8Z. Hroma. ■ mm. i tw* 13. aprfla 1915 XLVIII. lelo. .Slovenski Narod* velja v Ltvblfmal na *>m dostavljen: eelo leto naprej • • • • K 24--pol leta m • * m . m 12"-cetrt leta n • •••.«•-sa iucžcc „ ^t,« # , p 2>- ▼ npravništva prejeman: celo teto naprcj . m . . K 22-— pol leta m m • • . m 11-— čctrt leti m . • , • # 5*50 na mesec » • • • • • 1*90 DoptsT naj se frankirajo. Rokopis! se ne vračajo. Uredništvo i banova altea *L 9 (v pritfkju icvo^ fttltfoa *t *4» Izfcata vsak 4av g¥«i«r Mkemal nedclje ln prasalk*. lnserati veljajo: peterostopna petit ^U za enkrat po 16 vin., za dvakrat po U vin.. ta trikrat ali večknit po 32 vin. Parte in zahvali vrsta 20 vitL Pocrnio vrsta 50 vin. Pri vučjih insercijah po dogovoru« UpravnlStru naj se pošiljajo nartfnine, reklamacije, inseimtl i. t d, to je admifrićrativne stvari. —mmm—> 3wwn iteittfc velja 10 vlnarjev. ■ ■ ■■ N« pismena narobila brez istodotše vposlatve naročnine se ne ozfro. „MaroOa* tlakar«&« icltloa 6t €9. .Slovenski Na rod • Telja po posti: Ta Avstro-Ogrsko* celo leto skupaj naprcj - K 25*— pel leta „ M . • m 13'— četrt leta „ „ . . . 650 na mesec m » # • # 2*30 za isemcijo: celo leto naprej . . . K 30 — za Ameriko in vse droge deitie: celo leto naprei » . . ♦ K 36.— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamJti. Upravnlstvo (spođaj, dvoriSče levo), Knailova uižea ti S, telefon St 95, Svetovna vojna. Ruski napadi v Gozdnih Karpatih odbiti. — Pojenjavanje ruske ofenzive. — Za Nemce uspešni boji na Francoskem. — Pri Mariampolu so Nemci vjeli 1350 Rusov. ZLOMUENA RUSKA OFENZIVA V KARPATIH. Dunaj, U, aprila. (Kor. urad.) Iz vojnega poročevalskega stana javljalo : Na ćeli karpatski fronti je postalo bistveno mirneje. V zapadnem odseku se več dni 5em ne vrše nobeni boj:, odkar se je v đolinah rek Ondawe in Laborcze z močnimi četaml izvršeni ruski po-skus, prebiti našo fronto, popoinoma in z izrednimi izgubami za sovražni-ka ponesrečii v bitki o velikonočnih praznik ih. V odseku med Viravo in gorskim prefazom Uzsok se nahaiaioče čete so zadnje dni na crti Telepoc- ZeMoe-JtihasJak-Patakofaiu oabile vse napade. Tuđi tu so ruski napadi pojenjali. Naše čete so v tridiievnih Hutih boi ih vzdržale vse visine, ki na sevs- ru kriie'o gorski prelaz Uzsok. Vče- rai je bi! tu samo topovski boi. Severno od Tucholke in Slavska se je nemškim in našim četara posrećilo zavzeti več pozicij in za.ieti vjet-Fikc. Izza padca Przemvsta trajajoća ruska ofenziva se je torej ustavila na ćeli karpatski fronti in je bila na več toćkah občutno zadeta vsled proti-navalov naših čet. ODBITI RUSKI NAPADI V OOZD- fcffl KARPATIH. — 830 RUSOV VJETIH. Dunaj. \2. aprila. (Kor. urad.) Uradno razglašaio dne 12. aprila opofdne: Spi05ni položaj je neizpreme-ojen. V ruski Poljski in v zapadni Galiciji mestoma topovski boj. Na karpatski fronti smo v gozd-nem pogorju, zlasti v odsekih, vzhodno od gorskega prelaza Uzsok, odbili več ruskih napadov z velikimi izgubami za sovražika ter vjeli v celera 830 moi. V jugo - vzhodnji Galiciji in v Bukovini posatnič srditi topovski boji. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r, fml. m NA VAL IZ MARIAMPOLA. — 1350 RUSOV VJETIH, Đerolin, 12. aprila. (Kor. urad.) Wolffov urad javlja: Veliki glavni Man, dne 12. aprfla. Vzhodno boj išče: Pri šunku iz Mariampola v vzhodni smerl smo Rusom odvzeli 9 častnikov, 1350 mož in 4 strojne Duške. Severnovzhodno od Lomze so Rusi iz metalnih strojev metali bombe, ki se nišo razpočile. mar već so razvijale počasi goreć dušeče pline. O pofaabljenju nekega ruskega KKKlčastnika v prisotnosti nemških častnikov, ki je bilo uradno javljeno v listih, nam kot o robati in brezmi-selni laži pač ni treba posebe raspravlja ii. Vrhovno armadno vodstvo. Ruski komunike. I Iz Petrograda porocajo ^ Miinch. Ncuestc Nachrichten^ z dne 10. aprila: Generalni štab javlja: Na fronti, zapadno od Njemena, so dogodki podrejene važnosti. V Karpatih so naše čete odbile številne nemške in avstrijske proti-napade ter so nadaljevale prodiranje. Sedaj se nahaja ves glavni greben . Karpatov v razdalji 110 vrst (^^ 118 I kilometrov) od Regeto\x*a do Wolo-sate v naših rokah. ražen visine 909 južno od VVolje Michove. Tekom 7. aprila smo vjeli 1200 mož. Na ostalih odsekih naše fronte nobenih bi-stA enih izprememb. Oblegavalna armada izpred Przemysla. Iz Haaga javijajo Miinchener Neueste Nachrichten z dne 10. aprila: -Daifv Telegraph priobčuje brzojavko iz Petrograda: Vse čete oblegovalnc armade izpred Przemvsla so zadnjih 10 dni odposlali z železnico. deloma pa z avtomobili in peš preko Sanoka, Liska, Krasna in Sambora na desno krilo karpatske fronte in so se veči-noma že udeležile srditih bojev za gorske prelaze. Pcmoč teh čet se močno čuti, ker so Rusi dosegli kljun trdovratne-mu avstrijskemu uporu znatno pri-dobitev na ozemlju. Te nove pozicije jim za^otavliajo gospodstvo nad prclazom Rostoki in kakor se zdi. bo tuđi prehod preko prelazov Lupkovo in Dukla v kratkem zasiguran. Av-strijci pa so gospodarji Uzsoka in drugih prelazov. Treba pa je z vpa-dom na Ogrsko računati z novimi tcžkočami. m • * Ruske izgube. Milanski ^Corriere della sera-poroća. da izkazujejo ruski seznami izguh v času od 15. do M. marca isn.000 mrtvih in 212.00f> ranjenih. Kakor dostavlja list. so te izsuhe iz časa, ko so boji v Karpatih dosegli svoj višek. ' BOJI V KARPATIH. Obširni komunike o bojili v Karpatih nam da spoznati, da je sila ruske ofenzive na ceii fronti ne samo popustila, marveč se je celo popol-noma ustavila v našem silnsm ognju. Glavne naše pozicije so od sovraž-nika nedotaknjene. dasiravno smo morali tekom preteklega tedna opustiti več v rusko fronto segajočih postojank. Preko ogrskega pobočja j Karpatov se torej Rusom ni posrećilo prodreti. O podrobnostih fronte govoriti je nepotrebno, ker jo označuje komunike dosti nataneno. V vzhodnem delu Karpatov so naše čete odbile vse ruske napade, ter celo nekoliko napredovale. Posebno silni so bili zadnji ruski napadi na fronti Lupkov-Uzsok. Tuđi pri prelazu Vyszok so se vršili silni boji. Rusi so ves dan neprestano napadali, vedno pa so bili odbiti in so imeli silne izgube. Namen ruske ofenzive v Karpatih. O bojih v Karpatih poroča bero-linska »Kreuzzeitamg-: Namen ruskega vrhovnega armadnega vodstva je bil v zadnjih tednih ocividno ta. da se z močno ofenzivo polasti vrhov Karpatov in nikakor ne tajimo, da nismo /, nekako skrbio gledali na to prodiranje mnogoštevilne ruske armade. Cilj vseh napadov je bila invazija na Ogrsko. Gotovo so bili tuđi Rusi zmenjeni s srbskim glavnim stanom, da bi Srbi. če bi Rusi vdrli na Ogrsko. skušali vdreti v Srijem in Bosno. Toda vsi ti upi. ki jih je stavil v armado veliki knez Nikolaj, so se kljub ogromnim člove-škim žrtvam, kakor se danes že lah-ko reče. izjalovili, Res se ie Rusom posrećilo na nekaterih krajih zasesti par sprednjih naših strelskih jarkov, a fronta združenih avstro-ogrskih in nemških čet je ostala ćela in nepo-škodovana. Po konstatacijah avstro-ogrskega armadnega vodstva je uspeh dolgotrajnih bojev v Karpatih, ki so dosegli v dnevih Velike noči svoj višek. popoln. Za veljkost uspe-ha govori tuđi veliko število neranje-nih vjetnikov. ki smo jih dobili mi in naši zavezniki. BOJI ^ BUKOVINI. O bojih v Bukovini zadnje dni ni bilo slišati ničesar. Naravno je to. ker je bila pozornost z vso nape-tostjo obrrjena na silne bitke v Karpatih, ki so bile odločilnc tuđi za gibanje naših čet v Bukovini in v vzhodni Galiciji. Samo ob sebi razumljivo je tuđi, da naše čete v Bukovini tuđi nišo mogle z vso silo pritiskati na Ruse. dokler ni bilo spoznati izida odločilnih bojev v Karpatih. Njih naloga očividno tuđi ni bila toliko prodirati, kakor vezati čim največ ruskih čet. Sedaj poročaio zopet iz Crnovic, da so tuđi tam trajali ves čas silni boji. Ponekod je prišlo do hudih bojev moža proti možu. V Zaleszczvkih so naši vjeli nekega ruskega general-štabnega častnika-letalca. Avstrijski topovski ogenj zelo učinkuje. Rusi imajo silne izgube. • Iz Rusije. Preko Stockholrna porocajo. da je pomanjkanje zdravnikov na Ru-skem tako veliko, da morajo postaviti celo že ženske zdravnike v službo za fronto. Baje namerava vojna uprava porabljati medicinke v 6. do 8. semestru kot zdravnice in sanitet-nc uradnice v lazaretih. Tuđi pomanjkanje strategičnih zvez je zelo občutno. Dan in noč de-lajo za rusko fronto, da bi izboljšali te razmere. Mnogo nad en milijon delavcev baje dela železnice in mostove za rusko fronto. Zlasti mnogo važnosti polagajo na to, da se zgrade ob glavnih progah še stranske proge. da se glavne proge tako raz-bremene. >Novoje Vreinja - vidi v gali-škem vprašanju najvažnejšo nalogo Rusije. Kdor je v posesti Karpatov, ta je tuđi gospodar na Balkanu. Karpati in Dardanele sta enakovredni ideji. Ruskija Vjedomosti pravijo. da so se začetkom vojne veselili vsi Rusi, da bo Nemčija. če že ne z orožjem. vsaj vsled lakote premaga-na. V Rusiji so bili prepričani, da v carstvu ne more priti do draginje. Popoinoma nepričakovano pa je dra-ginja nastonila. Samo v Moskvi so ži-vila poskočila za 50?'c in celo v Sibi-riji je draginja zelo občutna. V Rusiji so sklenili odstraniti vse podanike sovražnih držav. Sedaj prihajajo ministrstvu notranjih zadev številne prošnje za podelitev ruskega državljanstva. Ministrstvo je zato sklenilo, da je one koloniste, katerih prošnje bodo uslišane, naseliti med Čisto ruskim prebivalstvom. Bombe naših avijatikov v Podgorici. Rim, 12. aprila. Listi porocajo: Avstrijski avijatlki so obmetavali crnogorsko Podgorico z nombami. i05 oseb je uhitili in ranjenih. Mno^o ranjenih je umrlo pozneje v bolnici. • # ZAVRNJENI FRANCOSKI NAPADI V ARGONIH IN MED REKAMA MAS IN MOSEL. — NEMŠKI LE-TALCI SO BOMBARDIRALI NANCV. Berclin. 12. aprila. (Kor. urad.) Wolffov urad lav!?a: Veliki glavni stan, dne 12. aprila. Zapadno bojlšče: V Argonic so se ponesrečili majhni franeoski delni napadi. Med rekama Mas in Mosel ie bilo v- nedelio razmeroma mirno. Sele v vecernjh urah so Fran-cozfe pričeli z napadom na pozicijo pri Combresu. Po dveurnem boju snio napad odbili. V Ai!lyskem gozdu in v lesu Le Pretre 50 se podnevi vršiii krajevno omeieni boji mož proti možii, ki so se končali v našo korist. Z ozirom na to, da so sovražni letalci dne 5. aprila bombardirali od-prto, izven operacijFkega ozemlja le-žeče mesto Miiblheim, pri čemer so bile ubite tri ženske, smo izdatno obstrelievali z razstreliinimi in po-žarnimi bombami Nanev, glavno točko istoimenske utrdbene skupine. Po fzpovedi franeoskih častni-kov so katedrale Notre Dame v Parizu in Trovesu, kakor tuđi odlična državna posiopja, narodna knjižnica, umetntški dom. invalidski dom, Louvre itd. opremljena z vojaškimi napravami kakor z reflektorji, brez-žičnim brzojavom in s strojnimi pu-škami Vrhovno armadno vodstvo. Poročilo franeoskega generalnega štaba. Iz Pariza porocajo »Munchener Neueste Nachrichten- z dne 10. aprila: Poročilo generalnega štaba z dne 9. aprila ob 11. zvecer se glasi: Po novem siiajnem napadu na važne pozicije pri Epargcsu, ki ob-vladujejo dolino \Voevre in ki jih je sovražnik trdovratno branil. smo lete popoinoma osvojili. Včeraj smo zavzeli nad 1500 inetrov strelskih jarkov. Oanes zjutraj so Nemci na tei planoti držali samo še dve poziciji, dolari par metrov. ki pa so jih uporno branili. Popoldne smo osvojili tuđi ti dve točki ter vjeli 120 mož. S tem smo dosegli eden najglavnej-ših smotrov naših operacij zadnjih dni. Dalje proti jugu, v Aillvskem gozdu, smo vzdržali svoje pridobitve (na fronti 400 metrov 800 metrov širine) ter smo zavrnili tri protina-pade. V gozdu Mortinare so izvršili Nemci 15 napadov. da zopet osvoje strelske jarke, ki smo jih jim odvzeli; vseh 15 napadov smo odbili. Na bojišču leže kupi nemških mrtvecev. Na ostali fronti lahko poročamo o teh - le operaciiah: V Belgiji, pri Drie Grachtenu. so Nemci zavzeli del strelskih jarkov na levem bregu reke Yser, dočim so Belgijci udarili na desni breg ter tamkaj zgradili utrdbo ob reki. V Champagni so bile živahne pehotne akcije. Severno od Beau Sejoura so Nemci poskusili zopet zavzeti strelske jarke, ki so jih izgubili pretekli mesec. Njihov napad smo odbili, ražen na eni točki, kjer se jim je snoci posrečilo, se nastaniti v najsprednej-Ši poziciji. V protinapadu smo danss zopet osvojili to pozicijo ter potisnili so-vražnika na njegovo izhodno točko. Nasprotnik je imel znatne izgube. Na jugo - vzhodniem obronku i1artmannsweilcrkopfa smo zadnje dni vjeli 150 mož. OFENZIVA NA FRANCOSKI FRONTI. Priprave za veliko angleško-franeoskoofenzivo,ki naj se prične še ta teden, so poglavitni predmet an-gleškega časopisja. ->Daily Mail« pravi, da .se bo pričela ofenziva An-grležev na crti ob Yseri. dočim bodo pričeli Francozi z ofenzivo pri Len-siu Douaju, Lillu in Roubaixu. Grc za to z vso silo in za vsako ceno vzeti Nemcem Lille in Roubaix, ker sta ti dve mesti s svojimi velikanskimi to-varnami za izdelovanie vojnega materijala za zaveznike največiega po-mena. Ruski vjetniki v Nemčiji. Iz Pariza poročaio: Tukajšnji listi poročaio. da porabljajo Nemci v ! Flandriji in vzhodnji Fraticiji ruske vjetnike za delo pri železnicah, ce-stah in hišah. * BITKA MED REKAMA MAAS IN MOSEL. Berolin, II. aprila. (Kor. urad.) \Volffcvemu uradu pišejo iz velikega glavnega stana dne 10. aprila: O bojih do popolđneva dne 7. aprila smo že poročali. Dnevi do H». aprila so prinesli nadalievanie bojev. Dočim so bili do 7. aprila franeoski napadi obrnjeni izkijučno proti obe-ma nemškima kriloma. je priče! sovražnik sedaj tuđi z napadom na sredino: prej ie zbral \- blizini St. Mihiela nove silne čete. Pozno popoldne 7. aprila so izvršili prvi napad na gozd La Selouse, 9 kilotne-trov severono od St. Mihiela, približno na crti Seuzev - Larnorvillc. Prišlo je do Inidih bojev, v katerih je pustil uinikajoči se sovražnik mnogo mrtvih in ranjenih na bojišču. Dva častnika in 80 mož smo vjeli. V noči od 7. na 8. april je trajal artiljerijski boj na raznih točkah fronte, zlasti pri visini Combres in med Regnievillom in Fev en Iiavem, s kratkimi pre-sledki. Ponekod so sledili infanterij-ski napadi. Južno - vzhodno od Ver-duna in pri Marcheviliu sta se razbila dva napada že 100 in pred na-šimi pozicijami. V gozdu pri Aillvju se je rosrečilo Francozom zopet vdreti v del jarkov, ki so ga bili dan poprej izgubili. V gozdu Bruel započeti napadi, zgodaj zjutraj. so bili, kakor trije nočni šunki na zahod-njem delu gozda Le Pretre. odbiti. Popoldne in zvecer dne 8. aprila je razvijal nasprotnik istočasno na raznih delih fronte prav živahno delo-vanje. Sunek iz gozda La Selouse se je razbil ravno tako, kakor napad na istem mestu dan poprej. Istočasno se je razvi! večuren silen boj v gozdu pri Mort Maru, v katerem je bil nasprotnik končno prepoden z golim orožjem. Na enak način se je končal napad v okolici Regnievilla v gozdu Le Pretre in južno od Orne. 8. april in noč na 9. april sta stala v znamenju silnih bojev na vrhu Combres. Zdi se, da so Francozi na teh tockah postavili v boj ojačc-nja iz zgoraj omenjenih novih čet. Dne 8. aprila dopoldne so zasedli dele jarkov, ki smo jih z ozirom na hudi artiljerijski ogenj zapustili. Za te iarke se je vršil ves dan vroč boj. V noči na 9. t. m. se je posrečilo našim četam. vreči sovražnika iz vseh delov teh jarkov. Glavno pozicijo so naše čete držale. Nov franeoski napad s premočnimi četami zgodaj zjutraj pa nas je prisilil, da smo zopet zapustili nekaj delov jarkov. - - Strni 2. »SLOVEHSRi n 0+> mpntm i3?9« 82. Stev. Nasproti tem dogodkom ob vršili Combres, stopaio dogodki na drugih dclih fronte v oeadje. Ražen nekaj živahnega streljani«, je potekla uoč od 8. na 9. april splošno mirno. Samo v grozdu pri Mort Mare, kjer so bili Francozi popoldne v večurni borbi z velikimi izgubami pregnnni, so v večernih urah »opet napadah*, ni-so pa dosegli bolišega uspeha. Na-sprotno pa se je posrećilo našim če-tam, ki so jim sledile v franeoske pozicije, vzeti dve strojni puški. Kljub temu neuspehu se je odločil sovraž-nik dne °. aprila zgodaj zjutraj, napad obnoviti. Napad pa se je zopet razbil z izrednimi izgubami. Dne 9. aprila so Francozi prenesu' tefišče svojih napadov zopet na sevemo krilo, med kraj Orne in visino Combres. Tako so naskočili v ravnini Voevre med Parrondruptom in Marchivellorru od poldne c!o poi-boci štirikrat vsakokrat na fronti 6 km ter so bili vedno z izgtibami odbiti. Tekom noći so potem zdaj pa zdaj ob sodelovaniu artiljerije metali mine. Popoldnc je skočil sovražnik na ćeli crti pri vrhu Combres iz svojih jarkov. Prei je bil od dopoldneva obstreijevaf naše policije z najtežji-mi topovi. Posrečiio se mn je. na eni točki prodreti do kotline na južni strani vrha, predno ie izkrvavel napad v ognju na^ih obeh zadnjih po-zicij. Kaše čete se n»o samo vzdr-zale na vrhu, rnarveč je prevzel neki po'kgvni povelinik inicijativo za pro-tfnapad, ki nam je dal zopet dele naših pTedrnih pozicij v roke. Zdi ?e, da je bil nameravan se drug napad, izvedbo rega napada pa je preprečil učinkoviti ogenj naše artiljerije. So-vražnik ?e je v noći omejil na obstre-fievanje vrha m za njim fežeče vaši Combres. Na ostali fronti je prinese! dan v sredi bojne fronte na Crti Sen-vey - Spada resne, toda hrezuspešne napade sovražnika. Vjeli smo 71 so-vrainikov. Napad sfabejših čet v gazdu, pri Aillvju. smo z lahkoto odbili in tuđi sunek preko crte Regmie-ville - Fey en Have. se je kcmčal z izredno velikimi izgnbami ie v našem artiljeriisketn ognju. Severno od Reirnievilla je ostalo na eni sami točki 500 mrtvih na bojišču. Večer 9. aprila je prine^el v Croix des Carmesu v srozdu. la Pretre nemški napad, kateremn se ie posrećilo iztrgati sovraž-nikli tri stražnice in dva jarka, pri čemer so naši vplenili dve stroini puški in vjeii 59 sovražnikov. Dne 10. aprila so se vršili artiljerijski boji na ćeli fronti Bilo ie opaziti, da so se Francozi pridno zakopavali in ojačevali svoje zelo red-ke spređnje vrste, zlasti na sever-T?em krilu, južno od Orna, v sredini nasproti crti Senzev - Spada m na južnem krilu v blizini Re^nevilla. Zbrine čete snio ohstreljevali z moćnim ognjem >. izdube, ki so vsled te-tra nastale, so bile pač vzrok. da so-vražnik ni mogel najri sklepa za napad. Tuđi pri Les Epargesu, na vznožiii vrha Combres, so Francozi nripravili močne čete, ki jih je mogel doseći naš artiljerijski ogenj. Samo v lesu Le Pretre ie prišlo ta dan do franeoskega napada, ki ie bil brez te-za\-e odbit. Tako se je končal tuđi JO. april, kćdcor vsi dotedanii dnevi s popolnfmjiemškim uspehom na vseh frontah. i a dan se ie zahvali! fran-coski vrhovni poveljnik, general .Toffre, prvi armacii za to, da je Nemcem iztrpala pozicijo pri _ Les Kpar^e^u, to je \Th Combres. Za to pozicijo se vrše že tedne s kratkimi presledki boji. Francozi so že več-krat spo ročiti, da so zavzeli to r»ozi-ci}o in da jo imajo trdno v rokah. Zadnje boje za to pozicijo, za katero se je vršilo toliko bojev, šino tipisali zgoraj. Y resnici so imeli Francczi časih začasno zasedene posamezne jarke te pozicije, vi*e pa smo zopet izvojevaii, ražen maloga nebistvene^ra de!a. Pomanjkanje munlene na Anjrte-5kem. \i Londona poročajo: Lord Kit-chener ie naznanil poveljniku v Ncwcastlu, da je nnjna potreba po-spešiti izdelovanie municije v tvor-nicah ob T>iii. 2a to je treba več ti-soč delavcev. V Newcastlu se je vršila na to konferenca med poveljni-kom in zastopniki vojnega nrada, kjer se je govorilo o pomnožitvi do-bavnih moči. Nato so se razobesili po vseh angleSkih mestih lepaki. na katerih se pozivljajo izučeni in neiz-uceni delavci, da naj se javijo v de-lavnicah, kjer se tzdelujejo puške, topovi in municija. Irska proti Angliji. Iz Amsterdama poročajo: Na Ir-skem se širi propaganda v protian-^leškem smislu. Neka obravnava v Dublinu proti Johnu Hegartvju in Jamesu Bo!gerju >e v tem smisla znacima. Oba obtoženea sta imela 3hranjcne eksplozivne tvari ne, ražen so našle ^ngltikt oblasti nri njih v stanovanju tuđi dinamit. Tuđi sta obtoženea živahno agitirala proti novačenju in sta širila letake z vse-bino: Će pridejo Nemci na Irsko, bodo prišli kot prijatelji, da napra-vijo konec angleški vladi in vsako \rečo žita, ki jo bodo vzeli Nemci, nodo lakoj z denarjem plaćali. Obravnava se ni končana, ker :>e mora zarndi dinamita /astiŠati šc par pric. ZAVfcZNIKf IN SKLfcPANJC MIRU. Beroiinski listi javljajo \z Zene-ve: V odseku rrancos!:Mansion* bo takrat kot nradno stanovanje Iordmajoria, ^redi^Če rnnog:ošte\ilnih prireditev, ki se bodo po vojni prirejate.« » * Fronta zaveznikov. v.Matin^ je izračuna! po zaneslji-vik pod«tkih bojno fronto zavezni-kov na 266^skm samo v Evropi. Od te dolrine cdpadc 870 km na franco^ko. 50 na angiesko, 28 na belgijsko. 1370 na rusko in 350 km na srhsko-črno-gorsko fronto. * DčLO NEMSKlff PODMORSKIH COLNOV. Nizozemski parnik Constanze Katharina-, ki je pri^pe! iz Falmon-thsk po novi pomorski cesti, ic imel na krovri pet mož pcsadke angleske-£a parnika - Harpalvce^. ki ie bil pri svetilmku Xr>crd Hinder torpediran, ali pa je zadel ob kako mino. Potop-Fjeni parnfk ie imel 53 mož posadke, od katerih se ic moglo resiti Ie 27. Med mošt von:, ki je utonilo, ]e tuđi kapitan in prvi krmar. Iz Rotterdama poročajo: Angle-.^ki parnik ■ Harpalvce je bil, kakor že poročano, v blizini svetilnika Noord Hinder torpediran in se je po-topil. Parnik je imel 5940 ton, dolg je bil 142 metrov in ie bi! zer-ak^n leta 1911. Ker ?e irnel nsrnik na dimni-ku posebno znamenic, ga je nernski podmorski colu torpedira!, ne da bi ga bil preje ustavil in dal moštvi: pet ^li de^et minut časa, da se resi. Torpedo je zaće! parnik ob desni strani v hližrrri krmila. Parnik se ie tekom petih minut potopil, ne da bi se bilo mestvu posrećilo spustiti rešitae čol-ne v morje. Eksplozija ?e bila zelo vnočna. a moštvo na Dtrniku ni vide-!o nemskega pedmorske^ čoin^. Kmalu po potrrpitvi je dospei na kraj nesreće namik • Elisah^th , ki je rc-šil 2o rnož. med temi šest anfflcskiri mornariskth častnikov in 17 kitatskih mornarjev. Poznejcje resi! nizozemski parnik Con^tance Karharina ••< pet mornarjev in parnik , ]?*jb\v tu-đi nekaj mornarjev. uko, da se do-mneva, da n! utonilo vrč Kakor Ka-Klh 10 do 12 mož. Iz Pariza poroča -Petit Journal", da je neki nemški nodmorski Čoln^ torpediral ob angleški obali parnik sEImiro s Iadjo s 4OO0 tonami. Parnik se je potopi!. Iz KieJa norocajo: Stevilo odlikovanih nemfckih pomorskih častni-kov, ki so dobili red Zelezncga križa I. razreda, se je povišalo na šest So to: Oto NVeddingen, Klaus rfausen, baroTi Berchheim, Bernolt Wegencr, flersing in Pustknchen. Vsi ti so vodili podmorske čolne, dva sta že mrtva. m • * Nizozemsku, vlada je protestirala pri nemški vladi prf>ti potopitvi ho-landskega parnika »Mcdea«. Protest j« najbrže naiffašal, da potopitev ne-vtralne ladje s takim blagom, kakor ga je imela »Medea«, ni v skladu z mednarodnrm pravom. Zdi se, da je nato odgovorila nemška vlada, da se ji zdi pestopanje upravičeno, sploh pa bo nemško pomorsko vojno sodi-šče odioČevalo o tem slučaju. _ _ ^ . « .. • \\ Angfeška pfovba. ¥ Anfcleži so zapjenili kodanjsJd parnik >GulliosA ter ga oripeljali v Leiih. Dansko ministrstvo je vložilo protest. Vt\m aii^Icski parnik .-Holga-tc . ki je lečal od početka vojne v Flsbierču, ie dohil povelje, dn nnj se odpelje v London. Parnik je zapusti] fishjerg. Kakor se zatrjuje, ^o -William Frve.« B^rolin, li. aprila. (Kor. urad.) Norddeutsclie Allgcmeine Ztg.^ oh-iavlja no bile otposlane o potopitvi iadrnice AVilliam Frye ■. V noti poslanika Združenih držav, Oerarda, državnerrru tajniku zuna-njega ministr?tva ]c med drugim rečeno: Usojam se Va5i ckscclcnci po naročilu svoje vlade predložiti reklamacije zlcd^ ^28.095'M doiarjev proti nemški vladi v prospeh lastniko^v-in kapitana amerikmiske jadrnrec ^Wi!liam Frye •. Wi!liam Fr>e^, last amerikanskih državljan.>\% je pravilno plula pod nastavo Združenih držav in je odplula iz Seattle dne 4. novembra 1914, najeta za M. H. Kouserja v Portlandu (država Ore-gon) in namenjena v Queenstown, Falmouth ali Plvnioutli. Nat-voriena ie bila izključno s 1S6.980 bašelii pšenice, ki ie bila last zgorai imeno-vaneffa Housena ter konsignirana nL4 ordro ali nakazi!,"v. To je razvidno iz Iadii>kih papiriev. ki so bili vzeti iz ladje predno je biiii potopljena. Usoiam se vprasati. ali bo nemška \-Iada dala zato, ker je nerrkška kri^ žarka --Prinz Kitei Friedrich ■ ugono-bila -W1IIićiT7i Frve-, popofno ođ-š!\cdnino. \ rem^kem odgt>\ oru se je med drugim izjavilo: Kemski poveHrr'k je postopal popol'iioma \" okvirju nače! rnednarodnega prava. PristaniŠča Queenstown, Falmoutli in Plvmo-uth so moćno nfrjena an^le^ka obrezna mesta. ki sluzrio ra^entega angleškim vojnim ladjam kot opori-sča. Pšenico je bilo smatrati za blago, namenjeno sovrazni državi, ter se ie moralo z njo postopati kot s konterbando, dokler ni bilo nasprot-no dokazano. S tem pa je bii dan tu-di nrednocoj 7AX |?otcritcv ^adie. ker pornežni krif.arki ni bilo iTi»*>grvce spraviti plena v nemsko pristanišče, ne da bi bila vsfed tega ogrožena varnost iu cmeien uspeli oneracij. V sodnem pDstonaf'in elede plena. ki se bo v najkraišem času vršilo, bodo lastniki ladje in tovora nfogli dokazati, da pšenica ni bila narnemena sovražni državi, ću iorei ni imela značaja konterb;:nde. Po posebnih dolcčbah, ki veljajn m razmerje med Nemčijo in Združeniini amerišklmi cižravami, je pa pravni položaj v toliko drugacen, Ker ^ po prusko-amcrikan?ki prijateljski in trgovin-rki pogodbi in po orusko-arnerikan-ski trgo\inski in ladjeplovni pogodbi konterbanda ne srne zapjeniti, mar-več Ie zadržati in prevzeri nroti pla-čilu vrednosti. Na podlagi tega bi dobili Iastn?ki ladje in tovora tuđi te-daji odškodnino, čc bi sodisče značilo pšenico kot konterbanđo. NAPAD NA DARDANELfc. Za veznik i pred Dardanelami. Iz Aten poročajo: Zavezniki so vnovič poskusili ifkrcati pri Darda-nelah večje število vojaštva. Toda tuđi ta poskus se je ponesrečil. Pariška poročila pravijo. da ste Francija in Anglija Rusiji razložili, da mora ona prevzeti glavno breme operacii proti Carigradu. Rusija je to akceptirala. m • Kako dolgo se hoće Turcija vo- jevatl? Carigrad, 12. aprila. (Ker. urad.) OflciioHJi »Tafiin« ia«H>triya. k^ mora Turčiia pri sklepanju miru dobiti ter postavlja nasfednji program: RazširjeTiie meic do kavkaškega grebena ter pojest Odesc, Sebasto-pola in \iko!a;.jva, tako, da bo rue?:.[ innteri-jala za Srbijo preko Soluna. Posla-niki triplccntente so ntnno zahtevali, da in nrepoved zopet odprnvi. * « Položaj v Italiji. V Turinu je prišlo med nevtra-lisli in intervencijonisti do novih pretepov. Y*a za nedelio napoveda-na zborovanja je vlada prepovednla. Sveta Stoiica in Franciia. Rim, 12. aprila. Navzlic vsem dementijem je gotovo, da se potaja franeoska vlada s Sveto Stolico o obnovi tvi fr^ncoskLgn protektorata v Crijentu. Nov danski podmorski čoln. Dansko vojno brodovje je dobilo pred par dnevi svoi deveti podmorski čoln. Zgrajen je bil v kodan-<-ki državni i^diedelnici in je dobit ime Ran . Ćoln je nekolfko večji kakor so bili dosedanji in ima dve cevi za lancirarpc torpedov. PORABA STRELIVA V ZADNJIH VOJNAH. Streffleunev strokovni vojaški lit piše: Naravno je, da ie ze!o težko, natančno ugotoviti porabo streliva za boine namene v vojni. V vseh bo-jih se doga ja, da posamezni vojaški oddelki postrele p.enavadno mrio^fo streliva, dočim drugi, ki stoje v drugi vrsti, ne sprožijo niti enega strela. Vojna leta 1866. — V času od 26, juniia pa do 3. ju lija je porabila pruska armada do 2 milijonov pu-škhiih naboje\\ kar pomeni po !r> komadov na moža. Pri 3/'. pespolkit je prišlo na moža po 4$ strelo\*. Av-strijski polki so norahili ravnotako po 1.^ nabojev na moža. (Takrat so imeli Prusi. kakor znano, inodcrnej-šc puške, kakor ra naši vojaki.) Vojna leta 1870. 71. — Francuski pe5ec ie imel pri 52, v municijskem parku pa 137. Naiveč se je porabilo pri VI. zboru, ki je v bitki dne 18. avgusta postrelil po-vprečno po 60 nabojev na puško. Pri nekaterih kančnili bojih se ie doga-jalo. da so ćeli voja«ki oddelki ostajali brez streliva. ker preje nišo bili dovelino pres>krblieni ž niini. V zgo-dovini več poiker/ se navaia to kot vxrok končnega poraza. V nemški armadi je imel vsak mož 160 strelov, v municijskern vozu pri batalionu \9, O5tanek pa ie bil v uiunicijskem parku, čigar velika oddaljenost od bojisča je povzročala velfke težave. Rusko - turska vojna 1877. 7S. — Pri ruski armadi je znašala po-vprečna poraba 40 ndstotkcv puški-nih nabojev (60 pri možii, 70 v muni-ciiskem vo/u). Naj več streliva je pri-padlo na divizijo Skobelevega: 17S nabojev. Pešpolk st. 140 sam je v bitki dne .W. avgusta 1877. leta nev strelil po\'prečno po 94 nabojev na rusko. — Turska armada je v svojih sijajno tirejcniti obratnih po7>icijah, porabila do r(K) nabojev na puško. Rusko • japonska vojna ieia 1904.,''03. — ^ japonski armadi ie bilo: pri vojaku 180. v bataljonskem inunicijskcm vozu 60, v municijskern parku 150, v armadnem parku pa po 300 nabojev na puško: skupai 770 nabojev na puško. O resnični porabi ni točnih podatkov. japonci sami so ugoto\fili po 50 nabojev za en dan bitke. Tako bi pripadalo na buko pri Ljtojanu (8 dni) 400 strelov. pri Sa-ho (12 dni) 600 strelov. pri Mukdenu (15 dni) 750 nabojev. Japotici se mo-rajo zahvaliti svoji vestni in premiš-Ijeno izvedeni oskrbi. da ^o njihove čete Ie zelo redkokdaj trpele na pomanjkanju streliva. — R^sf: Od vse množine, 303 nabojev. jih je bilo 120 pri možu, 66 pri polkovnem trenu, 36 pri divizijskem in 81 pri zbornem parku; pri armadnem parku je bilo šc 164 trelov na puško v zalogi; sku-paj torej 467 na puško. Povprečna poraba se zdi, da je bila manjša kot pri japonski armadi in se more računati na 35 strelov na dan in puško. V najsprednejših vrstah 5O posamez-ni oddelki postrclili do 400 nabojev m »n dan bitke* , Nasfednji podatki o porabi streliva so natančno ugotovljen:: 30. av-^usra 190^ je 4. bataljon 26. pešpolka postrelil do 250.000 nabojev; v bitki pri Liaojanu sta polka st. 138 in 139 v času od 31. avgusta do 5. septembra pc^ireliia po 100.000 nabojev; pešpolk St. Io7 ie postreli! dne 1. septembra !90.or,o. d:ic 2. septembra pa 17O.HO0 patronov. Gfo reki Saho ie pešpolk st. 1P9 v cnem dnevu po-rabil 352.000 nahojev. Od 13. do 16-oktobra je pespolk št. 139 v enem dnevu porabil .120.000 nabojev. Od 13. do 16. oktobra je postrelil pešpolk št. i 38 nič mani kot 1.020.000 nabojev. to je povprečno po 150 strelov riLi dan in puško. Največjo množino streliva so porabifi: Pnc 1. oktobra pešpclk žir. ?A, nainrec 400.000 nabojev. k:-»r pomenju 160 naboje^ na puškn: dne 1S. iuiiia 123. pešpoik 450.000 naboiev. aii 1S0 nabojev na puško; dne 30. in ;i. iulija 33. pes-polk (1400 rnr>z) 92^.O{)\'\ nabojev in M. pešpolk (1900 inož) 1.250.000 nabojev, to je 330 nabojev na puško; dne \4. oktobra pa 138. peSpr>Ik celo 974.000 iK.bojev, to ic po 400 nabojev na puške. — Će prim^naino vse to, ie 13F. pe?po!k porahil v petih dneh ravno toliko municije, kot vsa pruska arniada v voin; Icia 1866. Po-samezni. popolnomn slabi polki, kakor na primer sibirska 33. in 34., sta porabila v dveh dneh toliko naboiev% kot ves trerji nernski armadni zbor dne 16. avgusta 1870, leta. Delno popolnjevanje re ogromne porabe streliva ie bilo Rusom rnogoče samo z?.ra$ro je bilo besedičenja in prerekania. ker so bili koščki kruha majhni in turski in ni nobeden teh-tal 70 ^ram.^\r. kakor ic predpisano-. Najboli komični prizori pa so se godili v gledaliskih bufetih. \" vcicdali-.sče Ijudje seveda nišo nesli krušnih kart, a ko so se oglasili \p buretu zm kruhek 5; šunko, oj, kako razočaranje. Pripravljenih je* bilo pač dovolj takih sandwich, a natakarji so mo-raJi vse pospraviti v ornare z ledom, ker noben kupee ni imel krušne karte pri sebi, br^z te karte pa ni dobiti tuđi ne kruha s šunko. — V Gradcu )€ šio vobče *e dosti gladko, v Mariboru pa so bile velike težave, ker je tarn malo inoke. — Minlstrske konterence v Budimpešti. Ministrski predsednik groi Sturgfkh in poljedeiski minister Žen-ker sta konferirala v Budimpešti a ogrskimi ministri o raznih aprovi-začnih vprašanjih. Gre predvsem za to, dobiti iz Osrrske zadostne množine koruzne moke. — Minister Korber v Nov em sa-du. Skupni iinančni minister Korber ie odpotoval v Novi sad. — Izvoz iz Romunije. Koinunij; je prepovedala izvažati otr^be, ako nišo s prrmesio železnatega oksida tako denaturirani, da postanejo za 82. Ste*. .SLOVENSKI NAKOD', dne 13 aprila 1915. Stran 9« človeško hrano nevporabfi?. Nadalje ki, poveljnik 5. artiljerijske rrigade, sta vr>kojena. Vodstvo J0 armadnegu. zbora je prcvzcl fnil. \VdTtlny. — Imenovanje v armadi. Za I'Skrbniškcga oiicijala v evidenci je "menovan akcesist v evidenci Pavel fereb. Za črnovojniškega nadpo-ročnika - avditorja je imenovan črno-rojniški uadporočnik dr. S. Janežič. — Odlikovani slovenski čariniki. Vojaški zaslužni križec z vojno de-.oracijo sta dobila major deželnega ^indarmerijskega novelistva št. 1. Hugon plerrL Sušnik ter stotnik 26. domobranskega pešr*>!ka Edvad IV a v p o t i č. Signum laudis na belo-dečem traku je dobil stotnik 3. domobranskega pešpolka Josip Rau-: c r. — Odlikovani Slovenci. Veliko r; ebrno svetinjo za hrabrost je dobil vezervrii kadetski aspirant Marka r> a v I i n. Bronasto svetinjo za hrabrost so dobil*: četovodja. Hcrijan Pere, Mak\so Berdnik, Fran Petek in han Dobravec ter korporala Ivan Mlakar m Karol Jakel. v?i pri 27. čr-novoiniskeni pclku. Ravno to odlikovanje so dobili: četovodti Anton Go-rup in Štefan Statušek. kompanijski Tobentac Ivan Turk in pešec Ivan :azbec, vsi pri maršbatalionu št. 29 movojniskega p?špofka. — General Kusmanek, o kate-rern so krožili po nemših listi h po- notni podatki, je rojen leta 1S60. v ^lerrnanstadtu na Solnograškem, kier c hil njegov oče policijski komisar. — Pogreša se Rudolf Krec, c ii kr. narednik pri bos. herc. pespol-'u št. 4, 5. marškompanita, vojna •v>šta šu 311 (88) in sicer od 9. decembra I. 1. Kdor kaf ve. izvoli spo-reciti Francti Kreću, krojaču v Ljubljani. — Pogrsša se Fraiic Ogrizek. ''/. pešnolk, .\ stotnija. 2. četa. vojna ^ošra sr. 73. Iz Trsta je odšel 24. av-4'usta v G&licijo. Zadnjikrat je pisal meseca septembra 1014. Kdor izmed njegovih tovarišev o njem kaj ve, naj izvoli sporočiti njegovi materi Ivani Ogrrzek. Rakitnik. pošta Prestranek. — V rusko vjetništvo je prišel J.^. rnarca ^-SlovenČev* urednik r"ranc Terseglav. — Iz ruskega vjetništva se je srlasiT poročnik 17. pehotnega polka ''ništav P e s a r i č. Pisal je svojemu bratu /elezniškeimi asistentu iz Kijeva. — Iz ruskega vjetništva ^c ie opet oglasi! nadporočnik Josip < i r c el. Od 18. a\ -gusta pa do 16. ebruarja ni bilo o njem nobenega Disma ali dopisnice. Dne 16. februar-ja je pisal steršem dopisnico iz Pe-scanke v Zabajkalskem okraju Čiti. Ranjen je bil v stegno. Sedaj je že ozdravel. — ČrnGvOjniki rojeni leta 1S96-, rf> pozvani pod orožje na dati 15. aprila in ne 16. aprila, kakor je bilo včeraj napačno navedeno v notici. — Prvi pairijotični dar cerkve. Poročali smo, da se je sprožrla ideja, naj bi darovale cerkve svoje zvo-nove domovini na oltar. Ena cerkev se je že odrvala m sicer protestan-tovska na Ogrskem. ki je darovala ^voj skoraj 200 let stari veliki zvon v patrijotične namene. Upati je, da hc ostane csamljena. — Učencl VII. a razreda prve državne gimnazije so pod nadzor-Mvom svoiega razrednika gosp. prc*-fesorja Dolenca razdelili med ranjen-^e, nastanjene v šolskem poslopiu na Cojzovi cesti, žepne rute, cigarete, iabolka in pipe. Hvala lepa mladim dobrotnfkom! — Zafevafa. Podpisana si štejeta v prijetno dolžnost, da se za izkaza-ne dobrote v c. in kr. bolnici v obrtni šoli v Ljubljani med najino boleznijo naiiskrencj^e zahvaljujejva. Pr>sebno ^e zahvaliujeva blagemu in dobremu ^osnodu dr. Rudežu. grospem Doga-novi iz Ljubljane in Zarnikovi iz Doba ter sestri Ani Cisl za ves njih trud in požrtvovalnost. Zagotavlja-va. da se jih bova spominjala v trajni nvafežnosti v najini domovini, t. j. na Poljskem in Ozrskem. — V Ljubljani 10. aprila 1515. — Anton Kovačič, Peter Kostecky. — Znižanie obrestoe mere. Av^ stro - ogrska banka je znižala obrestno mero na 5%. Lani poleti, ko ni se nihče slutil, da priđe do vojne, je znašala obrestna mera pri avstro-ogrski banki 4%. Ko je bil 26. julija izročen Srbiji altimatum, je banka Svišala obrestno mero na 5% in 31. Julija, ko Je postala vojna i Rusiju neizogibna, na 6%. Toda že 2. avgu-sra je banka zvišala obrestno mero na ST. Pri tem je pa ostalo le do 20. a\gui»ta. Dne 29. oktobra je banka /ni/ala obrestno mero žc na S1/*'" in 10. aprila 1(^15 na .V--.'. — Državne rekvizicije kot prc-tveza za do^eženje prenizkih cen pri zasebni prodati. Domaja se. da nepo-sicni elementi, ki se navodno izdaja-jo za beiTunce. IahkomisIicno^t manj inteligentnih ljudi in krogov prebival-vtvit r.a jroljufiv način \- svoj prid izkoriščajo s tem, da jih pod pretve-zo, da namerava vojaška uprava ali kaka civilna oblast izvršiti rekvizicijo posameznih potrebščin — bodisi brez \i>ake odskodnine, bodisi proti nianjsi odškodnini, kakor je predmet vreden — do tegd pripravijo, da v svoji posesti se nahajajoen blago in predmete različnih vrst, kakor: /;-vila. koristno živino, kovinske predmete itd. za. prenizke cene oddaio. Proti takirn osebam. kojih ravnanje nosi znake pod obCni kazenski /akon spadajočega delikta, se bode z vso strogostjo postopalo. Občinstvo pa se pred goljuiivim počenjanjeni teh ljudi z v>em poudarkom svari, ter obenem pouči, da se. kakor je iz za-devnih zakonov in ukazov razvidno, vsaka oblastvena rekvizicija gotov ih potrebščin izvrši le proti od.S!ov. Narod« vijuđno prosimo, da se poslužilo koncem marca Hm priloženih položnic, ker bodemo neplaČnikom v nekaj dneh morali — kakor neradi — list ustaviti. Razne stvori. ": Predsednik državne zveze go- stilničarjev umrL Bivši deželni po-slanec hotelir Oton Fritz, predsednik državne zveze gostilničariev, ie vče-raj ponoći umri. * Kobilice v Palestini in Egiptu. V ccicm Egiptu je polno kobilic, ki povzročajo kar največjo škodo. Bombaž je v nevarnosti, da bo uni-Cen. \z Sirije poročajo. da so kobilice ugonobile jeruzalemska in elariska polja. Nomadi so zapustili polotok Sinaj ter zbežali v Egipt, " Odlikovan kapitan angleškega parnika. Iz Londona poroćajo, da je bil kapitan parnika »Vo5ges<^ imenovan zaradi njegovega hrabrega ve-denja pri napadu nekega nemškega podmorskega čolna dne 29. marca za poročnika momariške rezerve. Cast-niki in moštvo parnika so dobili posebna odlikovanja. * Iz trdnjave Knfoteln je pobeg- nilo koncem nraia šr.%t s.rh5»kih vntnih I vjetnfkov. Ker so vsled tega obla->t\ alarmirale orožništvo, se je raz-nesla po tirolskih hribih vest, da ie • pričakovati srbskega napada^. Po-nekod so se kmetje oborožili. Toda že po praznikih 50 se pripeljali be-gunci zopet \p Kufstein nazaj. Žandarmerija jih je bila prijela pri Ino-mostu v Gorenti Inski dolini. Hoteli so v I?vico. : Gospod z zavoićkom. V Ntw Vorku >c gospod, ki ima na glavi ci-Iinder in je ob'ečen \' !cpo crno suknjo, prav inč ne ženira, vzeti hlače čez roko in jih nesti krojaču. Tuđi je tamkaj navadnn, da kupi bankir-bc-gataš nam na try:u deset funtov tež-ko ribo in jo lastnorcčno nese do-mov. Na Punain ie bilo kaj takega doslci popolnoma izključeno. L!e-ganien ^ospod je doslej ^am nesel kvečjemu prav niaihen zavojček, ki je ineral biti lepo povezan, tako da je lahko \isel na enem nrstu. Vojna je tuđi to 5pren:enila in poroča se. da sedaj durtaitn milijotiov premoženja, pa ie, prišeciši v Pariz, šel s kolodvora vedno pes v me^to in je lastnoročno nesei svoj kovčeg. * Burni prizori pred sodfščera. Po vcčdnevni razpravi je izrekio praško i/jernno sodišče sodbo nad obtoženimi iunkciionarji praške oko-liske občine Nusle, ki so tekom zadnjih let cgoliufali občinsko blagajno za več kzkor I0f».000 kron. Nu^el.^ki župan Vcscly ic bil po razkritjn cele afere irvršil samrriTior.Giavna krivca uradnika Chalupa in Kaliba. je ob-sodilo sodišče na 4, oziroma 5 let. Ko je Kaliba ^!i«al. kakšna kazen ga je zadela, se je kakor divji *a^nal v glavnega sokrivca, Chalupo. ter 2a kričaje: -Jaz sem nedolžen!< pričel daviti. Zgrabi! ga ie z obema rokama za vrat, vrgel na tla ter hropel: -Ubijem te hudlč. Ti bi me pripravi! v ječo. Stražnrji so se vrgli na Ka!i-bo. da ga odtrgajo goji doseći staliŠča irs pravic navadnega državljana. Njihova :>nepoštenost- ?e bila dednr. \n tkik«> tuđi njihov poklič. Pecali so se z inrtveci ljudi in živali. cH pa z liudmi. ki so bili določeni mirti. Tako naldemo Ete kot konjaci in r^blie. poleg tega pa so tuđi £robokopi. usn_:arji in krznarji. Tako je prišla usnjarska industrija skoro izključno v roke ntov. ki so si s xo industrijo mnogokrat pridobili blagostanje in bogastvo. Občcvati nišo smeii z nnbenim poštenim clovckom, 2 njihovo omotno stsliščc je bilo na;.-večkrat m^ogo bo!ie kaker to Hini-nov. Antipatija Japoncv do vseh mrtvih stvari jih je privedla do tega, da ?o to industrijo prepustili Etoin^ njihovo zadržanje na^proti Hininoin pa izvira iz scvraštva do vsake vrste prosjačenia. Pri Etili priđe v postev tuđi venski moment, ker Budizem prepoveduje uživanje mesa domaćih živali, ki napravHajo kri Etov nečisto. LoCitev Etov je šla tako da-!cč. da so imeli v mnogih kraiih pc-5cbnc okraje, kakor Židje v E\Topi in da so na dcželi živeli v posebnih vaseli. Eti so po dežeii imeli po ene-ga pegla var ja. v Tok iju pa nekakega kralja, ki je 5tanoval v krasni paia-či, v kateri ie /ivcl od bogatih do-hodkov, ki so jih donašali cvetoči obrati in trgovine Etov. Na Japon-skem je živelo kakih pcMrugl milijou Hininov in Eto\-, leta 1S71. pa je neka po?tava odpraviia to ločitev v te skupine. Toda vseh pretekIih 44 let se ni moglo odpraviti pojcin o Hininih in Etih, tako gJoboko je vkoreninien in podedovan v ljudski duši. Brzojavna poresila. Torpedirani parni ki. London, 12. aprila, (Kor. uradJ Reuterjev urad poroča: Angleški pa-sažirski parnik :>\Vayiarer^ z 900O tonami je bil na visini otokov Scill\' torpediran. Ladjo so spravili v Oreen5to>An. Pariz, 12. apriia. (Kor. urad.) Poročilo A?:ence Havas^. Francoski parnik »Frederic Frank je bil včerai na visini Portsmoutha torpediran. Posadka je bila rešena. Neki nemški podmorski čoln je v soboto pri Eddy-stonu potopil angleški parnik ?>Prae-sident, iz Glasgova. Tuđi posadki* tega parnika so resili. Prornet s krompirfem na NemšKent. Serofin, 12. aprila. (Kor. urad.) V današnji seji zveznega sveta je bil odobren nacrt odredbe glede ure-ditve prometa s krompirjem. Morilec svoje žene oproščen. Pariz, 11. aprila. (Kor. urad.) Matin javlja: Vojno sodišče v Parizu je oprostilo stotnika Herraila, ki ie v jezi nstrelil svojo ženo, ker je vkijub prepovedi armadnega vodstva prišla zy njim v bojno crto v Compigne. Gospofiarstuo. — Pri seji upravnega sveta Češke indu?trijalne banke dne 12, t. m. je izkazala odobrena bilanca za tr-p:ovsko leto 1914.. odštevši upravne stroške. davfce in razne odpiske, čisti dobiček 343.670 K 70 v. Določenc^ je bilo pri glavni skupščini, ki se snidc dne 28. aprila t. 1., da se raz-deli dividenda od 3?ć, to je 12 K od delnice. Kako bo treba škropiti trte proti peronospori, da izhajarno z razpoložfji-vimi sredstvi. Na Veliki petek t. 1. se je vršilo v c. kr. kmetiiskem ministrstvu na Danaju posvetovanje avstrijskih vi-narskih strokovnjakov in zastopni-kov kmetijsko kemijskih preskuša-li$č, pri katerem se je razpravljalo o zgrorajšnem vprašanju. Posvetova-nia se je vdeležil tuđi podpisani. Gotovo je naivečjega pomena, da se s zaključki tega posvetovanja seznani Sirše občinstvo, zlasti pa vi-nogradniki. Eno najvažnejših vprašanj vino-gfradništva je gotovo pokončevanie peronospore ali rje, napačno tuđi palež ali strupena rosa imenovane. Gli-vici, ki jo imenujemo s tujim imenom peronospora, napada evropske vrste trt vsako leto, v mokrih letih bolj, v suhih manj. Najizdatnejšc sredstvo proti tej holezni je večkratno, vsaj trikratno, pravočasno in pravilno škropljenje trte z bordoško ali z burgundsko zmesjo. Bordoška zmes sestoji iz razto-pine modre ali bakrene galice, ki je nevtralizovana z apnom, burgundska zmes pa sestoji iz raztopine modre ali bakrene galice, ki je nevtralizo-vana s sodo. ,2k Stran 4? »SLOVffim VATOfP", rf*e f3. aprila f9I5. 8ir. sfev. 1 v ** Najbolj razširjcna je raba bor-'$o$ke zmesi (galice z apnom) in si-Qcr se je irkaralo, da v vsakem slučaju zadosttije, ako vzamemo za prvo škropljenje enodstotno, (1 kg na 100 I vode), za drugo in tretje enin-polodstotno (1 kg na 100 1 vode) raz-topino modre galice, kateri dodene-mo toliko v gost belež razmešanega, vgasenega apna, da odvzamemo galici kislino, ker bi kisla galična raz-topina sicer trto osmodila. Temu pravimo nevtralizovanje, Kdaj je apna zadosti je najbolj sigurno po-fnati na tem, da preskusimo zmes 2 reagenčnim papirjem. Ce smo vzeli apna zadosti. postane v zmes raztop-Hene galice in apna pomočen rdeč lakmov papir moder (plav) ali pa bel, fenolftaleinov papir rdeč. V Avstro - Ogrski se porabi na leto okoli 2100 vagosov galice od tega v Avstriji kakih 906 vagonov. Pridela se je v Avstriji okolo S00 vagonov, letos pa je je na rarpolago le kakih 650 vagonov. V normalnih časih se primanjku-joča galica uvaža k nam iz Angleske in iz Amerike. Ker pa ta dovoz letos, vsled vojnega stanja odpade, moramo izhajati s to galico, ki io pridela-mo v Avstriji in kolikor nam je v ta svrho sploh na razpolago. Nadomestila za galico. Učinku-joč del modre galice je baker (kufer), zato vsebujejo vsa dobro učinkujoča nadomestilna sredstva proti peronospori bodisi galico samo, ali pa vsaj druge bakrene soli. K dobro učinkujočim sredstvom spadata tenaks in kukaza. manj za-nesljiva sredstva so: bakrena pasta, »Bosna«, bakrenomilnita brozga ^Floria* in ^kristalni azurin^. Ker primanjkuje v Avstriji bakra, pri-manjkuje seveda tuđi tu naštetih na-domestil, ki vsebuje vsa biker. Tako ostanejo samo še oaa sredstva, o kojih je znano, da ne vsebujejo bakra, še nad 150 takih sred-stev se je preskusilo od strani raznih veščakov. ena ne učinkujejo. druga so predraga itd. Končno je ostalo sa-mo eno. še novo sredstvo, ki ima res prihodnjost in ki zamore po izkuš-njah kmetijsko - kemijskih presku-šališč galico popolnoma nadomestitf, to je perocid. Perocid, ki je sulfat raznih redkih prsti, ie odpadek pri iz-delovanju Auerjevih svetilnih vrečk (stnimfkov). A ker se dovaža mono-eit. iz kojega se perocid dobiva iz Brazilije. zamore to sredstvo pnti samo toliko v poštev. dokler je še kaj zaloge v Avstriji in ta zaloga je tuđi že pičla. (Konec prikodajič.) Umrli so v Ljubljani: Dne 9. aprila: Katarina Ferlan. rnestna uboga, bivša mizarieva vdo-\*a, 79 let. Japljeva ulica 2. Dne 10. aprila: Martina Milavec, hči uradnega sluge, 7 mesecev, Hrenova ulica 13. Dne 11. aprila: Leopoldina Križa!, gostija. bivša kuharica, 48 let, Radeckega cesta 22. Dne 11. aprila: Sestra Marija. .Tazbec. uršulinka-lajika. 34 let, Kongresni trg št. 18. Dne 12. aprila: Fran Wenk, pe-šec 91. pehotnega polka, v rarnizij-ski bolnici. — Frančiška Knoblehar, krojačeva vdova, 70 let, Žabjak 3. — Ivan Dolifišefc. pesec 17. peši>olka, v garnizijski bolnici. — Draga Schie-rer, hči uradnika Južne železnice. 25 let. Pražakova ulica št. 3. — Peter Perjančič. četovodja domobraMskega pešpolka št. 5. v garnizilski bolnici. Dne 13. aprila: Egidil Dežmm občmski ubožec-hiralec. 52 let. Radeckega cesta 9. V deželni bolnici: Dne 8. aprila: Ivana Križaj, po-sestnikova hči, 21 let. Dne 11. aprila: Andrej Kosec, drvar, mestni ubožec, 50 let. Dne 12. aprila: Ivan 2ajdela, orožniški stražmojster iz Vipave. Današnji list obsega 4 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valontin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskane«. Dolgo pot morajo napraviti jedila skoei želo-dtc in črevo, ako pa »« jedila težko [ prebavna ali želodec i« fcrevo ništa | v redu. nam prebava povrroča mno-20 težkoč. Zato bi morale vedno biti pri hiši Fellerjeve odvajalne rabar-barske kroglice z zn. »Clsakros:Iice«. Neutrpljive so pri tiščanjn v želodeu* STorečici. vzpehavanju. krčih, nape-njanju, zapeki in telesnem zaprtju. 6 škatljic posije franko za 4 krone 40 vin. lekarnar E. V. Feller, Stubica. Elsatrg št. 238 (Hrvatsko) in lahko tuđi takoj obenem naročimo Feller-jev bolečine tolažeči fluid z zn. Elsa- I fluid. 12 steklcnic za 6 kron franko. 1 i Mcteorolo$Kno poradio. 1 Mu IM »rjea 9M-> SfeOH nU tlak TU u ■ ; #■« 's'"Je' iu ! 1. •»"•-!««' |S Veta«! Nebo 12. i2. pop.j 73^ 8 | !3'2 jp. m. szah pol obltč „ 9. zv. > 7335 6 9 sr. svzh. ■ jasno 13. 7. *j. ! 729 6 3-1 j si. jug \ Sred«ja včerajšna temperatura 7 7, norm. 9 1. Padavina v 24 urah mm 00. Jabolčnik itate in s«ažno pretečtn, prav sladek, za-iamJe«« naraven, »ajbeHie vrste, preSan Iz dobrih sladkih jabolk (moianci) razpošilia po pevzctju liter po 20-?5 vinarjev od 100 litrov naprej 927 Jari Jos. Stelzer, trgovfu z moštom WetxeU4#H pri grad—. vo&ne pta&lc. Tvertiica ncpremočljivih blagov Avg. Sattter S&hne, Gradec, Landhatis- gassc, v mtstni hiši in nasproti. Išeerjo se preprodajalci ali dkrozni T&st*pnikL 940 , SAMATORIUM • EMONA /, 'Lt-UBLUANA Kor-EN«KB6A ulica-^1< sef-zcrjm« prtvw-Dw FR DERGANC \ Ivan Mapi krojač prve vrste ^ Ljubljana, »-' Jj vhotdn,prijlftaličtt<^ (I. nadstropje) ^^ (nasproti glavne pošte) :: se priporoča. :: Zaloga angleškega blaga. I ttradnisko hranilno Srpstvo v Qradcu. Osebni kredit uradnikom, profesorjem, učiteljem, umirofljcncem itd. ob na]ugodnej£ih pokojih, tndl brez porohov. 83 Hranilne vloge od Tsakogar 2 dnevnim obrestoTa«;em brci rrntn>zH>g, vc?'??m : vrtne mlze, plošče in stabla, ptsarulšks sobna In kuhinjska srarnitnra, 87 iolskP" klop! sistema „Reblk", želgzim ftlzgamz, 3 mlzarski strofi (KeUchlelstenerzeuaaRfirsssa-sehine, Fassmaschine In Oberricliimasrhlgi©}, : Poiasnila daje pisama odvetnika dr. Freca Nsvaka v 1-iubliaoi, Dalmatlnova nlfea 3. ,r.<. POV^BILO seđeiajslii rednei M. zbuni đelničaiiev Češke industrijalne banke Irateri se bode vršil dne 28. aprila 1915 ob 10. uri dopoldne v dvorani trgovske in obrtne zbornice v Pragi, Josipov trg. . Spored: ^ 1. Letoo poročilo in računski zaključek za 1. 1914. 5. Velitcv dveh članov upravnega sveta. 2. Poročilo revizijskega odseka. 6. Volitev revizijskega odseka 2Q IctO 1915. 3 Predlog o uporabi čistega dobička. 7. Spremembe statutov. 4. Predlog o nagradi rcvizorjer. O.I |ospo«fa dalaltar]!, katari koisfo prIso8tvoYati občoemn zborn, na] w smisla § 48 la 47 sUtatov polatlja dabdaa s kapoal, U sa k glasavaafa patrebae ali potrdUo, da ima|o Ista dapaalraaa w baaU aafkasaafe do lt. aprila 1915 pri glavni blagafnl banke, njenih oks-pedtarak w Pragl VIL (lalelevleo), w Prag! VIII. (Uben), v Kraljevskih Vinegradih In v tttkovaf ali v padnrfnleafc v ML Boleslavi, v Bran, v Domailieak, v Hodoalnn, ▼ Borića!!, v Ogr. Oradiiia, na Kladaaa^ v Katni gori, v Lonny, v Ljubljani, v Macbodn, v Opavl, v Pre-rovn, v Pribraan, v Bakandkn, w Bondalel o L, v Vjikova, la na Dnnajn, kakor tndi pri taaiofajlb okspoittnrak w T9n vn.9 In XX. okraja, nakar so Jim Izročl potrdllo, da imajo do-stop io oMnoga ibora. V PBA8I, dne 1S. aprila ltlS. Upravni svet Izstopivši člaoi upraroega sveta, kakor tuđi revizijskefja odseVa zamereio po € 29. resp. 52 statutov biti zopet volien?. !•! m | Se da V nsjem samski osebi ali osebam brez otrok, ki so dobro vajeni gostilne — Proda se tuđi skoro nova capol pokrita kOČija s poseb. sedežen1. Xaslov pove upravoiŠtro »Slov. Naroda«. 89;. HT Sprejme se "^f; iroovsKl ioiil *»a 93'J vsi za nsnulakturno stroko. Brata Vckai, Llui-Jja^s. llUiSileiEi 9L^i£lltili • Dsnes in vsafc don . dunajske damske $■-.* losske elitne kapele pod vodstvom Ane Eisenhuber. Ob nedcl^h in praznikih od 4, ore popolđne naprej, ob deiavoikiii od S. do pol 1 ure. WOT Vsiop prosi, "^^g Sprejema zavarovanja člevcSktga Življenja po nijrtznovrstnejSih kombina-cijak pod tako u god ni mi pofoji, ko no bena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno lavarovanje na do-Zivctjc in smrt z manjSajočimi se 11 vplačili. •••-.■• Vzajemno zavarovalna banka v Pragi. .*.-•". Bcmtv«! taUU K •O.TM.Tai-18. — Ifptać«« oMkc^Btne la kapiteUfe E 129,935.304 25, Po veiikosti draga vzaienta zavarevalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. ------------------■——-------------V«a p«J««iitla d«J«c-------------------------------------- jamb atwtii f Liiiljaiž : "f_ ri"rvu L"rn: Mn i Dosposki olid m. IZ. Zavaruje poslopja in premičnine proti i požarnim Jkodam po najnižjih cenah | Škode ceni takoj in najkulantncjc. I Uživa najbo"iši sloves, koder posluje. Pozor! Sprejema tuđi zavarovanja i proti vlomski tatvini pod zelo ugod-nimi pogoji. — ZaMevajte prospekte i i