rZ^t dan razen sob* ' in praznikov. o italijansko sodišče, »vno pozorišče izgredov v je bila ulica Medina, »rhisti, oboroženi s puška-revolverji, so oblegali po-PJe' v katerem je glavni stan rjunistične stranke. To je v »i policijske postaje. Mo-h'sti so metali steklenice, na-S)fne 7 Rasolinom, in kamena poslopje. Komunisti so wankadirali v poslopju in okna streljali na monarhi-^nji so vrgli dve bombi [jwhisti so se zapletli v bit-z vojaškimi četami in po-v«č vojakov in policajev 110 r«njenih. »ikanct- "2 jun.—Čez 50,000 re-*v se je udeležilo sho- «l"vnem delu mesta. Go-' J° na8»ašali. da bo kralj stavljen zunaj za-ne bo takoj zapustil Jn « upira odločitvi • J* pri volitvah od-monarhijo in se izreklo ■kjvitev republike. In/* odmerkov v Avstriji 's!wUn ~~ Zavezniške * ^rki živil zvišani v DOV.1 !ral Mar* W. ameriške oku Am" l" dejt1' dabopri- !5 oo° ton L\ tedan. Ru-"» ton živil * « Parizu r°;o vrata Domače vesti Iz cievelanda • Cleveland.—V bolnišnici je po daljši bolezni umrla Leopolda Zdovc, stara 57 let in članica SŽZ. Mož ji je umrl pred 14 meseci, sorodnikov pa tukaj ne zapušča.—Na 20-dnevni dopust je prišel od mornarice F 2/c Frank Branisel, sin družine Frank Branisel iz Collinwooda _—Iz bolnišnice se je vrnila na svoj dom v Collinwoodu Mary Grill. Nor grob v Penni Broughton, Pa.—Dne 30. maja je tukaj naglo umrla Mary Sin kovec, rojena Frelih, stara 61 let, doma iz Leskovice nad Škof-jo Loko, v Ameriki 36 let, ves čas v tej naselbini. Zapušča tri hčere in sina—mož Jakob je u mrl 1938. Bila je članica društva 52 SNPJ. Pesimizem v državnem departmentu Byrnes se pripravlja za odhod v Pariz Washington, D. C.. 12. jun.— Državni tajnik Byrnes je imel zadnjo konferenco s časnikarji pred odhodom v Pariz, kjer se bo v soboto pričela konferenca tllMAMiili minio^emr 14 i »I L .. A1 clmairjivi - iiTinfBlruV oviri Ti Vrle- sil. Na tej je med drugim deal, da je ruska bojazen pred ustanovitvijo ameriško-britske-bloka proti Sovjetski uniji brez podlage., V državnem departmentu prevladuje pesimizem. Byrnes je priznal, da se situacija ni dosti spremenila od poloma prejšnje konference zunanjih ministrov v Parizu. Več diplomatičnih not e bilo po polomu izmenjanih med Washingtonom, Londonom in Moskvo, toda mednarodni zastoj še traja. Byrnes še ne ve, ali bosta Ve-ika Britanija in Rusija pristali na njegov predlog glede sklenitve mirovne pogodbe z Avstri-io. Ruski zunanji minister Mo-otov je izrekel obdolžitev, da sta Amerika in Velika Britanija te organizirali blok, da preprečita uresničenje sovjetskih te-lenj na pariški konferenci. Francoska vlada protestira Proti uničenju nemikih bojnih ladij Paris. 12. jun. — Francoska vlada je ostro protestirala in obsodila zavezniške načrte, ki do očajo uničenje nemških bojnih ladij, orožja in vojnega materia -a. Izjavila je, da hoče dobiti svoj delež bojnih ladij in vojnega materiala. Besednik vlade je dejal, da prejšnji protesti niso dobili zadovoljivega odgovora. Francija ne bo odnehala v svojih naporih, dokler ne doseže namena. Londonaki list Times je ne davno naznanil, da bodo nem ške bojne ladje, ki so prišle v zavezniške roke, potopljene. BHtaka delavska vlada je bile potem informirana, da ameriške čete uničujejo zaseženo nemško orožje. To uključuje tanke, topove in bojna letala. Odmev spora med člani sodišča Jackson in Black bosta zaslišana Washington. D. C.. 12. jun.— Dolgo tleči konflikt med člani federalnega vrhovnega sodišča, ki je eksplodiral v pondeljek, ko je Robert H. Jackson, član tega sodišča, poslal kablogram iz Nuernberga, Nemčija, Članom senatnega in kongresnega odseka za justične zadeve, je dobil odmev v Washingtonu. Jackson je v kablogramu ostro napadel sodnika Blacka in ga obdolžil, da ograža ugled vrhovnega tribunal« dežele. Člani senatnega in kongresnega odseka za justične zadeve so namignili, da bosta Jackson in Black pozvana k zaslišanju. Trdi se, da je Truman razka-čil Jacksona, ker je imenoval federalnega zakladnika Vinsona za načelnika vrhovnega sodišča. Ta pozicija je bila izpraznjena, ko je umrl Harlan Stone. Jack-fcon je bil uverjen, da bo on imenovan za načelnika sodišča. To pozicijo mu je baje zagotovil pokojni predsednik Roosevelt, preden je Jackson prevzel pozicijo glavnega ameriškega proseku-torja na obravnavi proti vodilnim nacistom v Nuernbergu. Senator Lucas, demokrat iz Illinoisa, je dejal, da bi morala oba, Jackson in Black, resignira-ti. "Vrhovno sodišče ne bo uživalo zaupanja, če se bo konflikt nadaljeval," je rekel. "V interesu dežele in ljudstva bo, če bosta obt resignirala." Protistavkovni < načrt vetiran Truman pojasnil svojo akcijo Washington. D. C.. 12. jun.— Predsednik Truman je vetirai protistavkovni in protidelavski zakonski načrt, ki je bil sprejet kongresu. Avtor načrrta je kongresnik Case. Nižja kongresna zbornica je z neznatno večino podprla Trumana. Za zavr-ženje vetiranja je glasovalo 255 kongresnikov, proti pa 135. Pet glasov je manjkalo za dvetre-tjinsko večino. Truman je naslovil dolgo poslanico kongresu, v kateri je pojasnil vzrok vetiranja načrta. V tej je naglasil, da bi načrt, če postal zakon, pospeševal, ne odvrnil stavke. Načrt ni v interesu javnosti. Protistavkovni načrt, čeprav ga je Truman vetirai, ni dejansko pokopan. Koalicija konservativnih republikancev in demokratov iz južnih držav je naznanila, da bo uključila načrt v drugega, ki ae nanaša na kontro-o stavk. Oba načrta bosta apoena v enega in po sprejetju v kongresu poslana Trumanu v podpis. Delavcem naklonjeni kongres-niki so pozdravili Trumanovo akcijo, toda dvomljivo je, če bo ta pomirila razkačene delavake voditelje. Ti še niso pozabili, da se je Truman podal reakciji in zlomil stavko železničarjev. > 12 v P »ru zap Pi Veliko število J ,n predmestjih Vr®ta, ker ao ' 'manjšale. J?"* Amerike wnic* Snyder potrjen kot federalni zakladnik Washington. D. C.. 12 jun.— Senet Jc potrdil imenovanje Johna W Snvdrrja za federalnega zakladnika. On bo našle- Opozicija proti pri' seljevanju Udov v Palestino Kairo, Egipt, 12. jun.—Člani ekaekutivnegs odbora Arabske lige ao se izrekli proti prišel je-venju Židov v Palestino Izja vili ao, da bo tekla kri. če bo skupna brltako-ameriška komisija vztrajala pri zahtevi, da mora čez 100.000 židovskih beguncev v Evropi dobiti zavetje v Palestini. Člani odbora ao na glasili, da bi prihod Židov izzval izgrede ln bitke v Palestni. dil F. Vinsona. katerega je Tru man imenoval za načelnika fe deralnega vrhovnega sodišča. KONFERENCA AMERIŠKIH REPUBLIK V BRAZILIJI Priprave za fklenitev pogodbe vzajemne pomoči KOOPERACIJA Z ARGENTINO Washington, D. C., 12. jun.— Trumanova administracija je prevzela iniciativo glede sklenitve medameriške pogodbe vzajemne pomoči z Argentino kot podpisnico na konferenci ameriških republik, ki at bo vršila v Rio de Janelru, Brazilija, v juniju ali juliju, pravi naznanilo. Konferenca je bila že dvakrat odložena, ker je blip Trumanova administracija prdti predlogu, da tudi Argentina podpiše pogodbo. Svoje stališče je revidirala po izvolitvi polkovnika Ju-ana Perona za predsednika argentinske republike. Državni department upa, da bo dal Peron zagotovila ali vsaj prijateljsko znamenje, čeprav se je vmešaval v argentinsko volilno kampanjo. Nekaj dni pred volitvami je department obdolžil Perona, da ima zveze z nacisti. ! Peronova izjava,, katero je objavilo njegovo glasilo E1 Lsbo-rista, je bila' pozdravljena v Washingtonu. Ta pravi, da bo Argentina storila vse, kar bo mogle, za ublažitev bede v Ev ropi. "Kakor v prošloati, je Argentina tudi danes na strani o-nih, ki so branili pravičnost, svobodo in časi" Dravi UJsva. Poljedelski tajnik Anderson je na sestanku s časnikarji dejal da zaupa Peronu. On se je izrekel za kooperacijo z Argentino, zaeno pa je pohvalil Perona, ker je dal zagotovilo, da bo Argentina pošiljala pšenico v Evropo. Peron je bil izvoljen z veliko VeČino za predsednike Argenti ne kljub intervenciji in opoziciji ameriškega državnega de partmenta. Sodelovanje m«oNtela predmet barantanja med zapadnimi silami in Rusijo." Trije civilni odvetniki zagovarjajo Mlhajlovičs pred sodiščem Eden Izmed teh je predlagal prekinjenje obravnave, ko je Mihajlovič dejal, da mu je bila obtožnica izročena pred enim tednom. Predsednik sodišča Je okrcal odvetnika. "Dobili ste obtožnico 4. junija," Je dajal. "Obtožencem Ja bila isroča-ne dva dni prej. Imeli ste dovolj čeaa Obravnava bo trajale teko dolgo, da IxMrte lahko sestavili zagovor," ČETRTEK, 13, PBOSVITA ip načJJv na&srfbui PROSVETA THE ENLIGHTENMENT _ GLASILO IV LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNI JEDNOTE Organ of aatf published by Slovene National Beneflt Society Naročnin« aa Zdruieno driav« (l«v«n Chicog«) ln Kanado MJO na teto, 13.00 ca pol leta. SI JO sa tetrt 1st«; aa Chicago in okolico Cook Co.. 9740 as ooio leto. 83.7» sa pol lota; sa Inosomateo H M. Subscription ratoai for the United Stalo« (except Chicago) and Canada $6.00 per yoer. Chicago and Cook County WM por year, foreign countries MM per year. Cono oglasov po dogovoru^-RekopUl dopisov in nenaročenib člankov «o no vračajo. Rokopisi literarno vsebino (črtice, povesti, drame, pesmi Itd.) so vrnejo pošiljatelju le v slučaju, če Jo prilošil poštnino. Advertising rates on agreement, -Manuscripts of communications and unsolicited articles will not bo returned. Other manuscripts, such as stories, plays, poems, etc., will be returned to sender only when accompanied by self-addressed and stamped envelop«. Naslov na vso, kar Ima stik s listom t PROSVETA 26J7-M So. Lawndaln Ave., Chicago 23, Illinois OPA na smrtni postelji •V Washingtonu se gode čudne reči. V mislih imamo seveda vlado, predvsem kongres, kjer "ljudski zastopniki" streljajo čudne kozle in vedoma pehajo deželo v naročje nebrzdane inflacije, O inflaciji smo zadnja leta mnogo slišali, mnogo naglašanja tudi v visokih vladnih krogih, da jo je treba za vsako ceno preprečiti, ako se dežela neče znajti v zelo resnih škripcih in veliki krizi. Zato je bila tudi ustanovljena OPA, da kontrolira cene in drži inflacijo pod pokrovom. j Mnogo je bilo poudarjanja tudi v krogih "free enterprizerjev", da se kaj takega ne sme zgoditi kot se je po prvi svetovni vojni, ko je bil funt sladkorja 35 centov, bušelj pšenice tri dolarje ln enako tudi vse druge cene. Potem pa je prišel neizbežni j>olom, ki Je posebno udaril farmarje in je stotisoče farm prišlo na boben. | Farmarji so tisti polom občutili sploh vsa medvojna leta, tudi v dobi tako zvane Coolidgeve prosperitete, ko je bila v sedlu brezmejna špekulacija. Z borznim krahom leta 1029 pa se je vse skupaj zrušilo, nakar se je dežela znašla v svoji največji krizi, iz katere jo je začasno rešila šele — druga svetovna vojna. Kljub temu, da je bilo zadnja leta mnogo poudarjanja ne samo s strani ekonomov, marveč tudi v političnih in kapitalističnih krogih, da se doba izza prve svetovne vojne ne sme več ponoviti, kajti smo se iz nje dovolj naučili, so zdaj na delu iste sile kot so bile pred 25 in več leti. Stopile so v akcijo takoj po porazu Japonske in pričele pritiskati na vlado za takojšnjo odpravo vseh kontrol. V ta namen je v Washington navalila cela armada lobistov, po številu baje več tisoč, ki so pričeli pritiskati na administracijo tn kongres. Te lobiste so poslale tja razne podjetniške firme in organizacije, sploh vse industrije. Tem mastno plačanim lobistom ne manjka denarja in ga sipljejo na desno in levo. Največjo lobi-Jo ima Narodna podjetniška zveza, ki je obenem tudi matica vseh teh lobistov. Samo NPZ je zbrala v ta namen za boj proti OPA — pet milijonov dolarjev, ampak velikanske vsote trošijo tudi drugi lobistl. ■ * - < POZIV NA SEJO DRUŠTVA 125 SNPJ Ribbing. Minn. - » 4 članstvo društva 125 S»r „ udeleži nija, učetek ob d«*' dne v ioLki dvo Na dnevnem rodu bo |8(i.ta in n«me«tn.k. ' no konvencijo m v« orw ^ nib »dev. .EMDBUSTVA«'^ Jfartvo dniKv. Sf'JH d. v velik«" prihodnje *)* » ni)*. N. dnev«" M lev '"^tZM <3 1 dite vsi! (D^T*10 r ■ sredo-Ured.) ^^ ^ ■ Rose D*9^ | i iz nove, prerojene mije in Jugoslavije lom se utrjuje zveza delavcev Letov Laiu. - V nedelj°» 17> P^sindikalne podružnic« Lini organizirale množič-CTvaljno delo. Nešteto C, in nameščencev se je Laj zjutraj odpeljajo z o-Ui vlaki ali pa z vojaški-Lioni na vasi obnavljat L naselja, na delo po ce-Lželeznici in tudi delo po [in gozdovih ni izostalo iz L vas so se odpeljali s [pet nabito polnih kamio-Ldine, kovinarjev od Št. {^čevljarjev in drugih o-Lv je nestrpno pričakova-[Karlovškem mostu odho-trmonika in pesem mla-Esta napolnjevali še me-futro. Tako so se odpelja-keh koncev Ljubljane in [ie je vriskanje tudi od |oo kamionov, ki so drve-hnski cesti, so skozi okna Wi Ižanci. Da, tudi pred [so videli podobne kamio-so drseli proti hribom, trat so jih gledali z grofe oddahnili, ko so bili mi-Jedaj so švabi vozili doke na nove požige in u-I Sedaj pa so se spraševane se bo le ustavil ta plaz bolje in pridnih rok?" Na kih so videli šivalne stro krive za varjenje železa, blnice, lopate in drugo, p vasi pa so že prejšnji krideli, da jim pridejo iz kne pomagat in so jih nepričakovan. Okrog osme ptraj pa so se pripeljali, k so stali ob porušenih hi-opazovali. Niso mogli da je skupina ljudi, ki [stopila s kamiona, že poza lopate in skupno hi-i delo. Ruševine so se le pod ostrimi krampi in pke so zlagale opeko ob m so spremenili razred Pico. Iz treh čevljarskih so prišli. Iz zadruge Jernej in iz Bleiweisove I Majhna šolarka Kržič P je prinesla čevlje in jih H pole« ostalih, ki so jih (zložili v lepo vrsto. "To Ni'" je boječe rekla že-jih je sprejemala. "Vije treba popraviti!" je sklonila k njej. Med udarjanjem kladiv in nato žebljičkov se je sliša-« deklica pravila ženi: nnamo vse požgano, sta-v mali kolibi, oče umrl na Rabu." vidiš na drugem koncu [ kako neki kmet po-liroča,Čevljarju, naj ta-Ti čevlji, pravi, da ki je sedaj bosa do-m bo pozneje prinesla w jih ima še na nogah. *ljarji naredili tako, da «* sedel k topli peči, •n Počakal ter kmalu s popravljenimi 1 ,e ** »voje imel cele. r so čevljarji popravili 21 parom so Podplate in pete. čevljev so napravili Podplate, 120 parov M l>;nom so napra-H parov SO pod-' ^'Jnarji, 45 parov so Skoval, na 9 parih narisih nova kape. runoma prede-, 1 P"l osmih zju. itir,h P"Poldne. V "h J* bilo vsega n*redili 208 de-1 «/ < evljarske "h-I'viIi dela po 'i 7 drugo Okrilje, jo čevljarji ••''•■rjcf,. Kt€n_ J [yini nožgane 1 •* niie: "ifl a"«ki fašisti pa love Nh Vi >jt V, kil * ur r požgali našo vas in nas naložili na kamione. Vas so izropali in požgali, nas pa so odpeljali na Rab!" Drugi pionirček iz tretjega razreda pa piše: "Okrasili smo grob 18 partizanov, ki so jih Nemci skupno z domobranci pobili pred našo vasjo." Kovač Maček, ki je z drugega konca vasi prinesel čevlje v popravilo, se je sklonil in rekel: "To šolo, cerkev in še ono hišo tamle so Lahi spremenili v bunker. V zvoniku so imeli strojnice. Tudi domobranci so bili tu. Pa se mi nismo dali. 70 ljudi je žrtvovala naša vas. Vseh hiš pa je nekaj nad sto! Glejte, mater od tiste deklice, ki je prinesla čevlje, so ubili domobranci na polju. 300 jih je takrat bežalo, ko jih je 17 partizanov napadlo z brega Griže!" ^Prav živahno je bilo v kovač-nici. 81 kovinarjev iz desetih ljubljanskih delavnic, iz delavnice Pirnat, Tribuna, Rakek, Kosmač, Remec Oskar, Rebolj, Vovk, Martinčič, Aberšek so se znašli na skupnem delu. Ravnali so traverze, ki so se zvile zaradi hude vročine ob požaru. Nabijali so šine na kolesa, kle-pali nože za pluge, popravljali vile, žage in ključavnice. Popravili so: preko 500 posod za kuhanje, 8 umivalnih posod, 10 ključavnic s kljukami, 2 velika kotla za svinjsko* peč, 2 šivalna stroja, 1 napravo za vodovod, preko 30 vil, 2 grablje, podkovali 5 konj in obenem izdelali podkve, okovali 1 kompletni voz, popravili 6 jarmov, naredili 2 pluga in 1 nož za plug, popravili 23 sekir, preko 126 verig za vozove, 10 zajemalk, popravili 1 kompletna železna vrata za šolo, dva likalnika, 3 slamorez-nrce, 10 krampov, 9 žag, 2 kolesi, 6 kos, 4 nova vrata nasadili, 1 mizar pa, ki je bil z njimi, je izdelal eno leseno trugo za kruh. Poleg tega so opravili še več raznih manjših popravil. Posebno iznajdljivost so pokazali pri ravnanju velike traverze, ki se sicer v moderno opremljeni delavnici ravna pri 60 do 80 tonah pritiska, kajti jeklo je silno trdo. Tu pa so spretno zakurili ogenj pod traverzo in jo na prostem dvorišču prav tako lepo izravnali kot bi jo sicer v delavnici, le malo več dobre volje je bilo treba. Delali so od pol desetih do pol štirih popoldne. Delalo jih je 81 in so pri tem naredili 486 delovnih ur. Kmet Miha Urek, star 69 let, ki so mu že 1. 1942 ubili brata, je rekel: "Nisem si mislil, da so mestni ljudje tako pridni!" Tudi Povšetov oče je pripeljal kt)lo samokolnice in polomljene vile. Kmalu mu bodo popravili in bo vesel pohitel domov, kjer se stiskata dve družini v eni sobi. saj jim je bilo vse požgano. Žene r>« «0 prinašale lonce. Vedno iih je bilo in so pra vile: "Veste, mi nič nimamo. Vse so nam uničili!" Potem pa je že tako pridna delavka še bolj sukala pilo. Bila je iz delavni ce Volk, po imenu Žargi Marija. "Vidite, to je že enajsta skleda. Tu so lonci in druga posoda, ki sem jo že opilila, pa delam šele dobre pol ure. Jaz to očistim in opilim, potem pa dam tovarišem, ki zvarijo. Prav tako je pred hišo pridno delal starejši možak, ki si je nadel očala, da je šlo delo hitreje. Klobuk mu je sili čez čelo, da se mu je med sivimi lasmi videla pleša in čez razbrazdano lice mu je tekel pot, ker je hotel čim več narediti. Tako se je vas spremenila v mravljišče, kjer je vsaka roka vedela, kje mora prijeti za delo, da bo uspeh večji. Tako je bik) v Iški vasi. Nič manj uspešno pa ni teklo delo na cesti od Iga do Golega, kjer so nosili kamenje in cesto popravljali. Nič manj niso bili veseli delavcev iz mesta kmetje na Golem, v Škriljah in drugod. Povsod so spoznavali, da delavci čutijo s kmeti in kmetje so začeli z drugačnimi očmi gledati na ljudi iz mesta, ki so jim zdaj prišli organizirano pomagat. Obnova Rovinja Mestni naroano-osvobodilni odbor v Rovinju uspešno rešuje s pomočjo meščanov vsa pereča vprašanja, ki se tičejo mesta. Prebivalci Rovinja vedo, da bodo samo s skupnim delom pri obnovi dežele omogočili sebi in svojim pokolenjem boljše in srečnejše življenje. Zato pomagajo na vseh področjih ljudski oblasti pri delu. S sodelovanjem ljudskih oblasti in množičnih protifašističnih organizacij so obnovili železniško postajo, ki je bila poškodovana v vojni. Delavci iz Rovinja so se v okviru prvomajskega tekmovanja obvezali, da bodo delali po dve uri tedensko v korist fonda za obnovo dežele. Ljudske oblasti posvečajo polno pozornost za siromašne državljane in družine. Zato so popravili dečji dom, ki lahko srej-me kakih 50 otrok, zgradili pa bodo tudi protituberkulozni dispanzer. Mestni narodni odbor ima namen preurediti mesto na ta način, da bodo razširili ozke in zavite ulice in zgradili nove, moderne zgradbe. Delo avtomobilske postaje v Splitu Lansko leto so v Splitu ustanovili avtomobilsko postajo državnega avtomobilskega podjetja Hrvatske, da bi vodila avtomobilski promet na področju 0-krajev, ki težijo k Splitu. Pri tem delu so dosegli lepe uspehe. Iz poročila za mesec januar t. 1. je razvidno, da je imela ta postaja 27 kamionov in 3 prikolice ter je z njimi vzdrževala 52 prog in prepeljala 56,531 potnikov ter prevozila 54,012 km. V mesecu februarju so imeli 24 kamionov in 3 prikolice, pa so vendar vzdrževali več prog kakor prejšnji mesec in prepeljali 70,902 potnika ter prevozili 57,-931 kilometrov. Delavci tega podjetja so po lastni iniciativi iskali ceste, da bi mogli čim bolj koristiti izboljšaniu avtobusnega prometa. Najbolj se dela v garaži avtobusne postaje, kjer delavci iz kupa starih motorjev in niih delov napravljajo nove avtobuse. Anglo-francoska zveza,1 London. — ONA. — IZ dobro informiranih krogov prihaja vest, da bo izid francoskih volitev najbrže pospešil sklepanje anglo-franeoske zveze. Pričakuje se, da ne bo še tako kmalu prišlo do formalnega podpisa pogodbe, temveč da je pričakovati, da bosta obe vladi uvedli postopoma korake macj&ga obsega. posebno v zadevah okrepitve francoskih oboroženih sil. Zadnji teden je naznanil Mac-Neil, namestnik miniatru za zunanje zadeve, da bo Britanija pomagala Franciji reorganizirati letalstvo. Kar bo sledilo, bo na podlagi teh vesti gospodarska pomoč —- in sier v tako veliki meri, da bodo postale vezi med obema deželama tako ozke in tesne, da bo formalni podpis pogodbe le potrdil že obstoječe razmerje. Jasno je, da bo Velika Britanija storila, kar bo le mogla v tem pogledu, ker je znano* da je*At-tleejeva vlada prepričana, da je močna Francija neobhodno potrebna za vsako učinkovito organizacijo obrambe zahodne Evrope. Anglija snuje atomske baze London. — ONA. — Beaver-brookov "Daily Express" je 4. jun. objavil članek, ki je vzbudil ogromno pozornost v diplomatič-nih in vojaških krogih. Vojaški korespondent tega lista Alan Moorehead predlaga ustanovitev atomskih baz, ki bi omrežile vse britansko carstvo. List predlaga decentralizacijo obrambnih baz, češ, da bi en sam udarec z atomskimi bombami uničil sta-romodne baze kot Gibraltar ali Suez. "Toda velike prostranosti angleškega imperija," piše Moorehead, "nudijo sijajne možnosti za ustanovitev atomskih baz, ki bi krile ves 4mperij." O-čividno je imel v mislih Anglijo, Južno Afriko, Kanado in Avstralijo, in morda nekaj manjših baz kot Singapore. Nemogoče jc reci, ali jc Moorehead, ki je dober prijatelj nekaterih visokih vojaških osebnosti, govoril sam zase, ali o načrtu, ki nastaja. Morda je izrazil le pobožne želje vojaškega vodstva, ki želi, da bi se o zadevi javno razpravljalo. Pri tem velja pomisliti na različne stvari — prvič, da take baze nikakor ne bi mogle veljati kot obrambne, ker je atomska bomba izključno ofenzivno orožje. Drugič je neoporečenq, da Anglija sama tega načrta ne bi mogla izvesti, ker je skoro gotovo, da razpolagajo le Zed i njene države z industrijsko opremo, ki omogočuje izdelovanje atomskih bomb. Tretjič, koliko naj bi bilo teh atomskih baz? Skoro vsako veliko letališče bi moglo priti v poštev. Četrto vprašanje Je, ali so se že vršila pogajanja med Ameriko in Britanijo o tej zadevi, in sicer tako na političnem kot na vojaškem polju? Nekateri časnikarji, ki so nedavno prispeli v Zedinjene države, so pripovedovali nekaj o vzajemnem postopanju Amerike in Britanije. Petič, proti komu naj bodo naperjene te baze? Kot rečeno, jih namreč ne bo mogoče smatrati kot obrambne; temveč le kot ofenzivne postojanke. Malo verjetno je videti« da bi se Amerika hotela vezati z Anglijo v tako kočljivi zadevi. Sovjetska unija bo imela svoja težke dvome, posebno radi skupnega nastopa Anglo-Amerikancev v teku zadnjih mednarodnih konferenc. Ljudska knjižnica v Zagorju V soboto 16. marca je bila v Zagorju odprta ljudska knjižnica. S tem je izpolnjena velika želja vseh prebivalcev našega kraja. Večino knjig so darovali zagorski prebivalci, ki so zbra li tudi znesek 1718 din. Pri.zbi ranju knjig se jc najbolj izka zala tovariŠica Cescutova. Tov. Zormanova je darovala 20 knjig, prav tako tov. Petelin. Knjižnica je v Domu ljudske prosvete in posluje v sobotah od 14 do 18. Tomašič Pavla. ■ ■ \--- Ali ste naročeni na dnevnik "Prosveto"? Podpirajte svoj listi M; V sadni i premoga r ski stavki Je armada poslala majhno meha nisirano armado Li. 150 moš — sa protokcijo pat ducatov slcabov v Pond Creeku, K J. Ako bo Truman dobil od kongresa »abler* • no protlstsvkovno sakonodajo. leda) bodo take slike poet t le ne ka) običaj naga po MalL kakšne dokaze ima jugoslavija proti dffltajlovlcu Belgrad.—ONA.—Komisija za vojne zločine v Belgradu mi je pokazala del dokumentov, katere bo predložila sodišču, ki bo sodilo Mihajloviča. Dobesedno na tisoče dokazov italijanskega in nemškega izvora in nešteto fotografienih posnetkov bo tvorilo ob-težilni materijal. Iz teh -dokumentov z največjo jasnostjo izhaja, da je bilo mnogo Mihajlovičevih četnikov izdajalcev in kolaboratorjev. Nemogoče mi je reči, ali bodo ti dokumenti zadostovali, da se tudi njegova osebna krivda dokaže — razven, seveda, ako bodo Jugoslovani osnovali svojo obtožbo na načelu, ki je veljavno v Ameriki za take slučaje, da so višji častniki odgovorni zs dejanja svojih podložnih in podrejenih oblasti. V obtožnici bodo fotografični posnetki četnikov v družbi z vojaki oslšča in zaupno dnevno povelje SS-divizije Princ Evgen, da se morajo Nemci obnašati napram četnikom kot napram "tovarišem, katere priznavajo kot svoje zaveznike." To povelje je posebno zanimivo zame, ker sem Imel priliko, da se razgovarjam z veterani te divizije, ki zdaj delajo kot vojni ujetniki v Jugoslaviji, in is njihovih ust slišal, da so bili zavezniki četnikov. V enem dokumentov poroča SS-čsstnik, da ja bil nepričakovano napaden od partizanov »n da ga je le prihod močnega oddelka četnikov rešil sigurnega uničenja. Nemški mestn* komandant v Pmkuplju oiše čet nek emu komandantu Topličke brigade, da prepoveduje njegovim vojakom prihajati v mesto rsdi brutalnosti napram civilnemu prebivalstvu "teh pijanih mož Draže MIha llovlča." Precej verjetno je videti, da bo Mihajlovič svojo krvido priznal. Dokazilni materijal, katerega so jugoslovanske oblasti nabrale proti mnogim njegovih častnikov in mož, je tako neovrg-ljiv, da se bo morda general odloČil vzeti na svoja ramena odgovornost za dejanja svojih pristašev. # Profesor Dušan Nedeljkovlč, bivši namestnik rektorja belgraj-ske univerze in zdaj vrhovni komisar za vojne zločina, je dejal, da ima vlada poleg italijanskih in nemških dokumentov tudi vse Mihajlovičeve. arhiva v svojih rokah. "Ako bi Draževi ameriški prijatelji," je dejal, "vedeli, kakšne dokaze imamo proti njemu, na bi bili nikdai* dovolili, da se jih zsplete v to zadevo." Profesor Nedeljkovlč ne taji, da je Mihajlovič pomagal ameriškim letalcem, prsvi pa, da to v njegovem slučaju ni bistveno "To le dokazuje, da je bil dober in spreten politik in ds si je pri; zadeval igrati dvojno igro, Obtožb jugoslovanske vlade pa to ne ovrže." Kot vaš poročevalec sem nedavno prepotoval skoro vso deželo in neovirano, brez vsakega nadzorovanja, govoril z naštetimi kmeti, katerih nikakor ni mogla podučiti nobena vladns propaganda, kako naj odgovarjajo, in sem od njih slišal, kakšna je hilna četniška kolsboracljs v njihovih lastnth vaseh in okrajih lata dni. ko so sa vrnili premogarll na mehkem polju na dalo a novo pogodbo, so saštrajball njih tovariši na trdem premogovnem polju v Pen nay Ivani Ji. Pri pogajanjih sa novo pogodbo mora biti precej vroča osračja. kaj II Thomas Kennedy, tajnlk-blagajnlk UMWA. slači "rekelc". W. W. Inglla. načelnik operatorjev, pa Ja fta brea nJega. 8tayka na aniradlu Ja bila sadnja dni kontana a smago rudarjev. poskusanje moderniziranja kongresa Mnogi preučevale! vladne oblasti in' tudi člani obeh kongresnih • zbornic smatrajo, ako naj na&u zvezna vlada ostane v bistvu in v formi vlada ljudstva, sa* ljudstvo in iz ljudstva, tedaj se bodo morale završiti gotove spremembe v zastarelih procedurah sanata in poslanske zbornice, ker to zahtevajo današnji časi ln potrebe. Dva glavna razvoja dajetu po vod za tabo mišljenje. Prvič, ogromno razširjenje izvršnega dela naše vlade, ki ima dunes celo trumo najrazličnejših vla-dinih agencij ali urudov; drugič, kompleksni problemi, ki jih u-stvarja naše novo razmerje in naši odnošaji na polju medna rodno politike. V kratkih besedah povedano, i/rtajo naši sodobni senatorji in zvezni poslanci toliko posla in toliko brig, da ne morejo dobro vršiti svojih odgovornosti, ker so z njimi pre obloženi. Nikdar pa ni lahko izvajati sprememb v dolgih obstoječih postopkih, posebno na, kjer jc vmešana politiku ali politični interesi. Nuvzlic temu je bil storjen prvi koruk v tem pogle du preteklo leto, ko je skupni odbor višje in nižje zbornice pod vzel akcijo proučevanja or gun izuči j v obeh zbornic kongre su v svrho nudenja priporočil, kako bi se dalo jioennstuviti in izboljšati delovanja obeh. Poročilo tegu odboru (LaFolletta Monroney report) je bilo pred krutkim objavljeno, Nnjvužnej-ši del tega pmočila se tiče stal nih odborov uli odsekov. Obiskovuici, sedeči na galeriji višje uli nižje zbornice, so pogosto razočarani nad dejstvom, da je tako majhno število sena torjev uli kongresnikov navso čih v zbornici, Včasih izgleda, kukor du zbornici sploh nič ne delutu, to pa zato, ker se večji del reaničnegu delu kongreaa izvrši na sejah in sestankih raznih »talnih odsekov, Senatna zbornica imu 33 stal nih odsekov; nižja zbornica jih ima 48, torej skupno 81 in potem so še pododseki, (Jdseki in pododsekl vrše 90 odstotkov vsa ga dela senatne in poslanske zbornice, Kakor hitro Je v *e-nutu uli v kongresu predložena kaka resolucija ali zakonaki o sfiutek, jo vzame v rok« nia obeh zbornic predloženih m tisoče raznih predlogov, resolu clj in osnutkov, je naravno, dt morajo odseki in pododsrki Iz hirati in ločiti dobro od slabegt in potrebno oil nepotrebnega da tako pridejo končno prer1 zbornici predlogi, ki so poten predmet isznrsv ln glssovanjr V koni/resu in senatu. dalj časa Ja bilo očitno, da Je sistem <*ls*kov In p/idodsekov neroden 'n ee bo treba reorgs nl/irstl. Nilhov n#dsnli »estav Je tak, ds Je pogosto en In isti senator uli pa kongresnik član več odsekov, kur pomeni, da tak član senata ali kongresa ne more dobro vršiti svojih dolžnosti v slednjem izmed odsekov, ka* terih član Je, posebno, ker mnogi odseki zborujejo istočasno. Spričo tukega stanja je ža dolgo obstajala potreba reorganizacije v tem pogledu. V LaFollette-Monroneyjavam poročilu aa priporoča, da sa število senatnih odsekov skrči na polovico, dočim naj bi se kon-grua zadovoljil s Ifltimi; neka teri odseki obeh zbornic naj bi delovali skupno. V poročilu pa ni omenjano ničesar glad« tega, kako se naj izbere predsednike teh odsekov. Ti so namreč tisti, ki imajo precejšen vpliv v določanju usode predloženih zakdr nodajnlh osnutkov In predlogov. Navadno so imenovani za predsednike odsekov oni, ki ža dalj časa služIjo v enem ali drugam odseku in ki so pripadniki večinske stranke. Poročilo tudi priporoča regUti^cijo takozvanih loblltov, ki pritiskajo ns člane zbornic za sprejetje ali poraz tegu ali onega zukonodajnega osnutku Dalje se priporoča vaČ tehničnega, zukonodajnega in administrativnega osebja za obe zbornici, du se tako razbrtmenl aenatorje in kongr«snika, kateri naj bi bili tudi upravičeni do ooviška plače in pokojnin«. Vsa ta priporočila so vključena v predlogu, ki ho kmalu prišel ored senatno zbornico. v.v r "» / j SBA/D FLOWERS NA PRODAJ IMAM dv« staviiiSCi lota, na vogalu v Bha< tonu, Ha i pd ^ in zmožni plesati najviijo nsjemntno ta ekseientno pazUi ns vaie pesestvo. Pokličite - ali pa pisile W. A. BROWN REAL ESTATE DEPT. SUPERIOR 6200, EXT. 3555 ZVEČER IN OB NEDELJA" PARK RIDGE 1216 Montgomery Ward ( 619 W. Chicago Ave. • Profit-sharing Piece work or hourly rate with releee WESTERN SHADE CLOTH CO. 2112 S. JeffersoQ St. CADILLAC MOTOR CAR DIVISION 2300 8. Indiana Ave—Mr. Bohlin 2025 Eaat 71st Street—Mr. Blekl