Ljubljana, sreda 17. septembra t94l'XlX
Cena cent 70
(Jpravnlštvo: Ljubljana, Pucdnijera uHca 5 — Telefon 6L 31-22, 81-2», 81-24.
Inseratnl oddelek: Ljubljana, Puccinijeva uL 5. - Telefon Sl-25, 31-26.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
Računi pri pošt. ček. zavod«: Ljubljana št 17.749.
-ZKLJUCNO ZASTOPSTVO za oglase tz Kr. Italije ln Inozemstva ima
D ni one Pnbbllcftš Italiana SJU MhM
Izhaja
Naročnina znaša mesečno L. 12.—> sa inozemstvo pa L 20.—
Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica št. 6, telefon 31-22, Sl-23, 31-24.
Rokopisi se ne vračajo.
CONCESSIONARIA BSCLUSIVA per la pubblicita di provenlenza Italiana ed estera:
Unione Pubblicitš Italiana S. A-, Milano
Čim dalje hujši pritisk na Petrograd
Boji se razvijajo z naraščajočo srditostjo na vsem petrograjskem utrdbenem področju - Nemške čete so zavzele že mnoge moderno zgrajene
utrdbe okoli mesta
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 16. septembra. Nemško vrhovno poveljništvo je objavilo naslednje poročilo:
V	Ukrajini so oddelki nemške vojske z učinkovito podporo letalskega orožja ustvarili v drznih napadih na najvažnejših mestih prehode preko širokega dolnjega toka Dnjepra. Potem, ko so bila mostišča v večdnevnih bojih proti ogorčenim močnim sovražnim napadom, delno podpirana od oklopnih vozil, ohranjena in razširjena, so sedaj nemške divizije preko njih zmagovito prodrle dalje v široki fronti proti vzhodu.
Na prostoru južno od Ilmenskega jezera so v zadnjih tednih čete nemške vojske pod vodstvom generalnega polkovnika Buscha, podpirane po oddelkih letalstva generalnega polkovnika Kellerja, odločilno porazile močne sile sovjetske 11., 27. in 34. armade. Devet sovražnih divizij je bilo popolnoma uničenih, 9 nadaljnjih pa poraženih z najbolj krvavimi izgubami za sovražnika. Nad 53.000 ujetnikov je padlo v naše roke. 820 tankov, 695 topov vseh vrst kakor tudi mnogoštevilni vojni material je bilo zaplenjenih ali pa uničenih.
V	boju proti angleški oskrbovalni plovbi le HSIc letalsko, orožje podnevi zapadno
bih otokov en petrolejski par-
. s 7.300 br. i temami. V pretili noči - . ob B igliji Ksigsnl v ■	- % Cui trgovski ladji,
i v,	j>ortna. p
■ p	so podrole nemšKe
a soli imsk' ronti uspešen. tavidniški buv i z oklepnim* -.'OZOVL- i*ri iobruKu je bila zavzeta pa fcauem boju važna višina. V letalskih bojih in s protiletalskimi topovi je bilo 14. septembra sestreljenin v severni Afriki 8 angleških letal brez
lastnih izgub.
Poizkusi angleških letal, da bi v teku včerajšnjega dne napadli Nemški zaliv In nizozemsko obalo, so ostali brez učinka.
Lovci so sestrelili dve sovražni letali.
Angleška letala so v poslednji noči metala bombe na razne kraje v severno-zapadni Nemčiji. Civilno prebivalstvo je imelo predvsem v Hamburgu izgube, mrtve tn ranjene.
Nočni lovci in protiletalski topovi so sestrelili 9 napadaj oči h bombnikov.
&
Bern, 16. sept. a. Pozornost svetovne javnosti je za sedaj obrnjena na dogodke pri Petrogradu, kjer se bijejo morda najbolj krvavi boji v sedanji vojni na vzhodu. Ta pozornost je tem večja, ker je povsem gotovo, da bodo po padcu in zasedbi Petro-grada na razpolago zopet znatne nemške sile za operacije v drugih odsekih vzhodne fronte, zlasti v smeri proti Moskvi.
Nemške čete neprestano naskakujejo utrjene petrograjske obrambne postojanke, katerih prvo črto so ponekod že prebile. Boji, ki se razvijajo tako na kopnem kakor v zraku, so izredno srditi in krvavi. Sovjetske čete skušajo zadržati čim dalje hujši nemški pritisk s protinapadi, ki pa so se doslej še vedno zlomili v silovitem ognju nemških topov in drugega orožja.
Po došlih vesteh so v Berlinu mnenja, da bo mogla pefcrograjska posadka, ki je odrezana od vseh oskrbovališč v zaledju, le malo časa vzdržati silni pritisk. Pri tem opozarjajo, da ima Petrograd kakih tri milijone prebivalcev, k čemer pa je treba prišteti še milijon mož sovjetske obrambne posadke in milijon beguncev, ki so se zatekli pred vojno vihro od vseh strani v mesto. Teh pet milijonov ljudi bo mogoče le malo časa oskrbovati z vsem potrebnim iz zalog, ki so v mestu na razpolago, pa naj bodo še tako velike, zaradi česar s« more pričakovati, da odpor petrograjske posadke ne bo mogel dolgo trajati, tem manj, ker je mesto izpostavljeno najhujšemu obstreljevanju, kakršnega si doslej sploh ni bilo mogoče predstavljati.
Velik pomen pripisujejo tudi dejstvu, da je po obkolitvi Petrograda izgubila sovjetska vojska znaten del svoje oboroževalne industrije, kar bo imelo zelo občutne posledice za sovjetski odpor na ostalih bojiščih. Po razpoložljivih podatkih je v Petrogradu 10 odstotkov celotne industrije Sovjetske zveze ter je bilo v več ko 700 tvornicah zaposlenih približno 250.000 delavcev. Posebno neugodne posledice bo imelo za sovjetsko vlado dejstvo, da je v tej industriji zlasti močno zastopana strojna. V Petrogradu je osredotočena skoro četrtina strojne in kovinske industrije Sovjetske zveze, polovica električne industrije in skoro tri četrtine ladjedelništva. Posebno važna podjetja so tvornica kavčuka z 32.000 delavci, tvornica Kirova za gradnjo strojev s 30.000 delavci in tvornica strojev »Elektrosila« s približno 10.000 delavci.
Trst, 16. sept. u. Dopisnik »Piccola« poroča iz Berlina:
Po uradnem poročilu glavnega stana nemške vojske ni mogoče odkriti niti najmanjšega sledu niti najrahlejšega namiga o krajih, ki jih nemška vojska napada in osvaja v okolici Petrograda. Skope vesti so danes še bolj odmišljenega značaja kakor kdajkoli prej, vendar pa je splošno že znano, da so nemški uspehi ob komaj začetem pogledanju že znatni in da se strahovita borba še vedno nadaljuje. Ni se začela včeraj ali predvčerajšnjim, saj nem-gke edinice že dva tedna prodirajo in so
trdno odločene, da dokončajo težko delo.
Boji so se začeli oziroma nadaljevali takoj po zavzetju Novgoroda, ki je bil ena izmed mogočnih oddaljenih utrdb bivše carske prestolice. Nemške čete so smotrno začele obkoljevati ogromni utrjeni sistem, da bi pregnale branitelje v mesto samo. Nemci so medtem pripravljali tla za odločilne napade ter postavljali topove in drugo morilno orodje od ustja reke Neve pri morju, vse do gričev na jugu mesta med Novgorodom in Petrogradom. Rusov je mnogo v notranjosti obroča. Zaman so si prizadevali, da bi si ohranili prosto vsaj eno pot za dobavo vojne preskrbe in pomoč v ljudstvu, toda stran, ki so si jo v to svrho izvolili, je bila obenem najšibkejša točka sovražne obkolitve. Zato so tu poskušali s protiofenzivo, ki jim pa ni uspela. Finske čete so zaprle edini izhod iz Petrograda.
Nemški napadi so se ojačili takoj po neuspešni ruski ofenzivi 6 in 7. septembra in poslej je postala borba neizrečeno silovita ter je po vsej priliki dosegla svoj vrhunec prošlo soboto in prošlo nedeljo. Rusi se niso hoteli umakniti. Branili so svoje postojanke do popolnega uničenja branečih oddelkov. Vsaka hiša, vsaka koča, vsako trenutno zaklonišče je bilo izrabljena za hud odpor. Sovjetski vojaki so si bili svesti moči svojih utrdb, ki so bile res odlično zgrajene in bi bile morale ustaviti vsak sovražen napad, toda sile, ki so jih Nemci spravili v akcijo, so bile tako ogromne, da so premagale vse ovire. To pot so se nemški tanki bojevali v vrstah pehote in sedaj je obleganje Petrograda po pretežnem delu poverjeno pehotnim oddelkom. Mnoge moderne utrdbe okoli mesta so že padle v roke Nemcev. Med temi so mnoge taktično važne točke, s katerih oblegovalci lahko obstreljujejo mesto, pristanišče in reko z vseh strani, toda Rusi se branijo in kakor se zdi, se bodo branili še dolgo. Na mnogih mestih prihaja do silovite borbe moža proti možu. Zgodilo se je celo, da je 20 nemških bici-klistov napadlo z ročnimi bombami tri ruske tanke ter jih osvojilo. Takih epizod je vse polno. Za nekatere vedo tovariši, druge pa bodo ostale večno neznane.
Drugo obleganje mesta ob morju se vrši v Odesi in tudi tu prihaja do silovitih borb, čeprav je na jugu vojno ozračje nekoliko drugačno kakor pri Petrogradu. Kaj pa se dogaja v osrednjem odseku vzhodno od Smolenska? Pripovedujejo o osvojitvi Brjanska in inozemski tisk je že objavil to vest ter dodal tudi zasedbo Kurska. Zdi pa se, da zasedba Brjanska doslej še nikakor ni verjetna. Bila bi pa zelo važna, ker bi prerezala vse prometne zveze med severom in jugom Rusije. Zasedba Kurska bi pomenila odločen sunek proti Harjkovu. Ako so Nemci v tem odseku res začeli ofenzivo, je imela ta namen, odstraniti zelo široki ruski klin, na čegar osti stoji Kijev.
Črta, na kateri stoje sedaj Nemci je približno tale: Na severu gre od Ladoškega jezera do Petrograda proti zapadu med Smolenskom in Moskvo. Odtod se ostro obrne na jugozapad proti Kijevu ter nato zopet zavije proti jugovzhodu ob Dnjepru do Jekaterinoslava, ki je pred 15 dnevi padel v roke Nemcem. Nato sledi toku reke do Nikolajeva in Hersona. Veliki ruski klin, v katerem množice sovjetskih tankov ne samo skušajo ustvariti močne obrambe, marveč tudi izhodišče za protinapade, je velika grožnja za nemško vojsko. Zato se že govori o veliki nemški ofenzivi, ki bi imela namen, odrezati ta klin in zajeti vse sovjetske sile ter s tem izravnati fronto.
Hud sovjetski poraz pri Ilmenskem jezeru
Berlin, 16. sept. s. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo naslednje posebno vojno poročilo:
V zadnjih tednih so bili jaki oddelki 11., 27. in 34 sovjetske armade na področju južno od Ilmenskega jezera popolnoma poraženi od nemških sil pod vodstvom generala Bnscha, ki so jih podpirale skupine letalskih sil pod vodstvom generala Kellerja. Devet sovražnih divizij je bilo popolnoma uničenih, nadaljnjih 9 divizij pa razpršenih. Sovražnik je utrpel najhuje krvave izrube. Nad 53.000 ljudi je bilo njetlh, 309 tankov. 695 topov vseh vrst, kakor tudi velika množina drugih vojnih potrebščin je bila zanVnjena.
S finske fronte
Helsinki, 16. sept. s. Napredovanje finskih čet se nadaljuje po načrtu ter finske čete pri Aunusu že z največje bližine ograža j o Petrovskoje. Na vsem obsežnem področju zasedene Karelije se nadaljuje čiščenje in uničevanje razpršenih sovražnikovih oddelkov. Pozornost izvidnikov je sedaj osredotočena na obupen odpor Rusov na fronti pri Petrogradu, kjer je Vo-rošilov zbral najboljše kopninske in pomorske sile. Izjave ujetnikov najrazličnejših plemen, ki tvorijo sovjetsko vojsko, so soglasne v tem, da se je Vorošilov odločil napraviti iz Petrograda bojišče. Tudi višji častniki, ki so padli zadnje čase v ujetništvo, so mnenja, da je nadaljevanje odpora v Petrogradu brezobzirna krutost. Vrhovno rusko poveljništvo nima prav nikakega sočutja z ljudstvom, ki je
že izročeno nezaslišanemu trpljenju. Vorošilov bo skušal z vsemi sredstvi zavleči padec Petrograda, ker smatra, da je usoda Moskve tesno povezana z usodo bivše carske prestolnice.
Uspehi finskega letalstva
Helsinki, 16. sept. d. O delovanju finskega letalstva v zadnjih dneh je bilo sno-či s pristojne finske uradne strani objavljeno naslednje poročilo:
V	zadnjih dneh niso bila nad finskim ozemljem opažena nobena sovražna letala. V vzhodni Kareliji, kakor tudi na Karelski ožini je finska protiletalska obramba v nedeljo sestrelila 12 sovjetsko-ruskih letal. Ena sama finska letalska eskadrila je uničila 6 sovjetsko-ruskih aparatov.
Evakuacija sovjetske Karelije
Budimpešta, 16. sept. u. Snočnji listi objavljajo vest iz Helsinkov, da je sovjetska vlada odredila evakuacijo ruske Karelije, ker Rusi oborožene sile ne morejo več vzdržati na fronti, ki je dolga 1500 km. Sovjetske čete bodo nasprotniku prepustile polotok Kolo in vse področje do zapadne obale Belega morja. Sovjetske čete se bodo koncentrirale ob Ladoškem jezeru, da ne bi bile odrezane od zaledja.
Okoli Kijeva
Bern, 16. sept. u. Vesti iz Moskve kažejo med drugim, da je postal položaj mesta Kijeva zelo težaven. V neposredni okolici mesta je bilo proglašeno obrambno stanje. Po gozdovih okrog mesta je bilo razpostavljenih nešteto strojniških gnezd. Na cestah, ki vodijo v predmestja Kijeva, je bilo zgrajenih mnogo barikad.
Rumunski topničarji pred Odeso
Bukarešta, 16. sept. s. Maršal Antonescu je izdal dnevno povelje, v katerem pravi med drugim:
V	srditih borbah pred Odeso so topničarji 224. topniškega polka podali dokaz posebne hrabrosti. Odbili so sovražne napade z ostrim streljanjem iz svojih topov, nato pa še v borbi na nož in z ročnimi granatami pregnali sovražnika, ki se je skušal približati njihovim baterijam. Sovražnik, ki se je pri teh protinapadih po-služil tudi tankov, je bil nazadnje pregnan. Več sovražnih vojakov je bilo ujetih. Za to pogumno zadržanje je maršal Antonescu izrazil topničarjem, svojo zahvalo in hvaležnost rumunskega naroda zaradi zgleda, ki so ga dali vsej rumunski vojski.
Napadi nemškega letalstva
Berlin, 16. sept. d. Nemško letalstvo je na vzhodnem bojišču tudi v ponedeljek z močnejšimi silami na več odsekih fronte nadaljevalo uničujoče napade na sovražnikove čete. Nemška letala so bombardirala tudi nasprotnikove topniške postojanke ter kolone na umiku. Ti cilji so bili zadeti z velikim uspehom. Na dveh sovražnikovih letališčih so letala z bombami zadela taborišča in letalske lope, pri čemer je bilo na tleh uničenih 25 sovražnikovih letal. Nadalje je nemško letalstvo bombardiralo neko mesto z močno vojaško posadko. Povzročeni so bili veliki požari. Kolodvor v tem mestu je bil popolnoma porušen.
Manevri angleške propagande
Berlin, 16. sept. u. Med tem ko nemški glavni stan še vedno noče objaviti podrobnosti o novih velikih zmagah na vzhodni fronti, je angloameriški svet že konsterniran. Angleški in ameriški tisk dejansko poročata v silno dramatskem tonu o novi katastrofi, ki grozi armadam maršala Bud j oni ja in vsej ruski vojski, ter smatra, da je hudo ogrožen industrijski bazen ob Doncu, v katerem je koncentrirana vsa vojna produkcija evropske Rusije.
Agencija Reuter pravi, da lahko nemške operacije, ki so sedaj v teku, odločijo o usodi vojne na vzhodu. Na nemški strani so skrajno rezervirani glede rezultatov, ki so bili doslej doseženi v ukrajinski ofenzivi, naglašajo pa, da se tokrat sovražna propaganda v nasprotju z dosedanjimi metodami ne poslužuje več besed o zmagovitih umikih in energičnih sovjetskih protinapadih, marveč se je pognala v nasprotni ekstrem. Namestu, da bi si prizadevala kakor vselej doslej, da bi zmanjšala obseg nemških uspehov, jih sedaj ne-le ne priznava le povsem odkrito, marveč jih kar v naprej pretirava. Namen take taktike, pripominjajo v tukajšnjih krogih, je povsem jasen. Nemškim oboroženim silam pripisujejo, da so dosegle cilje, ki si jih sami gladko izmišljajo, da bi lahko potem govorili o zmagi, ker niso bili doseženi ali pa, da bi lahko vsaj trdili, da ss nemške operacije ne razvijajo tako, kakor je nameravalo nemško vrhovno poveljništvo. V ostalem ta sistem ni docela nov, toda angleška in ameriška propaganda lahko na tak način povzročita v javnosti pravo paniko, kakor kaže to že nekaj vesti iz nevtralnih virov.
Una puntata offensiva a oriente
di Sollum
Dodici velivoli nemici abbattuti — Una nave mercantile gravemente danneggiata nel Mediterraneo orientale
D Quartiere Generale delle Forze Arma-te comunica in data di 16 settembre 11 se-guente bollettino di guerra n 469:
RepartJ meccanizzati germanici, eol con-corso dl aliquote dell'a\1azione delTAsse, hanno eseguito nei giorni 14 e 15 una ener-gica puntata offensiva in territorio egizla-no a oriente di Sollum, costringendo le truppe inglesi a ripiegar«. I cacciatori te-deschl e Haliani hanno npetutamente af-frontato le forze aeree avversarie, abbat-tendo complessivamente dodici velivoli nemici. Dei nostri velivoli dleci non sono rientrati. Altri sono rimasti colpiti: qual-che ferito a bordo.
Altre unita della R. Aereonautica hanno rinnovato. notte tempo, azioni di bombar-
damento snlla piazzaforte di Tobruk e sul-la zona di Marsa Matruh: Sono stati colpiti apprestamenti e depositi, dal qnali si sono sviluppati incendi, nonchfe cencentra-menti di automezzi e istallazioni ferrovia-rie.
Aereoplsni nemici hanno bombardato Bengasi senza conseguenze.
Nell'Africa Orientale intensa attivitA di fuoco di artiglieria, mortai e armi anto-matiche ne) settore di Uolchefit e temtati-vi di avvidnamento nemici, prontamente respinti, in corrispondenza del caposaldo di Cniquabert.
In Mediterraneo orientale nostri velivoli hanno colpito con bombe e gravemente danneggiato una nave mercantile nemi ca.
Ofenzivni sunek vzhodno od Soiuma
Dvanajst sovražnih letal sestreljenih — Ena tovorna ladja hudo poškodovana na vzhodnem Sredozemskem morju
Glavni stan Oboroženih Sil je objavil 16. septembra naslednje 469. vojno poročilo:
Nemški mehanizirani oddelki so s podporo več skupin osnih letal v dneh 14. in 15. izvedli odločen napadalni sunek na egipt-sko ozemlje vzhodno od Solluma ter so prisilili angleške čete k umiku. Nemški in italijanski lovci so se ponovno spopadu s sovražnimi letalskimi silami in so sestrelili 12 sovražnih letal. Naših se 10 ni vrnilo. Drnga letala so bila poškodovana. V letalih je bilo nekaj ljudi ranjenih.
Druge skupine kr. letalstva so ponoCl zopet bombardirale trdnjavo Tobruk m področje okrog Marsa Matruha. Zadete so bile naprave in skladišča, v katerih so se razvili požari, kakor tudi zbirajoča se motorna vozila ter železniške naprave.
Sovražna letala so brez uspeha bombardirala Bengazi.
V vzhodni Afriki intenzivno delovanje topništva, možnarjev in avtomatskega orožja na odseku pri Uolkefitu ter poskusi sovražnika, da bi se približal našim postojankam na utrjenem področju Kulkva-beita. Sovražnik je bil gladko odbit.
Na vzhodnem Sredozemskem morju w> naša letala z bombami zadela in hudo poškodovala neko sovražno trgovinsko ladjo.
Rim, 16. sept. s. Pritisk oboroženih sil osi na trdnjavo Tobruk je še vedno poverjen letalstvu in topništvu, ki vsak dan bombardirata in obstreljujeta sovražne naprave ter dosegata vedno vidnejše rezultate pri rušenju sovražnih utrdb in pristaniških naprav. Tudi v noči na 14. septembra je skupina težkih bombnikov
udarila na to področje in v nekaj zaporednih valovih razdejala nekaj važnih naprav.
2e 13. septembra popoldne je nemškim letalom uspelo z bombami zadeti nekaj sovražnih skladišč. Od časa do časa so bile letalske operacije podprte z nenadnimi operacijami na kopnem, ki so segale preko normalnega delovanja patrol ter povzročile zmešnjavo med sovražnimi postojankami. Do take operacije je prišlo tudi v noči na 14. septembra vzhodno od tobruške trdnjave v bližini Sidi el Bel-gasema, kjer so italijanski in nemški oddelki bliskovito zasedli neko prednjo postojanko na koti 146. Sovražni odpor je bil na mah strt in so mu bile prizadete znatne izgube.
V vzhodni Afriki nadaljujejo oddelki v Amhari neustrašno borbo kljub neprestanim letalskim in topniškim napadom sovražnika, ki postajajo vedno jačji. Na področju Tanskega jezera je večji oddelek, sestavljen iz pehote in konjenice, v soboto popoldne naletel na močan oddelek sovražnika. Prišlo je do hudega spopada. Bitka je trajala več ur in nazadnje je sovražnikov odpor, čeprav se je opiral na brzostrelno topništvo, popustil. Oddelki 3. bataljona Galliana so z ročnimi granatami pognali sovražnika z njegovih postojank. Skupine 14. oddelka konjenice so ponovno bliskovito udarile nanj, tako da je bil nazadnje prisiljen umakniti se s svojih postojank in se naglo umakniti. Izgube, ki so mu bile prizadete, so bile znatne. Kljub prestani hudi borbi se je konjenica takoj pognala za sovražnikom in mu je prizadela še nove žrtve in škodo.
Berlin, 16. sept s. »Borsenzeitung», »Vol-kiseher Beobachter«, »Deutsche Allgemei-ne Zeitung« in drugi nemški list pikro ironizirajo Reuterjevega vojaškega dopisnika, imenujoč ga kavarniškega stratega. Trdil je namreč, da je deževje onemogočilo nemškim četam skleniti obkolitveni obroč okoli Petrograda. S tem je hotel zmanjšati uspehe nemškega orožja. Listi pravijo, da je resnica popolnoma drugačna. Uradne vesti, ki prihajajo iz raznih odsekov vzhodnega bojišča, so zelo redkobesedne, toda prav zato tem zgovorne j še in pomembnejše.
Obroč, ki duši Petrograd, postaja vsako uro tesnejši in velike napadalne operacije napredujejo z uspehom na vsej črti. Poročila posebnih dopisnikov so obširnejša ter pripovedujejo o dogodkih ob spodnjem Dnjepru ter na zemeljski ožini, ki vodi na Krim. Ta poročila zlasti naglašajo silovito delovanje letalstva, ki neprestano tolče po sovražnih četah, razbija njihove utrdbe ter onesposablja pota, ki vodijo iz zaledja do sovražnih armad. Prav tako neizprosno uničuje letalstvo železniško omrežje, kar je za sovjetsko vojsko tem usodnejše, kajti ta del Rusije je skoro brez vseh cest. Sovražna ofenziva je vedno zadušena že v kali.
*
Letalski boji na zapadu
Berlin, 16. sept d. V noči na torek so britanska letala prodrla nad severozapadno Nemčijo. Kakor je bilo davi objavljeno s pristojnega mesta, so letala metala rušilne in zažigalne bombe, ki so porušile odnosno poškodovale nekaj stanovanjskih hiš, Nekaj smrtnih žrtev in ranjencev je bilo Po dosedanjih vesteh edinole med civilnih prebivalstvom. Nemška nočna lovska letala so po doslej zbranih podatkih sestrelila skupaj s protiletalskim topništvom 6 napadaj očih sovražnih letal.
Berlin, 16. sept. d. Ob napadu britanskega letalstva na nemško prestolnico v noči na 8. septembra je nemška protiletalska obramba, kakor je bilo že objavljeno, uničila 20 britanskih bombnikov nad nemškim ozemljem. To znači, da je bilo ob tem napadu uničenih nad 25 odstotkov vseh letal, ki so priletela preko Rokavskega preliva, in približno 50 odstotkov vseh letal, ki jim je uspelo prodreti nad Berlin. Neko nadaljnje angleško letalo se je kasneje izgubilo nad švedskim ozemljem. Na ta način je nemška protiletalska obramba izločila nadaljnje znatno število sovražnih letal, ki bi napadala Nemčijo. V noči na torek je bil s pristojnega mesta v Berlinu objavljen seznam imen 57 angleških letalcev, ki so pri tem nočnem napadu na Berlin prišli v nemško ujetništvo. Ta seznam še posebno jasno osvetljuje velike iz-
gube britanskega letalstva pri poizkusi napada na nemško prestolnico.
Vojna na morju
Bern, 16. sept u. Tukajšnji listi so objavili naslednjo vest iz Londona:
Admiral teta je objavila poročilo o napadu na konvoj, ki je plul iz Amerike v Anglijo in ki je bil na pol razdejan. Prvič so podmornice, pravi poročilo, napadle konvoj sredi Atlantskega oceana. Dve ladji sta bili zadeti in sta se potopili. 12 ur pozneje so ladje napadla letala. Ena trgovinska ladja je bila takoj potopljena, dve nadaljnji pa nekoliko pozneje. Četrta ladja je bila poškodovana in se je ustavila na morju. Malo pozneje je bila napadena še peta ladja. Tri ladje in rušilec »Velox« so ostali v njihovi bližini, da zberejo bro-dolomce. Naslednje jutro so se zopet priključile konvoju. Tisto dopoldne je neka podmornica zopet napadla konvoj. Neka ladja, na kateri je bilo mnogo brodolom-cev s potopljenih ladij, je bila zadeta in se je potopila. En sam potnik je bil rešen.
Pozneje se je vreme poslabšalo in neka ladja, ki je bila poškodovana pri letalskem napadu, se je potopila, toda posadka se je rešila. Končno je preostali del konvoja dosegel najbližjo luko.
Seveda pa komunike ničesar ne pove, koliko ladij je po tem hekatombah dejansko prispelo v Anglijo.
Berlin, 16. sept. d. Britanski bombniki so na Sredozemskem morju napadli večji konvoj držav osi. Po zasluži nagle in silovite intervencije protiletalskega orožja na napadenih ladjah so bila štiri angleška letala sestreljena, konvoj pa je pod ugodnima pogoji lahko dosegel svoj cilj.
Madrid, 16. sept s. Morje je vrglo na obrežje pri Las Palmasu truplo kitajskega mornarja, čegar istovetnost je bila ugotovljena po dokumentih, ki jih je imel pri sebi. Po vsem videzu je Kitajec pripadal posadki angleške trgovske ladje, ki je bila potopljena pred meseci.
Pogrešan angleški admiral
Lizbona, 16. sept. u. Velik vtis je v tukajšnjih krogih zbudila vest, ki so jo objavili v Londonu, da pogrešajo angleškega admirala Woodehousea. nekdanjega poveljnika gibraltarske trdnjave. Admiral Woodehouse je bil eden izmed znanih specialistov za sredozemska vprašanja. Svoj čas je vodil tudi angleško vojaško misijo na Portugalskem.
Obnovite naročnino!
Rooseveltova odgovornost za razširjenje
vojne
Japonska sodba o pustolovski vojni politiki washing-
tonske vlade
Tokio, 16. sept (Domei) Japonski listi se prej ko slej vzdržujejo slehernih komentarjev o mednarodnem položaju. Izjemo je napravil samo »Jomiuri Shimbun«, ki med drugim izjavlja:
Nemčija in Italija sta jasno poudarili, na koga pada odgovornost za vsak morebitni incident na Atlantskem oceanu. To dejstvo napravlja spopad na Atlantiku neizogiben Presojanje, kakšne usodne posledice more imeti objava ameriške politike streljanja, mora dati povsem nedvoumen rezultat, ako se hkrati proučujejo tudi posledice, ki jih mora prinesti neomejena patrolna služba na Oceanu.
»Jomiuri« zaključuje, da je prišel ameriški kongres zaradi pooblastil, ki jih je dovolil predsedniku Rooseveltu kot vrhovnemu poveljniku ameriških oboroženih sil, v nevarnost, da bo prisiljen proglasiti vojno.
Tokio, 16. sept. d. V ponedeljski številki objavlja »Kokumin Shimbun« komentar k potovanju posebnega japonskega poslanika Vakausiga v Washington. List pripominja, da sicer nihče ne pozna vsebine ameriško-japonskih pogajanj, da pa je na splošno jasno, da je namen teh pogajanj odstraniti ognjišče nemirov na Pacifiku. List se nato vprašuje, ali se ta cilj sploh more doseči, ne da bi se uničilo jedro kitajskega spora in ne da bi se moral revidirati novi red v vzhodni Aziji. list izjavlja, da vznemirjata obe ti vprašanji japonski narod. Ako se ta zaskrbljenost ne bo pravočasno upoštevala, se lahko nekega dne znajde Japonska v resnem položaju. Pozivamo zaradi tega vlado, nadaljuje japonski list, da obe navedeni odnosni načeli ohrani ne-omajani kakor doslej. Ako je duh lojalnosti v Konojevi vladi trdno vsidran, potem bo še nadalje v japonski politiki vladal duh, ki temelji tudi v trojnem paktu. To je želja in upanje japonskega naroda
in to željo, zaključuje »Kokumin Shimbun«, izraža narod tudi svoji vladi z zagotovilom, da bo japonski narod v tem primeru v svojo vlado trdno zaupal.
Sanghaj, 16. sept d. Kakor piše tukajšnji japonski list »Tairiku«, je sicer možna sporazumna ureditev vprašanj med Japonsko in 'Zedinjenimi državami, mišljenja na obeh straneh glede vseh problemov pa so tako različna, da ni pričakovati že v bližnji bodočnosti razčiščenja vseh vprašanj, ki prihajajo v poštev. Možna bi bila sedaj samo ureditev gospodarskih vprašanj med Japonsko in Zedinjenimi državami, toda že sama ureditev teh vprašanj zahteva, da se Amerika odreče svojemu sodelovanju s Cangkajškovo vlado v Cungkingu. Japonski list podčrtava, da bi »ameriško streljanje« na Atlantiku, za katerega se je odločil VVashington, prišlo v zelo kočljiv položaj, ako bi se Zedinjene države hkrati zapletle tudi v vojno na Pacifiku. Samo zaradi tega da bi Zedinjene države lahko posvetile vso svojo pozornost Atlantiku, si Zedinjene države po mnenju japonskega lista »Tairiku« prizadevajo izogniti se istočasnim motnjam na Tihem oceanu.
New York, 16. sept d. Kakor poroča «New York Herald Tribune« iz Washing-tona, pričakujejo sedaj, ko se je Roosevelt vrnil iz svojega letnega bivališča pri New Yorku, razgovori med Zedinjenimi državami in Japonsko, katerih namen je doseči pomirjenje na Pacifiku, nadaljevali v hitrejšem tempu. Po mnenju lista bo Roosevelt temu problemu poslej lahko posvetil več časa. Agencija United Press poroča dodatno k temu iz Londona, da so po mnenju tamkajšnjih diplomatskih krogov Zedinjene države postavile rok meseca dni za zaključitev preliminarnih razgovorov z Japonsko. Ta rok bo potekel prihodnji torek.
Ameriški kongres pripravlja nove davke
Napeto ozračje v reprezentančni zbornici
VVashington, 16. sept. s. Ameriška repre- \ zentančna zbornica se je sestala teden dni prej, kakor je bilo prvotno napovedano. Vlada se je odločila, da bo pospešila razpravo o najnovejših finančnih in davčnih ukrepih, že v prvi seji zbornice se je razvila ostra debata o novem povečanju davčnih bremen, kakor jih določa proračun za prihodnjo poslovno dobo. Razprava se je še poostrila pod vtisom, ki ga je napravil predsednik Roosevelt s svojim poslednjim govorom. Obenem napovedujejo, da bo predsednik • 'nteval nadaljnjih 6 milijard kreditov za izvajanje zakona o posojilih ln zakupih.
VVashington, 16. sept. d. Po enomesečnih počitnicah je ameriška reprezentančna zbornica na svoji včerajšnji seji izglasovala, da se vladni zakonski načrt, ki določa nove davščine, vrne mešani komisiji senata in reprezentančne zbornice. Ta zakonski načrt je določal nove davščine v višini S7.5 milijard dolarjev.
Poostrena kontrola nad vojno proizvodnjo
New York, 16. sept. s. Vlada Zedinjenih držav si v smislu svoje diktatorske politike prisvaja vedno več oblasti pod pretvezo, da mora pospešiti vojne dobave nasprotnikom. Odslej ne bo smelo več nobeno ameriško podjetje odkloniti naročil vojnih potrebščin. Obvezno sprejemanje takih naročil je bilo sankcionirano najprej z zakonom, takoj nato pa še od urada za vojno
Laval o sodelovanju z Nemčijo
Pariz, 16. sept. d. Svoječasni francoski min. predsednik Pierre Laval je sprejel posebnega dopisnika nemškega lista »Natio-nal-Zeitung« in mu izjavil:
Zelo sem ganjen zaradi izrazov simpatij, ki so mi dospeli iz Nemčije, ker dokazujejo potrebo politike spravljivosti in sporazuma med našima državama in obema narodoma. Ni mi treba zatrjevati vam, da bom to politiko tudi nadaljeval ter jo spravljal v sklad z interesi Francije in Nemčije. Ta politika bo jamstvo dolgega mira za Evropo. Politika sporazuma in spravljivosti med Francijo in Nemčijo ne sme temeljiti samo na gmotnih interesih. Da bo postala trajna in globoka, mora pognati svoje korenine tudi v moralnem in intelektualnem čustvovanju naših dveh sosednih narodov. Sporazum mora biti prvo dejanje, prijateljstvo pa posvetitev te politike. Naše matere bodo blagoslovile to politiko, ki jamči za dolgo bodočnost življenja njihovih otrok.
Madžarsko-nemško sodelovanje
Budimpešta, 16. sept. s. Včeraj sta se sestala zunanjepolitična odbora obeh zbornic. Min. predsednik Bardossy je na skupni seji podal ekspoze o potovanju regenta Horthyja v Hitlerjev glavni stan. Naglasil je, da je tudi ta obisk podal nov dokaz tradicionalnega madžarsko-nemškega prijateljstva, ki se je ojačilo v skupni borbi proti Sovjetski zvezi. Značilen za obisk je bil končno duh prijateljstva, ki je ob tej priliki prišel do izraza. Razgovori v Hitlerjevem glavnem stanu so dovedli do popolne skladnosti nazivanj glede na sedanji položaj kakor tudi glede na vsa vprašanja, ki zanimajo obe državi. Sporazum je bil popoln. Do kraja sta se sporazumeli tudi vrhovni poveljništvi oboroženih sil obeh držav posebno glede vojaškega sodelovanja Madžarske v vojni proti Sovjetski zvezi. Nazadnje je min. predsednik podal nekaj informacij o splošnem položaju, člani obeh odborov so sprejeli njegov govor z živahnim pritrjevanjem.
Nabori v Bolgariji
Sofija, 16. sept. s. V Bolgariji so se včeraj pričeli nabori letnika 1923.
Sofija. 16. sept s. Bolgarska brzojavna agencija je bila pooblaščena kategorično dcmantirati tendenčnc in zlobne vest\ ki
proizvodnjo, ki si je prisvojil pravico kontrole nad vsemi podjetji, da dožene, ali se naročila redno izpolnjujejo ali ne.
Poškodovana ameriška ladja
Berlin, 16. sept. u. Nemška polslužbena agencija je objavila vest iz New Yorka, da je v okviru vojne propagande državno tajništvo Zedinjenih držav objavilo komunike, na osnovi katerega so drobci bomb na vojnem področju Sueškega prekopa zadeli in poškodovali ameriški parnik »Arkansas«. Po tem komunikeju na parniku ni bil nihče ubit niti ranjen.
Nove sovražnosti med Perujem in Ekvadorjem
Buenos Aires, 16. sepit. d. Kakor poroča iz L;me, je perujska vlada objavila komunike, v katerem ugotavlja, da so bile 11. septembra perujske čete, ki so opravljale patroflno službo na meji, napadene cd ekvadorskih čet. Pri tej priliki je biilo ubitih 23 vojakov in 3 častniki perujske oborožene sile. V komunikeju perujska vlada protestira proti načinu, kako je skušala ta ;nci-dent prikazati ekvadorska vlada, ko trdi, da o imele iniciativo pri napadu perujske čete. Komunike perujsiske vflade pravi končno, da je vlada podvzela ukrepe-, da bo o tem incidentu primerno informirala vlade treh ameriških držav, ki so posredovale v perujsko-ekvadorskem siporu.
so jih razširile tuje radijske postaje glede delne mobilizacije v Bolgariji.
Iranski šah odstopil
Bern, 16. sept. d. Kakor poroča turški radio iz Teherana, se je perzijski šah odpovedali prestolu.
Madrid, 16. sept. d. Včerajšnji madrilski listi objavljajo vest agencije »EFE« iz Ankare, da so v Iranu izbruhnili veliki nemiri, zlasti na področju, ki so ga zasedle sovjetske čete. Boljševiki so v mnogih krajih aretirali večje število prebivalstva, v prvi vrsti Evropcev, ki so bili nato deportirani v Sibirijo. Nadalje prihajajo s turško-iranske meje vesti, da so sovjetske oblasti prepovedale nadaljnje izhajanje iranskih listov ter so pričela namesto ustavljenih izdajati komunistične liste.
Ibn Saud proti Angležem
Ankara, 16. sept. u. listi objavljajo vesti iz Bagdada, da se je zadnje dni ojačil angleški pritisk na kralja Ibn Sauia, ki ga hočejo Angleži prisiliti, da bi se izrekel za prijatelja Anglije. Iraški listi so v tej zvezi prisiljeni voditi hudo kampanjo proti kralju Ibn Saudu zaradi njegovega rezerviranega in skoraj sovražnega stališča do Velike Britanije.
Ukinitev obsednega stanja v Siriji in Libanonu
Kabul, 16. sept. u. Jeruzalemski radio je objavil, da je degolovski komisar v Siriji in Libanonu ukinil obsedno stanje v teh dveh deželah. Obsedno stanje ostane v ve-ljevi le še v obmejnih področjih. Pridržal pa si je pravico, da obsedno stanje v obeh deželah zopet proglasi, če se bo to izkazalo za potrebno.
Obisk hrvatskega drž. pod-tajnika Milkoviča v Rimu
Zagreb, 16. sept. s. Davi ob 11.30 je propagandni državni podtajnik Milkovič z letalom odpotoval v Rim, kjei bo nekaj dni v gosteh pri ministru 2a ljudsko kulturo Pavoliniju. Z njim je krenilo na pot tud; nekaj funkcionarjev tiskovnih uradov ministrskega predsedraištva ter zunanjega ministrstva. Nadalje so odpotovali z Milko-vičem njegov zasebni tajnik, načelnik tiskovnega urada ital;janskega posamštva v Italiji dr. Soro in drugi. Ob odhodu so se od hrvatskega državnika poslovili odpravnik poslov italijanskega poslaništva z vojašk;m atašejem, načelnik fašistične delegacije ter mnogi zastopniki hrvatskih obla>ti, kakor tudi večja skupina italijanskih in hrvatskih novinarjev.
Cenik za zelenjavo in sadje
veljaven od 18. septembra 1941-XIX dalje
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino določa na podlagi svoje naredbe št. 17 z dne 9. maja 1941-XIX naslednje cene v prodaji pri proizvajalcu ter pri trgovcu na debelo in drobno za spodaj navedene proizvode. Cene, ki so maksimalne, določajo v kategorični obliki mejo, za katero se morajo cene dejansko gibati pri kmetu od-nosno pri trgovcih. Iz tega sledi, da je pač mogoče prodajati nižje, nikakor pa ne višje kakor po odrejeni ceni.
Prvo število je cena za kilogra« blaga na debelo, drugo število je cena za kilogram blaga na drobno:
Česen 5.15, 6.20; čebula 1.60, 2.—; glav-nata solata I. vrste 2 95, 3.65; solata II. vrste 1.50, 2.—; špinača 2.—, 2.60; paradižniki 1.60, 2.—; jabolka I. vrste 3.05, 3.75; jabolka H. vrste 2.55, 2 95; hruške I. vrste 3.40, 4.10; hruške H. vrste 3.—, 3.70; češplje I. vrste 3.15, 4.—; češplje II. vrste 2.50, 3.—; breskve I. vrste 3.70, 4.85; breskve II. vrste 3.50, 4.65; grozdje 4.95, 6.50; limone nad 150 g za komad 0.45, 0.50; limone pod 150 g za komad 0.40, 045; krompir, pri kmetu 0.80. na trgu 1.10; krompir uvožen 1.—, 1.20.
OPOMBE:
1.	Jabolka L vrste so: parmene, renetke, mofianjčki, champagne, GrafensteJner, Deli-zlose, Morgenduft, Jonatan, Wiagner, Star, Imperature, Abbondanza, Sergente, Annur-che.
Hruške L vrste so: William, Passagras-sana, Kaiser, Esperen, Bergamotte, Spa-done, Sommer Citronen, Butirre, Ardepont, Decana, Duchessa. Abate.
Breskve L vrste so rumene in Coche.
Češplje I. vrste so zdrave, očiščene, napete, trgovsko zrele in izbrane.
2.	Pri označbi cen je pristaviti tudi vrsto blaga po kakovosti. Trgovci na debelo morajo Izročiti kupcem račun z označbo blaga, vrste in enotne cene ter morajo tudi kupci zahtevati tak račun.
3.	Ta cenik mora biti lzvešen v prodajnih prostorih na dobro vidnem mestu in velja le za uvoženo blago izvzemši domači krompir.
Ljubljana dne 15. septembra 1941-XIX Visoki Komisar Emilio Grazioli
Gospodarstvo
Galicija priključena Poljski generalni
guberniji
Kmalu po končani nemško-poljski vojni (1. 1939) je Nemčija ustanovila Poljsko generalno gubernijo, ki obsega srednji del bivše Poljske zapadno od mejne črte, s katero je bila Poljska razdeljena v nemški in sov-jetskoruski del. Nemčija pa je neposredno anektirala poleg ozemlja, ki je pred svetovno vojno pripadalo Nemčiji (Poznanjsko, vzhodni del šlezije in Pomorjansko), še del varšavskega okrožja ter del okrožja Lodž. V teh mejah je obsegala Poljska gubernija 94.000 kv. kilometrov in 12 milijonov prebivalcev. Razdeljena pa je bila na 4 okrožja: Varšava, Lublin, Ra-dom in Krakovo.
Nedavno pa se je področje Poljske gu-bernije znatno povečalo s priključitvijo južnovzhodnega dela jalicije z glavnim mestom Lvovom. Poljski generalni guverner dr. Frank je že prevzel upravo Galicije iz rok vojaškega poveljstva. S priključitvijo Galicije, ki jo tvorijo prejšnja poljska okrožja Lvov, Tarnopol in Stanislavov, se je prebivalstvo poljske gubernije povečalo za 6 milijonov prebivalcev in ima odslej Poljska gubernija okrog 18 milijonov prebivalcev. Tako je sedaj tudi južnovzhodni del Galicije po 18 mesecih sovjetskega gospodarstva združen s Poljsko gubernijo.
Poljski generalni guverner dr. Frank Je takoj po vključitvi Galicije odredil, da se razširijo zakoni veljavni v Poljski guberniji, tudi na Galicijo. Predvsem je razveljavil sovjetski razlastitveni zakon, s čemer je bila na novo vzpostavljena privatna lastnina. Uvedel je tudi davčne zakone Poljske gubernije. Z najnovejšo odredbo od 8. septembra pa so dobili poljski zloti tudi v Galiciji značaj zakonitega plačilnega sredstva. Ko je sovjetska Rusija proti koncu 1. 1939 zasedla Galicijo, je razveljavila poljski denar kot plačilno sredstvo in je uvedla rubelj, ne da bi istočasno dala prebivalstvu možnost zamenjave zlotov, s čemer so mnogi izgubili vse svoje prihranke. Zaenkrat še ni odločeno, kako se bo ta krivica popravila. Poljska narodna banka bo do 27. septembra zamenjala rublje v zlote in bo dala za vsakih 5 rubljev en zlot.
Južnovzhodna Galicija je na zemeljskih zakladih bogata pokrajina, ki je znana predvsem zaradi svojih ležišč nafte in ka-
lija. Ležišča nafte v področju Boryslav-Drohobycz so sicer zgubila velik pomen, ki so ga imela pred svetovno vojno in so sedaj že precej izčrpana, vendar je produkcija v zadnjem letu pred sedanjo vojno znašala še okreg 500.000 ton. Znatna je tudi proizvodnja zemeljskega plina. Vsekakor je to ležišče nafte mnogo izdatnejše, nego ono v Jaslu, kjer znaša produkcija le okrog 60.000 ton. Nafta, ki se pridobiva v Galiciji, vsebuje mnogo para-fina. Zato je na ton področju mnogo rafinerij nafte in obratov za predelovanje parafina. Pri Boryslavu se pridobiva tudi zemeljski vosek, ki je znan daleč po svetu. Generalni guverner dr. Frank je vso produkcijo mineralnega olja na tem področju že vključil v upravo petrolejskega monopola Poljske gubernije.
Istočasno pa je uprava monopolov Poljske gubernije prevzela rudnika kalija v Galiciji. S pridobivanjem kalija so pričeli v Galiciji šele pred 10 leti. V zadnjih letih pa so pridobivali kalij že v velikem obsegu. Ležišče kalija obsegajo področje v dolžini 80 km in širini 5 km in sicer severo-zapadno od Stanislavova. Strokovnjaki cenijo, 'da obsegajo ta ležišča okrog 70 milijonov ton kalijeve soli. Poleg tega pa so še številna ležišča kamene soli, ki se raztezajo vzdolž Karpatov, vendar ta ležišča niso tako izdatna, kakor ona pri Wieliczki južno od Krakova.
Naraščanje italijanske kmetijske produkcije
2e pred dnevi smo objavili nekaj značilnih podatkov o naraščanju italijanske agrarne produkcije v zvezi z objavo podrobnih številk o lanskem pridelku. Žitna avtarkija je v Italiji v prvem vojnem letu ugodno prestala preizkušnja Kakor v ostali Evropi je bila tudi v Italiji pšenična letina lani slabša nego v prešnjih letih. Pšenični pridelek je znašal 70.8 milijona metrskih stotov, nasproti 80.7 milijona metrskih stotov v povprečju 1937-39; pri tem pa je treba upoštevati, da je v prvih letih po svetovni vojni znašal pšenični pridelek le okoli 45 milijonov metrskih stctov, pred svetovno vojno pa okrog 50 milijonov. Kljub lanski razmeroma slabši letini, pa je Italiji uspelo brez težkoč kriti vse potrebe do nove letine. Potrošnja kruha je ostala neomejena in le testenine so ra-cionirane. Za kritje potrošnje do nove letine je bilo potrebno mešanje pšenične moke s koruzno, krompirjevo ali riževo moko. Ker je bila letošnja letina tudi v Italiji mnogo boljša nego lanska, bo Italija v letu 1941-42 gotovo še lažje krila vse potrebe za preskrbo prebivalstva s kruhom, kakor v letu 1940-41.
V	nasprotju s pšenično letino je bil lani pridelek koruze, kakor v ostali Evropi, zelo dober. Lanska letina koruze je ocenjena na 32 milijonov metrskih stotov, to je za skoraj 20 odst. več nego v letu 1939, ko je bila letina manj ugodna (v povprečju 1931-35 je znašal pridelek 26.5 milijona stotov). Tudi letos se obeta v vsej Italiji dobra letina koruze.
V	pogledu riža ima Italija, kakor znano, precejšnje izvozne presežke. Površina riževih kultur se je od leta 1930 do 1940 povečala od 127.000 na 163.000 ha. letos pa je bila še povečana, zlasti v Lombardiji in Piemontu, na 170.000 ha. Lanj je znašal pridelek riža nekaj manj nego 9 milijonov
metrskih stotov (v povprečju 1931-35 je znašal le 6.8 milijonov stotov), letos pa je pričakovati, da se bo povzpel na preko 9 milijonov metrskih stotov.
Rž se prideluje v Italiji samo v severnih goratih predelih, in sicer na površini nekaj nad lOo.OOO ha, pri čemer znaša pridelek na leto povprečno 1-4 milijona stotov. Ječmena pa pridela Italija okrog dva in pol milijona metrskih stotov.
Četudi je bila v zadnjem desetletju prva skrb posvečena povečanju proizvodnje krušnega žita je bil tudi v ostali poljedelski produkciji zabeležen lep napredek. Pridelek krompirja se je lani dvignil na 29.7 milijona metrskih stotov (4 odst več nego v prejšnjem letu) med tem ko je v povprečju 1931-35 znašal 24.1 milijona metrskih stotov. Zlasti ugodna je bila lani letina sladkorne pese, ki se je v primeri s prejšnjim letom povečala za 55 odst in Je znašal pridelek 51 milijonov-metrskih stotov, nasproti 24,2 milijona metrskih stotov v povprečju 1931-35. Glede na lansko izredno obilno letino sladkorne pese, ki je celo presegala možnost predelave v sladkornih tvornicah, so letos površino, posejano s sladkorno peso, zmanjšali od 175 na 160 tisoč ha. Omenili smo že povečanje pridelka fižola od 1.4 milijona metrskih stotov v letu 1938 na 1.93 milijona metrskih stotov v lanskem letu. Zmanjšanje površine posejane s sladkorno peso je šlo letos v prid povečanju produkcije konoplje in lanu. Slabša pa je bila lani vinska letina, ki je dala le 34 milijonov hI vina To je za 12 odst manj nego v prejšnjem letu.
Ker je italijanska poljedelska produkcija že dosegla ono višino, ki je potrebna za domačo preskrbo, posvečajo oblasti sedaj prvo skrb okrepitvi živinoreje, predvsem govedoreje s posebnim oeirom na potrebe
mlekarstva in sirarstva. Za razširjenje živinoreje je potrebno povečati proizvodnjo krmiL Zato je v teku velikopotezna akcija za pretvoritev pašnikov v umetne travnike, pri čemer daje država v ta namen tudi znatne subvencije. 2e pred izbruhom vojne je morala Italija kriti z uvozom okrog 10 odst svoje celotne potrošnje mesa, sedaj pa je uvoz naravno zelo zmanjšan, V oktobru lanskega leta je bilo v Italiji 8.25 milijona glav goveje živine nasproti 7.88 milijona glav pre denim letom in 7.10 milijona glav v letu 1930. V zvezi z vojno se je stanje od tedaj sicer nekoliko zmanjšalo, vendar je država takoj poskrbela, da se stanje živine zopet dvigne. Država plačuje sedaj v Italiji kmetom pri prodaji goveje živine poseben dodatek v višini 1,15. 0.90, odnosno 0.60 lire za kilogram žive teže, kar obremenjuje državno blagajno na leto z zneskom pol milijarde lir. Ja subvencija ima predvsem namen pospešiti živinorejo, zlasti proizvodnjo težke živine. Da se ohrani in celo poveča številčno stanje živine so bili izdani ukrepi za redukcijo potrošnje mesa od normalnih 5 milijonov metrskih stotov na 3.6 milijona metrskih stotov letno Posebno pozornost posvečajo oblastva v zadnjem letu tudi pe-rutninarstvu. ki je zaradi neznane kužne bolezni med perutnino nekoliko nazadovalo kar vpliva tudi na produkcijo jajc. Italija je pred vojno skoraj vso potrošnjo jajc krila z domačo proizvodnjo, ki se je gibala na višini 3.6 milijona metrskih stoifrv
Gospodarske vesti
—	Omejitev prodaje konzerv. Iz Rima
poročajo, da je bila s takojšnjo veljavnostjo izdana zapora za prodajo mesnih konzerv, ki ima namen preprečiti kopičenje zalog in špekulacijo. V petih dneh bodo v vsej Italiji popisane zaloge konzerv v trgovinah in pil podjetjih. V bodoče bodo mesne konzerve dodeljevali trgovcem po dejanskih potre bah, obenem pa bo centralni odbor Stranke določil enotne prodajne cene.
—	Uvoz švedske celuloze za umetno svilo. Med Italijo in švedsko je prišlo do sklenitve naknadnega sporazuma, po katerem bo švedska dobavila Italiji nadaljnjih 40.000 ton specialne celuloze za umetno svilo. S tem naknadnim sporazumom se skupna količina celuloze, predvidena v ita-lijansko-švedski trgovinski pogodbi, poviša od 130.000 na 170.000 ton.
= Nemška letina. Ministerialni svetnik dr. Clauss objavlja v listu »N s-Landpost« pregled o rezultatih nemške letine s posebnim ozirom na težkoče pri spravljanju letine zaradi pomanjkanja dele moči. V juniju in juliju je stlhje žita kazalo, da bo pride *k boljši >, lani, ko je imela Ne mčija r-r. letino. V avgustu pa ie prix- o y pri spravljanju letir Ki upanje, da bo letina bist <-'	^ -
je bila lani. Končna sodba b. ele pozneje mogoča. Upanje Anglije, da bo nemška žitna letina na poljih segnila, se ni uresničila. Razen nekaterih ostankov (ki se tičejo predvsem krmilnega žita v goratih krajih) je pridelek v Nemčiji praktično spravljen. Po uradnih ugotovitvah so kmetje do 6. septembra spravili domov 85% pšeničnega pridelka (lani 88%) in 96% rži (lani 98%). Dela pri spravljanju letine torej niso bistveno zaostale za lanskim letom. Dr. Clauss pripominja v tej zvezi, da v splošnem v Nemčiji letina še nikoli ni segnila, če tudi so snopi včasih ostali dalj časa na polju, kar je povzročilo delno poslabšanje kakovosti, že danes se lahko reče, da bo Nemčija imela povprečno žitno letino. Poleg tega pa prav dobra letina krompirja, ki sicer ne bo tako obilna, kakor je bila lanska rekordna letina, vendar je treba upoštevati, da bo ena tretjina letošnjega pridelka krompirja zadostovala za kritje nemške prehrane, čeprav se je potrošnja krompirja za prehrano zaradi vojnev Nemčiji povečala v primeri s predvojnim časom za 50%. Dve tretjini pridelka krompirja, bosta torej na razpolago za krmo in za industrijsko predelavo.
—	podražitev cigaret na Hrvatskem. Hrvatska monopolska uprava je določila nove prodajne cene za tobačne izdelke in znaša odslej prodajna cena za cigarete: Drava 0.35 kune, Ibar 0.4250, Zeta 0.50, Morava 0.55, Neretva 0.65 in Drina 0.70 kune. Prodajna cena za tobak je določena takole: Sava 300 kun, Zeta 450 kun, Neretva 625 kun za kg. Monopolska uprava namerava tudi zvišati odkupno ceno za hercegovinski tobak. Povprečna odkupna cena je znašala do leta 1929 20.83 din, od leta 1930 do 1937 10.76 din, leta 1938 je znašala 12.93 din, leta 1939 26.09 din in lani 27 din. Za letošnje leto cena še ni določena.
= Prisilna štednja v Angliji. Vojna je prinesla v angleškem gospodarskem življenju velik preobrat. Nekateri ukrepi segajo tako globoko, da jih tudi po vojni ne bo mogoče kar ukiniti. V drugem letu vojne je Anglija znatno poostrila davčne predpise. število onih, ki morajo plačevati dohodnino se je povečalo od 2 na 6 milijonov in je malo verjetno, da bi bili novi zavezanci dohodnine, po vojni zopet oproščeni plačevanja dohodnine. Naravnost revolu-cinaren pa je ukrep, ki se tiče prisilne štednje, zlasti za zavezance dohodnine najnižjih kategorij. V prvem vojnem letu je bil n. pr. oproščen delavec, z dvema otrokoma, ki Je zaslužil tedensko manj nego 5 in pol funta oproščen dohodnine. V drugem vojnem letu, pa je moral od svojega zaslužka v tedenskih obrokih plačati poštni hranilnici na račun prisilnega posojila skoro 10 funtov. Obseg prisilne štednje pa je pri večjem zaslužku še znatnejši. Oženje-ni delavec z dvema otrokoma, ki zasluži na teden 6 in pol funta, pa je moral v lanskem letu vplačati za prisilno posojilo že 17 funtov. Odstotek vplačil Je pri višjih davčnih stopnjah še znatno večji.
= Rekordni obseg norveške produkcije
aluminija. Iz Stockholma poročajo, da obratujejo sedaj norveške tvonvce aluminija s skrajno dosegljivo kapaciteto, in sicer v treh posadih, tako da je produkcija večja, kakor pa je bila kdajkoli. Kmalu po zasedbi Norveške so vse tvornice prešle pod nemško upravo, ki je izvršila obsežno reorganizacijo in racionalizacijo naprav. Letos bo produkcija trikrat večja, nego je bila lani. Ker spada industrija aluminija k najvažnejšim gospodarskim panogam Norveške, je neposredno podrejena zasedbe-nim oblastvom in smejo delavci v tvornicah razrešiti službeno razmerje samo z odobre-njem zasedbenega oblastva. V letu 1935. je znašala norveška produkcija aluminija 15 tisoč ton in leta 1939. 31.000 ton; lani je zaradi vojnih dogodkov nazadovala, letos pa bo znatno prekoračila 40.000 ton.
Električna mreža po vsej Bolgariji
Le montagne bulgare abbondano di sorgenti di forze idriche per relettrificazione del paese — Vista della valle di Maljovica — Bolgarske planine oddajajo obilo vodovja, ki bo zdaj izkoriščeno za elekrifikacijo vse Bolgarije. Pogled po dolini
pod planino Maljevico
V Bolgariji so izdelali obširen načrt za elektrifikacijo vse države, vključno novo pridobljene pokrajine. Zgradili bodo celo vrsto jezov in elektrarn. Načrt bolgarske elektrifikacije se bo izvrševal postopno in bo docela izvršen v teku 20 let. Vsako leto bo šlo v ta namen 100 milijonov levov, ta-
ko da bodo skupni stroški predvidoma znašali 2 milijardi.
Bolgarija ima v svojih planinskih predelih kakor tudi po podoljih mnogo vodnih sil, ki se dajo odlično izkoristiti, da bosta od tega imela svoj prid dežela to mesto. Za gospodarski razvoj Bolgarije je potrebno, da se kmetijstvo čim bolj okoristi z
Biser Vipavske doline
Ko ie goriški slavček Simon Gregorčič kaplanoval v Rihemberhu in bil pozneje vihar v Gradišču pri Prvačini, so se v njegovi lirični duši porajale kitice, v katerih poveličuje lepoto rajskomila vipavske deže-Qe, ki stopnjuje svojo prirodno mičnoat, svoj naravni blesk v rihemberškem in še bolj v domberškem okolišu.
Ob vznožju Govca, Čuka, Kozlaka in Strmca leži jugozapadno od Sv. Križa zgodovinski Rihemberk (Reyfenberch, Reiffen-berg, Rifembergo). že sredi 12. stoletja so gospodovali na rihemberškem gradu ri-hemberški grofje, ki so bili podaniki goriških grofov in celo patriarhovi mejni grofje v Istri. Menjavali so se ti gospodqe, dokler ni prevzel 1. 1528 lega rihemberke-ga gospostva. Vri je segalo tja čez Štanjel, Tomaj in Komen do Šmarja pri Sežani, Ivan Gašpar Lanthieri pl. Schonha.us. Grof Ivan Gašpar II. pa je bil ustanovitelj rodbine »Spodnji Rihenberk« in spodnjega gradu. Rihemberžani so se 1. 1693 v borbi za svoje pravice uprli, pa je bil njihov upor s premočjo tuje vojske potlačen.
Danes je slikoviti Rihemberk znan po svojih sejmih. Lepi razgledni točki sta Sv. Martin z razgledom po Vipavski in Bra-niški dolini ter Sv. Katarina. Pridno ljudstvo vzorno obdeluje svoja polja in vinograde. Usodna vremenska katastrofa 30. avgusta pa je pokopala mnoge nade marljivega ri; mberškega ter okoliškega prebivalstva.
Med Kucljem in Trsteljem se razprostira Dornberg (Montespino). V splošnem prevladuje mnenje, da je dornberški okoliš s svojimi prijaznimi naselbinami, krasnimi vinogradi pravi biser, najlepši del Vipavske doline. Z vsakega grička, ki je ves v bohotni zeleni rasti, je lep razgled po Vipavski dolini in še naprej po obširni furlanski ravnini. Gori v Tabru (Taboru) so razvaline gradu dornberških gospodov. Vidijo se tudi razvaline svoječasne opatije na Gori.
Dornberg in okolica slovita po izbornem rujnem vipavcu, ki ga pridelajo letno do 35.000 hI. Lanski pridelek so prodali do 4 in po lire za liter. V dornberški okolici so Batuje, potem Crniče, znane po svojih sejmih, kjer je bil 1. 1473 zgrajen Tabor, prijazno Selo, in Vrtovto s krasno lego to košatim Brdcem V občinski zvezi z Dornber-gom sta Vogersko. ki pridela najboljše vipavsko vino in ki je znano po vzorno urejenih nasadih breskev, in Prvačina. Njej nasproti kraljuje na gričku Gradišče, kjer je bil S. Gregorčič vikar pred odhodom v pokoj.
Prvačina, dobre pol ure oddaljena od Dornberga, pokriva hrbet podolgovatega
vipavskega griča. Okoli 1200 prebivalcev živi od trgovine, sadjarstva, vinogradništva in kmetijstva. Tukaj so prostrani nasadi breskev in namiznega grozdja, pa tudi pšenica in koruza uspevata. Sedaj gradijo novo cesto iz Prvačine v Dornberg, čez Vipavo pa bodo uredili nov most, ki bo stal okoli tri in pol milijone lir.
Zanimiva je tudi ljudska razlaga izvora imena Prvačina. Ker zori tukaj prva čreš-nja, prvo grozdje, prva breskev in tudi prvi krompir zato se imenuje ta presrečna vipavska naselbina rPvačina. Znana je pa tudi po tem, ker je šlo odtod 200—250 pr-vačinskih deklet služit v Egipt kot gospodinje, kuharice in tudi dojilje. Tam zaslužijo po 600, 800 in celo 1000 lir mesečno ter imajo priliko, da se naučijo raznih jezikov. Precej je hčera slavne Prvačine, ki
govorijo JJtJt, Seat tajili jcaiHu-«-.
V svoji borbi za dober, zdrav pridelek ni bilo dornberško ter okoliško prebivalstvo letos tako hudo prizadeto kakor rihem-berško. Letos bo tod okoli srednja vinska letina. To velja tudi za druge pridelke to sadje. Precej so rešili proti nevarnosti pe-ronospore tisti vipavski gospodarji, ki so lahko pravočasno uporabili modro galico. Pač pa kažejo dobro vinogradi v bližnjem Gradišču.
Zidarji iz Rese
Tam pod Fajtom, kjer mladež še zmerom koplje ostanke orožja iz svetovne vojne, so znane to slavne Renče. Cesta iz Volčjedrage v Renče pelje ob bogati, košatj rasti brajd, murv, vrtov in njiv. Renče, ki imajo kot sedež občine okoli 4000 prebivalcev, so domovina rodu spretnih, marljivih zidarjev. Kakor solkanski mizarji, nabre-žinski kamenarji, kropski žebljarji in mi-renski čevljarji, tako so tudi zidarji iz Renč pomagali širiti dobro ime svojega
električno strujo. 85 odstotkov bolgarskega naroda živi od kmetijstva. 2e doslej se je v pogledu elektrifikacije marsikaj storilo. Novi načrt pa priča, da bo Bolgarija v 20 letih dosegla nenavadno lep razvoj. Odkar je minila prva svetovna vojna, se je proizvodnja električnega toka na Bolgarskem podesetorila. Do sedanje vojne je Bolgarija štela 6,400.000 prebivalcev to je proizvajala letno 260 milijonov kwh. Doslej ;.e Bolgarija štela 4500 vasi, od katerih jih je 530 že oskrbljenih z elektriko. Z novimi pokrajinami je Bolgarija povečala svoj obseg za 36%. To ji nalaga razne nove obširne naloge. Povsod bo treba napeljati elektriko.
Načrt določa predvsem dve veliki daljno-vodnl centrali po 110.000 voltov, ki bosta stali vsaka 100 milijonov levov. Ena izmed njiju, centrala Kurile-Pleven z več podružničnimi postajami, že raste iz tal ter bo napajala z elektriko področja: Sumen, Varno to Dobrudžo. Druga velika centrala bo v Sofiji in bo z daljnovodom vezala Plov-div. Nadalje bo ta daljnovod podaljšan do rudnikov »Marica« (Jambol) to Črno morje (Provadla). Na ta način bo sklenjen velik električni obroč. Področje ob Egej-skem morju dobi dva daljnovoda, katerih prvi bo izpeljan od rudnika »Marica« proti Cumurdžtou, drugi pa od električne centrale Viče proti Drami in Kavali. Macedo-nijo bo napajal daljnovod iz rudnika Per-nika, ki bo izpeljan lz centrale v Rilskem pogorju proti Seresu to Solunu, drugi pa proti Skoplju. Rudnik Pernik bo obenem napajal moravsko področje.
Zanimivo je, kako se bo delila proizvodnja električnega toka. Je docela v skladu z vodnimi razmerami v južnovzhodni Evropi, če bo tudi v Bolgariji vodovje proizvajalo največ električne struje (65.9%). Dieslovi motorji bodo proizvajali 21.8%, parni stroji pa 21.3%. V Javni lasti bo 48%, v zasebni lasti" pa 52% električnih naprav.
rodnega kraja. Svojčas so hodili na delo celo v Švico, sedaj so zaposleni predvsem v Istri in v cementarni v Saloni. Renče so poleg Gorice, Bilj to Bukovice eno izmed središč opekarske industrije. Poleg dveh opekarn obratuje tukaj tudi velik mlin.
Poseben stavbni okras Renč je prostorna, okusno zidana graščina. Po svetovni vojni je ostala samo klet, stara približno 400 let. Pa je nadučitelja g. Križmana zamikalo, da je graščino na novo in vzorno sezidal ter uredil.
Letina je kazala v renškl okolici še dobro. Toda zabesnel je vihar, ki je zelo škodoval. Ponekod je uničevala tudi toča, med drugim tudi bližnjo frakcijo špacapa-nov to Merljakov. Turščica je bila ob neurju hudo potlačena, vendar ji bo solnčno vreme še lahko pomagalo, saj je sicer kazala tako, da bolje ni mogla. Pšenica je kar dobro obrodila, vina pa bo malo. Svojčas so gojili v okolici Renč tudi murve to sviloprejke, danes pa ne več toliko. Ljud-etvu oltoli ricnč jc »olo pridno; prccej do-
hodkov ima tudi od mlaka, ki ga vozijo vsak dan v Gorico.
In če vzamemo še druge okoliške naselbine Vrtojbo, Sempas z Ozeljanom, Otavo, kjer je bil 1868 prvi veliki ljudski tabor, na katerem je govoril Karel Lavrič, potem še Osek z »Napoleonovo cesto« in s prelepimi sprehodi na Kucelj, kjer so krasne planinke, pa tudi v Trnovski gozd, potem šele razumemo pesnika, ko je v težki duševni bolečini opozarjal:
Glej ta dolinski svet, te zlate vinske griče: te nič, te nič ne miče njih južni sad in cvet?
Pesnik je šel to se ni vrnil. Ostala pa sta, kakor je bila zmerom, krasna Vipavska dolina, to krasen rod, ki biva tod in ki s pridnim delom posvečuje ter poveličuje svojo ljubezen do zemlje in do prelepe doline.
Uspeh mednarodne filmske razstave
Nekaj podrobnosti o deln mednarodne Silmske zbornice in razvofu bolgarskega filma ,
Benetke, sredi septembra.
Na mednarodni razstavi kinematografske umetnosti v Benetkah je vzbudil tudi bolgarski film veliko pozornost. Pri tej priliki objavljajo listi razgovor z bolgarskim delegatom Slavčom Danajlovom, ki je poudaril, da bolgarska kinematografija doslej sicer še ni bila zastopana na beneških razstavah, da pa so jo od nekdaj vodili visoki umetniški vidiki, tako da se upravičeno postavlja ob stran sodobni kinematografiji velikih narodov, čeprav še ni mogla uveljaviti industrijske organizacije proizvodnje. Že pred vojno je Bolgarija imela svoje prve krajše filme, takrat, razume se, še neme. V tem žanru je režiser Vasil Gendov dosegel nekaj uspeha s svojima filmoma »Človek, ki je tajil Boga« to »Pot zapeljancev«, v katerih je obravnaval plemenite ideje s precej preprostimi sredstvi. Z razvojem moderne bolgarske literature se je razvijal tudi bolgarski film, v proizvolnjo se je uvedla zvočna aparatura. Prvi zvočni film je bi'a Stojčeva >-Zemija«. a produkcija je napredovala le počasi, saj je dajala komaj po en film na dve leti. Snov je v glavnem črpala iz domačega zgodovinskega gradiva to folklore. Prav na ta način pa si je bolgarski film ohranil svojo izvirnost, na drugi strani pa skuša biti čim zanimivejši, da bi utrl pot v inozemstvo. Na ta je bolgarska kinematografija dokumentarno ovekovečila celo vrsto najzani-š h poglavij pestre narodne zgodovine, a posebnega uspeha je bil deležen film, posvečen znamenitemu rilskemu samostanu, središču in trdnjavi bolgarske narodne svete pol turškim jarmom.
Pred kratkim je bi1 ustanovi en poseben urad za kinematografijo, ki je začel tudi z izdajanjem rednega tedenskega filmskega žurnala. Razvoju bolgarskega filma se odpirajo lepi izgledi, saj deželi ne manjka talentiranih igialcev in režiserjev. Med nji-sta Ivan Dimov to Križan Cankov, ki jima gre dobršen del zaslug za dosedanje uspehe na tem področju, pa igralki Ruža
Delčeva in Irina Taševa, ki sta si pridobili sloves ie tudi onkraj bolgarskih meja. Na prihodnji beneški razstavi bo Bolgarija sodelovala s filmom iz letalskega življenja
»Orli Bolgarije«, v katerem bodo igrali glavne vloge Ekonomov, Taševa to Boro-zanov. Na koncu je predstavnik bolgarsko kinematografije še izjavil, da je italijanski film v njegovi domovini od nekdaj užival velik sloves, predvsem Gigli, Grammatica in Gino Cervi. Nobenega dvoma ni, da se bodo prijateljske vezi na področju kinematografske umetnosti, ki že doslej obstojijo med Bolgarijo in Italijo, še poglabljale in poživljale, da bo sodelovanje rodilo čim lepše sadove.
Mednarolna filmska zbornica, ki jo vodi predsednik senator Volpi, je imela v času razstave celo vrsto zasedanj, na katerih so se živahno obravnavali problemi proizvodnje in zamenjave filmov. Namen zasedanj je bil med drugim, da bi se organizacija mednarodne filmske zbornice še izpopolnila, obenem pa da bi se pretresle vse možnosti proizvodnje, zamenjave m prodaje filmov, da bi se redno krile potrebe zainteresiranih držav. Sprejet je bil tudi pravilnik o usta-novitvi mednarodnega razsodišča, v katerega kompetenco bodo spadali eventualni spori med filmsko zvezo in podjetji posameznih držav. Predsednik senator Volpi je imel ob zaključku zasedanja nagovor, v katerem je podčrtal uspeh IX. mednarodne filmske razstave kot prvo manifestacijo novega razdobja, ki se začenja v pogledu evropskega sodelovanja v zgodovini filmske umetnosti. Proti neutemeljeni prevladi amenškega filma na vseh svetovnih trgih Evropa poslej ne bo več nastopala s posameznimi ločenimi napori, ki ne morejo roditi uspeha Po ustanovitvi mednaro Ine filmske zbornice, ki ji je pristopilo 16 držav z osnimi silami na čelu, se lahko reče, da je Evropa tudi na področju filma uvidela potrebo novega reda in da se končno poraja tudi zavest filmske skupnosti našesra kon-1 tinenta.
E. L A. R« Radio LJubljana
Parliamo 1'italiano!
Vista di Aidussina — Pogled na Ajdovščino
Schema della XVI iezione che verrš. te-nuta dal prof. dott. Stanko Leben mercole-di il 17 settembre 19191-XIX, ore 19.
Tu natisnjeno besedilo je samo ključ za vse one, ki slede pouku italijanščine po radiu. Italijanske ure so na sporedu ob ponedeljkih, sredah to petkih, vedno ob 19. zvečer.
LFZIONE SEDICESIMA Una marcia d estate
Era una bella giornata d'agosto, senza una nuvola e senza un soffio di vento. La strada, per cui il reggimento camminava, era larga, diritta e lunga che non se ne vedeva la fine, e coperta d'una polvere fi-nisslma chc si sollevava a nuvoll, penetra-va negli occhi, nella bocca, sotto i panni, imbiancava i capelli. A destra e a sinistra della strada non un albergo, non un cespu-glio, nan un palmo d'ombra, non una goc-cia d'acqua. La campagna era secca, de-serta, e,-le poehe čase sparse qua e lš pa-revano disabltate. Non si poteva fermar lo sguardo sulla via, nč sui murl, nč sul cam-pi, tanto vi batteva il sole. Si camminava a capo basso e a occhi socchlusi. Insomma, era una belisslma giornata d'agosto e una pessima giornata di marcia.
(Secondo Edmondo De Amicis)
L'awerbio pronomlnale: ne
Ho dieci lire. — Ne ho dieci. — Quante lire hal? Ne ho dieci. — Hal dieci lire? Non ne ho.
Ho poco tempo. — Ne ho poco. — Quan-to tempo avete? Ne ho poco. — Avete molto tempo? No, non ne ho molto, ne ho poco.
Non sono contento di qneeto libro. — Non ne sono contento. — Sei contento di questo libro? No, non ne sono punto contento.
Non si vede la fine della strada. — Non se ne vede la fine.
Si 6 innamorato pazzamente di sua so-rella. — Se n*č innamorato pazzamente.
ESERCIZIO
Rispondete alle seguenti domande e nel-le risposte usate 1'avverbio pronominale ne: Quanto denaro avete? — Quanti anni avete? — Quanto latte c'6 aneora? — Avete comprato molta carne? — Quanti fra-telli avete? — Avete parlato di quell'affa-re? — Ti accorgl ora deIl*errore? — Quan-te cartoline avete mandato? — Ci sono molti soldati to questa cittA? — Avete due ombrelli ? — Siete certo di cift che dite? — Quante bottiglie di vino abbiamo aneora to cantina? — Chi e il proprietario di questo bel vilHno ? — Avete mai veduto tanta gente al teatro? — Chi ž l*autore di
questo romamo? — Quanto domanda ® questo orologio da polso? — Avete biso-gno di denaro? — Quante sigarette fuma-te al giorno? — Quanti metri di teia avete comprato? — Quanti litri di vino avete bevuto? — Vi ricordate aneora delle belle ore p as sate insieme?
Rdeč! križ poroča
Pošto naj dvignejo:
Dr. Brabec, železn. bolniška blagaina, Brandt Viljem, Celovška c. 48, Cvar Ivanka, Vidovdanska cesta, Cernej dr. Darko, Tavčarjeva ul., Golobic Matija in Teo, Miklošičeva 23,-Grošelj Anica, grad Tivoli, Hlebce Jožo, inšpektor drž. žel., Jurca Maša, Keršičeva 6, Kampuš Rafael, kontrolor drž. žel., Kane dr. Pavel, Tržaška c., Keber Ivan, magistrat, Klančičar, Franc, Zg. Šiška, Kokalj Milka, Martinova ulica, Koc-jančič Vera, fin. dir., Kocmur Martin, po-sojilniški uradnik, Koren Mila, Kosi Hilda, pražarna »Žika«, Koprive Frančiška, voditeljica gospodinjskih tečajev, Košenina Franc, klepar, Vič, Kovač Viktor, Stari trg
3,	Kren Matija, ravnatelj v. p., Križaj Pavla, Cigaletova 11/V, Kuharič Slavica, poštna uradnica, Kunej Fanika, Galjevica 152, Ložar Radoslav, Petrarkova, Mazova Anton Laveljska 13, Miklavčič Franc, strojevodja, Pohlinova 5, Pavlin Vinko, Privoz 1, Pav&ič-Fermevc živa, Kobaridska 46, Popovič Ele, Resljeva 16, špetič Ana, Her-bersteinova 3, Stare Anton, Florjanska 19, Strniša Kinca, Kersnikova 8, šalič Milorad, Scotova 5, Skočir Franc, Rožna dolina, C. VI/28, Seja Francka, Tržaška 5, Tanžar Anka, Peterčkova pot 9, Vodišek Janko, Vospernik Janko, Vič, Vrhovec Francka, Rožna dolina, c. VI, žargi Mitja, Resljeva
4,	Žel Janko, Orlova 21, žolgar Jelka, že-bre Sanda, učiteljica, Rimska c., Premrov Minka.
Dokumente s pošto naj dvignejo v kurirskem odseku:
Binder Avgust, Podjunska 2, Jančigaj Miro, Krekov trg 10, Kozinc Branko, Mestni magistrat ali Janežičeva 12, Lihteneker Albin, Sarajevska 5/1, Orehek Anica, Pie-teršnikova 14 a, Perko Anton, Tyrševa 35 a/n.
Zaročenka Suč Štefana, učiteljica iz Dolnje Lendave naj se takoj javi pri ge. Top-lakovi, Javornikova 9.
Svojci Grudna Maksa naj se takoj javijo v tajništvu poizvedovalnega odseka.
Gospodu Vranješu Milanu sporoča Mile-va, da sta z mamo živi in zdravi.
Tone Prigoriški:
efev na pragu jeseni
Jesen polagoma razgrinja svoje pajčola-ne... Z Velike gore pihajo hladne sapice in valovijo ajdo. ki se ziblje na polju in jo obletavajo čebele. Kmetic h;ti na polju s pospravlja njem sadov svojega truda. Na-tovorjeni vozovi drči jo po- spolzkih poljskih kolovoznicah.
Semenska detelja je dozorela. Zdaj se suši v kozolcih in čaka mlatičev, ki jo bodo spravili v skednje in jo omlatili. Otava je pokošena. Skednji so polni prijetno d;šeče mrve. V sadovnjakih se pripogibajo veje od težkih sadov. »Otinki« padajo nedozoreli na tla, pridne reke jih pobirajo, režejo in sušijo v krušni peči za krMje. Pozimi bo priilo vse prav: krvav;ce, dobro zabeljeni koruzni žganci in zraven — bokal krhljeve voač...
Krompir vozijo v kleti. Pobirajo ga po njivi, devajo v žaklje in v »košte«, obložene s slamo. Otroci pulijo bilje in jih mečejo živini. Tu pa tam orjejo za ozinrno. Konji hrzajo, ko vlečejo- plug. da se kar kadi. Na vroča telesa, ki se sušijo v jutrnjem boncu, sedajo obadi in pijejo kri. Orač dreza z otko po črtalu in lemežu, kjer se nabira slak, strnišče in gnoj. Jate vran se pode za plugom, sedajo na zorane brazde in zob-ljejo črve, ogrce ter brskajo po zrahljani zemlji, ki se vali za plugom.
Tam pri goričicah okopavajo korenje. Z motikami sekajo plevel po zemlji, rahljajo zemljo, da se bodo »prašni«, ječmenovi, pše-nični »merni« (korenje) razra&tli. Na sosedovi njivi pobirajo plevle. Same dekleta so, mlade in razigrane. Nekaj važnega si pripovedujejo, vmes se hihitajo, včasih glasno smejejo in kdaj pa kdaj katera od njih od smeha ne more delati. Zlekne se po plevelu, od razigranega smeha ji plapolajo obilne grudi pod ohlapno bluzo... Sosedov hlapec kosi v bližini deteljico in usta sie mu raztegnejo v hrepeneč smehljaj... Opoldne jim prinese gospodinja južino: krompir, za-beiljen s »špehom« in povanco iz domače nove pšen'ce. Hlastno jedo, ker 60 lačne. Tu pa tam sonce še vedno žge, zato znosijo jedi v sosedovo koruzo. Za priboljšek pijejo mošit, včasih tudi vino, in tedaj navadno zapojejo, da se razlega daleč po poliu: Moj fant W črne lase, črne ima oči; in kadar me pogleda, ljubezen med nama gori ...
Po razmočeni kolovozni poti voizi kmetič gnoj na pokošeno sitrnišoe. S kopačo ga spravlja z voza na kupe, ki jih družina nato raztrosi po njivi.
Repa je vzldilla in ponekod Je že okopana, da bo imela mlada rast več prostora pod
soncem. Na široko se razrašča mlado listje po gnojni zemlji, da je vsa njiva kot velika zelena leha.
Pastirji pasejo v senožeti, na brez ju, v lazih. Tu pa tam privošč' pastirček svojim kravam mlado deteljico, ki tretjič odganja. Veselo ukanje odmeva med lipami. Pastirji pečejo koruzne stroke, saj že »sveti Rok ima — pečen strok«. No, letos je vse bolj pozno. Na žerjavici poka mlečno zrnje in se dela »pogača«, ki jo pastirci s slastjo jedo, da so kar čmi okrog ust. Rano zjutraj gredo na pašo. Megla in slana je. St;-skajo se h kravam, včasih oblečeni v očetov jopič, da so kot strašila v prosu... Kurijo cele gore mokrih smrekovih vej, da se kadi daleč po senožeti; v žerjavici se peče krompir.
V toplih septembrskih dneh dozori proso. Ko z Male gore. kjer stoji cerkvica sv. Ane — priprošnj;ca za bodoče matere —. zave-jejo ostre sapice, takrat žanjejo proso. Rumene lati kimajo, ko padajo pod ostrim srpom žanjice ... Snopje zvozijo v skedenj in zlože v kope. Kopa ima šestdeset snopov. Zvečer se začne metev. Proso v Ribniški dolini »mjainejo«; ljudje pravijo, da gredo k sosedovim »žitu met« (ž-to ™ proso). Kjer 'majo dekle doma godno za možitev, navadno to delo opravljajo svečer. Fantje in dekleta pridejo met. Skedenj oživi. N« tleh ležijo snoipi. Fant m dekle tlačita z nogami topilo slamo, ki se je segrela čez dan v kopi. Zrno gre ven Včasih, ko Se ni bilo rollatilnic, so pri vsaki h^i »mob«,
Dekleta si zavežejo nove predpasnike, na glavi nazaj zavežejo novo ruto, da so kar praznične. Fantje kajpak gledajo, da dobijo vsak svoje dekle. Parčki tlačijo proso z nogami, dekleta se zibljejo v bokih; tu pa tam objame Janez svojo Micko okrog pasu, da zardi in mu nekaj šepeta... Od srca do srca-se prepleta Jjubezen — ob brlenju petrolejke, k; visi na drogu ob šupi... V mrzlo jesensko noč se slišijo s skednja lepe narodne popevke. Starejši delajo v kotu. Tresejo slamo, da pade še zadnje zrnje na kup. Slamo spravljajo na voz in drugi dan j o sušijo na soncu, da je dobra za »šupo«. Po opravljenem delu sledi prigrizek, zalit z dobro mero mošta, jabolčnika ali hruškovca, ki so ga prejšnji dan prešali. Za ta večer morata biti dve vrsti kruha: pogača iz domače pženJce in pa rožičev kruh To je stara navada in te se še dandanes držijo. Ob zvokih hreščeče harmonike, ki jo razteza vaški harmonikaš. pleše staro in mlado. Vrstijo se polke, valčki, včasih tudi »pou-štertanc« pozno v noč. Domače dekle naredi tedaj pušeljc iz jesenskih rož ter ga postavi na mizo Ko fantje odhajajo, vzame tisti, k' ima domačo hčerko za svoje dekle, pušeljc i seboj in ga obesi čez noč na žico, ki je kje na vasi speljana čez oesto med dvema hišama. Če na več krajih »mjainejo«, več pušeljcev visi naenkrat in ljudje vedo, kje so moli. To »e ponavlja^iz dneva v dan. Tako vidimo včasih celo vrsto pušeljcev nad cesto, znak, da je bilo maivkod rajanje pozno v noč ali še celo do zgodnjih jutra jih
ur... Vendar se te navade opuščajo. Pesem mlatilnic se tudi ob met vi oglaša z naših skednjev in ubija staro romantiko, ki so je bilj nekoč polni vsi skednji.
Proso je treba ocist'ti primesi. Z vejev-nico ga veje očka ali stari očka drugi dan. Sedi ob kupu in ga meče v drugi kot. Matere ga znosijo v kaščo in potem v podov-njakih (pol mernika) v mlin. Stope ga zme-ijejo za kašo, ki jo radi jedo povsod. Seveda, bolj ko je polita z zabelo, več bo zalegla. Kašo večkrat na teden »otepajo« (jedo). Prav dobra je češpljeva kaša še boljša kašnata povanca (povančica, vmet> zabel j ena kaša), pa seveda ob nedeljah kaša na »župi« (juhi), zvečer mlečna kaša, včasih »z aro stana« kaša ali »kaša kar taku . .«, kakor pove Veselov Peter iz Ribnice, ki ve natanko^ koliko kaš imajo v Ribnici radi, pa koliko »suort mlaika in kumpierja«. Seveda s kašo radi jedo v oblicah krompir, na žup^ krompir, pečen krompir, kuhan krompir, »zaro štani« krompir, v solati krompir, za bel jen krompir, »tenstan« krompir, krompir kar taku, z »rajžo« krompir, zmečkan krompir, v povanci krompir, olupi jen krompir, • »kavljo* krompir :n še celo vrsto na drug način pripravljenega krompirja...
Sonce sije na lepo obdelano polje. Kmetice se vračajo domov pozno v mraku. Od plevela, defla. motik in srpičev so žulja ve njihov« roke. Vesele so. ko je prišlo delo s pospravljanjem polji. Kmetje kar tekmujejo med seboj, kdo bo prej gotov. Le ob nedeljah si privoččijo počitek«
Sam proti 25-tonskemu tanku
Silovite borbe, ki se razvijajo v okolici Petrograda, medtem ko se vedno bolj zožuje obroč nemških armad, so prinesle nov dokaz nenavadnega junaštva nemških vojakov. Nemški listi in prav tako italijanski poročajo obširno o naslednjem dogodku:
Neko cesto, ki vodi proti Petrogradu, je zapiral orjaški 52 ton težki sovjetski tank in njegovi topovi so držali v šahu večji oddelek "nemške vojske. Nemški vojaki so zaman skušali s svojim orožjem uničiti velikanski tank. Ko je poveljnik oddelka videl, da nič ne pomaga in da na ta način ne bodo mogli uporabiti po ruskem tanku zasedene ceste, se je odločil za predrzno dejanje; odbral je tri vojake svojega oddelka in zapovedal, naj ostali še naprej privlačujejo pozornost jeklene posadke. Junaški častnik si je napravil tale načrt: obkolil bo tank in ga napadel od zadaj. Po dolgih naporih so štirje ju-
naki res dosegli gozd za hrbtom tanka in so se začeli počasi približevati Dospeli so do nekega močvirja in tam je častnik ukazal svojim vojakom, naj ga počakajo, sam pa je nadaljeval pot Po velikih težavah se je približal jeklenemu orjaku, se vrgel na tla in je po vseh štirih prišel tik do sovražnika. Sreča je hotela, da boljševiki v notranjosti tanka, ki so bili zelo zaposleni s streljanjem na oddelek pred njimi, niso opazili, kaj se dogaja za njihovim hrbtom. Ko je junaški častnik dospel do tanka, je z enim skokom splezal nanj in skušal odpreti jekleni pokrov, k; zapira dostop v notranjost, toda pokrov je bil trdno zaprt in častnik je spoznal, da na ta način ne bo mogel opraviti ničesar. Kljub temu pa ni izgubil prisotnosti, zakaj bil je odločen, da bo na ta ali oni način uničil nepremagljivo jekleno pošast. Odločil se ie za nenavadno tvegan poskus; splezal je na top in v trenutku, kadar slednji ni streljal, je potisnil v cev
ročno bombo. Par sekund pozneje je gluha detonacija stresla ozračje Granata se je razletela in popolnoma zdrobila top. Med boljševiki v notranjosti je nastala panika in jekleni drobci so leteli na vse strani. Ne glede na velikansko nevarnost je častnik z vso silo zagnal drugo ročno bombo v nastalo odprtin. Okvara se je razširila in v naslednjem trenutku je zagnal tretjo bombo. Častnik je imel komaj toliko časa, da se je z akrobatičnim skokom rešil iz neposredne tankove bližine, ko so v jekleni pošasti izbruhnile strahotne detonacije. Jekleni drobci so v trenutku ubili vse člane posadke in odleteli daleč na vse strani. Nekaj trenutkov pozneje je nova detonacija pretresla ozračje; bržkone se je vnela municija v notranjosti in 52tonski orjak se je raz-letel na nešteto zvitih razbitin. Cesta je bila prosta in nemški oddelek je s svojim junaškim poveljnikom v teku nadaljeval pot
štirinajst dni brez Jedi
Prof. Ncall iz New Yorka je hotel na samem sebi preizkusiti, kakšne učenke ima vztrajni post na človeško telo. Štirinajst dni je jemal na dan samo po dve skodelici čaja in je pri tem skušal opravljati svoje običajno delo. Ameriški listi poročajo, da je raziskovalec v tem času telovadil vsak dan po pel ure ;n posvetil po eno uro nogo«metni
igri- ,
Prve tri dni je občutil same neko neugodje, ki je pa kmalu izginilo in ga je nadomestilo celo neke vrste popolno ugodje. Kmalu pa se je njegova delovna sposobnost
Kamenje pretrgalo vrv
Dva plezalca iz Dunajskega Novega mesta, 21-letni mehanik Johann Schwaigho-fer in 231etni letalski graditelj Walter Chodura sta splezala na visoko steno v okolici železne rude. Ko sta zvečer sestopala po steni, jima je kameniti plaz pretrgal vrv. Schwaighofer, ki se je baš spuščal po vrvi, je padel 25 m globoko k svojemu tovarišu, ki je bil že spodaj, in obležal težko poškodovan. Kamenje je ranilo tudi Choduro. Na srečo so čuli njiju klice na pomoč in rešilna odprava ju je mogla naslednje predpoldne spraviti iz stene. Oddali so je v bolnišnico.
400 letnica jedilnega
Kakor piše »Der Fremdenverkehr«, uradno glasilo za nerrršM tujski promet, praznuje jedilni list letos 4001etnico svojega obstoja. Po izročilu se je prvi jedilni list
zmanjšala, tako da je lahke opravljali komaj četrtino svojega ddla. Prostornina sirca in sestava krvi se mu nista posebno spremenila, le utrip je postal znatno počasnejši, a krvni prtisik je popustil. Razen tega ie v tem času postati za 10 kg lažji ir lotila se ga je nespečnost.
Štirinajstega dne je svoj poskus končal, kajti spoznal je, da bo umrl, če bo to gla-dovanje nadaljeval še nekoliko dni. Njegova radovednost pa ni šla tako daleč, da bi se hotela pos-kušati s smrtjo
pojavil 1. 1541. na zasedanju državnega zbora v Režnici. Kuhinjski šef Henrika Brunsviškega je za tega vojvodo pri neki bogati gostiji sestavil razpored jedil, da bi mogel vojvoda po tem listu naravnati svoj tek. Ta novota je naletela na splošno soglasje in se je hitro razširila po svetu.
Prevoz ukradenega blaga na občinske stroške
V Roubaixu v Severni Franciji se je dogodilo, da je skupina vlomilcev izkoristila domače gasilce kot prevoznike ukradenega blaga. Izvršila je vlom v neko tekstilno tovarno, kjer je naplenila za več milijonov frankov blaga. V isti noči so pozvali nedaleč od tovarne gasilce, češ da gori — ognja pa ni bilo nikjer. Prešlo je precej časa, preden si je neki policijski uradnik, ki je zasledoval vlom, domislil, da bi mogla biti med vlomom in požarno
potegavščino kakšna zveza. Pri nekem gasilcu, ki se je njegov voz v tisti noči držal malo ob strani, so izvršili hišno preiskavo in res so odkrili velik del ukradenih stvari. Tatovi, ki so ž njimi sodelovali nekateri gasilci, so menili, da bi vprašanje prevoza svojega plena lahko rešili na občinske stroške.	---
Blisk v igli
Med nevihto na Mecklenburškem je treščilo v neko gostilno baš telaj, ko je go-spodna pri šivanju vtikati nit v iglo. ženska, ki Je začutila le rahel udarec, je videla, kako je igla zažarela in jo je v grozi zagnala stran. Ko si je opomogla in iglo pobrala, je bila ta od vročine vsa skrivlje-na.
Potres v Armeniji
Hud potres je povzročil v Armeniji veliko opustošenje. Po prvih vesteh cenijo število človeških žrtev na 500. Posebno močno so ga občutili v okolici Erzindžana, Bitlisa in Vana. V Vanu in njegovi okolici je porušil mnogo hiš.
Smrt
izumitelja »smrtnih žarkov"
Kakor poročajo švedski listi, je umrl v Swansei v Walesu Grindell Matthews, mož, ki so svoje časno o njem veliko pisali. Izdajal se je za odkritelja tako zvanih »smrtnih žarkov« in je z njimi vršil baje zelo uspele poskuse. Videti pa je, da na stvari ni bilo nič posebnega, kajti o kakšni praktični uporabi teh žarkov, ld naj bi med drugim onemogočili vsako .vojno, ni bilo do današnjega dne ničesar slišati.
I pittguinl s ono associevoli - Nedmžabni pingvin
Italijanski tečaj
La niccola visitatrice di un glardino zoologico tenta invano a venire in contatto con un plnguino — Mala obiskovalka živalskega vrta
skuša zaman navezati stike s pingvinom
Kultnrnl pregled
Salvinijev izbor ukrajinskih pisateljev
Za časa veFkih bojev za Ukrajino je izšla pri Vallecchiju (»Biblioteca Valllecchi«) antologija ukrajinskih pripovednikov z naslovom »Le quattro sciaboie«. 350 strani obsega jočo knjižico majhnega formata je uredil Lurigi S a 1 v i n i in jo opremil z uvodom, k; v njem razlaga značaj in pomen svojega cvetobera ukrajinske proze ter hkrati uvaja bralca v malo znano slovstvo naroda, čigar domovina stoji pravkar v ospredju svetovne pozornosti.	. .
»Iz ukrajinskega slovstva« — piše Luigi Salvini — »je dospelo k nam le malo ali nič V zemljepisni karti naših slovstvenih odkritij, ki se je od 1. 1800 dalje pokrila z mnogimi deželami in imeni, je Ukrajina zastopana z belim prostorom: je za nas neraziskano področje, na katerem nemara kdo razločuje samo ime pesnika Ševčenka m kakšno romantično slled kozaških dum. Ta antologija bo potakem potovanje v oddaljeno in neznano deželo naše slovstvene geografije. Gre za razi sika vanje s kaj preprostimi pripomočki, omejeno tako rekoč le na obrežni del, se pravi: na sodobno književnost. Pri vsem tem pa tudi tako olajšano početje ni brez presenečenj in brez odkrivanja neznanega. Šlo je za to, da se izbere tvarina, k; je še živa in aktualna, a je raztresena bolj po revijah in časnikih, kakor pa zbrana v knjige; dalje, da se predstavijo bralcem ne samo nekateri pisatelji ali neko razdobje, marveč tudi nova knji-žc /nopt. tfs-ta ki ja prav za prav šele v z^Jnjih <k*ctk»jik dosndfa	J«*
cvit. Pri tem nismo hoteli to^ko poudarjati vsakdanjih značilnosti foCklorizma, eksotičnih navad ali tendenc določene sflovstvene smeri, marveč smo hoteli dati preko pričevanj raznih pisateljev iz nasprotvjočih sa taborov in različnih tendenc duhovno in narodno reprezentativno podobo. Zato so bili sprejeti v ta pregled sodobne ukrajinske književnosti poleg starejših pasatelj ev, ki sci še do nedavnega delovala na področju umetniške stvarjalnosti (kakor Olha Koby-ljanska), tudi najmlajši, kakor sta Samčuk in Janovskyj. Poleg pisateljev iz vtrst nacionalistične emigracije, kakor je Lypa, so tudi pisatelji komunistične smeri, n. pr. Panč in Borzjak; pravoverni, od stranke '»prečiščeni« prole tarči, kakor so Chvylovyj, Kosyn-ka in drugi. Zastopani so nadalje pisatelji, kakor n. pr. Borzjak, o katerih življenju ni domalega nič znano...«
Tako uvaja Luig; Salvini svojo antologijo sodobne ukrajinske proze. V nadaljnjem delu uvodnega članka piše o razvoju ukrajinske književnosti po revoluciji 1. 1905., ki je bila tudi za Ukrajince v območju tedanje Rusije velik mejnik njihovega razvoja. Čez ne cdlih deset let je izbruhnila svetovna vojna, iz nje se je rodila revolucija in z njo so napočila leta državljanske vojne; »za njimi leta sovjetazacije dežele, leta anarhije in upora kmetov zoper kolektivizem, pa prizadevanje, da bi se vsilila ljudem nova mentailiteta in tuj življenjski sistem. Nastal je konslikt Moskve s Kijevom,
1 ki ji *k»W mm*** "
LXXXDL
45. lekcija. Lezione quarantacinquesima.
Človeško telo. D corpo umano. Tutto il corpo umano si compone di (e diviso in) tre parti principali: il capo 6 la testa, il tronco o il torso, e le mem-bra.
La testa, che e giunta al tronco pel collo, comprende il eranio e la faccia (il viso). H eranio contiene nel suo in-teriore il cervello ed e coperto dai capelli. Questi sono neri, castagni, biondi, rossi, grigi o bianehi, possono essere inoltre radi, fissi o folti. Chi ha perduto i capelli, e calvo.
La faccia viene formata dalla fronte, che e alta, bassa, liscia, rugosa, dagli occhi, che possono essere neri, castagni, celesti, dal naso (aquilino, greco, schiac-ciato. in punta), dalla bocca, dal mento (talvolta eolla fossettina). La bocca ha due labbra. D labbro superiore degli uomini fatti (adulti) e coperto di baffL Fanno aneora parte della faccia le guan-ce (le gote), che sono grasse o vizze e grinzose, le tempie e gli orecchi. Nella bocca ci sono i denti conficcati nelle ma-scelle, la lingua e il palato con l'ugola.
Vocšboli.
13 capo glava, il tronco trup, il membro (pL i membri, le membra) ud, giungere, p. r. giunsi, p. p. giunto združiti, il collo vrat, pel = per Q, comprendere obsegati, il eranio lobanja, la faccia, il viso obraz, contenere vsebovati, interiore notranji, 1'interiore notranjost, il cervello možgani, coprire, p. r. coprii, p. p. coperto pokriti, inoltre poleg tega, rado redek, fisso, folto gost, calvo plešast, la fronte čelo, liscio gladek, rugoso naguban, 1'occhio oko, celeste moder, il naso nos, aquilino orlovski, schiacciato tumpast, schiacciare zmečkati, in punta koničast, D mento brada, la fossettina jamica, il labbro, pl. le labbra ustnica, l'uomo fatto (adulto) dorasel, far parte tvoriti del, la guancia, la gota lice, i baffi brki, grasso debel, vizzo suh, grinzoso naguban, la grinza guba, la tempia sence, 1'orecchio uho, il dente zob, conficcare pribiti, pritrditi,
Živo srebro varuje umetnine
Neki francoski izumitelj Je zgradil pripravo, ki naj bi preprečevala tatvino slik in dragocenih predmetov v muzejih. Priprava sestoji iz majhne živosrebrne krogle v stekleni cevki. Pri najmanjšem streslja-ju pade kroglica iz svoje lege in vključi električni tok. če se n. pr. kakšna znamenita slika zveže s tem aparatom ln se slike kakšna roka samo dotakne, zagori v prostorih čuvajev rdeča lučka in jim pove, v kateri dvorani je slika v nevarnosti. Tako morejo v trenutku zapreti vse izhode ter ujeti tatu.,_
Ves obrat ribari
Neka tvrdka v Calbeju v Nemčiji si je izmislila novo pot, da bi svojim nameščencem napravila prosti čas prijetnejši. Ker speda mnogo nameščencev med vnete ribiče, je tvrdka najela več velikih ribnikov, tako da morejo njeni ljudje svoj prosti čas prebiti z ribarjenjem in si s tem dopolniti tudi vsakdanji jedilni Ust V ribnikih gojijo najboljše ribe.
Za zlato poroko spregledal
V Alifc-Wiesdorfu pri Leverkusnu sta neka zakonca Pattova slavila te dni zlato poroko. Čeprav takšen dogodek na posebno redek, je v tem primeru vendarle zbudil veliko zanimanje, kajti mož, ki je bil pred poldrugim letom popolnoma oslepel, je prav zrn. svojo zHato poroko spet spregledal. Dejal je upravičeno, da smatra ta dar za največji, kar jih je bil deležen s svojo ženo na jubilejni dan.
Grobovi iz vikinške dobe
Neki švedski arheolog je s študenti organiziral Izkopavanja v severnem delu otoka Gotlanda. Raziskal je okrog 600 grobov iz vikinške dobe in ugotovil dva tipa: starejši grobovi so vsebovali samo pepel mrtvecev, v mlajših grobovih pa so biU mrtveci nesežgani. V ženskih grobovih so našli posebno mnogo lepotičja. Pozornost je zbudil zlasti dvojni grob, v katerem je bila pokopana neka ženska z dečkom.
Evropi«. Z druge strani pa je bila tu emigracija z vsemi svojimi znanimi nevšečnostmi. V takem ambientu in ob teh okoliščinah je nastajalo sodobno ukrajinsko slovstvo, k5. ni balo sad »zamišljenega breedetja mirnega življenja, marveč literatura bojevnikov in revolucionarjev, literatura, ki je bila često protislovna v svojih oblikah, vendar pa vsekdar prežeta z vero in z nacionalnim idealom, za katerega je pisatelj pogoe>to
žrtvoval lastno življenje«.
*
Za najzanimivejše obdobje v razvoju ukrajinskih pisateljev označuje Salvini leta 1924 do 1933. V tem času je boljševizem začel iz notranjih razlogov voditi nasproti raznim nacionalnim kulturam nekoliko ugodnejšo politiko. V Ukrajini so nova intelektualni sloji izkoristili položaj v prid nacionalne l;terature, za katero so bila ze prej pripravljena tla. Važno je bito, da je nova »inteligenca« potekla neposredno iz vrst ljudstva, ki je bito v Ukrajini na znatna kulturni višini. Salvini prikazuje zanimiv duševni razvoj mladih, pod vpiivom komunizma zraslih ukrajinskih pisateljev, ki so> začeli v nasprotju s pravovernima marksisti odkrivati nacionalno zgodovino in se tako oddaljevati skrajnostnemu in materialističnemu duhu ruske proletarske kultura Cirn bolj pa je ukrajinski narod spoznal svojo zgodovino, bolj se je razvijala njegova nacionalna zavest Salvini navaja izjavo največjega ukrajinskega pisatelja tega časa Mykdla Chvylovega m Stalinov rezki odgovor sanjo. Chvylcvy; je šel prostovoljno v smrt, in z njegovim 9an*xnoram je začel* padati razvojna linija ukrajinskega aiov-sitva na sovjetskih tleh, končalo »e je premirje med ruskimi komunisti m Ukrajinci,
la mascella čeljust, il palato nebo, rbgola jeziček.
Oziralni zaimek chi.
Namesto »colui che = tisti, ki« ter »colei che = tista, ki« rabimo lahko chi = kdor. Colui che primo arriva, primo macina = Chi primo arriva ecc. Chi se rabi lahko tudi s predlogi: per colui ehe = per chi, con colui che = con chi ecc.: Partiro con chi sono venuto. Odšel bom s tistim, s katerim sem prišel.
Vezniki s konjunktivom. Congiunzioni con congiuntivo.
Vezni naklon se rabi vedno tudi za naslednjimi vezniki:
affinehe, accioche, percioche (zato-* da (bi) (namerni stavki); benehe, sebbene, quand'anche, quando pure, ancorche čeprav, četudi, sia che... sia che bodisi da ... ali pa da (dopustni stavki); nel caso che. caso mai che, qualora če (v primeru da), purche če le, per poco che če le nekoliko, a meno che non razen če, supposto che recimo da, če (pogojni stavki), senza che ne da bi (načinovni stavki) ter navadno tudi za: prima che preden, finehe dokler (časovni stavki).
Primeri: Non giudicate, affinehe non siate giudicati (sojeni). Scrivetemi affin-ch'io sappia quel che (kaj) volete. Spero che i miei amici verrano (vengano) benehe sia tardi. Per poco che ci pensiate, vedrete che avete torto. Quest'uomo non sapra mai bene 1'italiano, a meno che non passi parecchi anni in Italia. E' par-tito senza ch'io l'abbia visto. Non mi ha prestato quei quattrini, sia che non ab-bia voluto, sia che non gli sia stato pos-sibile.
Savki prejšnje vaje: Bisogna (occorre) che vi alziate per tempo (di buon'ora) e che non vi corichiate tardi. Non si con-viene che discorriate a tavola eol boccone in bocca. Dubito che abbiate ragione. Non c'e dubbio che arriverete (arriviate) a tempo. Ci rincresce che non siate ve-nuti ieri da noi. Spero che non abbiate dimenticato le mie parole.
ZA"SMEHTN~IU*ATEK ČAS
Petrček je bil z materjo na nedeljskem izletu v okolici. Na kupu ruševin je ležala mrtva mačka. Petrček se je razburjeno ustavil:
»Poglej, mama,« je dejal, »tu so vrgli
še prav dobro mačko stran!«
*
Sef: »Za vaše dobro delo vam povišam plačo mesečno za 200 lir, prosim pa, da tega nikomur ne poveste.«
Nameščenec: »Zanesite se na to. Tega ne bom povedal niti svoji ženi!«
ANEKDOTA
Ko je Moliere 1558. s svojo igralsko družino s sijajnim uspehom nastopal v Louvru, ni manjkalo visokih osebnosti, ki so ga prosile, naj bi jih naučil govorniške spretnosti. Med zanimanci je bila tudi markiza Bethunska, ena največjih žlobu-dravk odlične pariške družbe. Ko je končala pouk pri velikem komediografu, je ta zahteval plačilo, ki se ji je zdelo pretirano visoko.
»Tolikšno vsoto zahtevate za malo deklami ran ja?« je vzkliknila začudeno.
Moliere je odgovoril: »Gospa, ta vsota se vam gotovo ne bo zdela pretirana, če pomislite, da sem imel dvojno delo, kajti učil sem vas govoriti in med poukom molčati, dve umetnosti, ki sta enako težki!«
VSAK DAN ENA
ne literature. Ukrajinska pisateljska društva so bila razpuščena, prav tako so ukinila nekatere vodilne književne revije.
Prehajajoč k posameznim ukrajinskim pisateljem, navaja Luigi Salvini njih vrline m značilnost4 m opozarja zlasti na razločke v duhovni fiziognomiji emigrantskih in sovjetskih ukrajinskih prepovednikov, n. pr. v njihovem odnosu do smrti. Pri sovjetskih ukrajinski pisateljih opažamo, da se tesneje oklepajo vasi in stepe ter da so v bistvu nasprotniki industrializacije in kolektivi za ci je kmeta, njegove zemlje in njegovega dela. Z ruskimi pisatelji? j*m je skupno preziranje intelektualcev m meščanov.
Po kratkem pregledu sodobne ukrajinske pripovedne književnosti je Luigi Salvini zgoščeno orisal še nje začetke in razvoj do sodobnih pojavov, sklenil pa ;e svoj trvod z omembo težkoč, k5 jih je taka antologija zastavljala italijanskemu sestavijailcu in prevajalcu. Gre za spise, ki so prvikrat prevedeni v tuj jeeik in za take, ki jfh je balo celo v izvirniku težko najti, ker Ukrajinci še sami pogrešajo podoben cvetober svoje sodobne proze. Italijanski prevajalec iz ukrajinščine tudi ni imel na razpolago potrebnih slovarjev in drugih pripomočkov. •
Naš ugledni prijatelj prof. Lui<?i Sahmni je potem takem storil s svojo antologijo sodobne ukrajinske proze pravo Mteramo-odkrteljsko delo na tleh evropske literarne geografije. V svoj cvetober je sp/ejefl dvanajst pisateljev, ki so zastopani s šestnajstimi odlomki aH zaključnimi prozami ter razvrščeni kronološko po rojstnih letih, izvzem-ši Janovskega, čigar roman »Štiri sablje*, preveden tu v značMnih večjih odlomkih,
h M ........
»Da, mama, sedaj si pa misli, da bi me kdo pozdravil!«
Leta 1902 rojeni Juri« Janovskyj slovi zlasti kot pesnik. Pripadal je književnemu društvu »Svobodna akademija proletarske umetnosti«, ki ga je sovjetska vlada razpustila. Salvini navaja devet njegovih samostojni knjig. Iz njegovega peresa poteka tudi proza »Dvojni krog«, ki jo je prevel Nicolino Faria, medtem ko je vse druge prevode izvršil sam Salvini Zelo plodovi ta pripoved-nica je Olha Kobyljanska, roj. 1. 1865 v Bukovim; v Salvini jevem izboru jo zastopa novela ?z državljanke vojne »VasyBca«. VasM Stefanyk, drugi starosta te pisateljske skupine (umrl 1. 1936), predstavlja tip izobraženca, ki se je po medicinskih študijah vrnil na posestvo svojega očeta ter je kme-toval in pisal povesti. Stefanyk je izdal petnajst knjig novel. Zastopan je s črticama »Ona — zemlja« in »Sinovi«. Ivan Sema-nja-k, znan po literarnem imenu Marko Ce-iemšyna, je eden najboljših novelistov starejše generaci je. Umrl je L 1937. Peter Panč, avtor novele »Dnevi, ki so nagli kakor veter«, je kaj plodoviten pripovednik. Po rodu je iz okolice Harkova, kjer so izšle skoraj vse njegove knjige. Mvkola Chvy-lovyj, nadarjeni samouk, pesnik, novelist pdlemšst in odličen stilist, č:gar tragično smrt zaradi sipora s Stalinom sitno že omenili, je predstavitelj ukrajinskega slovstva v razdobju 1920 do 1933, obenem pa je bil voditelj ukrajinskega nacionalnokulturnega gibanja. Zastopan je z dvema prozama: »Ivan Ivanovvč« in «Jaz«. Hrvhorij Kosyn-ka. Valerjan Pidmonylnyj, Oleksdj Kundžič, Dmytro Borzjak, Ulas Samčuk % Jurij Lypa so vsi rojeni po I. 1899 in predstavljajo cvet današnjega ukrajinskega sLavstva. Salvini je prikazal vsakega s kakšno zaključeno novelo ali z odlomkom iz romana.
K
LI0U0RE	LIKER
S	T R C (5 K
TONICO	JE KREPČILEN IN
DIGEST1VO	VAM URAVNA PREBAVO
Kronika
Stole trnki
«<ior živi z zemljo, kdor jo ljubi, obdelu-tr-. an.ctno uživa njene plodove, mu je >>v.v • zagotovljeno. Lep dokaz za to nam '•olgarija, kjer leto za letom izkazuje »ajvišje število stoletnikov. Predlanskim smo v »Jutru« opisali vrsto slovenskih starčkov in starih ženic, ki so dosegli stoletnico ali so se ji že zelo približali. Toda za Bolgari zaostajamo. Prvič zato, ifer je Bolgarov štirikrat več kakor Slovencev, drugič pa zato, ker je življenje v Bolgariji še vse bolj prirodno in zdravo kakor na lepem Slovenskem. Tam uživajo J:epriTrer^o več sadja, sočivja, še zlasti pa • . ••>- •	*nih izdelkov.
r-.i -7.(11;:i"-je in življenje«, ki iz-; ."c	!:».!• izkazuje stanje živ-
n:t ;	, Kakor navaja, živi
-J	tarčkov in ženic, sta-
i"1	o torej Bolgari dalje
„ ■ : ,.< »stni rekord, ki ga i v Evropi posekati nobena država, nimivo pa je, da je kmalu za Bolgarijo ilija, ki lahko izkaže 31 stoletnikov. Po-g nje se za Bolgarijo uvrščata Portugalska in Latiška. Vse druge države so daleč rada j.
Med 158 stoletnimi Bolgari je 85 mož 73 žensk, kar nekoliko preseneča, ker v drugih deželah prednjačijo ženske, ka-;or se je izkazalo tudi na Slovenskem, "asopis »Zdravje in življenje« slednjič ugo-ivlja, da živi 121 stoletnikov in stoletnic na deželi, samo 37 jih prebiva v mestih.
V	splošnem so vsi bolgarski stoletniki še čili in zdravi, čeprav tehtajo nekateri iz-^ed njih le še 31 do 35 kg. To se pravi,
poln želode« ni pogoj zdravja ln doi-. ga življenja. Pouk, ki je lahko ? današnji dobi človeštva prav koristen!
V	ostalem nam to potrjujejo mnogi zdravniki, ki pravijo, da je v vojni dobi, ko žive ljudje bolj od sočivja, zelenjave, sadja 'n moke, manj bolehanja na prebavilih, kakor v časih mirovnega obilja z mesom. Tako se torej utegne zgoditi, da bo v dobi, J;:o se mora žrtvovati toliko življenj na fronti, marsikomu v zaledju poboljšano zdravstveno stanje in s tem življenje podaljšano zaradi umerjenega preživljanja. Vsaka vojna prinese polno različnih nasprotij, med katerimi navedeni paradoks iti brez posebne zanimivosti.
*	Nova vladarja republike San Marino.
V republiki San Marino je v ponedeljek zasedal suvereni knežji svet, da izvoli nova kapitana-regenta za šestmesečno dobo od 1. oktobra t. 1. do 1. aprila 1942. Izvoljena sta fcila grof Giuliano Gozi in Giovanni Lonfe-rirti. Nova poglavarja male, a znamenite republike bosta s tradicionalnimi svečanostmi umeščena 1. oktobra.
*	Odlikovanec z zlato svetinjo za hrabrost pri Duceju. Duce je v prisotnosti državnega podtajnika v mornarskem ministrstvu sprejel odlikovanca z zlato kolajno za hrabrost korvetnega kapetana Giuseppa Cigalo Fulgosija. Kapetan Fulgosi je kot poveljnik torpedovke »Sagittario« dne 22. maja blizu Krete pri belem dnevu napadel cel oddelek angleške mornarice in je potopil 8000-tonsko križarko »Fiji«. Na ta način je spravil na varno ves konvoj nemških čet, ki je bil zaupan njegovemu varstvu.
*	Uspeh tujsko-prometne sezone. Poletna sezona, ki se je približala svojemu zaključku, izkazuje po poročilih italijanskih listov bilanco, ki prekaša vsako pričakovanje. Zanimanje za posamezna letovišča in kopališča je bilo tolikšno, da so morale prizadete ustanove za propagando tujskega prometa ponovno po radiu opozarjati občinstvo, naj odloži svoj dopust do druge polovice septembra, ko bodo mogli hoteli s sobami udobneje postreči.
♦	Sejem v škocijanu. V četrtek, 18. septembra, bo letni jesenski živinski in kra-marski sejem v škocijanu pri Mokronogu, Iti beleži vsako leto velik obisk prodajalcev in kupcev.
♦	Obisk sanitetne avtokolone na Blokah. Dne 13. t. m. je prispela na Bloke sanitetna avtokolona pod vodstvom direktorja cav. g. dr. Duceja in je ob tej priliki bilo pregledanih 1075 ljudi. Med temi je bilo 200 šoloobveznih otrok, ostali so bili mlajši in odrasli. Vsi gg. zdravniki-specialisti so imeli polne roke dela zjutraj od 9. do 12. ure in popoldne od 2.30 do 6. ure. Kljub navalu ljudi popoldne so bili vsi pregledani in prejeli zdravstvene nasvete. Ob priliki te humane akcije se iskreno zahvaljujemo kr. Vladi, Ekscelenci g. Petragnaniju, dir. cav. dr. Duceju in vsem gg. zdravnikom in sestram, ki so ob tej priliki pokazali veliko požrtvovanja in razumevanja za naše ljudstvo.
•	Izkopavanja Dioklecianovih term v Rimu. Kakor smo že nekajkrat poročali, naglo napredujejo dela za novi veliki kolodvor v Rimu. Pravkar so odkopali sloveče
ustavljati nri posameznih prozah, niti ne presojati celotnega izbora. Proza ukrajinskih pisateljev zapušča v č; tat d ju vtis, da so vsi blizu svoji zemlji in svojemu človeku, pa najsi kaže ta nekoliko nagiba k romantičnemu dojemanju stvarnosti, oni pa k realistični razčlembi stvarnosti, ki ni daleč od social4stičnega realizma. Čitatelj čuti, da ni moglo nič zamoriti v teh ljudeh iz ukrajinskih step čuta trdne, nezlomljive povezanosti z zemljo in z izočili peproste-ga ukrajinskega človeka. Marsikje se čitatelj spomni Gogoljevih maloruskia motivov in Ševčenkove hajdamaške epike.
Luigi Salvini, italijanski odkrivatel; neznanih literarnih dežel, je s svojo antologijo dospel dalje kakor samo do obrežja literarne Ukrajine. Italijanski ukrajinolog Euhen Onatskyj, avtor prve ukrajinske slovnice v italijanšč*ni (»Grammatica ueraina«) in knjige »Studi di storia e di cultura ueraina«, pa drugi kompetentni poznavalci bodo lahko — kakor sem prepričan — pohvalno ocenili novo slovstveno zasluge avtorja »Liriche slovene moderne«. Naj naposled pripomnim, da piše Salvini ukra^nske šu-mevce z našimi grafičnimi znamenji (č, s, ž), saj je italijanska slavistična veda v zadnjem času sprejela to kot edino pravilno pisavo slovanskih glasov v italijanšč:ni in jo sedaj italijanski slavisti redno rabijo. Urbani, Calci, Maver, Damiani, Croira in drugi so jo že prej pravilno rabili; tako pišejo t; avtorji n. pr. Zupančič, ne pa kakor Francoz L. Tesniere — nemogoče »Jou-pantchitch«.	x y z.
Dioklecianove terme. To je bilo za tisto dobo pač velikansko kopališče. Obsegalo je prostornino 130.000 kvadratnih metrov in je nudilo prostora 3000 kopalcem. Le škoda, da se do današnjih dni nI kaj več ohranilo. Dela pri odkopavanju vodi prof. Giu-seppe Moretti, ki bo odstranil vso nepotrebno navlako ter bo, kolikor le mogoče, ohranil Dioklecianove terme v njihovi prvotni podobi.
*	Vrtno mestece pri Turinu. Turinska občina je poklonila fašističnemu zavodu za ljudske hišice zemljišče v obsegu 188.000 m2. Zemljišče leži v okraju Regio Parco in bo zavod tu zgradil posebno »vrtno mestece«. Postavili bodo 300 ličnih hišic s 1200 stanovanji. Vsaka družina bo imela svoj vrt. Gradbena dela se prično še letošnjo jesen. Gotovo bo turinski zgled našel v bodočnosti še mnogo posnemanja v drugih mestih po Italiji, o katerih je itak znano, kako pospešujejo gradnjo stanovanjskih četrti.
*	Vpisovanje v trgovsko učilišče »Chri-stofov učn! zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15, za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se vrši dnevno dopoldne in popoldne Informacije in nove ilustrirane prospekte daje ravnateljstvo osebno ali pismeno. Telefon 43-82 (—)
*	žrtvovanje miličnikov pri velikem požaru. V gorovju nad Genovo je nastal velik požar. Ker je vlekla burja, se je ogenj bolj in bolj širil. Gasit so hiteli gasilci, vojaki in miličniki, ki so se trudili s skrajnimi napori, da ogenj vsaj omejijo. 2e so se plameni bližaii tudi neki protiletalski bateriji, postavljeni na vrhu hriba. Za rešitev te baterije so se žrtvovali trije miličniki, ki so jih pozneje našli zoglenele na svojih mestih, četrti miličnik pa je bil z nevarnimi opeklinami prepeljan v bolnišnico, kamor so oddali še nekaj drugih ranjenih miličnikov, vojakov in gasilcev.
*	V počastitev Verdijevega spomina. V zvezi s svečanimi prireditvami, ki so se vršile za 40. obletnico smrti Giuseppa Verdija, je minister za ljudsko prosveto ustanovil pri Kr. glasbenem konservatoriju v Milanu posebno katedro za proučevanje Verdijevega dela. Vodstvo katedre je bilo zaupano maestru Carlu Gattiju.
*	Najvišje dopustne cene v Beogradu. Generalni pooblaščenec za gospodarstvo v Srbiji je komisarju za cene in mezde izročil maksimalni cenik, po katerem se smejo prodajati: namizna jabolka pri kmetu po 9 din, v veletrgovini po 11 din in v mali trgovini po 12 din. Jabolka za kuhanje po 6.50 in 9 din. Lubenice po 2 do 4 din, češplje po kakovosti od 4.25 do 6.50 din, krompir prvovrsten od 2.50 do 4 din, drugovrsten od 1.80 do 3 din. Izven Beograda bodo upravna oblastva sama določila ftajvišje cene. Nadzorstvo bo strogo.
*	Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2 (telefon 2986). Vpisovanje se vrši vsak dan. Informacije in prospekte daje ravnateljstvo. (—)
*	Smrt na cesti. Na cesti pri Rudi v bližini Vidma se je v nedeljo zjutraj pripetila huda prometna nesreča- Dr. Mario Boccini se je peljal z avtom iz Gorice, pa je naletel na 271etnega kolesarja Francesca Ber-tossija iz Ville Vicentine. Na nepojasnjen način je avto zadel ob kolesarja in ga vrgel ob tla, da je dobil bude poškodbe po glavi. Dr. Boccini je ranjenca takoj pobral in ga odpeljal do bolnice v Palmano-vi, a vsa pomoč je bila zaman. Kmalu po prevozu je nesrečni kolesar podlegel poškodbi.
*	V 20 cm visoki vod! je utonil. V kraju Catron pri Adriji je 121etni Passterot-to Praidino ušel materi in je kakih 20 korakov od hiše padel v plitvo mlako. Otrokovo trupelce je našla mati, ki je ob pogledu na svojega mrtvega sinčka skoraj zblaznela.
+ Sreča se mu je nasmehnila. Neki podčastnik iz Cunea je sanjal o številkah 59, 4 in 2 pa se je spomnil, da bi bilo dobro, če bi s temi številkami igral pri napulj-ski loteriji. Rečeno storjeno. Zadel je 4500
IZ LJUBLJANE
Dijaški semenj se je začel
Brez slovesnega hrupa, skromno in po domače so včeraj zjutraj naši vrli srednješolci otvorili na Bregu svoj tradicionalni študentovski semenj. Tiho in po domače, smo rekli, kakor se spodobi skromnemu začetku, saj se je dopoldanske ure sešlo komaj za pičel ducat kupcev in prodajalcev, tako da premajhna ponudba in povpraševanje še nista mogla niti od daleč naznačiti tržnih cen starih »špehov«, ki prihajajo na tem sejmu na prodaj.
Časi se spreminjajo, mladina pa ostaja, kakršna je zmerom bila, vedra, nasmejana, polna optimizma. V ponedeljek 22. t. m. bodo Po šolskih kapelah in cerkvah svečane službe božje, nato se bodo fantje in dekleta razšli po razredih, poiskali prostora v novih klopeh in v prazničnem na-s trojen ju storili prve korake v novo šolsko leto — v novo leto borbe za zmago nad učenostjo, ki jo mora prebiti vsak mlad človek, če mu je do lepega, dobresra mesta pod soncem. Kakor je znano, bo francoski jezik na srednjih šolah zamenjan s poukom italijanščine, s čimer bo ustreženo čim tesnejšemu sožitju slovenskega naroda z veliko italijansko kulturo.
Nekaj tisočev mladine bo prihodnje dni napolnilo učilnice lepega števila meščanskih, srednjih, strokovnih in drugih šol, ki jih premore Ljubljana kot središče Slovencev. Oživele bodo ulice našega mesta, v jutrnih, opoldanskih in ranih večernih urah se bo po njih razlival veselo žuboreč živžav.
*
u— Nova grobova. Nenadno je preminil privatni uradnik g. Gojko Stojkovič. Zapušča soprogo Elzo, hčerko Majdko in sina Branka. Pogreb bo v sredo ob 17. iz kapele sv. Petra na Žalah k Sv. Križu. — Nenadno je zapustila svoje drage zasebnica g. Mira Staretova. — Pokojnima blag spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje!
u— Novost na letošnjem Ljubljanskem velesejmu ol 4. do 13. oktobra bo tudi to, da bo celo sejmišče odprto tudi zvečer. Razstavni paviljoni bodo razsvetljeni in občinstvu dostopni do 21. ure. Veselični prostor z bogato pokušnjo domačih in italijanskih vin ter delikates kakor tudi gostinskimi
Obrati pa bo predvidoma odprt do V»22- ure. Tako bo zvečer po popoldanskem delu vsakomur še mogoče ogledati si ves velesejem. Vstopnina ni višja od prejšnjih let in je L 4. Sejmska legitimacija za Ljubljančane pa stane L. 15.—.
u— Obvezno cepljenje proti davlci bo jutri v sredo 17. t. m. ob 16.30 uri v ljudski šoli za Bežigradom. Opozarjamo starše in skrbnike, da je cepljenje proti davici obvezno za vse nad 18 mesecev stare otroke, ki še ne hodijo v šolo, ln tudi za tiste, ki bodo letos začeli hoditi v šolo. Zaradi pre-kršitve obveznosti bodo starši ali skrbniki kaznovani z globo do 1.000 Ur.
POZOR!
Obiskovalce ljubljanskih premlernlh kinematografov opozarjamo, da se od danes dalje vršijo kinematografske predstave ob delavnikih ob 16. in 19 uri; ob nedeljah in praznikih pa ob 10.30, 15., 17. in 19. Hrt!
u— Od 4. do 13. oktobra -bomo imeli v Ljubljani velesejem, ki n.u je pokrovitelj Ekscelenca Visoki komisar za ljubljansko pokrajino. Njegovi blagohotnosti m posebnemu zanimanju fašistične Vlade gre hvala, da so omogočili letošnji velesejem, ki bo sijajna revija trgovine in industrije. Pokrit razstavni prostor meri 9.200 m2 in se je po dograditvi novih razstarnih dvoran povečal za 1.200 m2. Vsi prostori so zasedeni in zaradi pomanjkanja prostora okrog 90 tvrdk ni bilo več mogoče sprejeti. Prireditev bo si;ajL& manifestacija naše in italijanske gospodarske delavnosti, ki je tudi sedanji težki časi ne morejo pritisniti ob tla. Na velesejmu bodo zastopane vse pomembnejše proizvajalne panoge naše in starih pokrajin kraljevine, tako kmetijstvo, obrt, stro;na in kovinska industrija, precizna mehanika, foto, radio, elektrotehnika, ogrev, avtomobili, motorji, vozovi, električen vlak šport, lesna industrija, stanovanjska oprema, igrače, tekstil in konfekcija, moda, usnje in konfekcija, krznarstve, papir in konfekcija, pisarniške potrebščine, kemija, živila, kletijska proizvodnja, poljedelski stroji, stavbarstvo, glasbila, bižuterija itd. Lepa bo tudi turistična razstava. Na železnicah velja 50 % popust.
u— Seznami davčnih osnov gostilničarjev z začetno črko A—K so tudi že razgrnjeni ter opozarjamo interesente, naj si jih ogledajo v vratarjevi sobi v pritličju leve hiše mestnega magistrata do 29. t. m.
u— Obnova poštnega poslopja. Po obnovi pročelja poštnega poslopja v Prešernovi ulici so začeli obnavljati tudi drugi del stavbe v šelenburgovi ulici. Zaradi visokih zidarskih odrov se morajo tramvajski vozovi v smeri od Viča proti splošni bolnici ustavljati na oglu Puccinijeve in šelenbur-gove ulice. Poslopje bo odslej imelo znatno prikupnejšo obliko, v skladu s prenovljeno okolico.
u— Nova stavba. Strossmayerjeva ulica, ki veže Poljansko cesto s Streliško ulico, bo v kratkem povsem zazidana. Na levi strani stojijo poslopje poljanske gimnazije in številne vile. Na desni strani na oglu Poljanske ceste je srtarajiuizka hiša, ki se bo morala v bližnji prihodnosti umakniti regulacijskemu načrtu. Na zgornjem koncu ceste blizu Streliške ulice pa gradijo zdaj novo tronadstropno stanovanjsko hišo. Stavba bo v kratkem dograjena. Strossma-jerjeva cesta je ravna in že zdaj dovolj široka, po končni regulaciji pa bo ena najširših cest našega mesta. Cestišče je že primerno utrjeno, urediti bo treba le še hodnike za pešce.
u— še neurejen prehod. Zdaj, ko je Turjaška ulica razširjena in katranizirana, postaja aktualno tudi vprašanje prehoda na bregu med Ljubljaniop in Medenovo hišo. Vsa vozila, ki prihajajo iz Turjaške ulice čez novi trg in so usmerjena čez čevljarski most, se morajo posluževati tega ozkega, in zato nevarnega ovinka. Prav tako se vozila v nasprotni smeri poslužujejo te ceste. To prometno vprašanje bi se dalo urediti na kaj enostaven način. Namesto da bi se vozila v smeri črvljarski most - Breg posluževala ozkega prostora med Ljubljanico in Medenovo hišo, bi morali urediti promet tako, da bi se delno vršil čez Jurčičev trg med Melenovo in Naglasovo hišo.
u— Nove stavbe v šiški. Šiška se naglo razvija. V gradnji je cela vrsta novih stanovanjskih hiš. V Gasilski ulici je v surovem stanju pod streho trinadstropna stanovanjska hiša. — Na oglu Gubčeve in ži-bertove ulice so začeli graditi novo hišo, malo dalje v Gubčevi ulici pa je ena dvonadstropna stavba že pod streho. — V Le-podvorski ulici, kjer je bilo v zadnjem Času zgrajerih več stanovanjskih vil in hiš, so zgradili novo trinadstropno stanovanjsko hišo. Stavba je v surovem stanju pod streho.
Darujte za nboge jetične bolnike! Podprite protijetično borbo bolnim v pomoč, sebi v korist! — Proti tuberkulozna zveza v Ljubljani. — Pošt. ček. rač. št. 15.531
u— Velcsejmsko progo že gradijo. Na
železniški progi za novo stavbo moderne galerije je zelo živahno, številni delavci so začeli polagati železniški tir, ki bo vodil skozi Lattermanov drevored do velesejma. Kretnico so že položili in so morali zaradi tega zamenjati dosedanje lesene pragove s kovinskimi, železniški promet zaradi del ni oviran.
u— Vse, ki se zanimajo za glasbeni ponk
obveščamo, da šola Glasbene Matice še vedno sprejema gojence za vse predmete in oddelke na svojem zavodu. Vpis je mogoč vsak dan od 8. do 12. ure ter od 15. do 18. ure in takoj po vpisu tudi redni pouk. Zanimanje za glasbeni pouk je v letošnjem letu veliko, radi rednega posečanja priporočamo čimprejšnji priglas. (—)
u— Izlet SPD v nedeljo 21. septembra čez Ahec na Turjak ln Velike Lašče. Prijave sprejema društvena pisarna SPD do sobote opoldne. .(—)
u— Damske plašče, kostume, volnene in pralne obleke, krila, bluze, pisarniške in šolske halje nudi Gorlčar, Ljubljana, Sv. Petra cesta. (—)
n— V »Veselem teatru« ta teden nov program. Začetek ob 19. (7.) uri, konec pred 21. (9.) uro. (—)
u— Vrsta nesreč, llletni posestnikov sin Ivan škrjanc iz Dobrunj je na paši, ko ga je napadla krava, tako nesrečno padel, da si je zlomil levico. 211etni pekovski pomočnik Franc Korenčan iz Ljubljane se je s sekiro vsekal v desno koleno. 4Qletna Te-
rezija Mlakarjeva, služiteljeva žena lz Ljubljane, je padla s kolesa in se poškodovala na levici. lOletnega posestnlkovega sina Ivana Roterja z Dobrove je brcnil konj in ga hudo ranil na desni nogi. Vse ponesrečence so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
u— Za uvoženo sadje, uvoženo zelenjavo, 7a uvoženi in tudi za domači krompir je
Visoki komisar dne 15. septembra izdal ccnik štev. 1, ki bo veljaven od četrtka 18. t. m. dalje. Ker so te cene veljavne za proizvajalce in za trgovce na debelo ter tudi za prodajalce na drobno, mora cenik viseti v vseh prodajnih prostorih na dobro vidnem mestu. Vsi trgovci na debelo ln na drobno naj po cenik takoj pridejo v mestni tržni urad, kjer ga dobe po povrnitvi stroškov 0.50 L za izvod.
Iz Novega mesta
n— Odlično uspel cerkveni koncert. V
petek je bil v kapiteljski cerkvi dobrodelni koncert. Nastopili so združena pevska zbora kapiteljske in frančiškanske cerkve, pomnoženi novomeški salonski orkester in skladatelj g. prof. Matija Tome lz Ljubljane s samostojnimi točkami na orglah. Celotno muzikalno vodstvo koncerta Je bilo v izkušenih rokah g. prof. Matije Tomca in pod njegovim vodstvom so bile vse skrbno izbrane točke obširnega sporeda brezhibno izvajane. Koncerta se je kljub neugodnemu vremenu udeležilo lepo število občinstva, ki je Lilo izredno zadovoljno s tako dobro izvedenim koncertom. Tudi družabno je koncert odlično uspel, saj so ga počastili s svojim obiskom vsi tukajšnji najvišji predstavniki vojske, državnih in samoupravnih uradov. Med drugimi so bili prisotni poveljnik soške divizije general Eksc. Federico Romero, okrajni civilni komisar g. dr. Otto Griselli, predsednik okrožnega sodišča g. Barle, mestni župan g. dr. Po-lenšek, državni policijski komisar g. Chiuz-zelin, državni tožilec g. Prijatelj, stolni prošt g. čerln in vrsta druge gospode.
n— Ncvo vodstvo novomeškega nogometnega športa. Novo osnovana nogometna sekcija novomeškega »Elana« si je na posebnem sestanku izbrala novo vodstvo. Soglasno so bili izvoljeni za načelnika g. Stanko Not, tajnika g. Smerdu Marijan, blagajnika g. Erjavec Joško, gospodarja g. Smole Ivan, dočim je novi kapetan dolenjskega prvaka g. Kalčič Svetozar. Pričakujemo, da bo novo vodstvo posvetilo V3e moči čim večjemu in čim lepšemu razvoju nogometnega športa v Novem mestu ln na Dolenjskem ter bo rešilo tako pereče vprašanje novega nogometnega Igrišča.
n— Uvedba farnega statusa. Glasom nove uredbe Visokega komisarijata morajo vša Žhpnijski "uradi odslej voditi točne podatke o gibanju prebivalstva. Ker pa tukajšnji župnijski urad še nima mnogo tozadevnih podatkov od različnih rodbin, mnogo rodbin pa še sploh ni vpisanih v farni status, bo v teku meseca septembra osebno obiskal zastopnik mestnega župnijskega urada posamezne družine in se te naprošajo, da dajo temu zastopniku na razpolago vse zahtevane rojstne, poročne in mrliške podatke.
n— Dve nesreči pri istem opravku. 40-letni posestnik Franc Zupančič iz Velikih Brusnic in 42 letni posestnik Muhič Alojzij iz Golobinjaka pri Mirni sta vsak na svojem domu klepala kose. Pri klepanju pa je obema odskočil kos železa v oko in sta oba posestnika dobila nevarne poškodbe na levem očesu. Oba se zdravita v kan-dijski bolnici Usmiljenih bratov in sta njuni poškodbi popolnoma istega značaja in obstoja bojazen, da bosta oba posestnika izgubila levo oko. Pač izreden slučaj, da se v enem dnevu v dveh popolnoma različnih krajih dogodi dvema osebama na isti način nesreča s popolnoma istimi posledicami.
n— Konj ga je brcnil. V Naklem pri Sv. Križu pri Kostanjevici je vozil 48 letni posestnik Martin Pire iz gozda domov drva. Ko je imel nekoliko opravka pri konju, ga je sicer izredno miren konj z vso silo brcnil v trebuh in mu prizadejal hude notranje poškodbe.
Iz št, Jerneja
šj— Obvestilo. Evidenco tukajšnjih vojnih ujetnikov in pogrešancev vodi tajnik občinskega poverjeništva RK, učitelj Ko-vačič. Daje vsa potrebna navodila, posreduje dopisovanje med svojci in Pokrajinskim RK, kakor tudi z ujetniki. Ponovno poudarjamo, da posluje odslej to poverje-ništvo samo za ujetnike in pogrešance šentjernejske občine, ker je posredovanje za ujetnike iz drugih okolnlh občin otežko-čeno radi obveščanja in potrebnega stika med svojci in poverjeništvom. Tem občinam svetujemo, da osnujejo v okviru RK poverjeništva z istim namenom. — Dose-daj izkazuje naša kartoteka 49 imen pogrešancev, med njimi 27 vojnih ujetnikov iz naše občine, 7 iz kostanjeviške in 2 lz orehoviške, od nadaljnjih 13 pogrešanih oseb je 7 posredovanj že uspelo, 6 je Se pogrešanih.
Iz Metlike
m— Uvidevno opozorilo. Komanda 23. pešpolka Como v Črnomlju opozarja prebivalstvo, da se morajo morebitne prošnje za povrnitev škode povzročene z vežbanjem vojaštva, pisane v italijanskem Jeziku, nasloviti na imenovano IjKkiando ter predložiti najpozneje do 25. septembra t. 1.
m— Važna dela v mestnem logu. Po skoraj treh tednih neumornega dela so se zamejičile in Izločile v mestnem logu vse kulture in je bilo tudi izvršeno vse predde-Io za bodoče osuševanje loga, kar bo nesporno velikega pomena z ozirom na do-sedaj zelo močvirno zemljo. Osuševanje bo združeno z regulacijo potoka Obrha, kateremu s preurejanjem struge pripravljajo lepši tok, s pridobitvijo potrebnega padca pa bo urejen tudi gladek odtok, da se voda ne bo mogla več razlivati preko bregov. V logu samem Je zamišljena izpeljava treh glavnih zbiralnih kanalov, ki bodo vodili v Obrh, slednji pa po novi strugi v Kolpo. Tudi vse obstoječe kanale bodo lzčistili ln
poglobili, tako da bo z očiščevalnimi deli vseh kanalov izvedena kanalizacija gotovo zelo povečala vrednost mestnega loga.
m— Obdelava zemlje. Potrebe časa narekujejo v olajšanje prehranjevalnega vprašanja, da ne ostane neobdelan noben kos zemlje, ki je za obdelavo uporabljiv. Brezbrižnost posameznikov v pogledu obdelave take zemlje bo s strogimi ukrepi odstranjena.
Z Gorenjskega
Obisk nemških pisateljev na Gorenjskem.
Kakor smo poročali, je prispela večja skupina alpskih nemških pisateljev na Koroško, da si ogledajo zgodovinske in krajevne zanimivosti te lepe dežele. Po natančno določenem sporedu so obiskali zgornjo in spodnjo Koroško, potem pa so se preteklo soboto pripeljali tudi na Gorenjsko. Na Bledu jih je pozdravil višji vladni svetnik dr. Hierzegger, ki jih je povabil po naročilu šefa civilne uprave na blejski grai. Ko so si ogledali blejsko pokrajino, so bili pesniki in pisatelji povabljeni h kosilu v hotel »Toplice«. Nato se je družba odpeljala pod vodstvom deželnega kulturnega vodje Petschauerja v državnem poštnem avtobusu proti Bohinjskemu jezeru. Tam so bili v hotelu »Bellevueju« postrežem z malico. Pesniki in pisatelji niso tajili navdušenja nad očarljivimi gorenjskimi pokrajinami.
Uvajanje skupnega dela. V Litiji je odsek Koroške ljudske zveze priredil te dni prvo skupno delo. Večje število odraslih je skupno z mladino nastopilo v zbor. Krajevni skupinski volja Leopold Rohm je najprej razložil, kak je namen takih skupnih opravkov. Nato so očistili ves Glavni trg, odstranili so navlako in plevel na dovodnih poteh ter uredili Dom koroške ljudske zveze. Poslej se bo tako skupno delo ponavljalo.
Ponesrečen delavec. Iz Guštanja poročajo, da je drobec železa hudo poškodoval 241etnega kovača Fortunata Korošca. Drobec se mu je zasekal v levo oko, na katerem bo najbrž oslepel. Prepeljali so ga v celovško bolnišnico.
Popolno poenostavljenje nemške pisave. Nemški državni minister za znanost, vzgojo in ljudsko izobrazbo je za začetek letošnjega šolskega leta izdal poseben odlok, s katerim odreja, da se morajo prvošolci poslej učiti le pisanja v normalni latinici. To je velika in zelo pomembna izprememba v pouku šolarjev, je pa tudi zelo važno poenostavljenje, saj se je doslej morala šolska mladina mučiti z osmimi abecedami. « Smrt dveh bratov. V Selcah na škofjo Loko sta dne 1. septembra preminila brata 2ane in Štefan Luznar.
Iz Spodnje štajerske
Stanovanjsko vprašanje v Celju. V Celju primanjkuje opremljenih sob. Ker je gotovo še nekaj lastnikov stanovanj, ki bi lahko odstopili sobo, se je stanovanjski urad obrnil do njih z javnim razglasom, v katerem pravi, da so lahko opremljene sobe odslej svobodno oddajajo, stanovanjski urai pa je pripravljen brezplačno posredovati vsak dan od 9. do 10. Do konca septembra bo uradoval samo oddelek za posredovanje opremljenih sob, ostale stranke se ne sprejemajo.
Prva daritvena nedelja za Zimsko pomoč
je bila 14. t. m. v vsej Nemčiji. Višina prispevka ni bila nikomur predpisana. V gostilnah so postregli z jedili iz enega lonca in je bil pri plačilu zapitka vračunan najnižji prispevek 30 pfenigov. Pri dveh boljših vrstah jedi pa je bil prispevek nekaj večji. Kolikšen je bil uspeh daritvene nedelje na Spodnjem štajerskem, še ni znano.
Zaključek izobraževalnega tečaja. Učiteljsko združenje celjskega okrožja je zaključilo dvomesečni tečaj stenografije, strojepisja in nemščine, ki ga je obiskovalo 140 prijavljenih. Nekateri absolventi tečaja so dobili službe.
Pošten najditelj. V Ptuju so te dni izplačevali državne pokojnine. Pri tej priliki je neki upokojenec izgubil ves prejeti znesek in povrhu še upokojensko knjižico. Vsa sreča pa je bila, da je pokojnino in knjižico našel neki drugi upokojenec iz št, Lenarta. Poštenjak se je takoj vrnil k finančni blagajni v Ptuju, kjer je nato bilo oboje vrnjeno hudo prizadetemu upokojencu. Pošteni najditelj je prejel nagrado in listi ga navajajo za zgled.
Iz Gorice
Nezgoda kolesarja. Aladar Bauman, 34-letni zasebnik, stanujoč v ulici Dona Bosca v Gorici, se je v ponedeljek popoldne peljal s kolesom proti Prvačini, pa je tako nesrečno padel, da je udaril z glavo ob trdo cestišče. Na pomoč so mu prihiteli nekateri pasantje, ki so poskrbeli za prevoz ranjenca v civilno bolnico. Pri padcu si je Bauman prebil lobanjo in dobil možganski pretres, tako da je njegovo stanje precej resno.
Iz Trsta
Otvoritev umetniške razstave. V ponedeljek popoldne je bila v galeriji Trieste otvorjena razstava del akademskega slikarja Carla Cherubinija iz Ancone. Cherubini zavzema v italijanski likovni umetnosti spoštovanja vreden položaj, saj redno razstavlja na beneški Biennali.
Otvoritev gledališča. D revi se začne nova sezona v gledališču Politeama Rossetti. Za otvoritev je uprava izbrala nadvse zanimiv program. V novi sezoni bodo sodelovali znana baletna družba Tamara, ki šteje 15 članov in članic, znameniti akrobatski trio Eiixon in pa Atlantski trio, ki ga sestavljajo trije veseli mornarji.
Karambol dveh tramvajskih voz. V nedeljo malo po 22.30 sta na Dalmatinskem trgu pred kavarno Fabris trčila drug v drugega dva tramvajska voza, izmed katerih je bil prvi s proge 6 in namenjen na Goldo-nijev trg, drugi pa je prihajal z Opčin. Voznikoma pa gre zasluga, da karambol ni zahteval človeških žrtev. Lahko ranjen je bil en sam potnik, a tudi materialna škoda je majhna.
ŠPORT
Planica letos!
Zanimive informacije o spremembah v dolini skakalnic
pod Jalovcem
Ko je po prihodu nemških oblastev na Gorenjsko prispel zastopnik vodje nemškega športa v Planico, je takoj odredil, da se vse skakalnice in oba domova združijo pod skupno upravo in preidejo v posest državnega športnega vodstva v Berlinu. Izdelani so bili načrti za popravilo skakalnic, izboljšanje pota od kolodvora do doma in zgraditev potrebnega mostu preko struge. Sredi avgusta se je pričelo z deli, ki jih v okviru organizacije Todt izvršuje neka dunajska tvrdka in pri katerih je zaposleno trenutno okoli 80 delavcev.
Dela so se pričela na veliki skakalnici, ki so jo v izteku poglobili za okrog 1 in pol metra ter uporabili tam pridobljeni gramoz za velik nasip okoli izteka, ki bo imel na vrhu 5 m široko ploščad za gledalce. Nasip sam se dviga nad dosedanji nivo za 1 in pol do 2 in pol metra. Ob strugi bo nasip obzidan, da ne bo voda rušila sten. Lesena konstrukcija skakalnice je bila pokrita z krajniki, ki so bili mestoma že zelo slabi, posebno v zaletu. Zato so vse krajnike odstranili, skakalnico pa bodo pokrili z lahkimi polokroglimi količki, ki bodo obenem pozimi zadržavali drčanje snega. Stebri, ki tvorijo leseno konstrukcijo, bodo katranLzirani, najvažnejši pa že letos podbetonirani, ostali pa prihodnje leto. V doskoku bodo obzidali stopnice, namesto njih pa speljali nove po-ložnejše po gozdu. Odstranjen bo sedanji sodniški stolp ter zgrajen nekoliko višje in bolj v stran nov, 49 m visok, ki bo imel vse potrebne naprave za zvočnik, telefon, objave daljav in popolno pisarno. Vse ostale skakalnice, predvsem ona za 45 m, bodo temeljito popravljene, ona za 65 m še nekoliko povečana, pri vseh pa urejeni izteki in napravljeni sodniški stolpi.
Cesta, ki vodi s kolodvora do skakalnic, bo propravljena in razširjena na 3 in pol m ter bo dobila potrebna izogibovališča, pred skakalnico pa zavila na levo in preko mostu v novi trasi na staro cesto proti smu-škim domovom Na ta način bo ves prostor pred veliko skakalnico služil samo skakalnici V načrtu je še, da se bo kakih 50 m daleč od velike skakalnice zgradilo na istem pobočju veliko smučišče za veleslalom, po katerem nameravajo prihodnje leto montirati vzpenjačo, ki bi služila za skakalnico, slalom in vodila do vrha Me-cesnovca, s katerega bo popravljena in urejena proga za smuk, ki je bila preprosto zgrajeno že pred dvema letoma.
Nemški urad za smučanje si je izposlo-val od seje Fise, ki je bila pred kratkim v Stockholmu, dovoljenje, da sme na podlagi načelne rešitve zadnjega kongresa v Helsinkih (leta 1938.) zopet izvesti tekmovanje v Planici. Prireditev so določili v dnevih od 1. do 7. marca. Za dela v letošnji sezoni je odobren kredit 162.000 mark
Na prošnjo Korošcev je sedaj državno športno vodstvo odobrilo, da bo upravljalo domove in skakalnice v Planici koroško športno okrožje ter je bil imenovan kot športni vodja v Planici znani smuški sodnik Albert Bildstein. Dne 1. septembra so Korošci svečano prevzeli vse naprave od državnega športnega vodstva v svoje varstvo in upravo.
Zanimivo je poročilo iz Norveške, da so Norvežani povečali znano Vickersund skakalnico tako. da bo dovoljevala skoke nad 100 m. — Zdi se, da v bodoče ne bo nobenih težav več z velikimi skakalnicami in odobritvami za tekme na njih!
Nedelja plavalnih tekem po državi
V	vrsti športnih prireditev po državi so po vrednosti preteklo nedeljo prevladovale one v plavališčTh, med temi pa spet plavalni miting za prvenstvo posameznih tekmovalk iz vse Italije, ki je bil v znanem tržaškem kopališču »Ausonia«. Tel kmovanje se je začelo že v soboto s številnimi predtekmami, v nedeljo pa so bili na vrsti finali, v katerih so najboljše italijanske plavalke dosegle naslednje uspehe:
na 100 m prosto: 1. Crugnola iz Rima 6:05.9, 2. Radivo iz Trsta 6:21.5, 3. Cam-pregher iz Tridenta 6:25.3 itd.; na 100 m hrbtno: L Bertuzzi iz Trsta 1:28.6, 2. Scherl iz Trsta 1:29.8, 3. Stepancich z Reke 1:29.9 itd.; na 200 m prsno; 1. Rigoni iz Napolija 3:32.3, 2. Terrile iz Napolija 3:34.7, 3. Lanzi-Pertot iz Rima 3:35.2 itd.; na 100 m prosto: 1. Cuschnig z Reke 1:15.1, 2. Figari iz Genove 1:15.2, 3. Santoro z Reke 1:15.8 itd.
Štafete so bile na tem prvenstvu tri (in sicer na 3 X lOo m prsno, v kateri so zmagale Tržačanke v znani sestkvi Scherl, Ruzzier, Bertuzzi s časom 4:29.2. V štafeti na 3X200 m prsno so zmagale plavalke iz Napolija v času 11:06.5. V tretji konkurenci te vrste, in sicer na 4 X100 m prosto pa so bile zmagovite Rečanke v sestavi Derenzini, Stepancich, Santoro, Cuschnig v času 5:13.5.
V	Benetkah je bil v nedeljo z napetostjo pričakovani finale za tako imenovani pokal »Scarioni«, v katerem nastopajo številni najboljši kratkoprogaši do določene starostne dobe, ki so se po dolgatrajnih izbirnih tekmah izkazali za najboljše. To pot jih je bilo na startu 29 iz 14 italijanskih pokrajin, med temi pa je bil najboljši Sergio Nardi iz Bologne, ki je preplaval 100 m v prav dobrem času 1:07.1. Njegova najnevarnejša tekmeca, eden iz Benetk, drugi pa iz Savane, sta močno zaostala za njim, sama med seboj pa sta zabeležila na cilju enak čas 1:09.1.
Nekaj kratkih beležk
Na nacionalnem teniškem turnirju v Va-resu, v katerem se za sloves slovenskega tenisa borijo tudi trije igralci in ena igralka iz Ljubljane, je bil v nedeljo zaključni dan z raznimi finali, o katerih pišemo nekaj na drugem mestu. V soboto je bila na vrsti že dolga vrsta odločilnih partij, med katerimi sta bila odigrana tudi oba semifinala v moškem singlu, ki sta dala finalista Cucellija z zmago nad Bossi-jem in Romanonija po zmagi nad Radom V mešanem doublu je naša dvojica Maire-Smerdu zmagala nad parom Bianchi-Chi-
tarin v treh setih 8:6, 4:6, 7:6. V moškem doublu je Smerdu s svojim soigralcem Chitarinom zmagal nad dvojico Rado-Folli s 6:2 in 6:4, brez dvoma uspeh, ki spada med najpomembnejše izza njegovega gostovanja, potem pa sta Del Bello in Cu-celli dobila v roke naše juniorsko dvojico Luckmanna in Perlesa ter opravila z njima precej lahko v dveh setih s 6:2, 6:1, Ga. Maire je v ženskih singlih II. kategorije dobila nasprotnico v Italijanki Mo-randi in izgubila s 4:6 in 2:6.
Hrvatska teniška reprezentanca bo morala bližnje mednarodne nastope proti Madžarski opraviti brez svojega najmočnejšega igralca. Punčec je namreč tako resno obolel, da ne bo mogel nastopiti. Hrvatske barve bodo torej branili Mitič in Pallada
ter juniorji Branovič in štrok.
*
Za hrvatskimi nogometaši so se zdaj dogovorili za medsebojni dvoboj tudi atleti iz Hrvatske in Slovaške. Srečanje bo 21.
septembra v stadionu v Bratislavi. *
SK Slavila. Pozivam vse aktivne člane, da se udeležijo v petek, dne 19. t. m. važnega članskega sestanka, posebno one iz Šiške, Važno zaradi nedeljskih tekem za I. moštvo in juniorje in bližnjega prvenstva, ki se prične za nas 28. t m. — Vsi gg. odborniki naj se udeležijo danes, v sredo, ob 20. redne odborove seje. Tajnik.
Radio Ljubljana
Sreda, 17. septembra
7.30: Vesti v slovenščini — 7.45: Lahka glasba. — 8: V odmoru napoved časa. — 8.15: Vesti v italijanščini. — 12.30: Vesti v slovenščini — 12.45: Raznovrstna glasba.
—	13: Napoved časa in vesti v italijanščini. — 13.15: Uradno poročilo Glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17: Glasbene točke za orkester pod vodstvom mojstra Petrilija. — 14: Vesti v italijanščini. — 14.15: Himne in popevke bojevite Italije pod vodstvom mojstra Arlandija. — 14.45: Vesti v slovenščini. — 17.15: Koncert violinista Edmonda Malanotteja. — 17.40: Koncert sopranistke Bianke Bucci.
—	19: Govorimo italijanski, italijanska ura g. prof. dr. Stanka Lebna. — 19.30: Vesti v slovenščini. — 19.45: Operna glasba. — 20: Napoved časa in vesti v italijanščini.
—	20.20: Pojasnila k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.30: Koncert na orgle g. prof. Pavla Rančigaja. — 21: Predavanje v slovenščini. — 21.10: Koncert sopranistke Karle šlehanove 1n basista Friderika Lupše, pri klavirju mojster Marjan Lipov-šek. — 22: Koncert orkestralnega društva Glasbene Matice v Ljubljani pod vodstvom Lucijana Marije škrjanca. — 22.45: Vesti v slovenščini.
Služkinjo
pošteno i"	"> vsa
hišna dela in zmožno kuhe, sprejmem k tričlanski družini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 159~3-1
HALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Kdor Išče službe, plača za vsako besedo L. —.30, takse L. —.60, za dajanje naslova aH ca šifro L. 1.—. Najmanjši znesek je L 7.—. Za ženltve m dopisovanja se računa vsaka beseda po L. 1.—, taksa L. —.60, za dajanje naslova ail za šifro L. 2.—. Najmanjši znesek je L. 20.—. Za vse druge oglase pa stane vsaka beseda L. —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Najmanjši
znesek je L. 10.—.
Slu/bo dobi
Seseda L —.60. taksa —.60, daianie naslova ali za iifro I 2.—.
Mizarskega
pomočnika
za pohištvo sprejmem takoj. Bitenc, Gosposka nI. 10.
16012-1
Služkinjo
snažno, kuharico, srednjih let, iščem za stalno. Nastop takoi v sredini mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	16008-1
Stanovanja
Beseda L —.60. taksa —.60, daianje naslova ali za iifro L 2.—.
Enosob. stanovanje
iščeta zakonca brez otrok v okolici sv. Petra. Plačata več mesecev naprej. Ponudbe na ogl. ni1-' Tutra nod »Drž. zvsipičiil- i«OB7-2la
Frizerko
dobro moč, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutrs pod »Nastop 6. X.«.
16002-1
čevljarskega
pomočnika
sprejmem takoj za šivano in zbito delo. Kramar Jo«;p. Černetova 38, Liubliina 7.
15988-1
Prodajalca (ko)
Sčem za takoj. D ' zaslužek — po sposobi^ti — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	15980-1
Krojaškega
pomočnika
za velike kose sprejme takoj. Naslov se poizve v trafiki, Poštni dom, Tyrše-va cesta.	16015-1
Službe išče
Beseda L —.30, taksa —.60, za dajanje naslova ali za Šifro L 1.—.
Plačilna natakarica
z večletno prakso, znanjem več jezikov, tudi italijanščine, želi namestitve v boljši lokal. Verzirana v svojem poslu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna«.	15711-2
Sobarica
mlajša, pridna in poštena, mirna in lepega vedenja, vajena vseh hišnih del, išče službo k boljši družini ali v hotel. Gre tudi k dvema ali trem osebam za vse. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna in poštena«.
15997-2
Prod&m
Beseda L —.60. taksa —.60, za dajanje naslov? tli za ?if.-:> I 2.—.
»NEGNIL«
proti gnilobi krompirja itd. Pol kg zadostuje za 1500 kg. Velja L 18.50. Trgovci znaten popust! — Ing. Prezelj, Ljubliana, Wolfo-va ul. 3. tel. 34-75.
15703-6
Peč na oglje
in par starih štedilnikov, proda trgovina »OGLED«, Mestni trg 3.	15992-6
Vino, sir in
surogatno kavo
dobite brez kart v Pasaži. Trgovina kavnih nadomestkov.	15983-6
Stanovanje
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za iifro L 2.—.
Zamenjam
dvosobno komfortno stanovanje v bližini gorenjskega kolodvora za 3 do 4sobno v bližini mesta, za takoj ali kasneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno 84«.
15984-21
Sobo odda
Beseda L —.60. taksa —.60.
z; -taianje naslova za šifro L 2.—.
Opremljeno sobico
pri sodišču, s posebnim vhodom in souporabo kopalnice, oddam. Naslov v vseh
poslovalnicah Jutra.
15976-23
Dve lepi prazni sobi
oddam v bližini remize v Zg. Šiški. Kooalnica na razpolago. Cena 200 lir. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	16011-23
Sobo
lepo opremljeno, v I. aad-stropiu .	..oraba ko-
palnice, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16010-23
Opremljeno sobo
z 1 postelio in i.-nom, oddam v Židovski ul. 3-H 15975-23
Lepo opremljeno
sobo oddam takoi. Skrab-čeva 4-1.	15979-23
Mi
beseda L —.60, taksa —.60. za daianje naslova ali za iifro L 2.—.
Prazno sobo
iščem v centru ali bližini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirno«
16004-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom m souporabo kopalnice, išče boljši uradnik. Ponudbe 11-ogl. odd. Jutra pod »Dober najemnik«.	16007-23a
Gospodična
išče opremljeno sobo v bližini bolnišnice. Ponudbe na ogl. ocH. T'5tra pod »Mirna, čista«.	16003-23a
3 privatne uradnice
iščejo sobo, po možnosti s posebnim vhodom in kopalnico za takoj ali 1. oktober. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Snažno«.
16000-23a
Sobo
z dvema ,	in so-
uporabo kuhinje, iščem. — Ponudbe na ogl. odd. 'u-tra pod »Takoj 999«.
Iščemo sobo
z dvema	4) poste-
ljama, po možnosti s souporabo kopalnice, za daljši čas. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »D'-e
15977-23a
Umrl nam je naš ljubljeni soprog in oče, gospod
Gojko Stojkovič
privatni uradnik
Pogreb bo v sredo 17. t. m. ob 5. uri popoldne z Zal — kapele sv. Petra — k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 15. sept. 1941.
ELZA — soproga, MAJDKA in BRANKO — otroka.
Posest
Beseda L —M, taksa —.60, za dajanje naslova tli ca
Iifro l 2.—.
Stavbno parcelo
v izmeri 3000 m2 ob Vodovodni cesti, prodam. — Posredovalci izvzeti. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15986-20
Lokali
Beseda L —-60. taksa —.60, z* daianje naslova ali za iifro L 2.—.
Lokal
oddam takoi v Prešernovi ulici, s telefonom in pisarniško opremo. Informacije: Vidovdanska 3, dnevno od 1. do 2. ure. 16009-19
Pisarniški lokal
sobo, event. s kabinetom, v strogem centru Ljubljane, posebni vhod, iščem za takoj. Cen j. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bureau 41«.
16005-19
Oblačila
Beseda L —.60. taksa —.60, z* daianie naslova ali za iifro L 2.—.
Damske obleke
(plašč. 1'r'ti skorai j-ve. r'"'" " ~Ham. černetova 9.	1 "31-13
Beseda t —.60. taksa — .50.
z, dajanie naslovi ali za iifro L 2.—.
Generatorje
(p<	-m)
za vse vrste avtomobilo- a po znižani ceni na zalogi: Generat; -ielavnica, Tyrše-v_ 13 (Figovec, levo dvorišče).	15990-10
Na pogon z ogljem
sta napru po zelo nizki ceni dva lahka	• av-
tomobila. Gcnr-itor delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče). 15989-10
Beseda L —M. taksa —.60, za daianje naslova ali za
šifro L 2.—.
Malo rabljeno
žensko kolo m novo športno moško kolo, znamke Puch, ugodno prodam. — Stožice 78.	15735-11
Pohištvo
Beseda L —.60, taksa —.60. za daianie naslova alt za iifro L 2.—.
Prodam
pohištvo za samsko sobo, 1 omaro, 1 divan, 12 m preproge — vse v dobrem stanju. Mencingerjeva 21-1., Kolezija.	15996-12
9 rabljenih kredenc
sobne in kuhinjske, in 3 visoke omare, v dobrem stanju, ugodno proda trgovina »OGLED«, Mestni trg 3, vhod skozi vežo. 15991-12
Kapital
Beseda L —.60. taksa — .60,
zz daianie naslova ali za iifro L 2.—.
Vdova prosi
premožnega gospoda za posojilo 23.000 Lir. Vknjižba prvomestna. Cenj. dopise na ogl. odd. Jutra pod »Pika-polončica«.	16001-16
Izvoznikom oglja
se nudi zelo dobra prilika za izdelavo v lastni režiji 50 vag. prima bukovega oglja (canella) v bližini kolodvora na Dolenjskem. — Zelo ugodni pogoji.
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka ul. 12.
16014-16
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za iifro L 2.—.
Singer šivalni stroj
z dolgim čolničkom, gu-galni stol in citre, vse dobro ohranjeno, prodam. — Resljeva c. 3-II., desno.
1<006-29
Filatelija
beseda L —M), taksa —j60. za dajanie naslova aH M
iifro L 2.—.
Filatelisti, pozor!
Naiugodneiie kupite m vnovčite znamke vseh Kontinentov do posle	c u-pacijskih znamk ▼ knjigarni 'anez Dolžan, Liubi ana, Stritarjeva 6. 19-39
Izgubljeiit*
Beseda L —.60. taksa —.61,
za dajanje na*' »li za šifro L 2.—.
Ključe sem izgubil!
Pošten najditelj se naproša, da jih odda na ogl. odd. Jut/a.	15993-28
Beseda L —.60, tekal - « Za dajan; n .lova ali « šifro L 2.— .
Pozor!
250 L nagrade dobi, kč mi izsledi sivo-modro ško športno kolo s tov ško št. 3085. — W.-Ferdo, Drenikova 30, L ljana 7.	15985-31
Beseda L —.60, taksa —.60,
za daianje naslova ali za šifro L 2.—.
Več zajčkov
(plemenskih kuncev) ter par mladih kokošk, prodam. — Šiška, Frankopanska 27, levo.	15999-27
Veliko brejo zajko
prodam ali zamenjam za oves. Ljubljana, Tržaška cesta 28, II. nadstr., desno.
15994-27
3 tov. avtomobile
zaradi opustitve obrata, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »5 ton«.
15982-10
INSERIRAJ
v ..JUTRU44!
ZAHVALA
Vsem, ki ste z nami sočustvovali ob smrti naše ljubljene tete, gospe
VIŠNKAR ALBINE
jo obsuli s cvetjem ter jo spremili na njeni zadnji poti, naša najprisrčnejša zahvala.
ŽALUJOČI SORODNIKI
Nenadoma nas je zapustila
Mira Stare-tova
zasebnlca
KAMNIK — LJUBLJANA — VELENJE — SPLIT, dne 15. septembra 1941.
STARČ-tovi In inž. BONAčIČ-evi
J. Mar qu and	8
HVALA LEPA,
GOSPOD MOTO!
V spominu sem preletel vso galerijo imen in obrazov, vse odlomke govorov, ki sem jih bil kdaj slišal o kitajskih homatijah, kako so dvignile na površje in pogoltnile nešteto vojaških poglavarjev in političnih voditeljev.
»Nedoločno se spominjam, da sem slišal to ime,« sem dejal. »Razbojnik je, kaj? Pravili so, da se je udeležil zadnjega upora proti vladi. Pred tremi leti je načeloval tolpi, ki so ji rekali .vojska capinov'.«
Major Best je prikimal.
»Točno. Ta Vu je zanimiv. Tudi njegova zgodba je zanimiva. Dvanajstleten je zapustil rodno vas tam v skrajnem koncu Honana in stopil v vojsko. Od tistih dob se je ves čas bojeval. Služba v kitajski vojski je nekaj, kar prekali ljudi... tiste namreč, ki žive dovolj dolgo, da pridejo na zeleno vejico. Lahko si mislite, kakšnega kova mož je ta Vu. Ena izmed najljubših zabav mu je razstrelje-vanje ujetnikov.«
Prižgal sem si cigareto.
»Ali je mogoče, da tako zapravlja razstrelivo?« sem pripomnil.
Major mi je hitro pojasnil, kako in kaj.
»Tega ne dela z razstrelivom. Zadovoljuje se s tem, da vtakne žrtvi slamico pod kožo. Vsi, ki jih
■paas-aSsSssa^aasBBSSBHHaB
veseli, nato pihajo v slamico, in ujetnik se napne ... takisto kakor balon. Vam niso še nikoli pripovedovali o tem načinu? Jaz ga nisem imel za mogočega, pa je vendar resnica. Boli, da je groza... in ni povsem nezanimiv. V gorah blizu Kal-gana sem videl, ko ga je Vu uporabil. Ponavljam: žrtev se napne kakor balon in nazadnje jo raz-žene... meni verjemite! Vu je napihnil enega izmed mojih mezgarjev. Jako zanimiva stvar.«
»Res? Ker vas vidim tu, sklepam, da z vami še niso poskusili te šale, major.«
»Ne. Predstavo so bili priredili nalašč zame; moral sem plačati odkupnino, da me ni zadela ista usoda. So reči, ki se jim človek sčasoma privadi. Skratka, ta Vu je dedec in pol, nadpovprečen mož brez krivenčavosti svojega plemena. Rad pokram-lja, in njegova doslednost je kakor železo. Kar se tiče bistroumja, bi ga skoraj postavil nad starega mandžurskega maršala in mislim, da je to pohvala zanj. Še kapljico?«
»Hvala,« sem odvrnil. »Povejte še kaj o Vuju.«
Vedel sem, da bo vsak čas prešel k stvari.
»To vam je mož, ki ve, kaj hoče,« je dodal major, in po njegovem glasu sem čutil, da ima do Vuja spoštovanje. »Ve, kaj hoče, in zmerom ve, na kateri strani je njegova korist. To pravim, ker poznam vso stvar... z Vujem sva imela namreč že opravka.«
»Kakšnega opravka?« sem vprašal.
»Nakup zanimivosti... v neki grobnici...« je
^eet poia«m'l. »A to ni važno, kaj? Vu je vsesra
zmožen, da se le obeta dobiček. In zdaj, prav zdaj, je ta Vu v Pekingu.«
Major je skušal govoriti z ravnodušnim glasom, a čutil sem, da se skriva za njegovimi besedami neka; neorijetnegr.
»Torej je on tisti, ki ste ga videli?« sem vprašal.
Best se je premaknil, naslanjač iz protja je zaškripal pod njim.
»Tako je. Niti za hip ne bom pozabil, da je gospod Vu na svobodi. O ne! Danes popoldne sem ga videl v Brassovi ulici, modro oblečenega, kakor se nosijo kuliji. Glavo je vzdignil, ko sem šel mimo njega. Dolg, oster obraz, kakor jih imajo severni Kitajci, top nos in majhna, smešna usta. Z rožnim popkom bi jih lahko primerjal, če bi jih videl v kakem drugem obrazu. Usta za poljubljanje v obrazu iz žgane gline... strahotno! Ne verjamem, da bi bil navdušen, če bi slutil, da sem ga spoznal. Oba veva drug o drugem preveč, da bi mogla biti prijatelja.«
»Kaj dela tu?« sem vprašal. Sobesednikova resnobnost me je delala radovednega.
»Mladi prijatelj,« je dejal major, »tega vam ne vem povedati. Da je v Pekingu, meni nič mar, in ko bi me bolje spoznali, bi vedeli, da sem po navadi širokodušen človek. Jutri bom vedel, kaj pomeni Vujev prihod. Imam svoj način za takšne preiskave.«
»Kakšen način?«
»Sinko, nikar me preveč ne izprašujte. Ako je prišel s tistim namenom, kakor mislim, bom potreboval vašega sodelovanja.«
»In če vam ga odbijem?«
Major Best se ie nasmehnil.
»Saj ne boste imeli kdo ve kakšne naloge. Glejte, tole vas prosim: pridite jutri zjutraj ob devetih k meni. Ako dela Vu tisto, kar mislim, bi rad, da me odvedete h knezu Tungu. Mogoče se s knezom, ki je vaš prijatelj, nekaj domeniva.«
Major Best me je tako napeto prediral s svojimi hladnimi očmi, da sem takoj uganil: stvar je bila zanj silno važna, čeprav nisem mogel pogoditi, i... kaj gre. Pa ie bil vendar vrgel na mizo nekaj kart, in to, priznati moram, odkrito in spretno. Pogledal sem ga; njegove oči so bile še vedno uprte vame, in lice mu je bilo otrpnilo v trdem izrazu. Priznal mi je bil, da je vse kaj drugega kot neoporečen ... to priznanje me sicer ni moglo osupniti niti r." mo»lo njemu napraviti škode. Posred-n- je bil dopustil, da je plenilec grobov, in za las je manjkalo, pa bi bil povedal še kaj več. Omenil j. bil svoj način raziskavanja, nato pa obrnil pogovor drugam. Še enkrat sem spustil oči po sobi; -azkošna ie bila, kar prerazkošna angleškega častnika, ki so ea bili odslovili iz vojske... in toliko sem vedel, da je bil Best odslovljen; glas je šel o tem, in po drugi strani mi je bil tako rekoč sam povedal. Doslej mi ni bilo tega nič mar, zdaj pa sem se vpraševal, odkod ima major svoje dohodke. On pa gospod Vu sta bila lepa dvojica: dva popolna primera za mojo teorijo, po kateri so ljudje sužnji okoliščin.
Rekel sem:
Urejuje Davorin Ravljen.
— Izdaja za konzorcij
odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani