GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENIJE Ljubljana, petek novembra 1950 LETO XL, ŠT. 273 L POSAMEZNA ŠTEVILKA 2 DIN MARŠAL TITO VOJNIM INVALIDOM * Maršal Tito je v sredo popoldne sprejel večjo skupino udeležencev zvezne konference Zveze vojaških vojnih invalidov. Delegacijo sta vodila predsednik zveze, generalni poročnik Miloje Milojevič in generalni tajnik Bola Pavlovič, v njej pa so bili predstavniki invalidov iz osvobodilne vojne in prejšnjih vojn ter. predstavniki družinskih invalidov iz vse države. V imenu vseh udeležencev zvezne konference invalidov je maršala Tita pozdravil generalni poročnik Miloje Milojevič ter v svojem govoru na kratko očrtal delo invalidskih organizacij, njihovo skrb za članstvo ter njihovo udeležbo pri obnovi in graditvi naše države. Razložil je tudi, kako je zveza ustvarila gmotno podlago za izplačevanje invalidnin osebnim Invalidom. Izpolnjujoč svoje obveznosti, je ostalo članstvo Zveze vojaških vojnih invalidov dosledno v borbi za neodvisnost svoje države in za zgraditev socialistične družbe v njej. Na tej poti je niso mogle ustavljati nobene težave in tudi ne sovražno delo ter obrekovaina gonja informbirojskih voditeljev vzhodnoevropskih držav. Ko je slišal besede generala Miloje-yiča, se je maršal Tito pohvalno izrazil o delu invalidskih organizacij ter s tem v zvezi dejal: Tovariši, že včeraj so mi vaši zastopniki sporočili, da je izpolnjena obveznost, ki ste jo vi oziroma vaša organizacija prevzeli L 1945 in s katero ste se zavezali, da si boste pri zadevali najti sredstva, da boste lahko od 1. 1951 dalje prevzeli skrb za inva-Ude. Takrat, v 1. 1946, sem z globoko vero sprejel to vašo obveznost in sem vedel, da jo boste izpolnili. V tistem času zame ni bila tako pomembna materialna stran te obveznosti, tista materialna korist, ki jo bo imela od nje država, pač pa sem prjpisoval velik pomen moralno-politični strani. Znano je namreč, v kakšnem položaju so invalidske organizacije drugih držav. Pri nas v Jugoslaviji sodeluje invalidska organizacija kot pomemben gospodar-ske-pclitični činitelj v državnem življenju. Ce pa -naravnamo invalidsko organizacijo v to smer, da se popolnoma razvije lastna spodbuda v njej sami, da sodeluje v gospodarstvu in da se udeležuje graditve države in izpolnjevanja petletnega plana na vseh sek-»rjih, je to nekaj popolnoma drugega, kakor pa če invalidska organizacija sprejema samo sredstva od države. Jasno pa je. da je invalidski organizaciji k izpolnitvi njene obveznosti v emcgočem pripomogel in bo še pripo- Lahko vam zagotovim, da vam bomo i djo ln drugo. Razumljivo Je, da smo mi vsi, začenši z menoj, skušali ustreči, I morali zaradi tega do neke mere za-če bomo videli, da kaj potrebujete, da j nemariti nekatere stvari, glede katerih bi tako lahko tudi v prihodnje izpel-: občutijo ljudje pomanjkanje v vsakda-njevali svoje obveznosti, ki ste Jih J njem življenju in ki so ljudem potreb-prevzeli ali pa jih boste šele prevzeli, ne za izboljšanje življenjske ravni. Za-Vprašanje vaše akumulacije se za- vedamo se tega, za sedaj pa tukaj ne stavlja na dva načina: ali tako, da in- moremo še v zadostni meri pomagati, validska organizacija neposredno pla-1 Zato imate vi pri tem zelo veliko vlo-čuje invalide, ali pa da to delo še na- go, ker boste morali prevzeti nase zadal je opravlja država. Mislim, da bi bi- dovoljevanje dela teh potreb za izbolj-lo bolje, da opravlja to delo država, sanje življenjske ravni. Doslej se je ker bi bilo sicer to lahko malo nepri- pokazalo tako po sortimentu kakor po kladno. Lahko bi si kdo mislil, da je država vzela denar invalidom, da morajo torej sami zase skrbeti. Z materialne strani ’e pravzaprav to vseeno, z moralnopolitične strani pa ni vseeno. Bolje je, da vi dajete v splošno akumulacijo, da se vaša spodbuda še dalje razvija in da nadaljujete pot, po kateri hodite. S prispevanjem v splošno akumulacijo izpolnjujete prevzete obveznosti, ki ste jih sprejeli. Z druge strani pa se boste morali'potruditi, da boste izpolnjevali še neko drugo obveznost, da bo namreč odslej vaša organizacija še bolj skrbela za vse invalide in družine invalidov ln da se mogel tudi naš odnos do invalidskega j vaša skrb še bolj raztegne nanje. S vprašanja, do tistih, ki so si ne glede j tem boste tudi sami pomagali državi, na to, da so osebno že dali velik del; da ne bodo trpeli ne osebni ne rodbin- svoje delovne zmožnosti in svoje zdravje za svobodo naše države, vendarle stalno prizadevali, da so tudi danes, pri graditvi države, v vrstah naših marljivih graditeljev socializma. Tovariši, invalidom je treba omogočiti, da se vedno počutijo kot enakopravni člani naše skupnosti, kot njeni fc ristni člani. V moralnim pogledu to zeio vpliva nanje in jim pomaga, da laže prenašajo težave, ki jim jih povzročajo razne fizične hibe, ki so posledica zadobljenih ran. Z zadovoljstvom lahko danes ugotovim, da je vaša organizacija izpolnila svojo obveznost in da ste na ta način dokazali, da ski invalidi. Z eno besedo, s svojim iniciativnim delom lahko v gospodarstvu mnogo storite. Prav tako pa lahko mnogo storite tudi za to, da ne bo več prišlo niti do tistih posameznih primerov nepravilnega odnosa do invalidov pri nižjih organih, ki so bili tu in tam posledica nerazumevanja posameznih organov oblasti na terenu. Sem in tja bo morda še zmeraj prišlo do takšnih primerov, vendar pa si prizadevajte, da jih 'do kar najmanj mogoče. Po vaši organizaciji naj se izvaja vpliv na te organe spodaj, da bodo pravilno opravljali tudi to svojo dolžnost, ker so materialna sredstva tu, popolnoma pravilno pojmujete svoje , fond za preskrbo naših ljudi je tu, — dolžnosti in obveze, ki ste jih prevzeli. Tovariši! Mislim, da mora invalidska organizacija še nadalje iti po tej poti, ker tu ne gre toliko za materialno, kolikor za moralno stran. Jasno je, da bi vam morala naša država tudi brez te vaše obveznosti dati to, kar vam pripada, ker ste si to zaslužili že med vojno, ker ste žrtvovali toliko, da imate pravico, zahtevati od države. To je bila naša linija že od vsega začetka. Je pa nekaj popolnoma drugega, če vi ne pričakujete, če naši invalidi ne pričakujejo, da jim bo samo država dala, temveč če tudi sami s silami, ki Jih imajo na razpolago, pomagajo svoji državi, svojemu ljudstvu, svoji deželi, da izpolnimo naše največje naloge, da zgradimo socializem v naši deželi. Znano vam je, kakšna je naša metoda v gospodarstvu, kako je z akumulacijo, z vprašanjem zaposlitve delovne rile, kakšne rezerve surovin imamo, in kakšne so z druge strani tudi naše potrebe. Na jasnem ste si o stanju, v katerem smo danes, prav tako pa tudi -poznate svoje potrebe. čeprav še ne v tisti meri, kot ga potrebujemo, ker danes še ne moremo dati ljudem vsega, kar je potrebno — invalidi pa imajo v prvi vrsti pravico, da dobijo to, kar jim pripada. V Jugoslaviji ne sme biti nobenega invalida, ki ne bi imel tistih pravic, ki mu jih zagotavljata država in ljudstvo. Prizadevajte si, da bo ta obveznost države raztegnjena na vsakega posameznega invalida, in ne dopustite, da bi vam posamezni primeri zatemnili tisti naš cilj, ki se mu pravi pravilen odnos do invalidov; ne dopustite, da bi naši ljudje, ki so se borili in dali svoje zdravje in življenje, po vojni trpeli bodisi sami ali pa njihove družine. Kar se tiče gospodarstva, ki ga ima v rokah invalidska organizacija, sem prepričan, da bo dalo velik prispevek k zadovoljitvi naših potreb, ker so naše potrebe v široki potrošnji zelo raznovrstne. Naša država se danes bori z velikimi težavami, da bi ustvarila podlago za nadaljnji razvoj, da bi ustvarila to, kar je najbolj potrebno in na čemer temelji vsa industrializacija, to je težko industrijo, elektrifika- Frontna organizacija v Rogatcu -najboljša v poljčanskem okraju V soboto, na dan pred volitvami v vaški odbor Fronte, bodo frontovci v Rogatcu dobili prehodno zastavico. — Frontna organizacija v Rogatcu je namreč najboljša v poljčanskem okraju. Za šestmesečno tekmovanje je nabrala 670 točk. kar je za tako majhen vaški odbor precej. Največ točk so si rogaški frontovci priborili s prostovoljnim delom. V Osvobodilno fronto so na novo sprejeli 60 članov, za izobraževalni tečaj, ki se bo pričel takoj po volitvah, pa so zbrali 25 rednih prijav-ljencev, za ljudsko knjižnico so pridobili 10 novih bralcev. Uredili so si prijeten frontni kotiček, ki mu manjka samo še radijski aparat- Skupaj z Zvezo borcev so zbrali 15.000 din za po- fronte. Šestmesečno tekmovanje je zdramilo tudi konjiške frontovce. Gradbišče prostornega zadružnega doma v Slovenskih Konjicah, ki je več mesecev samevalo, je znova oživelo. Sedaj redno prihajajo na prostovoljno delo, poleg domačih frontovcev ter članov usnjarskega sindikata, tudi frontovci in mladinci iz okoliških vasi. Veliki zadružni dom z lepim pročeljem iz oplotniških granitnih kvadrov bo povsem pod streho na dan republike. Notranje opremljen in izročen svojemu namenu pa bo spomladi ob .desetletnici Osvobodilne fronte. Delovna je Fronta tudi v Oplotnici-Z Zvezo borcev grade spomenik padlim borcem. Lejf, sedem metrov visok spo- jitev spomenika borcem, ki ga bodo i menik iz pohorskega granita bo odkrit odkrili ob desetletnici _ Osvobodilne 1 že na Dan republike. — T. M. kakovosti, da ste v tej smeri še kar dobro delali. Prizadevajte si, da boste tudi v prihodnje hodili po tej poti. Tovariši, rad bi vam povedal še nekaj besed o naših sedanjih težavah. Zaradi suše in pomanjkanja živil, ki sta prizadela našo državo, trpijo do neke mere ludi naši invalidi prav tako kot drugi naši ljudje. Zaradi teh težav smo izdali nekatere uredbe, med njimi tudi uredbo o varčevanju in še druge. Naša država je storila vse potrebne korake, da bomo lahko prebrodili tudi te težave. Zato mislim, da že lahko rečem, da noben naš človek ne bo umrl od lakote. Ne dopustite pa, ker mi tega nikakor ne bi hoteli, da bi bili naši invalidi prvi, ki bi občutili naše težave. Oni ne smejo biti prvi, če pa je treba trpeti, bi morali biti oni zadnji, ki bi to občutili. Kakor sera že rekel, je naša država izdala potrebne ukrepe. Lahko pa pri tem rečem, a ne glede na to, kar govore zunaj in kar nam pripisujejo, nima nihče pravice zahtevati od nas, da ne bi izvedli tega ali onega ukrepa, ki je v korist vsega našega ljudstva in naših ljudi in se dotika življenjskih koristi našega člove--fca. Ostali smo zvesti svojim načelom, hkrati pa izdali vse te ukrepe, ne da bi dali kakršnekoli koncesije in ne da bi se kakorkoli oddaljili od naše marksistične linije, ko smo zahtevali pomoč tam, kjer smo bili prepričani, da jo bomo lahko dobili. Mislim, da se ni treba spuščati v to, zakaj smo naleteli na ugoden odmev, zakaj nam hočejo pomagati, ker to vsakdo ve in lahko ve. Mi obstojamo in smo tu kot močan činitelj miru. Z nami morajo računati kot z državo, ki se bori za mir in ki jo svet pozna kot državo, ki je najsrditejši nasprotnik vsake agresije«. Maršal Tito je nato v splošnih potezah pojasnil, da se bo pomoč v živilih, ki nam je poslana in ki bo zagotovila prehrano našega prebivalstva do prihodnje žetve, razdeljevala z največjo pazljivostjo in skrbjo za varčevanje. Pri tem bo preskrbljeno za to, da ne bo nikjer niti najmanjšega razsipanja. Nato je poudaril potrebo, da naši ljudje tudi še nadalje pravilno pojmu' jejo našo zunanjo politiko in da ne nasedajo različnim bajkam in propa- Jezerski frontovci so prejeli priznanje V pripravah na nedeljske volitve in v tekmovanju na čast tretje obletnice Osvobodilne fronte so se v kranjskem okraju najbolj izkazali frontovci na Jezerskem. Med drugim so sklenili, da bodo do konca tega meseca opravili še tisoč prostovoljnih delovnih ur pri gradnji svojega zadružnega doma. Okrajni odbor Fronte jim je podelil prehodno priznanje kot prvi in najboljši osnovni frontni organizaciji kranjskega okraja v šestmesečnem tekmovanju- K. Pred dograditvijo proge Modrič - Gradačac Na gradbišču lokalne proge Modrič-Gradačac. ki predstavlja stranski krak mladinske proge Brčko-Banoviči, je te dni prispela zadnja izmena frontovcev. ki bo izvršila poslednja gradbena dela. Doslej so položili okrog 5 km tira, po katerem dovažajo sedaj gramoz za nasipanje proge, tračnice in pragove. Ce bo vreme nadalje ugodno, bo proga dograjena in izročena prometu 29- nov- gandi, ki ne misli na koristi našega ljudstva, temveč samo na svoje lastne. Nato je tovariš Tito dejal: »Od naših državljanov zahtevamo, da se kot doslej dobro zavedajo svojih obveznosti pri izpolnjevanju petletnega plana in graditvi socializma. Ni treba misliti, da nam bo že jutri ali prihodnje leto laže. Se se bomo borili s težavami. Vendar pa imamo jasno perspektivo pred seboj. Zelo dobro vemo, kam gremo, s čim razpolagamo danes, in s čim bomo razpolagali jutri. Perspektiva je jasna, ustvariti je treba samo sredstva. Ne gradimo nobenih fantastičnih planov, ki ne bi imeli trdne materialne podlage. Danes, dve leti in pol otf začetka orjaške borbe zoper poskuse informbirojskih držav s Sovjetsko zvezo na čelu, da bi nas uničile, da bi nas materialno zdrobile, vidimo, kako pravilno smo postavili naš petletni pflan, ker smo kljub vsemu gospodarskemu in političnemu pritisku lahko izvršili to, kar je poglavitno in kar smo sebi zastavili za cilj. Zato pa imamo tudi perspektivo, da bomo popolnoma uspeli. Ce pa teh težav ne bi bilo, bi svoj plan izpolnili v štirih letih ali štirih letih in pol. Pri tem sploh ne bi potrebovali od njih kakšne posebne podpore, temveč samo to, da nas pustijo pri miru in da izpolnjujejo svoje obveznosti do nas. Kar se tiče naših trgovskih stikov z zahodnimi državami, nas štejejo za enakopravne partnerje, kakor sem to že večkrat poudaril. Pri gospodarskih odnošajih nas ne ovira kapitalistični sistem v teh državah. Lahko pa rečem, da pogosto dobivamo od teh držav ugodnejše pogoje za nabavo nekaterih stvari, kot pa smo jih dobivali pri vzhodnih državah.« Na koncu je maršal Tito znova poudaril. da se našim invalidom ni treba Centralni odbor ZSJ razpravljal 0 PRESKRBI DELAVCEV Na XIII. zasedanju plenuma centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije je v četrtek podal sekretar centralnega odbora Grga Jankez referat o nalogah sindikatov pri preskrbi delavcev. Najprej je pojasnil sedanje težave v preskrbi, ki so posledica suše. Med drugim je navedel, da je bil zaradi suše pridelek belega žita za 91.000 vagonov manjši, pridelek koruze pa za 200-000 vagonov. Zato je bilo treba prvotni plan odkupa belega žita zmanjšati za 16.6 •/• ali za 16.100 vagonov, odkup koruze pa za 57 •/• ali 60-400 vagonov. Zaradi suše pa se' je zmanjšal tudi donos drugih pridelkov, tako donos sladkorne pese za 85-000 vagonov, kar ustreza 10.625 vagonom sladkorja, donos krompirja za 19.000 vagonov, fižola za 3200 vagonov, zelja 5600 vagonov, čebule za 2150 vagonov itd. Ker je bil mnogo manjši pridelek koruze, ki je potrebna za. pitanje prašičev, in ker je bil manjši tudi pridelek oljnega semenja, se je naš fond maščob v gospodarskem letu 1950-51 zmanjšal za 29-878 ton masti in za 16.160 ton olja. V nadaljnjih izvajanjih je Grga Jankez navedel, da morajo danes zaradi visokih cen živil na prostem trgu delavci in uslužbenci največji del svojih prejemkov izdati za nakup živil, čeprav lahko delavci in uslužbenci dosežejo 70*/« potrebne kalorične vrednosti v zagotovljeni preskrbi,- pri tem pa potrošijo za nakup živil v zagotovljeni preskrbi le 18.3 •/• vseh izdatkov za prehrano- Partija in vlada sta izdali številne ukrepe, da se omilijo posledice suše. Med drugim bomo iz tujine uvozili za 105 milijonov dolarjev živil. Izdani so bili tudi odločni ukrepi v borbi proti razsipništvu s fondi potresnega blaga. Naposled je referent prikazal naloge sindikalnih organizacij za zboljšanje preskrbe delavcev. Tov. Boris Kidrič je govoril na plenumu sindikatov Član Politbiroja CK KPJ, predsednik Gospodarskega sveta in planske komisije Boris Kidrič je včeraj obiskal XIII. plenum Centralnega odbora ZSJ. Pozdravljen z dolgotrajnim ploskanjem Je tov. Kidrič govoril pred plenumom o vlogi sindikatov v zvezi z delavskimi sveti in o nalogah sindikatov v gospodarstvu v zvezi z izpolnjevanjem pianov, posebno v ključnih panogah go-i spodarstva. Vrsto velikih generatorjev, transformatorjev in motorjev so izdelali v tovarni ,Rade Končar6 Za strojno opremo naših hidrocen-tral je poleg Litostroja najvažnejše podjetje »Rade Končar« v Zagrebu, ki izdeluje hidrogeneratorje, transformatorje in druge električne stroje. V letošnjem letu je kolektiv tovarne »Ra- bati, da bi v tem našem dokaj težkem , de, Kaač*r« J2*?11, že »velike planske položaju naša država dopustila, da bi oni ali pa drugi naši ljudje trpeli in se mučili. V okviru skrbi za naše invalide je maršal Tito. med razgovorom opozoril na potrebo, da je treba z osebnimi invalidi in z družinami naših in- naloge. V delu je imel med letom generatorje za 17 hidrocentral v naši državi. Mnoge izmed teh generatorjev je že dovršil, tako dva velikanska generatorja za hidrocentrali Mariborski otok in Vuzenica. Vsak izmed teh dveh validov zmeraj ravnati z vso potrebno ' generatorjev ima zmogljivosti 24.000 obzirnostjo in pozornostjo, pri čemer ne smemo pozabiti, da spoštovanje njihovih zaslug ne sme biti začasno* temveč trajno. Ko se je po dvournem razgovoru začel poslavljati od članov delegacije, jih je maršal Tito naprosil, naj ponesejo njegove najtoplejše pozdrave vsem našim invalidom. kilovoltamperov. Generator za drugi agregat’-hidrocentrale Mariborski otok je že dobavljen, generator za hidrocentralo v Vuzenici pa bo v kratkem dovršen. Med letošnjim letom so v tovarni »Rade Končar« izdelali tudi velik del opreme za številne druge termoelektrarne in hidroelektrarne v naši državi. Tako so že dobavili generatorja za hidrocentralo Sokolovića v Sr- CINKARNA V CELJU JE IZPOLNILA LETNI PLAN Štiri metalurška podjetja v naši državi so že izpolnila letni plan, in sicer poleg rudnikov kroma Jezerina in Deva ter rudnika antimona Zajače tudi Cinkarna v Celju. Izpolnitev plana v celjskem metalurškem podjetju je. zlasti pomembno. Kolektiv tega podjetja je že do ižpolnitve plana dosegel za 43 '/• večjo proizvodnjo kakor lani. Povprečna mesečna proizvodnja se je povečala nasproti lanskemu letu za 57 •/•. Med kolektivi, ki so že izpolnili letošnjo plansko nalogo, je tudi kolektiv Jugoslovanskega zračnega prometa. V 10 mesecih je bilo izvršenih 4979 po- ljala nad 83.000 potnikov. Naše civilno letalstvo se v celoti vzdržuje iz svojih dohodkov in prinaša državi tudi precejšnjo akumulacijo. V prihodnjem letu bodo odprli še več novih domačih letalskih zvez, pa tudi nove zveze s tujino. f Nadalje so letni plan izpolnili kolektivi tovarne plugov »Proleter« v Leskovcu, Industrija jadranskega kamna in marmorja v Splitu s šestimi 'obrati, med katerimi je najboljši obrat v Solinu, in pa tovarna trakov v No- letov. V tem razdobju so letala prepe-, vem Sadu. Oba plavža v Sisku bosta potrebovala 5000 litrov vode na sekundo V zvezi z gradnjo drugega velikega plavža domače konstrukcije, ki bo v železarni Sisak začel obratovati na Dan republike 29. novembra, je kolektiv podjetja »Viadukt«, ki spada med najboljše gradbene kolektive v naši državi, izvršil obsežna nizkogradbena dela. Kolektiv podjetja je izvršil že vsa za letos planirana dela v železarni. Dovršil je kanalizacijo, zgradil čistilne bazene in ceste, postavil nosilce za električno mrežo, predvsem pa je dogradil tri velikanske vodnjake za preskrbo železarne z vodo. Za obratovanje Postaja Sevnica je izpolnila petletni transportni plan Postaja Sevnica je kot prva prometna transportna edinica v območju ljubljanske železniške direkcije izpolnila petletni transportni plan s 100.46*/« pri nakladanju blaga in s 101.96 */• pri statični obremenitvi voz. Postaja izvršuje svoje planske naloge v težjih pogojih od drugih zaradi provizornih prostorov za potujoče občinstvo- Najbolj se je izkazala leta 1949, ko je bila kot pomožna ranžirna postaja razglašena za zaslužen postajni kolektiv ter tako ocenjena kot druga najboljša promeino-transportna postaja na vseh progah jugoslovanskih državnih železnic. L. S. Dober ribji lov v Dalmaciji Letos so ribiči dalmatinske oblasti do' konca oktobra nalovili okrog 13 milijonov kilogramov rib. Od tega odpade na državni republiški sektor 1,500.000 kilogramov, na državno lokalni, zadružni in privatni sektor 11.500.000 kg. Do konca septembra je državno republiški sektor izpolnil plan 100'/«. ostali sektorji pa 104-V«. Tako velike uspehe našega ribolova je v prvi vrsti omogočila visoka zavest ribičev državnega in zadružnega sektorja, kakor tudi popolna tehnična sredstva, katera jim je dala na razpolago naš ljudska oblast. J- E. železarne so potrebne velikanske količine vode. Ko bo železarna obratovala tudi z drugim velikim plavžem, bo potrebovala vsako sekundo 5000 litrov vode. Trije vodnjaki, ki jih je zgradil kolektiv »Viadukta«, so največji te vrste ne samo v naši državi, marveč tudi na vsem Balkanu. Vsak vodnjak ima premer 10 m in sega v globino 15 m Zgradili so tudi dve črpalni postaji, kjer sedaj montirajo črpalke. Od vodnjakov, ki so jih izkopali ne daleč od obrežja Save, je speljan 1600 m dolg cevovod s premerom pol metra. Z dovršitvijo del. ki jih je izvršil kolektiv »Viadukta«, je olajšana izvršitev gradbenih del kolektivov podjetja »Tehnika« in montažnih del. ki jih opravlja kolektiv monterjev podjetja »Djura Djakovič« in železarne Dr. Rudolf Kyovski, novi docent univerze Ljubljana, 16. nov. — Danes dopoldne je v zbornični dvorani univerze dekan pravne fakultete dr. Lado Vavpetič pozdravil novega docenta pravne fakultete za delovno pravo dr. Rudolfa Kyovskega. Pred zastopniki oblasti, ministri dr. Helijem Modicem, dr. Ant. Kržišnikom, dr J, Pokornom, predsednikom Vrhovnega sodišča dr. Tominškom in javnim tožilcem Slovenije dr. F. Hočevarjem, rektorji in profesorji visokih šol ter študenti je orisal njegovo dosedanje življenje in znanstveno delo. Dr. Rudolf Kyovski, ki je imel nato svoje nastopno predavanje z naslovom »Vloga in pomen delovnega prava v pravnem sistemu«, se je rodil leta 1906 v Roču (okraj Pazin) v Istri. Na ljubljanski pravni fakulteti je promoviral leta 1929. Pred vojno je bil v sodni službi v ražnih krajih države. Sodelb-val je v osvobodilnem gibanju. Po osvoboditvi je bil na raznih položajih, pred svojim imenovanjem za docenta na pravni fakulteti naše univerze pa je bil pomočnik generalnega direktorja Državnega zavoda za socialno zavarovanje v Beogradu. biji in za hidrocentralo na Uni. dva generatorja za hidrocentralo Pesočani v Makedoniji, sedaj pa v tovarni preizkušajo prvi generator za hidrocentralo Ozalj II. na Kolpi. Za to centralo bodo do konca leta dovršili še drug, enako velik generator. Kmalu bodo dovršeni še nadaljnji veliki generatorji, kakor n. pr. za hidrocentralo Medvode. Lotili pa so se tudi že izdelave doslej največjega generatorja, in sicer za hidrocentralo v Zvor-niku na Drini. Ta generator bo imel 30.000 kilovoltamperov. Letos so v 'ovami prvič izdelali majhne generatorje za vaške elektrarne in za elektrarne kmečkih delovnih zadrug. Projekt za te generatorje je izdelal tehnični svetnik tovarne univ. prof. inž. Franjo Dolenec, ki sc je letos spomladi, ko je prejel nagrado zvezne vlade, zavezal, da bo izdelal načrte za tak generator. V tovarni so izdelali prve generatorje te vrste. Preizkušnja je pokazala, da so po konstrukciji in enostavnem obratovanju, zelo prikladni za elektrifikacijo manj-j ših naselbin. Prihodnje leto bodo začeli izdelovati take generatorje v večjih serijah. Tudi v proizvodnji elektromotorje^ so letos dosegli nov pomemben napre dek- Med drugim so izdelali 3 veli kanske specialne elektromotorje p 600 kilovatov. Po en tak generator ? izdelali za jeseniško in guštanjsko železarno in za premogovnik v Raši. h Drug velik uspeh na področju gradrfe motorjev pa predstavljajo veliki socialni motorji za opremo vrtalnih gsr-nitur za nafto. Naposled je kolekjiv tovarne »Rade Končar« letos dosejel pomemben uspeh na področju gradlje velikih transformatorjev. Izdelali jso prototipe transformatorjev za 1600/in 2500 kilovoltamperov, ki so se v preizkušnji dobro obnesli in jih sedaj že izdelujejo v serijah. Velika nesreča na Savi V sredo, zgodaj zjutraj se je iaradi hudega neurja potopil brod, ki je bil v prometu na Savi pri Orašju. ?o podatkih preiskovalnih organov so nesrečo zakrivili sami potniki. Na savski obali se je zbralo blizu sto ljudi z vozovi in konji, ki so zahtevali od brodnika, naj jih prepelje čez Savo. Ker se je brodnik zaradi hude burje branil, so se kmetje sami vkrcali-na brod. Komaj je brod zaplaval, se je zaradi hudega vetra in preobremenitve iztrgal steber na obali, na katerega je bila privezana jeklena vrv, in reka je brod odnesla. Kmalu se je brod potopil in utonilo je okoli 90 ljudi. O nesreči je bila uvedena preiskava. Šahovski tekme V AMSTERDAMU Gligorič remiziral z Najdorfom V četrtem kolu mednarodnega šahovskega turnirja v Amsterdamu je jugoslovanski šahovski mojster Gligorič remiziral z Najdorfom (Argentina) in tako ostal na čelu lestvice. Neodločena je bila tudi partija med Foltysom (CSR) in Trifunovičem. Pirc pa je premagal Kramerja. Ostale partije tega kola so se končale takole: Rossolimo (Francija) : Stahlberg (Švedska) remi, Tartakower (Francija) : Pilnik (Argentina) 1:0, Euwe (Nizozemska) : Scheltinga (Nizozemska) 1:0, O’Kelly (Belgija) : Golombek (Brita- nija) 1:0, Kottnauer (CSR) : Reshewsky (ZDA) remi, Donner (Nizozemska) : Sza-bados (Italija) 0:1, van den Berg (Nizozemska) : Gudmundsen §Islar>d) 0:1. Stanje po IV. kolu: Gligorič 3*/• točke, Rosolimo, Stahlberg in Reshewsky 3, Pirc, Najdorf, Euwe in O’KelJv 27*. Trifunovič, Tartakower, Pilnik in Szabados 2, Donner, Scheltinga, van der Berg m Guđmundson l1/*, Golomhek in Kottrauer pol točke. VREME NAPOVED ZA SOBOTO 18. nov.: Se nadalje deževno vreme. Temperatura brez bistvene spremembe. DVA NOVA MINISTRA V VLADI LR SLOVENIJE BORIS ZIHERL novi minister za kulturo in znanost Tovariš Boris Ziherl spada med tiste naše najboljše ljudi, ki so v bivši Jugoslaviji pričeli odločno borbo ra pravice delovnih ljudi. Rodil se je 25. septembra 1910 v Trstu, pozneje pa je živel v Škofji Loki in v Ljubljani. Leta 1929 se je povezal z narodnim herojem Tonetom Tomšičem in postal leta 1930 član KPS. Leta 1933 so ga tedanje oblasti kot odločnega borca delavskega razreda obsodile na štiriletno robijo v Sremski Mitroviči. Po svojem povratku je vzgojil kader predanih ljudi, ki so v osvobodilnem gibanju prevzeli največje organizacijske naloge, in se razen tega udejstvoval kot publicist. Ob pričetku okupacije je Boris Ziherl kot ilegalec v najtežjih dneh gradil Osvobodilno fronto. Leta 1943 je bil poklican v Glavni štab Slovenije, pozneje pa je kot sekretar Agitprop CK KPS prevzel vodstvo višje partijske šole. Julija 1944 je postal član Vrhovnega štaba NOV In POJ. Po osvoboditvi je bil Ziherl direktor Instituta za družbene vede in postal kandidat CK KPJ. Boris Ziherl Je med našimi najboljšimi poznavalci historičnega materializma in njegove metode. Za svoje znanstveno, delo na tem področju je bil imenovan 15. decembra 1949 za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. MIRA SVETINOVA novi predsednik Kontrolne komisije LRS Prezidij Ljudske skupščine je imenoval za predsednika Komisije državne kontrole LRS dosedanjega tajnika Ljudske skupščine LRS Miro Svetinovo roj. Tomšič. Nova predsednica Kontrolne komisije se je rodila 1.1915 v Idriji. V Ljubljani je študirala, gimnazijo, učiteljišče in univerzo. Zaradi njenega aktivnega sodelovanja v takratnih naprednih študentskih in mladinskih organizacijah jo je leta 1939 sprejela naša Partija v svoje vrste. V narodnoosvobodilni borbi je Mira Svetinova sodelovala od prvega dne v Ljubljani, pozneje na Gorenjskem in nato spet v Ljubljani kot partijski, frontni in mladinski funkcionar. Po osvoboditvi je bila nekaj časa sekretar Mestnega komiteja Partije v Ljubljani, nato pa je delala na oddelku za Izgradnjo Ljudske oblasti pri Predsedstvu vlade LRS. Leta 1946 je bila Izvoljena v našo Ljudsko skupščino in postala tudi njen tajnik. Mira Svetinova je tudi predsednik revizijske komisije CK KPS in predsednica Sveta za zaščito matere in otroka pri Predsedstvu vlade LRS- Gruber napoveduje, da se bo Avstrija obrnila na OZN Dunaj, 10. nov. (Tanjug). Ko J* go- voril v finančno-proračunskem odboru parlamenta, je avstrijski zunanji minister dr. Gruber obtožil Sovjetsko zvezo, da zavlačuje sklenitev pogodbe o Avstriji z raznimi izgovori, n. pr. z očitanjem, da vodi Avstrija fašistično politiko ali s tržaškim vprašanjem, ki nima nikakršne zveze z Avstrijo. Gruber je na koncu izjavil, da se bo Avstrija, ko bo izčrpala vsa sredstva, obrnila na Združene narode. Francoski obrambni proračun Pariz, 16. nov. (Tanjug). Po načrtu državnega proračuna za leto 1951 namerava vlada zvišati izdatke za vojaške potrebe za 38%. Na današnjem sestanku predsednika vlade Plevena in finančnega ministra Petscheja je bil določen proračun narodne obrambe za leto 1951 v višini 580 milijonov frankov nasproti 420 milijonom v letu 1950. V resnici je novi načrt vojaškega proračuna, ki ga bo vlada predložila parlamentu, samo del francoskih izdatkov za obrambo, kajti Francija bo dobila od ZDA 140 milijonov frankov za nabavo ameriškega vojaškega materiala. DELO ODBOROV GENERALNE SKUPŠČINE OZN Razprava o Formozi preložena Flushing Meadow, 10. nov. (Tanjug). Po predlogu delegacije ZDA je politični odbor v sredo popoldne preložil proučevanje vprašanja Formoze. Za odložitev je glasovalo 53 delegacij, medtem ko se je 5 delegacij držav sovjetskega bloka vzdržalo glasovanja. Ko je razložil predlog ameriške delegacije. je John Foster Dulles dejal, da je potrebno ta predlog proučevati kasneje, ko se bo razjasnil položaj na Daljnem vzhodu. Od septembra, ko so ZDA obrazložile svoje stališče do vprašanja Formoze, se je namreč položaj zaradi udeležbe kitajskih čet na korejskem bojišču znatno spremenil. Delegat Sovjetske zveze Jakob Malik je izjavil, da ni razloga za odložitev razprave in je hkrati zahteval, naj politični odbor prouči pritožbo ZSSR o napadalnosti ZDA proti LR Kitajski, sodelujejo pa naj tudi predstavniki vlade LR Kitajske. Kuomintanški delegat je predlagal, naj bi politični odbor obravnaval pritožbo Kuomintanga, da ZSSSR ogroža mir na Daljnem vzhodu, ker podpira LR Kitajsko. Predlog kuomintanškega delegata je bit sprejet s 14 : 8 glasovom (36 delegatov se je vzdržalo glasovanja). SKrDuiški odbor je z veliko večino glasov potrdil sporazum, po katerem je skrbništvo nad Somalijo poverjeno Italiji. Proti sporazumu je glasovalo samo pet držav sovjetskega bloka. Liberija pa se* je vzdržala glasovanja. Sestanek komisije za združitev in obnovo Koreje Tokio, 16. nov. (AFP). Prvi sestanek komisije Združenih narodov za zdru- žitev in obnovo Koreje (UNCURK) bo 20. novembra v Tokiu. Člani te komisije bodo obravnavali s člani bivše komisije OZN v Koreji dogodke spričo najnovejšega položaja v Koreji, ki je nastal zaradi kitajskega posredovanja. Po tem- sestanku bodo člani komisije odpotovali v Korejo. Komisijo Združenih narodov za združitev in obnovo Koreje, ki je bila ustanovljena 7. oktobra po sklepu Generalne skupščine OZN, sestavljajo predstavniki Avstralije, Čila, Holandije, Pakistana, Filipinov, Siama in Turčije. Napad na Tibet pride pred Generalno skupščino V Koreji je položaj neizpremenjen Tokio 16. nov. Na severozahodnem področju korejskega bojišča se je izvršil premik čet OZN brez odpora sovražnika» Prva konjeniška divizija in 24. pehotna divizija sta zasedli Pak. šon, Jongbiong in Voni, za katere so bili v zadnjih 3 tednih krvavi boji. Poročilo severnokorejskega generalnega štaba pravi, da se položaj na fronti v zadnjih dneh ni izpremenil. Severnokorejski oddelki so zapleteni na področju Tokšona v manjše boje. Od 25. oktobra, odkar sodelujejo v korejski vojni tudi kitajske enote, do 8. novembra, je bilo uničenih, kakor poroča agencija Nova Kitajska, 24 Mac Arthurjevih bataljonov. V Istem času je bilo ubitih ali ranjenih 2894 vojakov 5. polka I. ameriške konjeniške divizije. ujetih pa 497. Južnokorejcev je bilo pri teh operacijah ubitih ali ranjenih 5860. Predstavnik Mac Arthurjevega gtav- Novi odbor frontne orgamžacije v Murski Soboti čuka velika naloga Predvolivni frontni sestanek v Mut- ski Soboti, ki je bil pretekli ponedeljek, je bil tak, kakršno je bilo delo mestne organizacije OF zadnje leto: tog, brez življenja. Bil je prava podoba Fronte v Murski Soboti: obstoja 6icer nekje na papirju, od časa do časa se je tudi sestalo pet, šest članov njenega izvršilnega odbora (v poslednjem času niti to ne več!), vsi ostali • člani pa o Fronti malodane nič ne vedo, ker jih nihče ne pritegne k delu. Prav tak je bil sestanek. Vodi! ga je rred-sednik in sam na njem govoril. 7 diskusiji so se oglasili dva, trije iunkcionarji — in to je bilo vse! In vendar je prav ta. v dolgem razdobju edini frontni sestanek v Murski Soboti pokazal veliko stvari, o katerih bi se soboški frontovci morali pogovoriti. Predsednik in ostali člani dosedanjega odbora niso podali poročila o svojem delu. toda prav zato bi morali fiontovci sami vprašati te ljudi, kaj so naredili v dveh letih in zakaj niso skrbeli, da bi Fronta v Murski Soboti ostala vsaj na višini, na kaikršni je bila ob njihovi izvolitvi. Kajti takrat je Fronta v Murski Soboti še delala! Frontovci so se radi odzvali zlasti prostovoljnemu delu. saj so odhajali daleč na Goričko pomagat tamkajšnjim frontovcem pri gradnji ceste MačKovcl-Sa-lovcl. Spomnimo se samo Titovega rojstnega dne, kako lepo so ga frontovci Murske Sobote proslavili: nad 1500 ^članov sindikalnih podružnic je prostovoljno pomagalo pri kopanju melloibeijsikega kanala. Te pripravljenosti m vneme frontovce v pa novi odbor nit znal izrabiti. Utonil je v tako mrtvile!. da so frontovci že skoraj poza- bili, da 90 člani velike, močne organizacije. Zato tudi ni čudno, če se niti ob pr*dlogu sedanjega odbora za šestmesečno tekmovanje v čast 10. obletnici OF niso preveč razgibali. Predlog je določal, da bi soboški frontovci. ki jih je dva tisoč, izvršili do 27. aprila med drugim tudi deset tisoč prostovcfljpih ur. Nihče ni rekel, da je malo, niti da je preveč. In ko je pozneje sekretar mestnega komiteja KP predlagal, da bi to število dvignili na dvajset tisoč, je ibilo zopet vse tiho. Ali so soboški frontovci morda v tem trenutku mislili na to, koliko» podobnih obvez je že bilo sprejetih, pa so vse ostale le na papirjii? Predlog kandidatne liste za novi odbor in za ljudske inšpektorje je bil hitro sprejet. Nekaterim kandidatom so sicer malo bolj ploskali, pri drugih so ostali tiho. In vendar je bilo že takoj po sestanku slišati kritiko, zakaj je ta- in zakaj ni oni predlagan za novi odbor. Zakaj so na cesti kritizirali. da ni v bodočem odboru na primer Zlokemikove. ki je delavna in požrtvovalna >— na sestanku, kjer tri lahko o tem odločili, pa so molčali? Tudi ob izvolitvi novih ljudskih inšpektorjev je bila kritika, da niso ostali v njej tisti člani, ki so se doslej dobro izkazali. Zakaj pa niso tega zahtevali na sestanku? Ce bi na sestanku nekdo predlagal Kirala za ljudskega inšpektorja in bi bila večin» fron-tovcev za to, mu prav gotovo tega nihče ne bi kratil! Vendar so soboški frontovci na vo- iivnem sestanku sprejeli nekaj važnih sklepov. Med drugim tudi tega, da bo vsak član Fronte do 27. aprila opravil 20 prostovoljnih delovnih uir. Pomagati je treba mestni ekonomiji urediti ceste in pričeti z gradnjo kino dvorane in otroških jasli. Dvajset ur na posameznega frontovca ni mnogo- S pravilno organizacijo bo to pri soboških frontovcih 'lahko doseči. Naloga novega odbora, ki bo izvoljen v nedeljo, in vseh frontovcev pa bo, da bodo to svojo obljubo tudi držali. Frontovci so na sestanku tudi sklenili, da bodo zvišali število članov na 80 •/« volivnih upravičencev. To se pravi, da bo treba v Murski Soboti pridobiti še 800 novih frontovcev. Ta številka ni majhna tn bo treba mnogo dela, da bo obljuba izpolnjena. Soboški frontovci so na sestanku soglašali tudi s tem, da napove Murska Sobota tekmovanje Ptuju. Vsak pravi frontovec naj v tem tekmovanju preneha z dosedanjo nedelavnostjo, da popravimo napake zadnjih let in da Fronta v Murski Soboti izide iz tega tekmovanja kot zmagovalka. H. Impregnirane tkanine za plašče in voščeno platno so začeli izdelovati v beograjski tekstilni tovarni »Stalingrad«. V ta namen so uredili poseben obrat, kjer bodo impregnirali tkanine z lanenim oljem. Na leto bodo izdelali 1.2 milijona kvadratnih metrov takih tkanin. nega štaba je izjavil, da so v dosedanjih operacijah v Koreji uničile letalske in kopne sile OZN približno 800 severnokorejskih tankov. Hkrati je bilo poškodovanih precej sovražnikovih tankov. Mornariški minister ZDA Francis Matthews bo prispel 20, novembra v Seul, kjer se bo sestal s predsednikom južnokorejske vlade Sing Man Rijem. Egipt zahteva odpoklic angleških žet in priključitev Sudana Kairo, 16. nov. Ob otvoritvi novega zasedanja parlamenta je izjavil egiptovski kralj Faruk, da bo Egipt zahteval takojšen umik britanskih čet iz Egipta in priključitev Sudana k Egiptu pod egiptovsko krono. Egiptovska vlada meni, da anglo-egiptovska zavezniška pogodba iz leta 1936 ni več primerna podlaga za odnose med Ćgiptom in Veliko Britanijo in da jo je treba zaradi tega razveljaviti ter sprejeti nove določbe o odnosih med obema državama. V govoru je poudarjeno, da bi sprejem teh določb; ki v glavnem zahtevajo umik britanskih čet iz Egipta in priključitev Sudana k Egiptu, pomenil najvažnejše poroštvo za ohranitev miru in varnosti na Srednjem vzhodu. Incident nad Berlinom z letalom, r katerem Je bil Thorez Berlin, 16. nov. (Tass) Poveljstvo sovjetskih okupacijskih čet v Berlinu je poslalo ameriškemu visokemu komisarju Mac Loyu pismo, v katerem protestira proti napadu na sovjetsko transportno letalo. V pismu trdi, da je neki ameriški lovec Izvršil »bojni manever« v neposredni bližini sovjetskega letala in da je takšno počet)« dobro premšljeno izzivanje. Spričo tega je predstavnik štaba ameriškega letalstva v Evropi izjavil, da je neko ameriško lovsko letalo v resnici vzletelo na področju Frankfurta, toda samo zato, da bi identificiralo sovjetsko letalo, ker le-to v na. sprotiu z mednarodnimi navadami ni izvršilo obveznega kontrolnega krožnega poleta nad letališčem. V sovjetskem transportnem letalu je bil' generalni sekretar Komunistične partije Francije Maurice Thorez, za katerega so poročali, da odhaja v Sovjetsko zvezo na »okrevanje«. Lake Success, 16. nov. (Reuter). Vodja salvadorske delegacije na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov dr. Castro je poslal predsedniku Generalne skupščine Entezamu in generalnemu tajniku OZN Trygve Lieju brzojavko, v kateri zahteva, naj pride pritožba zaradi »napada na Tibet« na dnevni red zasedanja Generalne skupščine. Agencija Nova Kitajska poroča o odgovoru zunanjega ministrstva centralne ljudske vlade LR Kitajske na indijsko noto z dne 1. novembra. Vlada LR Kitajska Izjavlja, da ne bo dovolila nobenega tujega vmešavanja v Tibetu ne glede na to, ali bodo tibetske oblasti nadaljevale mirovna pogajanja in ne glede na to. kakšni uspehi bi bili lahko doseženi s temi pogajanji. Indijska vlada je bila obveščena že 31. avgusta, nadaljuje nota, da bo narodnoosvobodilna armada Kitajske pričela akcijo v zahodnem • Sikangu po svojih določenih načrtih. Pričakovalo se je. da bo indijska vlada pomagala delegaciji Tibeta, ki je bila tedaj, v Kalimpongu, da bo odpotovala v Pe- Boji v Nepala London, 16. nov. (Reuter). Enote nepalske redne vojske nudijo žilav odpor pristašem nepalske kongresne tränke, ki skušajo zavzeti Biratnagar. Kraljevi pristaši so zasedli mesto Budnagar, ki leži 8 km južno od Biratnagarja, ter 40 vasi. Nepalska vojska je zaustavila napredovanje' upornikov proti prestcr lici Katmandu,- Predstavnik indijske vlade je izjavil, da vodi Indija do Nepala politiko ne-vmešavanja ter je prepovedala prevažanje ljudi in materiala v obeh smereh čez indijsko-nepalsko mejo. king v polovici septembra, ko naj bi se začela mirovna pogajanja. Toda ta delegacija je omahovala ter se pri tem na različne načine izgovarjala in ni hotela odpotovati v Peking. Narodnoosvobodilna armada Kitajske je nato začela akcijo. Odpor, ki ga je nudila tibetska vojska pri Camdoju. kaže. da se tuje sile upirajo mirni rešitvi tibet-skega vprašanja. Nota dalje poudarja, da so v Pekingu pozdravili izjavo indijske vlade, da le-ta nima nobenih političnih niti ozemeljskih zahtev proti Tibetu. Boji v Vietnama Saigon, 16. nov, (AFP). Predstavnik francoskega poveljstva v Saigonu je potrdil vesti, da so Ho Si Minhove sile pred tremi dnevi napadle garnizijo Ngata,- 50 km južno od Hanoja, vendar je bil napad odbit. Posadka Lao Kaja ki se umika proti Hanoju, je zaprla več klancev, ovirajoč tako prevrščanje Ho Si Minhovih sil v federacijo Tal v Laosu. Enote te posadke so odšle vzdolž Rdeče reke- Francosko letalstvo je bombardiralo več krajev v severnem Tonkinu, med njimi Kao Bang in Lengson kakor tudi pontonski most pri Lang Sonu in odsek Tatke-Tai. Reuter poroča., da so Ho Si Minhove enote izvedle več napadov vzdolž kolonialne ceste št. 1 in uničile 13 vozil iz francoskega konvoja pri Sen Nata. ki leži 40 km severno od Saigona r.s cesti. Saigon — Lok Nin, Na odseku Sonla v Laosu sta bilk požgani dve vasi, v katerih so bile francoske posadke. Boji so bili tudi v odsekih Din Lasa, 140 km severovzhodno od Hanoja. London, 16. nov. (Reuter). Velika Britanija, Argentina in Čile so za leto dni podaljšale pogodbo, po kateri ne bo nobena udeležena stranka pošiljala vojnih ladij v vode Antarktika. Ob peti obletnici OZN je predsednik ZDA Harry Truman imel govor pred delegacijami v Združenih narodih. Ob tej priložnosti se je seznanil z voditelji 60 predstavništev pri tej svetovni organizaciji Na sliki se Truman rokuje s predstavnikom arabske države Jemen. Szyed Hasanom. Poleg njega stoji voditelj Jugoslovanske delegacije tov. Edvard Kardelj Atlantski pakt in „evropska“ vojska Misel, da je treba v Zahodni Evropi ttstanovSi enotno armado, ki bo branila »zahodno civilizacijo« pred »napadom« z Vzhoda, ni nova. Do veljave je ža prišla v bruseljskem paktu »Zahodne zueze«, v kateri so poleg Velike Britanija, ki je dala pobudo zanjo, še Francija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg. »Zahodna zveza« je osnovala že pred (časom v Fontainbleauju pri Parizu svoj odbor vojaških poveljnikov z angleškim feldmaršalom Mont-gomeryjem ter številne odbore za povezavo. »Zahodna zveza« pa je zgubila precej svojega pomena, ko so Združene države Amerike pod svojim pokroviteljstvom osnovale Atlantski pakt, v katerega j/i : 3V, (Mlina: : Vilovski 0:1): II. kolo: BUŠK : NS5C 5‘/i : 2'/i; Partizan . NŠK 3:5; IV. kcie Partizan : BŠK 3:5, Zagreb : NŠK 4:4. BUSK : Borac 7V* : V*. Mladost : Krim 5:3 (Bertok : Puc remi. Uhlir : Slokar 1:0); V. kolo: NSK : Mladost 5:3. Borac : Partizan 3:5, BŠK : Zagreb 41/, : ?'■ Krim : BUŠK 3:5 (Puc : Janoševič 1: Germek : Vukovič 1:0. Tekavčič : Tra: kovic 0:1, Mlinar : Smederevac 0:1). Stanje po VI kolu: BUŠK 33 točk, Mladost 27, Partizan 24, NSK, BSK 23'/i, Krim 23, Zagreb 15' (1), Borac 17■/,