredi mesta Toronta je prostor, kjer sem nabral lisičke in jurčke, seveda pod strogim gobarskim pogojem. Seveda z jurčki in lisičkami se ne moremo meriti s klubom Planica v Bancroftu. Tam je pravi raj za gobarje. Frank Kraljič Voda V začetku smo imeli skopan vodnjak z ročno črpalko za pitno vodo. Naša požrtvovalna prva tajnica, ga. Marija Krnc-Robič (takrat še gospodična), je skrbela, da je bila voda redno pregledana od ministrstva za zdravje. Fred Šprager, zelo zaslužen in požrtvovalen član, pa je organiziral za vrtanje vodnjaka. Takrat nam je šlo trdo za denar. Postavili smo mejo za globino vrtanja. Ko so dosegli to mejo ni bilo nobene vode. Mislim, da so vrtali še okoli 15 do 20 čevljev in končno do podtalnega izvira. Iz 20 centimeterske cevi (8") je voda vrela ven, dokler jo niso začepili. Še danes teče voda iz te cevi. Za zaključek vas vabim, da nas obiščete in si na lastne oči ogledate vse, kar sem opisal. Zanimivo in željeno bi tudi bilo čitati podobna poročila od drugih slovenskih društev iz vse Kanade. NOVICE IZ OTTAV/E Ivanka Bremšak 20. januarja 2001 smo sredi zasnežene zime, praznovali petindvajseto letnico Slovenskega Društva v Ottawi. Ker nimamo svojih prostorov, smo imeli jubilejni večer v Tom Brovvn dvorani, ki je zelo blizu centra mesta. Zbralo se nas je okoli 180 članov in prijateljev, kar je za Ottavvo kar lepo število. V imenu društva je vse skupaj pozdravila predsednica Erika Grah. Program je začela mlada plesna skupina "Lastovica" iz Montreala. Nastop plesnih skupin ali pevskih zborov iz drugih krajev veliko pomaga pri uspehu prireditve. Prav tako smo imeli zelo lep večer pred tremi leti, ko so nas obiskali pevci in folklorna skupina iz Hamiltona. Zanimanje za prireditev je veliko večja, seveda pa je tudi udeležba boljša, saj z nastopajočim pridejo tudi starši in prijatelji. Predsednica nam je predstavila tudi člane prvega odbora in prvega predsednika Slovenskega Društva Ivana Bračkota, ki nas je pozdravil z nekaj besedami. Veleposlanik dr. Božo Cerar pa je vsem preteklim predsednikom podaril posebne plakeate in knjige, darilo Slovenske vlade. Večerjo za vse člane smo imeli brezplačno, za vse skupaj pa tudi kozarec šampanjca in domače pecivo. Za ples je poskrbel ansambel Brec iz Montreala. Imeli smo vsi skupaj zares lep večer. Tudi tisti, ki smo bili zadolženi za pripravo 25. letnice, smo bili veseli, ker tako razpoloženih gostov že kar nakaj časa nismo imeli. Lep pozdrav iz Ottavve. Obisk škofa Urana Albert Časar Podpredsednik, Kanadsko Slovensko Kulturno Društvo. VVinnipeg, Manitoba - Obisk škofa Urana iz Ljubljane v naši slovenski cerkvi "Naše Gospe Lurške" v VVinnipegu, je bil zelo izvrsten. Imeli smo se zelo lepo. Gospod Uran je odličen pridigar, ki se zna zelo dobro izraziti ne samo v slovenščini, ampak tudi po angleško. Na žalost je imel rezerviranih samo 3 dni. Čeprav je naša fara bolj mala, je bilo premalo časa in to najbolj zaradi tega, ker je škof Uran neverjetno zanimiv, razgledan, šaljiv in vesel človek. Najbrž si je vsak faran zaradi tega želel nakaj časa, da se pogovarja z njim. Vsak večer po sveti maši smo se zbrali s škofom Uranom v naši dvorani, se z njim pogovarjali in prepevali. Ne samo, da je ta gospod zelo sposoben za delo, ki ga tako lepo opravlja, ampak ima tudi neverjeten glas in talent za petje in ta svoj talent skoraj "non stop" prakticira. Težko je najti besed, da bi opisal tega človeka in njegov obisk pri nas. On nam bo ostal vedno v lepem spominu. Z veseljem smo ga sprejeli, a bolj žalostno je bilo naše poslavljanje od njega. Lepo se zahvaljujemo vsem, ki so na kakorkoli način pomagali temu obisku, posebno pa našemu župniku Pavlu Hancku, ki je to vse skupaj vodil in skrbel za škofa Urana, ko je prebival med nami. Deset let Svetovnega Slovenskega Kongresa dr. France Habjan Letos 27. junija poteka 10 let Svetovnega slovenskega kongresa, 10 let zgodovinskega srečanja, ko so se v domovini srečali Slovenci iz matične domovine, iz zamejstva in iz sveta, ne glede na njihovo politično-strankarsko ali nazorsko pripadnost. Na predvečer kongresa 26. junija je bila proglašena nova slovenska država ob ogromni množici Slovencev na trgu pred skupščino, ki se ni ustrašila hrupnega preleta jugoslovanskih letal. Zgodovinsko bo tudi ostalo dejstvo, da je pred proglasitvijo v ljubljanski stolnici slovenski metropolit in nadškof dr. Alojzij Šuštar v pridigi nagovoril slovenske državne prestavnike in jim položil na srce evangelsko sporočilo, ki govori o hišnem oskrbniku, hkrati pa je tudi javno pozdravil kongresne delegate in jim priporočil naj kongresno gibanje prične ustvarjati novo strpno slovensko državo. V veliki dvorani Cankarjevega doma se je 27. junija, v dopoldanskih urah pričel uradni del kongresa z izvolitvijo delovnega predsedstva. Za predsednika je bil izvoljen Bojan Brezigar, ki je goste in delegate pozdravil in ponudil novi slovenski državi kongresno pripravljenost in sodelovanje. Dr. Srečko Pregelj, je bil kot predstavnik KSK izvoljen v delovno predsedstvo. Po pozdravu predsednika so stopili na govorniški oder: ljubljanski župan ing. Jože Stergar, državni predsednik Milan Kučan, nadškof metropolit dr. Alojzij Šuštar. Slavnostni govorniki s kongresnim sporočilom so bili: prof. dr. Tine Hribar - za Slovenijo, filozof dr. Evgen Bavčar iz Pariza - za Evropo, za prekomorske države pa je spregovoril g. Miroslav Pregelj iz VVashingtona. Vsi trije uvodni govorniki so si bili edini o nujni potrebi kongresne ideje v celotnem slovenskem kulturnem prostoru. Dopoldne so potem sledili še pozdravi delegacij in predstavnikov različnih ustanov. Ustanovnem kongresu je prisostovalo 12 kongresnih konferenc. (Anglija, ZDA, Kanada, Nemčija, Avstralija, Koroška, Bosna-Hercegovina, Furlanija, Julijska Krajina, Slovenija, Švica, Argentina in Avstralija). Popoldne so bila na sporedu poročila predsednikov SSK konferenc in za Kanado sta govorila dr. France Habjan - KSK ter ga. Marta Jamnik za Slovensko kanadski svet. 28. junija dopoldne, so delegati po večini sodelovali v različnih komisijah in pripravili statut SSK, ki je bil potem tudi na plenarni seji sprejet. Zgodaj popoldne je bil izvoljen Glavni odbor in njegovo predsedstvo. V glavni odbor je bil izvoljen dr. France Habjan, v nadzorni odbor dr. Zlatko Verbič. Ob 3.30h je pridrvel na oder izredno razburjen časnikar in zavpil: "Ljudje božji zaključite vendar zasedanje, sovražnik je prišel z napadom!" V hipu se je polno zasedena dvorana izpraznila. Nekaj delegatov je ostalo v tiskovnem uradu, kjer so pomagali prevajati v angleščino resolucije, namenjene tujim tiskovnim agencijam. Trije delegati KSK so v uradu prevajali pozno v noč. V nastali zmedi kongres ni mogel dokončati vsega organizacijskega dela, nadaljeval ga je potem junija 1992 na zasedanju v Celju. Celotna kanadska kongresna delegacija je štela 15 članov. Kanadski slovenski kongres je 12. aprila izvolil na kongresnem sestanku 12 delegatov in sicer; Ivan Prijatelj iz Vancouvra, Jožica Vegelj, Milan Štefanec in Marko Ferfolia iz Hamiltona, dr. Srečko Pregelj iz Ottavve ter iz Toronta Stane Kranjc, Jože Kastelic, dr. Zlatko Verbič, Lojze Kocjančič, Cvetka Kocjančič, Ciril Soršak in dr. France Habjan. SKS pa so predstavljali: Marta Jamnik, dr. August Kuk ter Tone Muhič. Kakšen je bil doprinos Kanadskega slovenskega kongresa Svetovnemu slovenskemu kongresu? Brez dvoma zelo pomemben. Zakaj? • Ko se je septembra 1990 v Trstu organiziral pripravljalni odbor SSK in v Celovcu vzpostavil osrednje tajništvo, je bil KSK edina konferenca, ki je organizacijsko in finančno omogočila, da je tajništvo moglo izvesti priprave za svetovni kongres. • KSK je od začetka podpiral predlog, naj bo ustanovni kongres v Ljubljani in ne v Parizu. • 25. junija je bila v veliki razstavni dvorani podjetja Slovenijales, slovesna otvoritev razstave slovenskega rojaka iz Kanade, umetnika Božidarja Kramolca. Razstavo je otvoril nadškof dr. A. Šuštar ob prisotnosti številnih članov vlade, parlamenta in predstavnikov civilne družbe. Organizatorji razstave so bili: ga. Anka Pavlin (Slovenijales), Kanadski slovenski kongres ter dr. Irena Miselj. • Vse tri slavnostne govornike je izbral Kanadski slovenski kongres. Naj na kraju zapisa še omenimo, da se je Svetovni slovenski kongres začel rojevati 1988. Prof. Vlado Habjan je na srečanju slovenskih kulturnih delavcev v Cankarjevem domu, prebral resolucijo, o nujni potrebi skupnega slovenskega nastopa. Prvo idejno jedro so bili pobudniki in sicer 6 po številu, med njimi tudi kongresnik iz Toronta in iz tega jedra se je potem septembra 1990 oblikoval pripravljalni odbor SSK, ki je uresničil Svetovni slovenski kongres. sfl (p B an i! M »"■■ ii Srečanje z veleposlanikom Republike Slovenije Leander Škof Dr. Božo Cerar, veleposlanik Republike Slovenije, se je ponovno odzval povabilu Kanadsko Slovenskega Sveta in je 25. marca na Manningu poročal o ugodnem položaju Slovenije vis-a-vis držav Evrope. Ker mu letos poteče mandat kot veleposlanik, se bo v jeseni vrnil v Slovenijo. Dodal pa je, da bo s svojo družino ohranil lepe spomine na Kanado. Zahvalil se je tudi slovenski skupnosti za njen topli sprejem in pomoč pri njegovem delu, da bo tudi pozabil na mrzle zime v Ottavvi. V svojem nagovoru o Člani KSS in dr. Republiki Sloveniji in o njenih sorazmerno ugodnih odnosov do držav jugovzhodne Evrope je prepričan, da se bodo vsi pomembnejši problemi politično rešili, če ne v bližnji, pa vsaj v daljni bodočnosti. V Srbiji, kjer je demokratski koaliciji raznobarvnih strank uspelo izriniti Miloševiča iz njegovega prestola, to pomeni začetek konca njegove politične kariere in morda tudi njegove osebne svobode. Nova srbska vlada ima velike probleme ne samo z ekonomsko in finančno krizo, ampak tudi z nesoglasjem v svoji vladi, kakšno stališče naj vzamejo proti Kosovu in Črni Gori. Kostunica, čeprav bolj zmeren politik kot Miloševič, nadaljuje "brenkati" tradicionalne nacionalne strune Srboslavije v upanju, da ga bo srbski narod podprl. Vendar pa s tem Kostunica tudi zgublja podporo prebivalcev Črne Gore in Kosova, ki bodo kmalu glasovali, ali bodo ostali v sedanji okrnjeni Jugoslaviji ali ne. Čeprav izgleda, da je črnogorski predsednik Djukanovič voljan sprejeti kompromis konfederacije, se mednarodni politiki bojijo, da bo problem osamosvojitve sprožil nove nemire v južnem Balkanu, zlasti v Kosovu in Makedoniji. Na zadnjih volitvah v Kosovu so zmagali zmerni politiki, ki tudi skušajo pomiriti albansko vstajo v Makedoniji. Evropski politiki so v strahu, da bodo Albanci v Kosovu in Makedoniji zahtevali Veliko Združeno Albanijo na Balkanu, kar bi silno destabiliziralo tudi sosednje države, kot Grčijo in Bolgarijo. Makedonija, kot Slovenija, se je osamosvojila dokaj mirno, saj se Miloševič zanjo ni nič brigal. Ker ima veliko Božo Cerar albansko manjšino (ca. 30%), se sedaj mednarodna skupnost boji in nasprotuje makedonskim ofenzivam proti albanskim borcem, čeprav se še ne ve, ali je to uvožen ali domač upor. Želi in upa se, da se bo ta problem kmalu politično rešil. Kar se pa Hrvaške tiče, bo verjetno potrebna mednarodna arbitraža (Piranski zaliv, Ljubljanska Banka, mejni problemi, itd.), zlasti ker nesloga vladne koalicije ne bo kmalu pripomogla k normalizaciji s Slovenijo, kot smo vsi pričakovali po smrti Tudjmana. Slovenija je sedaj že prvi ekonomski partner z Bosno in Hercegovino ter tretji z Makedonijo. Slovenija je tudi poslala vojaško policijo v Bosno in Kosovo v upanju, da bo tako čimprej sprejeta v NATO. Na vprašanje, zakaj Slovenija ne zahteva mednarodno arbitražo glede Pirana, kot je bila n.pr. med Kanado in Francijo glede otokov St. Pierre in Miquelon, je dr. Cerar dejal, da za mednarodno arbitražo je potrebno, da obe državi za to zaprosita - ena sama ni dovolj. SLOVENSKI DOM - POROČILO PREDSEDNIKA NA OBČNEM ZBORU 18. MARCA 2001 Dragi člani in članice, Najprej vas vse lepo pozdravljam in se vam zahvaljujem za vašo podporo v preteklem letu in za udeležbo na tem občnem zboru. Naš odbor je v preteklem letu nadaljeval z delom, ki so ga naši prvi člani začeli pred 37 leti. Nekateri tisti člani, ki so ustanovili ta Slovenski Dom in ga vzdrževali vsa ta leta so danes prisotni. Lahko smo ponosni, da njihovo delo ni bilo zaman. Z veseljem poročam, da je Slovenski Dom sedaj finančno stabilen, da aktivno podpira slovensko skupnost po osnutkih ki so v naši konstituciji in je eden med najstarejših organizacij v Kanadi. Med letom je imel odbor redne seje. Na the sejah je bilo predloženih več novih idej in nekatere smo že uresničili. ! Ustvarili smo spletno stran (VVebsite) za našo organizacijo (www.slovenian.volnetmmp.net). To bo omogočilo našim članom dobiti informacije o slovenskem domu "on-line". I Naročili smo značke naše organizacije za vse člane. Značke bo razdelil Peter Pavlin danes na sestanku vsem prisotnim članom in ob prvi priliki ostalim članom. ! V mesecu decembru smo priredili članski banket ki je bil lepo obiskan. Ob tej priložnosti smo podelili Janezu Kastelicu priznanje za njegovo prostovoljno delo za Slovenski Dom. ! Na letnem Slovenskem Dnevu smo podarili kulturno nagrado Slovenski šoli. ! Ustanovili smo nagrado za literaturo. Navodila za prvi spis "Slovenski Dom" lahko dobite od odbornikov ali pa na "VVebsite". I Članki o Slovenskem Domu so bili objavljeni v slovenskih časopisih. ! Delali smo na popravilih Slovenskega Doma. O tem bo poročal Janez Kastelic. ! 9. junija je organiziran izlet v Orillio in jadranje na ladji "Island Princes" po jezeru Couchiching. Ta izlet organizira Jožica Šajnovič. ! Nameravamo izdati zgodovino Slovenskega Doma. Urednik tega dela je Frank Gormek. Članom se priporočamo za fotografije ali napisane spomine iz življenja Slovenskega Doma, ki naj bi bili vključeni v to publikacijo. ! Najemna pogodba z grškimi najemniki poteče 28. februarja 2004. Medtem bomo morali pripraviti strateški načrt, da bomo vedeli kako ravnati v naprej. ! Ustanovili smo gradbeni sklad in začeli z iskanjem zemljišča za članske aktivnosti. Pot naprej potrebuje pozornost vseh članov, ne samo odbora. Vaši predlogi, želje in nasveti so vedno dobrodošli. Moja osebna zahvala vsem odbornikom in članom za vztrajno delo in nesebično podporo v preteklem letu. Oskar Koren, Pismo iz Osoyoos Britanska Kolumbija Ravno danes sem prejel Glasilo, na katerega sem naročen že precej časa. Z zanimanjem ga čitava z ženo in ugotavljava, ali katerega izmed ljudi poznava. Seveda Slobodnika vsak pozna. Na strani 19 čitam novice iz prelepe Kelowne. Kdo neki bi jih ne prepoznal - to so vsi naši prijatelji, posebno muzikanta Franceta Zrima, ki s svojo harmoniko vzpodbuja slehernega plesalca in plesalko. Na plesu vsakdo pozna tega veselega muzikanta. S Francetom velikokrat skupaj igrava. Z velikim zaupanjem sem mu povedal, da imam šest harmonik in tri kitare. France je z enim očesom po muzikantsko zamižal in me v prekmurskem narečju povabil v Kelovvno na sestanek. Ko sem ga obiskal, me je peljal v svojo najbolj priljubljeno sobo. Kar sem zagledal, je bilo težko verjeti. V sobi je imel približno dvanajst harmonik, od enih najstarejših in do najnovejših. Toliko od prijateljev iz Kelovvne. Mesto Osoyoos leži severno od ameriške meje. Okraj ima nekaj čudovitega na sebi. Imenuje se Okinagan Valley. Dolino krasi jezero, ob jezeru se vije cesta med sadovnjaki in za vsakim ovinkom je nekaj novega. Dolino obdajajo visoki hribi, ki izgledajo kakor varuhi doline. Z ženo in otroki sem živel ob jezeru in ameriški meji. Ko sem zjutraj vstajal, sem pogledal skozi okno, ki je bilo obrnjeno proti Ameriki, in sem pozdravil naše sosede Amerikance. To sem delal 42 let. V tem malem mestu Osoyoos je svoj čas živelo precej Slovencev. Delali so v rudnikih, gozdovih in kmetijah, ali kjerkoli so našli delo. Ti naši slovenski pionirji so pustili za seboj neopisno bogato zgodovino. Lansko leto sem v čast tem pionirjem zgradil spomenik, ki sedaj krasi poseben prostor v Osoyoosu. Če bo Glas Kanadskih Slovencev imel prostor za ponižen članek iz prelepega in čudovitega Oyonoosa, se bom vsedel za računalnik in bom napisal o bogastvu naših slovenskih pionirjev. Bili so v življenju skromni in ponižni ali zelo zavedni in ponosni člani slovenskega naroda. Bili so prisiljeni zapustiti rodno grudo, lepo Slovenijo. Morali so iti s trebuhom za kruhom, brez znanja jezika in brez denarja v širni svet, kjer jim je tujina odprla vrata in jim dala kos kruha. Ali Slovenec ni zadovoljen samo s kruhom. Posadil si je trto, ki mu je rodila sladko grozdje, iz katerega si je napravil vince in ga užival s prijatelji. Peli so pesmi in zdravice na čast slovenskemu narodu in novi domovini. Hvala uredništvu Glasila, ki si bo vzel čas za čitanje mojega pisma. S spoštovanjem ostanem vaš zvesti naročnik in upam, da bi se še ostali Slovenci poslužili GLASILA. Tony Zelko MESTO CELJE PROSLAVLJA 550. LETNICO SVOJEGA OBSTOJA Povzeto delno iz novic za radijo GKS Čeprav je bilo Celje že dveh tisočletij nazaj važna rimska postojanka "Celeia", je bilo uradno proglašeno mesto šele sredi 15. stoletja, ko so celjski grofje mestu podelili mestne pravice. Približno istočasno so tudi začeli kovati v celjskem gradu svoje srebrnike, ki predstavljajo prve znane kovance izdelane v Sloveniji. Ni po naključju, da so tri šesterokrake zvezde v grbu zadnjega celjskega grofa sedaj vključene v državnem grbu Republike Slovenije. Celjani se zato letos ob številnih prireditvah spominjajo na celjske grofe in njihovo srednjeveško življenje na gradu. Molitev za tretje tisočletje Alojz Rebula Glej, kaj so me prosili, Gospod: naj Slovencec, ob Italijanu in Nemcu, tukaj, med Alpami in morjem, sestavim molitev za tretje tisočletje. A kako naj molim za deset stoletij pred nami, ko si komaj upam moliti za življenski dan pred sabo? Vendar si prav Ti rekel: "Prosite in se vam bo dalo!" Še več, gore boste lahko premikali, če boste imeli vero: tako si rekel. Zato Ti bom izmolil to molitev med Alpami in morjem, Gospod. Bratje, že smo pozabili na hip, ko je bila odmotana vrv s priveza in je v deliriji sveta udaril gong tisočletja. Kje je že tista noč? Že plujemo. Kam? Vse zvezde nam govore, da gotovo ne k Otokom Blaženih. Prej k Otokom Erinij, ko se nam na obzorju kažejo obrisi Ruand in Kosova. Ti veš, Gospod. Saj je Tvoj tudi ta ocean, Tvoja so njegova brezna in plitvine, njegove čeri in njegovi vetrovi. Mi vemo samo, da gremo v temo, dišečo po asfaltu in bencinu, v to težko temo, ki ji pravijo tisočletje. V novo tisočletje plujemo mi, ne Ti. Zate ni tisočletij, kakor zaTe ni stoletij, ni časa. Večni sedanjik. Tvoja je samo večnost. Vsa tisočletja stojijo pred Tabo kakor desetnije legije v pozoru, pod pogledom Tvoje večnosti. Zato bi te lahko prosil za vsako izmed njih, za vsa mrtva tisočletja nazaj, posebno za dve tisočletji, ki sta minuli, odkar si odšel od nas. Za prvo tisočletje bi lahko na primer prosil, naj Mark Avrelij ustavi Markomane na ljubljanskih vratih, naj Dioklecijan ne preliva preveč krščanske krvi od Petovija do Sirmia, naj Atila v svojem besu ne prevrne prav vseh stebrov Ogleju. In še bi Te lahko prosil, naj moji predniki Sloveni, še ne Slovenci, ne rušijo latinskih mest ob Jadranu, naj cestni roparji ne ustavijo Cirila in Metoda, ko neseta kosti svetega Klementa v Rim naj Madžari ne razjahajo svojih konj ob Timavi, da bi razdejali domovanje sinov svetega Benedikta. In za drugo tisočletje bi Te lahko prosil, Gospod, da obdrži daleč od Evrope demon razkola, da zaustavi valove turških konj, da pomagaj krščanskemu imenu pri Lepantu in pred obzidjem Dunaja, Da ne pusti, da bi nam upor iz VVittemberga iztrgal naše največje tolažbe, Evharistijo, Petra-Skalo in Marijo, Tvojo mater. Lahko bi Te prosil, naj Marxovem stoletju ne daj noreti o nemogočem raju na tej naši zemlji, Naj dve svetovni vojni ne prineseta svetu grozot Verduna in Stalingrada, Awschwitza in Hirošime. Da, brezčasni Gospod, lahko bi te prosil za vso Tvojo sedajnost, ki pa je za nas preteklost in smrtna tišina. Prosil pa Te bom za to tisočletje pred nami, za to celino, nabito od neizbruhanih vulkanov in nevidnij morij. Pred vsem drugim Te bom prosil za splav, na katerega smo vkrcani, za ta naš planet, krožeč s svojimi sinjinami in zeleninami med Marsom in Venero, še živ med dvema puščavama. Nisi ga ustvaril za nesramnost, na samem začetku si ga preklel, tam med rekami Edena. Že čaka, da ga spodrine neko drugo nebesno telo, novo in odrešeno. Tega si ustvaril za ogenj in pepel. A dokler ne pride njegova ura, ga ohranim vsaj takšnega, kakeršen še je, čeprav z raztrganimi pljuči Amazonije in s kupolo dioksita v oblakih. Ohrani ga še z nekaj gozdovi, še z nekaj vodami in kisika, da človeškim otrokom ne bo pretežko bivati na njem. Sam si bil človek na njem, Gospod. Stopil si v eno njegovih rek, plul čez eno njegovih jezer in hodil skozi njegova žita. Občudoval si njegove ptice in lilije njegovih dolin. Kako naj nam pojejo ptice, kako naj nam cvetejo lilije, če ne bodo imele več ne zraka za letenje ne vode za rast? Prosil te bom, Gospod, za našo skupno mater Evropo. Za Evropo, ne več zeleno od Benediktovih trt, ne več pojočo od katedralskih dlet v estohološki strumnosti Dantejevih in Pascalovih razsvetljenj. Naj te prosim, Gospod, za njeno dušo, judovsko-grško-rimsko-krščansko, da si ne bi v epigonski ihti privzela drugo ime in postala Ameuropa. Glej, oče Beneditk ji je rekel "Ora et laboral", od svete sintagme si je izbrala samo "Laboral", opoj motorja in elektronike, marksizma in lacanovstva. Stopi h grobu, iz katerega že smrdi, in ponovi, da je samo eno potrebno in da večno življenje ni v spoznanju genoma, ampak v spoznanju Očeta, Sina in Duha. O, ko bi spet videli, to Evropo, kopati bloke črnega in rdečega marmorja za nove katedrale smisla! Smisla, po katerem vemo, da se nismo rodili iz kozmične šale, ampak iz Ljubezni, rodili za novo zemljo, kjer bodo obrisane vse solze z naših oči.. Ja, na koncu naj prosim. Gospod, še za ta košček Alp, Jadrana in Padske nižine, da ne bi nikdar več postal poligon demona krvi in rase. Preobleči nekaj svojih angelov, oboroži jih z evangeljskim navdušenjem in pošlji jih sem izžarevat strpnost, razumevanje in mir! Amen. PIRHI NA INTERNETU Ti pirhi so na spletni strani; www.treasures-of-slovenia.com Ti so na rastavi v Los Angeles CA "Craft and Folk Art Museum" in so ročna dela slovenskih umetnikov. Na levi: Franc Grom, Vrhnika Na desni: Mihaela Gregorčič, Metlika "Božidar - Ted Kramolc" (Povzeto iz poročil radija "Glas kanadskih Slovencev") Pod zgornjim naslovom so izdale Galerija sodobne umetnosti iz Celja, Pilonova galerija iz Ajdovščine in Galerija likovnih umetnosti iz Slovenj Gradca trdo vezano knjižico s študijo o njegovem delu in z orisom njegove življenske poti. Slovensko in angleško besedilo ilustrira bogat izbor umetnikovih slik, risb, skečev in fotografij. Umetnostna zgodovinarka Alenka Domjan ugotavlja v svojem eseju, da je "Kramolčeva ustvarjalna resnica, izhajajoča iz spoznanja dveh različnih kulturnih svetov, v svojem umetniškem izrazu zmogla ohraniti popkovino med spominom in refleksijo sedanjosti. Umetnik svoje preteklosti ni zakoval kot grozo v srcu, v njem je obtičala le nezaceljena rana, brez katere bi bilo zavedanje lastne identitete izgubljeno..." Dr. Irena Mislej, znanstvena raziskovalka slovenskih razseljenih življenj, pa pravi v svojem zapisu, da "črpa Kramolc svoje likovne refleksije iz kanadske umetnosti... Kramolčevo likovno pot lahko upravičeno opredelimo kot sad dozorevanja v kanadskih razmerah. Če se v literaturi izraža v slovenščini, je v slikarstvu polnokrven Kanadčan. Slovenska ljubezen do drobnega risanega detajla, je dobila svoj pravi razmah šele v prostranstvih ameriškega obzorja: bogata likovna in kulturna sinteza, hkrati pa globoko sporočilo o človeških vrednotah..." Kot slišimo, je Slovenija sprejela Kramolčevo potujočo retrospektivno razstavo z odprtim srcem in s tankočutnim posluhom za njegova sporočila iz našega tukajšnega okolja. Slovensko kulturno društvo SAVA s sodelovanjem slovenskih društev jugozahodnega Ontarija prireja SLOVENSKI DAN v nedeljo, 24. junija 2001 v Breslau, pri Kitchener-ju Program se začne ob 10.00 z zajtrkom in se nadaljuje z mašo ob 11.00 in s kosilom ob 12.30 Začetek popoldanskega kulturnega programa: 14.00 Za zabavo in ples bodo igrali GOLDEN KEYS VSI ISKRENO VABLJENI Za informacije kličite: Maria Prilesnik (519) 884-4736, Steve Ivančič (519 749-5676, Zinka Mirt (519) 884-6194, Natalija ali Kristina Balkovec (519) 576-5149. E-mail: slovenskidan@yahoo.com Fax: 519-886-8896 ANTHONY KLEMENČIČ Barrister & solicitor 770 Browns Line Toronto, Ontario M8W 3W2 Telephone: 416-255-7500 Fax: 416-255-6667 SKRITI ZAKLADI SEVERANSKE DINASTIJE h i Leander V. Škof Pod tem naslovom je 28/11/2000 Discovery Channel predvajal kratko oddajo na kanadski TV s sodelovanjem Royal Ontario Museum v Torontu. Bila je na podlagi najdbe rimskih kovancev, sedaj del muzejske zbirke, izkopanih leta 1943 v Ljubljani, v bližini rimske naselbine Emone. Ta skriti zaklad obsega 45-letno dobo Severanske Dinastije rimskega imperija in vsebuje preko 1000 srebrnikov kovanih med leti 193 in 238, ko je bila Emona prvič razdejana. Nenavadno glede te arheološke najdbe je v tem, da vsebuje šestnajst članov rimskega dvora: šest rimskih cesarjev (l.Septimij Sever, 2.Karakala, 3.Makrin, 4.Elagabal, 5.Sever Aleksander in 6.Maksimin), dva sovladarja (7.Klodij Albin in 8.Geta), pet njihovih žena (9.Julija Domna, lO.Plavtila, 11.Julija Pavla, 12.Akvilija Severa in 13,Orbijana) in tri matere (14.Julija Maesa, 15.Julija Soemijas, in 16.Julija Mameja). Rimski imperij je dovolil vsem vladarjem in njihovim bližnjim sorodnikom kovati svoj lasten denar, ki ga je bilo strogo prepovedano ponarejevati. Kljub temu sta bila v tem zakladu vsaj dva falzifikata iz rimske dobe. Večina podobnih najdb rimskih kovancev imajo na njih podobo samo enega, to je tedanjega vladarja, so novo kovani in pretežno identični duplikati. Največkrat so bile take velike vsote denarja namenjene za legijonarsko plačo ali za plačilo naročene robe za rimske legije. Morda je bila ta najdba nekakšna antična verzija numizmatične zbirke premožnega Emonca, zlasti zato, ker ima sorazmerno malo popolnoma enakih ji duplikatov. Bolj verjetno pa predstavlja življenjske prihranke uspešnega n emonskega podjetnika. Emona je namreč v tej dobi uspešno trgovala, saj ' je bila na križišču in sredi tržnega prometa med Rimom in Bizancem, Panonijo in zahodno Evropo. Vsekakor lastnik tega zaklada, skritega in globoko zakopanega blizu glavne rimske ceste proti Trstu (Tergeste) in Ogleju (Aquileia), ni preživel napada divjih legijonarjev Maksimina Tračana, ki so pomladi leta 238 Emono oropali, porušili in zažgali. Kmalu nato pa so 24. junija 238 isti legijonarji ubili Maximina I in njegovega sina Maxima, ker njima ni uspelo osvojiti in oropati Aquileje. Seveda njun glavni namen je bil pohod na Rim in tam prisiliti senat, da prizna Maximina za pravnega cesarja Rimskega imperija in njegovega sina Maksima za sovladarja. Emona je pod Severansko Dinastijo sorazmerno uživala mir in ekonomsko blaginjo, vendar je bila usoda njenih vladarjev zelo tvegana in nesrečna. •*** 13 Prvi cesarski član dinastije, Septimij Sever (193- 211) izhaja iz senatorske familije. Bil je rojen v severni Afriki leta 146. Ob smrti cesarja Komoda, leta 192, je bil guverner zgornje Panonije in poveljnik tamkajšnjih legij. Ko sta bila leta 193 umorjena cesarja Pertinaks in Didij Julijan, je bil Septimij Sever proglašen za cesarja. Leta 197 se je uspešno znebil svojega zadnjega tekmeca za cesarski prestol, ko je njegov sovladar Klodij Albin (195-197) po izgubljeni bitki pri Lungdunum (Lyons, France) naredil samomor. Septimij Sever je bil odličen vojskovodja in je bil eden od redkih vladarjev, ki so v tisti dobi umrli naravne smrti (leta 211 v Eboracum - York, Velika Britanija). Njegova druga žena je bila od leta 197 Julija Domna, s katero je imel dva sina. Njegov starejši sin Karakala (211-217) je bil rojen leta 188 in se je leta 202 poročil z bogato Plavtilo, katero je leta 205 izgnal v Lipari in jo dal leta 211 ubiti. Izdajalski in zlobni Karakala je naslednje leto umoril svojega mlajšega brata Geta (ki je bil njegov sovladar od leta 209 do 212) in s tem postal edini vladar. Pobil je okoli 20,000 lojalnih pristašev svojega brata. Zahteval je tudi, da se vsi bratovi spomeniki in denar uničijo. Zato so tudi Getovi kovanci redkejši od Karakalovih. Njegova krutost in zahrbtnost sta bili značilni za Karakalo, dokler ga ni umoril njegov telesni stražar po naročilu Makrina (217-218), ki mu je sledil. Makrin je bil edini rimski cesar v tej dobi, ki ni bil severanskega rodu. Pod njegovo pošteno, vendar kratko vlado se je rimski imperij pomiril, dokler ni Julija Maesa začela gonjo proti Makrinu v korist svojega vnuka in njegovega naslednika Elagabala (218-222). V tej zaroti je bil Makrin izdan in ubit. Elagabal je imel vsaj dve ženi, Julijo Pavlo in Akvilijo Severo. Bil je krvolok in prekomernež v vsakem oziru in zato osovražen od skoraj vseh Rimljanov. Končno ga je leta 222 njegova lastna straža ubila skupaj z njegovo materjo Julijo Soemijas in vrgla njuna trupla v reko Tiber. Njemu je sledil Elagabalov bratranec in posinovljenec Sever Aleksander (222-235), ki je bil priljubljen in zelo dober vladar, v dobrobit vsega Rimskega imperija. Poročil se je leta 225 z Orbijano, ki jo je kmalu po poroki poslal v izgnanstvo. Sever Aleksander je bil ubit leta 235 v vojaškem taborišču blizu Mainza ob reki Ren, skupaj s svojo materjo Julijo Mamejo, med vojnim pohodom proti germanskim upornikom. Umor je bil organiziran na povelje krutega komandanta rimske legije, Maksimina Tračana, ki se je takoj po umoru proglasil za cesarja, pod imenom Maksimin I (235-238), in svojega sina Maksima postavil za sovladarja. Preden ga je v Traciji rekrutirala rimska konjenica, je bil Maksimin po poklicu nomadski pastir na konju in po rodu Got. Zaradi njegove močne, velikanske postave in krute hrabrosti v vojni proti Perziji (231-232), ga je Sever Aleksander postavil za poveljnika ene svojih legij. Leta 235, na pohodu proti upornikom ob nemški meji, ga je Sever Aleksander tudi izbral za rekrutiranje novih legionarjev ob reki Ren. Tam je Maksimin Tračan rekrutiral sebi enake krute vojake, ki niso nikoli v svojih bitkah imeli vojnih ujetnikov. Po umoru Severa Alexandra, Rimski senat ni hotel priznati Maksimina za novega vladarja in je izbral svoje lastne kandidate. Ogrožen in besen se je Maksimin pomladi leta 238 napotil s svojimi legijami proti Rimu in tam prisiliti senat, da ga prizna za cesarja. Svojim legijonarjem pa je obljubil, da bodo spotoma lahko oropali bogata mesta Emono in Akvilejo, oba tudi zelo lojalna Rimskemu senatu. Ker pa njemu po razdejanju Emone ni uspelo uničiti in oropati Akvileje, so razočarani legijonarji umorili njega in njegovega sina Maksima. Kljub temu, da je bilo življenje v Emoni v tej dobi sorazmerno varno in ekonomsko uspešno, zgodovina same Severanske Dinastije pa je bila tragična. Vidi se tudi, da so na rimskem dvoru igrale ženske članice dinastije zelo vplivno vlogo. Ne samo, da so pogosto določale cesarjem, katere žene lahko obdržijo, ampak so tudi uspešno z intrigami načrtovale svojo in njihovo bodočnost. Nekatere so celo aktivno sodelovale na bojiščih. Juliji Domni je uspelo, da je s prakticiranjem astrologije postala druga žena Septimija Severa, ker je bil on sam navdušen astrolog. Bila je izredno lepa, duhovita, inteligentna in tudi njegova glavna svetovalka. Njena največja življenjska tragedija pa je bila, ko je njen prvorojeni sin Karakala do smrti zabodel svojega edinega brata Geto, ki je izdihnil v njenem naročju. Pet let kasneje, leta 217, pa si je v izgnanstvu sama končala svoje življenje. Plautila, žena Karakale, pa je bila baje tako ošabna in arogantna, da jo je dal Karakala ubiti kljub temu, da mu je prinesla v zakon ogromno doto. Julija Maesa, sestra Julije Domne, je bila zelo modra svetovalka, silno pogumna in bogata. Bojevala se je v prvih vrstah rimskih čet proti cesarju Makrinu in uspešno pregovorila vodstvo rimskih legij, da so po smrti Karakale proglasile njenega vnuka Elagabala za cesarja. Julija Pavla je postala leta 219 prva žena Elagabala, ki jo je kmalu po razkošni poroki ločil in jo poslal v izgnanstvo, kjer je tudi umrla. Akvilija Severa je postala njegova druga žena, vendar se je po par dnevih od nje ločil. Imel je še baje več žena in se je kasneje z Akvilijo Severo ponovno poročil. Julia Soemijas, mati Elagabala, je bila odgovorna za izvolitev Elagabala za cesarja. Ona je tudi prispevala k njegovi krutosti, za kar sta oba drago plačala, ko sta bila leta 222 ubita in vržena v reko Tiber. Sever Aleksander se je poročil z Orbijano, vendar ga je njegova ljubosumna mati prisilila, da jo je poslal v izgnanstvo v Afriko. Njegova mati Julija Mameja je tudi bila glavna vladama sila za cesarskim prestolom in oba sta bila leta 235 ubita v Germaniji, v zaroti Maximina Tračana. Z njunim umorom je tudi izumrla Severanska Dinastija. SEVERANSKA DINASTIJA Vladarji, Sovladarji in Člani njihovih družin (matere ali žene), katerih kovanci so del najdbe iz leta 1943 v Ljubljani, Sloveniji ( * označuje ne-severanske vladarje / sovladarje). Septimius Severus (193-211) *Clodius Albinus (195-197) Julia Domna (+2171 Caracalla (211-217) Geta (209-212) Plautilla (+211) Julia Maesa (+223) / \ Julia Soaemias f+222) Julia Mamaea (+235) *Macrinus (217-218) Elagabalus (218-222) Julia Paula (+221) Aguilia Severa (+222) *Maximinus l Trassus (235-238) Severus Alexander (222-235) Orbiana (+232) SMUČARSKI VIKEND Športna reportaža o desetem slovenskem smučarskem vikendu in veleslalomu v Windham-u Catskill Mountains New York, ki se je vršil od drugega do četrtega februarja 2001. Dr. Anton Kačinik Letošnji jubilejski smučarski shod - že deseti po vrsti, je dokaz vztrajnosti dobre volje in predanosti slovenski narodni zimski rekreaciji. Ob tej desetletnici iz srca čestitamo slovenski skupnosti v Nevv Yorku in še posebno Ivanu Kaminu, njegovi družini in sodelavcem, ki za nas že leto za letom organizirajo ta največji slovenski smučarski vikend v severni Ameriki. Tridnevni obisk v VVindhamu je prepleten z bogatim družabnim programom, ki zaobsega zaželjeno dobrodošlico, stiskanje rok in veselje ob srečanju starih in novih prijateljev. V okvir družabnosti sodi tudi gostoljubni sprejem v vikendici Kamin, kjer se na veliko nazdravlja in razpravlja. Osrednji dogodek je pa seveda tekmovanje v veleslalomu, katerega se je letos udeležilo kar 47 tekmovalcev. Tudi tokrat smo se med seboj pomirili v šestih starostnih skupinah. Najmlajša tekmovalka, Clara Hartmannsgruber je bila stara šest let, najstarejši Franček Toplak pa 74. Vsi tekmovalci smo se udeležili tudi NASTAR tekmovanja, ki ima drugačen format, saj podeljuje tekmovalcem handycap z ozirom na starost. Primarni čas, kateremu se vsi tekmovalci skušajo čim bolj približati, določi smučar profesionalec. Pri tovrsnem tekmovanju je 47 udeležencev osvojilo 19 zlatih, 19 srebrnih in 6 bronastih medalj. Veliko število osvojenih medalj je neizpodbiten dokaz, da so Slovenci v severni Ameriki zares zelo dobri smučarji. Oba sta v svojih sporočilih prisrčno pozdravila vse navzoče, ter nam izročila uradno pohvalo in priznanje za našo predanost slovenstvu v okviru športne zimske manifestacije. Seveda sta oba v svojih nagovorih izrekla tudi posebno priznanje Ivanu Kaminu in njegovim sodelavcem za vstrajno in uspešno vodenje slovenskih RAZULTATI TEKMOVANJA PRVA SKUPINA Deklice do 12 leta starosti Zlata - Marisa Jenko Srebrna - Clara Hartmannsgruber Dečki do 12 let starosti Zlata - Martin Stanič Srebrna - Johnny Hartmannsgruber Bronasta - Maxi Hartmannsgruber DRUGA SKUPINA Mladci od 13 do 18 let starosti Zlata - Matic Hartmannsgruber Srebrna - Miklavž Bevc Bronasta - Alex Jenko TRETJA SKUPINA Ženske od 19 do 35 let starosti Zlata - Jasna Mišvelj Srebrna - Viki Kamin Moški od 19 do 35 leta starosti Zlata - Ivan Kamin Srebrna - Rudi Luzar Bronasta - Tomaž GrofF ČETRTA SKUPINA Ženske od 36 do 50 let starosti Zlata - Silvestra Petrič Moški od 36 do 50 let starosti Zlata - Andy Stajan Srebrna - Bojan Bevc Bronasta - John Košir PETA SKUPINA Ženske od 51 do 60 let starosti Zlata - Mia Pirnat Srebrna - Lidija Kukec Moški od 51 do 60 leta starosti Zlata - Metod Uc Srebrna - Ivan Kamin Bronasta - Jožef Škof ŠESTA SKUPINA Ženske nad 61 let starosti Zlata - Breda Krušič Moški nad 61 let starosti Zlata - Anton Kačinik Srebrna - Marjan Haningman Bronasta - Franček Toplak Zgoraj naštete medalje so bile podeljene na zaključnem banketu v VVindham zimskem centru, ki je zelo naklonjen Slovencem, saj tam plapola že leta in leta Slovenska zastava. Prav od samega začetka pa je bilo v omenjenemu smučišču tekom let zaposleno večje število slovenskih učiteljev smučanja. Na poslovilni večerji, v soboto tretjega februarja se je zbralo kar sto pet udeležencev, ki so prišli iz številnih držav ZDA (95) in Kanade (10). Uraden del programa je vodil Ivan Kamin s pomočjo svojih sodelavcev. Ivan je povabil pred mikrofon dva častna gosta; po imenu sta to bila dr. Davorin Kračun, veleposlanik Republike Slovenije iz VVashingtona DC in pa gospod dr. Ernest Petrič, ki kot veleposlanik zastopa Slovenijo v Organizaciji združenih narodov v New Yorku. Slovenski Tomba la Bomba Andy Stajan iz Toronta smučarskih srečanj tekom desetih let, ter nam zaželela še obilo uspehov v prihodnosti. Poleg podaljenih medalj je vsak prvouvrščeni v svoji skupini dobil še kristalni pokal Rogaške. Posebna nagrada Rogaške je bila rezervirana tudi za najhitrejši povprečni čas treh članov družine. Prvo mesto v tej kategoriji je pripadlo družini Kamin, druga je bila družina Stanič, tretja pa Jenko. Dodatno nagrado sta prejela tudi najmlajši in najstarejši tekmovalec. Prav neodpustno bi bilo, če ne bi na tem mestu omenil izredni dosežek našega 74 letnega Frančka Toplaka, ki se je navzlic visoki starosti, kot mladenič z neustrašno vihro zagnal proti vratcam ter si z izredno vožnjo priboril najhitrejši čas med 74 letniki v državi New York in drugi najhitrejši čas v ZDA. Na podlagi omenjenega razultata, je seveda takoj dobil uradno povabilo, da se udeleži nacionalnega tekmovanja v ZDA, nam vsem Slovencem v ponos. Tako kot doslej so tudi na letošnjem jubilejnem smučarskem shodu bile izžrebane bogate nagrade. Kot so: moped, smuči, smučarski čevlji, usnjeni suknjič, kristal, kozmetika, CD-je in še mnoge druge nagrade, ki jih prispevajo slovenska podjetja delujoča v ZDA. Tako dragi bralci, iz vsega omenjenega boste lahko razbrali, da je ski vikend iz veleslaloma v VVindhamu res nekaj posebnega, kjer se slovenska beseda in glasba v duhu prazničnega slavja širi še pozno v noč. Pridružite se nam prihodnje leto, da se o vsem tem sami osebno prepričate. Medaiisti Tone Kačinik - zlata, Jože Škof - bronasta, Andy Stajan - zlata, Rudi Luzar - srebrna Moškatni bik Miro Rak V nedeljo, 26. marca 2000, sem se po štiriurnem poletu iz Toronta znašel na edmontonskem letališču, kjer naj bi se, po prejšnem dogovoru, srečal s štirimi lovci. Res so me že čakali Tone in Jos iz Prince Georgeja, Mel iz mesta Vanderhoof v Britanski Kolumbiji in Kerby iz Salt Lake Cityja v zvezni državi Utah (ZDA). Vsi štirje so se v Edmonton pripeljali s kombijem iz Britanske Kolumbije, seveda polni lovskih upov na težko pričakovani lov na moškatno govedo v North West Teritoriju. Nato smo skupaj poleteli naprej na sever in pristali v mestu Yellowknife. V minulem letu je to mesto obiskalo več kot pet tisoč turistov, pretežno Japoncev in drugih Azijcev, da so občudovali lepoto narave, imenovane Northern Lights. Polet smo nadaljevali še v mesto Inuvik, ki šteje okrog 3.000 prebivalstva in kjer smo tudi imeli rezervirana prenočišča. To je značilno arktično mesto. Po cestah je videti Indijance, Inuite in precej cubilakov, kot Indijanci imenujejo belce. Dejansko pa to ime pomeni človeka z velikim trebuhom in s košatimi obrvmi. Belci so tamkaj pretežno gradbeni delavci, ki upravljajo rudnike, urejajo in skrbijo za elektrifikacijo ali naftovode Oil Pipe, po katerih iz severa teče nafta in naravni plin. V tem letnem času (marca) se tamkaj zdani ob sedmih zjutraj, dan pa traja do devetih zvečer. Dolžina dneva se hitro podaljšuje in junija, ob poletnem enakonočju (solsticiju), sonce sploh ne zaide več. Od tod tudi izraz midnight sun - polnočno sonce. V naslednjih šestih mesecih pa počasi preide v celodnevno temo (ob zimskem solsticiju). Že naslednji dan smo z majhnim sedemsedežnem letalom poleteli proti vzhodu; vožnja je trajala uro in pol. Naše izhodiščno lovsko taborišče je bilo na obali jezera Randevous Lake, ki leži na rahlo valovitem, z nizkimi smrekami poraščenem terenu. Randevous Lake se razteza le dest kilometrov južno od tundre. To je pravzaprav golo ozemlje, pod snežno odejo poraščeno le z mahovi in lišajem ali, ko mu pravijo, baren ground. Tabor je tudi približno 300 kilometrov stran od arktičnega kroga in le 100 kilometrov južno od Beavfordskega morja, ki je v bistvu le del Severnega morja. Naš lovski vodič ali outfitter je bil Billy Jakobsen z ženo Eileen in je za potrebe našega lova najel še tri inuitske vodiče. Opazil pa sem, da je Billy ob vsaki priložnosti kritiziral Indijance in jih imenoval wagon burners - požigalce vozov. Kot nam je pripovedoval, je bil pred časom resno bolan in je dobival transfuzijo. Trdi, da so mu dali indijansko kri, ki mu je povsem pokvarila značaj. V sanjah, ali če ga kdaj preveč popije, si vedno zaželi, da bi tudi on zažgal kakšen voz. Prav tako pa sem opazil, da imajo tudi Indijanci posebno ime za Inuite; pravijo jim the lousy ones - izgubljenci. Torej niso medetnični problemi prisotni le na Balkanu! Severno od arktičnega kroga med veliko divjad štejejo: tunderskega medveda - grizlija (Ursus Pika na zemljevidu označuje območjejpva na moškatno govedo. .t'.šil .isJC" * arctos horribilis), severnega medveda (Ursus maritimus), moškatno govedo (Ovibos moschatus) in mroža (Odobenus rosmarus). Človek lovec se v tamkajšnih krajih navadno najbolj zaželi loviti divjad, ki je težko dostopna in privlačna obenem. Oboje nedvomno velja za lov na bika moškatnega goveda. Nikoli prej ga nisem videl v njegovem naravnem okolju. Za tovrsten lov sem se navdušil že pred petnajstimi leti, ko sem lovil v Yukonu in sem tamkaj videl eksotično lovsko trofejo (lobanjo z rogovi) viseti na steni hotela ob VVatsonovem jezeru. Moškatno govedo je dokaj številčno v osrednji in zahodni Arktiki, številčnost vrste pa se še veča. Pri lovu je dovoljena uporaba motornih sani in drugih vseterenskih vozil. Lovci pa se z omenjenimi vozili ne smejo približati bliže kot na kilometer in pol. Končni zalaz mora biti opravljen vedno in povsod le peš. Zaradi toplih in težkih oblačil je taka oblika lova zelo naporna. Še vedno pa se zdi, da je lov na moškatno govedo najbolj podcenjevan lov na svetu. Toda, kdor ga je doživel, ve, da temu ni tako in da se lovcu predstavi v drugačni luči. Po načinu in pristopu je tak lov zelo podoben lovu na severnega medveda, ki je brez dvoma telesno tudi zelo naporen in za gotovo tudi eden izmed najnevarnejših lovskih podvigov na svetu. Pri tem se je namreč treba spoprijeti z divjino Arktike, prepotovati ogromne razdalje po težko prehodni tundri, neprestano premagovati večni veter, mraz, sneg in led. V skupini, ko smo opazovali, so bili trije močni biki, ki so se začeli nervozno prestopati, kakor hitro so nas opazili. Vedeli smo, da bodo zbežali. Težko se je bilo odločiti za strel, ker so bili preblizu skupaj. Ko so bili obrnjeni proti nam, je bilo nevarno streljati, da krogla ne bi Avtor članka in lovski potopisec Miro Rak ob uplenjenem biku moškatnega goveda od leve. Skušal sem se mu približati, a so se začele živali takoj umikati in se naposled spustile v dir. Tekli so poševno po hribu navzdol in le tako mi je bik pokazal pleče. V rokah sem imel Tonetovo puško, kalibra .280 VVinchester s 150 gr. kroglo: trenutek sem okleval, a misel na izjemno trofejo me je premagala. Pomiril sem, stisnil sprožilec. Bik je klecnil, nekoliko zaostal, a je še vedno skušal slediti čredi. Še trikrat sem moral streljati, preden je mirno obležal... Za podoben lov bi svetoval puško še težjega kalibra. Le s težavo sem se po globokem snegu dokopal do mrtvega bika. Imel je res čudovite rogove. Neuradno sem jih ocenil na dolžino 111 palcev (inchev). Za uradno oceno se morajo ragovi na okuhani lobanji sušiti najmanj 60 dni, saj se pri sušenju nekoliko skrčijo. Moral sem še malo počakati, da bi mi jih uradno ocenili. Da bi jih vpisali v knjigo rekordov, morajo meriti najmanj 105 palcev. Zdaj je lov na moškatno govedo dostopnejši kot kdaj koli prej. Tudi cene za tak lov so dostopnejše kot za lov na severnega medveda, za katerega je veliko težje dobiti licenco in je na rezervacijo neredko treba čakati tudi nekaj let. V taboru sta nam Billy in njegova žena Eileen pripravila zelo okusno pojedino. Gostoljubno sta nas postregla in nam zaupala, da se bo po našem odhodu njun jedilnik izboljšal in bo ob enem tudi bolj preprost - surovo ali zmrznjeno bikovo meso: zelenjave in solate pa tako ali tako sploh ne jedo. Kljub večkratnem potovanju po Arktiki sem vedno znova očaran nad njenimi lepotami, ki jih nudi divje, surovo, brezmejno območje na strehi sveta. Tudi vam priporočam ogled in morda tudi lov v tamkajšnem vedno zamrznjenem okolju in doživljanje lepot, ki jih je težko najti kje drugje po svetu. Taki izleti so le za tiste lovce in ribiče, ki niso mehkužni in ki znajo poleg svojstvenih lovskih dogodkov ceniti tudi neokrnjeno, divjo naravo hladnega severa. ORILLIA CRUISE & STANRIKA FARM S SATURDAY, JUNE 9TH, 2001 Slovenian Home Association has planned a day-trip for you!. Your day includes one hour cruise on the Island Princess where you vvill sail on beautiful Lake Couchiching. You vvill also enjoy a tour of Stanrika Farms and visit the Chapel of the Guardian Angel. To register make your cheque payable to Slovenski Dom and send it to Josie Sajnovic, 63 Johnson St„ Orillia ON L3V 7R9 Society for Slovene Studies Awards US$ 1,000 Prize David F. Strmole The Society for Slovene Studies, a scholarly, non-profit organization founded in 1973, is pleased to announce that the first annual Graduate Študent Prize of $ 1000 has been avvarded to Mr. Patrick H. Patterson, a graduate študent in the Department of History at the University of Michigan. Mr. Patterson's vvinning essay was entitled "The East is Read: The End of Communism, Slovenian Exceptionalism, and the Independent Journalism of Mladina." Our Society has established this prize for the best paper in any discipline written by a graduate študent on a topic involving Slovene studies. The Society intends the award to stimulate interest in Slovene matters among younger scholars, and thereby contribute to the promotion of Slovene studies outside the borders of the Republic of Slovenia. The deadline for receipt of submissions for the next competition is August 1, 2001. For complete details, see the Graduate Študent Prize page at our website: Http://www.arts.ualberta.ca/~ljubljan/gradprize.html Born to Live Bob Malich In memoty of Robert Stajan, who dieci 10 years ago. Written by his friend Bob Malich. We thought he had it ali A lot of good friends and a girl he loved so Everyone seemed to know his name And everywhere he went, you would see his smiling face One night 1 saw him at the bar Had a few drinks, asked him about that scar "What happened man, someone rness you up good?" He said; "I am just a little sick, let's knock on wood!" But they would be calling his name They would be calling him away From above they would be calling his name Angels waiting to take his soul away A few weeks later he was diagnosed It was a lot worse than anyone had hoped An athlete and friend struck down in his prime A victim of cancer with little hope to survive The anguish climbed as the days went by Becoming more frail as he vvas passing time Leaving it ali for the vvorld to see How quick a sickness can become a fatal disease Oh so young and yet looking old Life's in fast forvvard and out of control No way to reverse the evil demons o f time Grasping at his vvill, running dovvn his spine Novv they vvere calling his name They vvere calling him away From above they vvere calling his name Angels ready to take his soul away You were born to live But nowyou live to die A life that seemed so great Taken awav before it was time How you must feel right now I know it's hard to describe Brave words and hopeful smile Hidevour pain and anger inside You vvanna scream! You vvanna shout! If only you could let it ali hang out You vvanna run! You vvanna hide! If only to escape your foolish pride You vvanna fly! You vvanna soar! If only to go back to hovv it vvas before You vvanna leave! You vvanna cry! If only you could dream and stop asking why You were born to live But nowyou die A life that seemed so great Taken away before it vvas time It's a feeling we ali share As the Judgement Day arrives So take advantage of whatyou've got And live while vou're still alive Luck seemed to follovv him around When in a big game he'd make miracles abound "Horseshoes" used to live up to his name And brag that he always planned it that way Indo-Slavic Genetic and Linguistic Ties Joe Škulj The following article is an edited and abbreviated version of presentation made by Mr. Joe Škulj to the SANSKRIT STUDY CIRCLE on May 27, 2000. In his comparative analysis he made severa! interesting observations on similarities between Slovenian language and Sanskrit, which is the classical Indic literary language, as cultivated from the J1 century B.C. The Vedic Sanskrit, an early form of Sanskrit, indicates even more linguistic similarities. Such fmdings may support the recent theory, that Slovenians are descendants of old protoslavic "West Slavic Veneti" and therefore being indigenous to Central Europe. This theory is also strongly promoted by another academic, Mr. Ivan Tomažlč, to whom Mr. Škulj refers in his presentation. If we compare Germanic and Slavic languages to Sanskrit and to modern Indic languages such as Hindi and Punjabi, we can find some similarities in ali these languages. Hovvever, 1 have observed that Slovenian language has considerably more similarity to Sanskrit than English or German. This I find rather remarkable since English has such a vast vocabulary, because it dravvs to its Germanic base also from Greek and Latin and the Romance languages specially French and also borrovvs from the Vikings. Nevertheless a modern Slovenian and a Vedic speaking Indian vvould almost understand each other enough to prepare a meal. On the other hand a Germanic speaking individual vvould have a much more difficult time in doing this. 1 have made a statistical comparison of the vocabulary in the Macdonell's A Vedic Reader for Students and found that about 20% of the Vedic vvords are same or similar to modern Slovenian. In a similar comparison to Classical Sanskrit in Narayanah's Sanskritam Jnana-Jyotih, about 10% of the vocabu!ary is the same or similar to Slovenian. English Sanskrit Slovenian Hindi Punjabi fire agni ogenj ag, agniagg fire-pan agnishtas ognjišče tree taru drevo taru vvood dru/daru drva drum bake pac,pacati peči pakana pakana meat mas meso mans mans be burnt apaci opeči pacana pacana smoke dhuma dim dhuan dhuan vvater uda.am voda (dial.uda) udaka moist voda voden soup supa župa supa stir-stick mekshana mešalo food adana jed drink pa.pivati piti pina pina give to drink payayati opajati pilana pilana There are also similarities in vvords that describe the surroundings and climate: vvinter hima zima him (snovv) him (snovv) heat tapana toplina tapana tapana svveat svid.svedate švicati sved (perspiration) cloud megha megla megh megh mountain giri gora, gric giri sky nabha nebo nabh moon mas mesec day dinam dan (arch. din) din din month mas mesec There are similarities in vocabulary dealing vvith interpersonal relationships: settle/kill sud.sudate soditi court sabha sobana sabha sabha assembly sabha zbor/sabor kili klath.klathati klati murder mri,marayati moriti marna marna harsh krura krut krur krur afraid klav.klavate klavrn timid bhiyasana bojazen love/attract lubh,lobhayate ljubiti gratify pri,priyate prijati pyar kama pyar karna question prach/pras prasati prashna prashna give da,dati dati dena dena give day,dayate dajati forcing to give dayita dajatev The relationship between Sanskrit and Slovenian is not on!y seen in vocabu!ary, but also in the realm of morphology. Sanskrit, Slovenian along with Sorbian (East Germany) use the dual, and the verbal endings are quite similar (Reindl 1999). For example: Slovenian plavam plavava plavamo (dial. plavama) Sanskrit plavami plavava plavama English I am swimming we 2 are swimming we are svvimming In conclusion, Slovenian words are closer to Vedic Sanskrit than to the Clasical Sanskrit or to modern Hindi or Punjabi. Surprisingly modern Slovenian stili preserves and uses many Vedic vvords that are no longer used in Hindi and Punjabi. In morphology, Slovenian language along vvith Sorbian stili preserves dual, vvhich is no longer used in modern East Indian Languages. PRIREDITVE aprila, maja, junija in julija 2001 April 1 Lipa Park - Občni zbor 8 Slovenski Park - Občni zbor 15 Velika Noč 21 Belokranjski Sklad - Banket 22 Bled - članski sestanek 22 Holidav Gardens - Občni zbor 28 Slovenski Park - Vinski sejem 29 Sv. Gregorij Veliki - Župnijski banket 29 Družabno in Kulturno Društvo Triglav - Občni zbor Maj 5 Lipa Park - Materinski dan 12 Društvo Sava - Materinski dan 12 Bled - Materinski dan 13 Triglav - Materinski dan 13 Župnijsko Kulturno Društvo - Materinsk dan 13 Slovensko Letovišče - Materinski Dan - na letovišču 20 Slovenski Park - Prvi piknik 21 Lipa Park - "Open House" 27 Bled - Prvi piknik 27 Sv. Gregorij Veliki - Birma Junij 10 Slovenski Park - Piknik 17 Triglav - Dan očetov 17 Bled - Piknik 17 Slovensko Letovišče - Procesija 17 Holiday Gardens - Piknik 24 Simon Gregorčič - Gregorčičev dan 24 Sava - SLOVENSKI DAN 2001 v Breslau Julij 1 Lipa park - Sausage Festival 1 Slovenski Park - Piknik 7 Slovenski Park - Vollevball Tournament 8 Slovensko Letovišče - Slovenski Dan 8 Triglav - Piknik 15 Bled - Žegnanje, Piknik 15 Večerni Zvon - Tombola 21 Slovenski Park - Ribolov 22 Lipa Park & VPZ Bled - Piknik 22 Slovensko lovsko in rib. Društvo - 30-letnica društva - Piknik 22 Holiday Gardens - Piknik 22 Društvo Sava - Piknik 929 Pantera Drive, Mississauga, ON L4W 2R9 Phone: 905-625-9865 Fax: 905-625-5417 VVebsite: www.topgrademolds.com E-mail: tgm@topgrademolds.com Top Grade Molds is a success story built on hard vvork, expertise, technology, human ingenuity, and long term business relationships. Hovvever, none of it vvould exist if it were not for the dreams, skills, faith and fortitude of its founder Joe Slobodnik, who arrived in Canada 40 years ago from Slovenia. After attending various drafting classes in Toronto, Slobodnik bought his own lathe machine in 1964. A mere one year later, the business grew to one machine and two part-time employees - TGM vvas born. Today TGM has grown to 120 employees and has undergone an expansion to 50,000 square feet of office and manufacturing space. In 1999, president Joe Slobodnik vvas appointed Honorary Consul of the Republic of Slovenia. As Consul, he has co-hosted trade missions from Slovenia to Canada. From a struggling venture to a major global player, TGM has evolved into a company of exceptional individuals, guided by the president who sees the possibilities and seizes the opportunities for making positive contribution to the Canadian economy and culture. Have you always expected a high level of service but never got it from your bank? John E. Krek's Slovenian Credit Union not only offers a high level of professional, courteous service, but also a full range of financial services to make it the ideal choice as your one-stop financial institution! Discover what one in three Slovenians already know... Discover the difference our credit union makes! We offer — Savings Accounts - Insured up to $60,000 - Life insured up to $4,000 Lines of Credit - Variable rate - Fully open Cheguing Accounts - No service fees or charges Mortgages - Commercial/residential mortgages available Term Deposits - Terms from 30 days to 5 years - Higher rates for deposits over $50,000 Business Services - Current accounts - MasterCard -Visa Member Services VVealth Management - Direct deposits - U.S. Currency - Bili payments - Debit cards - Mutual funds - Stocks, bonds and LSVCCs - Registered Education Savings Plans (RESPs) Main Office 747 Brovvns Line Toronto, Ontario M8W 3V7 Tel: 416 252-6527 Branch Office 611 Manning Avenue Toronto, Ontario M6G 2W1 Tel: 416 532-4746 E-mail - main@jekscu.com VVebsite - http://www.slovcan.com/jekrek