©MOVINfl AMERICAN IN SPIRIT FORE1CN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 37 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 14TH, 1933 LETO XXXV.—VOL. XXXV. Zakaj dajemo visoke davke naši vladi ških naselbinah Washington, 13. februarja.— Vlada Zedinjenih držav ima gotove stroške, ki so popolnoma nepotrebni, in ki jasno kažejo, kako se zapravlja denar, ki ga Plačujejo ameriški davkoplačevalci. Kongres je pri zadnjem zasedanju določil, da pošlje vlada Zedinjenih držav v Montevideo, Uruguay, 38 zastopnikov na Pan-ameriško konferenco, kjer se bo vršila sedma konferenca Pan-ameriške unije. Na tej konferenci se bodo razpravljali ekonomski, sodnijski, transportacij-Rl da o tem ničesar ne ve, da 111 nikdar ničesar napisala in da °bstojj pri svojem prvem priče-^nju. Pač pa se je izjavil ne-Danny Dundee, ljubimec ome-Bates, da so se mu pribli-jali odvetniki od International abor Defense, ki so ga baje na-s°varjali naj opijani Miss Bates, !lakar jo prisili, da podpiše go-0vo izjavo. Za pljučnico je umrl v Fron-tenac, Kans., rojak Anton Col. Lindbergh se namera- Med Ligo narodov in med va za stalno naseliti letos i Japonci je prišlo sedaj na francoskih tleh London, 13. februarja, že do popolnega preloma Geneva, 13. februarja. Ja- ročalo slovensko časopisje, da je bil v Pioneersville, Idaho, ust- Ko pride ta partija v Montevideo, jih bo že čakalo 10 avtomobilov, in vsak avtomobil bo veljal strica Sama $15.00 na dan skozi 42 dni, kar znese $6300. V teh avtomobilih se bodo prevažali k sejam, domov in k družabnim prireditvam. V Montevideo bodo imeli omenjeni na razpolago 30 uradnih sob, in i . . . . T. . . . . . , r----------------------~------ vsaka soba velja dnevno $6.00, ]a John in Alojzija Vidmar v Je svakinja Lmdbergha izjavi- ki ga bodo zavrgli m se končno perta zlatih jam> pajniča, niso kar bo zneslo $8 007 vključno s Jolietu- R°Jak Vidmar je bil Ja, da je skoro gotovo, da se bo j sklicevali na vlado Zedinjenih še prišie v javnost. Prijatelj strojepisi, stoli pisalnimi miza- r°l'en v vasi Vrtača Pri Semiču, Lindbergh naselil v Franciji, m držav in na rusko vlado, da^vso nam je te dni poslal angleški ča- Originalna vest o umoru L. Pajnicha Pred dobrim mesecem je po- spravljati z mize, je šlogar od- lansko leto se je poročalo, da ponci se bodo v kratkem izločili1 reijen naš rojak Louis Pajnič, Kranjc, star 65 let, doma iz Za- odkar so Col. Charles Lindber- iz Lige narodov, kot vsa zna- rodom Ribničan. Pajnič je bil grada pri škocjanu na Dolenj- ghu odpeljali in umorili prvega | menja kažejo te dni. Posebni' vodja "zlatega rudnika" v Ida-skem. V Ameriki je bival 25 let sina, da se je Lindbergh odlo-jodsek Lige narodov je zagotovil h0j v katerem je bilo precej Slo-in zapušča tu ženo, dva sina in čil, da ne bo več živel v Zedinje- poročilo glede japonske pravice j vencev, zlasti iz Clevelanda ih-dve hčeri, v Indiani pa brata. 'nih državah. Tozadevno plriha-j v Mandžuriji, in to poročilo ni- teresiranih. Podrobnosti, kako Srebrno poroko sta praznova- ja sedaj vest iz Londona, ko se kakor ne bo ugajalo Japoncem,'je prišlo do umora znanega eks- mi in drugo opremo. Poleg gori omenjene svote je na razpolago še $1,002 za taksi vožnjo in prepeljavanje osebne opreme in prtljage. In da poslancem ne bo dolgčas po domu, bodo lahko telefonirali ali brzo-javili v Zedinjene države, kar bo veljalo $12,000. To je samo en primer, kako silno se troši denar zvezne vlade, in enakih postopanj po svetu je vsak mesec več na razpolago. njegova žena, rojena štamfpel, sicer ob Rivieri ali pa v deželi stvar še enkrat premotri. Pod-je bila rojena v Dragatušu pri Baskov. Lindbergh sam še ni j odsek Mandžurskega odseka Li-Crnomlju. j nikdar zanikal govorice, da bojge narodov bo priporočil v pon- deljek sprejetev določil, ki zelo nasprotujejo Japonski, in prihodnje zasedanje Lige narodov bo to priporočilo najbrž odobrilo. Poročilo Lige narodov pravi, da mora Mandžurija dobiti V Ely, Minnesota, je umrla zapustil Zedinjene države, in Mrs. Marko Kochevar, stara 67 kot se pričakuje, se namerava let. Rojena je bila v Doljni Pa-;že letos maja meseca izseliti, ki pri Črnomlju. V Ely zapu- Lindbergh baje nikdar ni mogel 'šča soproga, posinovljenca Matija Beki v Duluthu, brata Jožefa v Ely, brata Jakoba SmukJenca v McKinley, Minn, in več drugih sorodnikov po Minnesoti. V Braddocku, Pa., je bil od preboleti zgube, ki mu je prizadela tako okrutna smrt prvoro-Sestra Lindberghove že- Odposlanstvo Zedinjenih držav v Južno Ameriko bo veljalo zvezno vlado vsega skupaj $95,000. In to je primeroma še majhen strošek, kot ga je pa pred štiri-mi leti povzročil tedaj novo iz-; močila John Judež in Angela voljenfi (predsednik Hoover, ki ; Fabjančič. se je kmalu po izvolitvi predsed-1 Pred nekaJ dnevi 80 v truka ubit šestletni Edward Šuštar, sin rojaka John Šuštarja. Deček je nekaj ur po nesreči v bolnici umrl. V Lathrobe, Penna., sta se po- nikom podal na potovanje v Južno Ameriko. P!ot je jtrajala esem tednov, in je veljala blagajno Zedinjenih držav nekaj nad $600,000. Posledica je bila, da smo zgubili skoro vso trgovino z Južno Ameriko. Milijonar odpeljan Denver, Colorado, 13. februarja. Neznani banditi so odpeljali mladega milijonarja Chas. Bottcherja in so pozneje dali vedeti, da zahtevajo za njegovo oprostitev $60,000. Bottcher je bil prijet, ko je dospel domov in v garaži stopil iz avtomobila. Bottcher se je pripeljal s svojo ženo domov ob 11:30 zvečer. Dočim sta dva bandita prijela mladega milijonarja in ga potlačila v svoj avto, je tretji bandit izročil ženi milijonarja notico, da naj plača $60,000, predno se vr- j zmrzujemo, prirejajo v Južni ne mož zopet na svoj dom. Bott-1 Ameriki — piknike. Tako čita- Mil- waukee, Wisconsin, potegnili iz jezera truplo Matije Krznarja, starega 76 let, doma iz Nove Štifte pri Gornjem Gradu na štajerskem. Pokojni je v nedeljo zapustil dom svojega sina Franka, pri katerem je stanoval. Ranjki je bival v Ameriki 24 let, in zapušča tu tri sinove in »eno hčer, v starem kraju pa ženo, dva sina in hčer. "Slovenski Tednik," edini slovenski časopis v Argentini je prešel v lastništvo skupnih slovenskih prosvetnih društev. Prvo polnočnico so imeli na sveti večer naši rojaki v Buenos Aires, Argentina. Postavili so začasno kapelo, in iz Rio Negro je dospel oče Ludvnik Pernišek, ki je bral sv. mašo. Prišlo je toliko naših ljudi, da niso mogli vsi dobiti prostora v kapeli. Dočim v Severni Ameriki ne, Elizabeth Morrow, se je lansko leto poročila z nekim Škotom in biva sedaj v Evropi. -o- Millerjev načrt Mestna zbornica sinoči ni pod-vzela nobenih korakov, da uresniči načrt župana Millerja, ki nudi pomoč v delu in ne pomoč v miloščini. Vršila se je ponovna debata, ki je trajala pet ur, in posledica je bila, da se je glasovanje o načrtu preložilo. Tozadevno se bo jutri ob 10. uri dopoldne vršilo ponovno zaslišanje pred finančnim odsekom, ko se bo prišlo do končne odločitve, še vedno je mogoče, da bo zbor- sopis "The Idaho Statesman," v katerem je ves dogodek podrobno opisan, in iz katerega posnemamo sledeče: "Hud prepir se je vnel 20. decembra v mali rudarski koči, dve milji od Pioneersville, Idaho, in posledica je bila, da je upravo, ki je pod kitajskim1 Lo«is Pajnič, star 53 let, dobro vplivom, nadalje, da se mora ja- i poznan v rudarskih krogih, mr- ponska a r m a d a umakniti iz Mandžurije in da se ne prizna |cd Japoncev ustvarjena država Mančukuo. Neverjetno je, da bi Japonci sprejeli to razsodbo Lige narodov. Raditega bo Liga narodov prisiljena izjaviti, da se ne bo borila proti Kitajski, dočim se bo napram Japonski najbrž proglasil gospodarski bojkot. Iz Tokia se pa medtem poroča, da Japonska nikakor ni pripravljena zapustiti Mandžurijo, pač pa je pripravljena braniti jo do zadnje kaplje krvi, brez ozira kakšne posledice pridejo. ---o- niča končno odobrila županov j Bitka S cigaretami načrt, toda predlog -ne bo dobil Vjfe tH znane ameriške tovar potrebnih 17 glasov, da se -takoj American Tobacco Co., Lo- prvo zaslišanje pred probatnim tev, dočim je šerif aretiral kot morilca Joe šlogarja, ki je star 47. let. Kot se je izjavil šlogar napram šerifu in državnemu pravdniku, se je prepir začel, ker je šlogar kritiziral način poslovanja zlatega rudnika. Pajnič in šlogar sta bila sama v rudarski koči, ko je šlogar naenkrat planil kvišku, prijel za puško in ustrelil Pajniča v trebuh. Pajnič je bil dobro poznan med rudarji in zlatoiskalci države Idaho, ker je živel tu zadnjih 27 let. Po rojstvu je bil "Austrian." (Iz tega se vidi, da na zapadu še danes ne poznajo — Slovencev. Op. ured.) Joe Šlogarja so prepeljali v Boise okrajno ječo, kjer bo imel šel ven pri zadnjih vratih. Pajnič je pa tedaj prišel v kuhinjo, kjer je po navadi pomagal Gor-nikovi pri pomivanju. Medtem so se pa zadnja vrata koče odprla, in Mrs. Gornik je slišala grom puške, in ko se je obrnila, je videla, da se je Pajnič prijel za trebuh, planil naprej proti sprednji sobi in padel tam na tla. Šlogar je pa hitel za Pajni-čem in ga je s puškinim kopitom še naprej tolkel po glavi, dokler ga ni Mrs. Gornik, ki je precej junaška, prepodila iz koče in zaklenila vrata za njim. Potem se je vrnila k Pajniču, ki je še dvakrat težko vzdihnil, nakar je mrtev obležal. Tekom obravnave v koči, kjer so bili navzoči koroner, državni prosekutor, šerif in člani velike porote, se je dognalo, da se je Pajnič tekom kosila kregal s šlo-garjem. Pričelo se je, da sta se Pajnič in šlogar že dalj časa grdo gledala, da je Pajnič šlogarja že odpustil od dela. Potem ga pa zopet sprejel nazaj. Vendar je vsakdo vedel, da šlogar nič dobrega ne namerava, kot je pod prisego pričala Mrs Gornik. Dramatični trenutek preiskave je prišel, ko je šlogar bil zaprisežen in je začel pričati. Šlogar je naj prvo povedal, da je nezmožen angleščine in je prosil, da njegov stric, Jos. Gornik, tolmači za njega. Gornik ni hotel tolmačiti, ker se je zavedal mučnega položaja, nakar je ne- ki Italijan dobil nalogo, da tol-Skoro gotovo je, dajmači. šlogar je potem povedal, uveljavi, pač pa bo moral čakati UUard Tobacco Cd. in Reynolds I sodnikom. 40 dni- ; Tobacco Co. so znižale cene ci-|bo obtožen umora prve vrste, i da ga je Pajnič avgusta meseca --o-:- Veliki dobički podjetje z verižnimi trgovina-3 Kroger Grocery & Baking j 0,> naznanja, da je naredilo a*sko leto $2,740,477 čistega xčka, potem ko so bili plačali davki in vse blago. Dobi-,xTc je večji kot je bil leto prej. d a delnico pride $1.47 dividen- » fl * _ __3 -! — nMndii O ni ček !etu dočim je slednja znašala v 1931 le $1.146, leto prej pa Ljudje imajo denar une 2o. februarja pride v Cle-ai*d Grotto cirkus, in kot pri-.] Vedujejo zastopniki je že do M«tlPcj „ ■, . , ■, pa nnn vst, Prodanih nad 50,000 °Pnic. cher je bil poznan kot najbogatejši mladi mož v Denverju. Njegov oče in njegov stari oče sta. spravila skupaj ogromno premoženje. Takoj ko so banditi odpeljali z avtomobilom je Mrs. Bottcher obvestila policijo, ki pa ni mogla dobiti nobenega sledu za odpeljanim. Odpeljani milijonar je velik prijatelj Col. Lindbergha. žena je danes izjavila, da bo banditom poslala denar. -o—- Ne bo opere Senator Bulkley, ki je načelnik družbe v Clevelandu, ki je tekom zadnjih pet let skrbela, da smo v Clevelandu dobili vsako leto Metropolitan operno družbo, ki je proizvajala tu fine opere, naznanja, da letos ne bo mogoče imeti opere v Clevelandu, pač pa bo proizvajan prvovrsten operni program prihodnje leto. žalostna vest Ludvik Avsec, 6317 St. Clair Ave., je dobil iz domovine žalostno vest, da mu je umrl ljubljeni oče Matej Avsec, posestnik in mlinar v Viševku pri Ložu, star 78 let. Ranjki zapušča soprogo in hčer Lojzko, poročeno Metelko, in 5 sinov, Antona, Rudolfa, Matkota v domovini, in Ivana v Kanadi, v Clevelandu pa Ludvika. Naj bo ranjkemu mirna domača gruda! mo, da so priredila skupna prosvetna slovenska društva v Buenos Aires, Argentina, velik piknik 22. januarja. V Rosario, Argentina, so tamo jšni rojaki spretno priredili igro "županova Micka." To je bila prva slovenska igra v on-dotnem mestu. -O-:- Toombs odslovljen L. A. Toombs, zvezni prohibi-cijski upravitelj za clevelandski okraj, je bil odstavljen iz urada, in malo minut potem, ko je dobil pismo, da mora zapustiti urad, je že prišel novi upravitelj Ernest Rowe. Kaj bodo naredili s Toombsom, je nemogoče povedati. Še pred nedavnim časom so bili suspendirani trije prohibicijski agenti v Clevelandu, dva pa odstavljena, tako, da je prohibicijski urad v Clevelandu sedaj popolnoma spremenjen. Nenavadna smrt Neki nepoznani moški je sinoči ob 7:15 korakal iz Osage ceste preko Broadwaya, ko ga je zadel avto, katerega je vozil William Trunk iz Akrona. Avto je vrgel nesrečnega moškega 25 čevljev naprej proti pravkar dospeli ulični kari, ki je zadela moškega s tako silo, da je kara skočila s proge, potem ko so šla prva kolesa preko trupla. Na lice mesta so morali dospeti og-njegasci, da so pomagali kompa-niji dvigniti karo in potegniti truplo izpod koles. Silna množica ljudi se je zbrala na licu mesta. Trupla dotičnega še niso mogli spoznati. -o- Rojak bolan Prejšnji teden je bolezen poslala v postelj rojaka Jos. Sto-par, 15419 Ridpath Ave. Nahaja se na svojem domu. želimo mu, da bi kmalu okreval. Klub društev SND Zastopniki in zastopnice Kluba društev S. N. Doma naj se zglasijo danes, v torek večer, pri tajniku Kluba, ako želijo kaj vstopnic za maškeradno vefeelico. —Tajnik. Seja Collinwoodskega Sokola V sredo, 15. februarja, ob 8. uri zvečer se vrši izredna seja Collinwoodskega Sokola. Vsled potrebnih priprav za družaben večer, je članstvo vljudno pro-šeno, da se gotovo udeleži. Seja se bo vršila v sobi v ozadju brivnice. Pekarija znižala cene Poznana slovenska pekarija, John Pianecki, 6218 St. Clair Ave., takoj zraven St. Clair kopališča, je znatno znižala cene raznemu dobremu pecivu. Cene so razvidne iz današnjega oglasa na 3. strani lista. Rojakom to dobro pekarijo priporočamo. Veselica mladinske šole Danes večer se vrši plesna veselica (Valentine Dance) Slovenske mladinske - šole v spodnji dvorani Slovenskega doma na St. Clair Ave. Občinstvo je vljudno vabljeno. Vstopnina samo 25 centov. Pričetek je ob 7:30 zvečer. * Govori v kongresu veljajo davkoplačevalce vsak dan $4000. garetam od $6.00 na $5.50 za 1000. Raditega je tudi cena na drobno nemudoma padla, in paket 20 cigaret se prodaja po 12 centov, dva za 23 centov, dočim se v New Yorku prodaja paket po 10c. Da je v Ohio paket 12 centov je vzrok, ker znaša davek 2c na paket cigaret. Prav za prav se kompanije ne tepejo med seboj, pač pa so znižale cene, ker ljudje niso radi plačevali 16c za paket, pač pa so začeli sami delati cigarete, dočim so prišle tudi manj vredne cigarete na trg, ki so se prodajale po 10 centov. Lansko leto se je prodalo 40,000,000,000 manj cigaret kot leto prej. Predolge počitnice Sodniki in drugi višji uradniki imajo navado, da si vzamejo dolge počitnice* Včasih jih ni po dva meseca v urad. Raditega je bil stavljen včeraj v državni posta voda j i predlog, da vsak državni ali mestni uradnik, ki je odsoten iz svojega urada več kot dva tedna, zgubi pravico do dotičnega urada. Sestanek odbora V sredo večer se vrši sestanek odbora Jugoslovanske sekcije za brezposelno zavarovanje. Pro- Koronerska obravnava se je vr-|i931, klofutnil in mu grozil, da šila v hiši ali koči Joe Gornika, j v prihodnje dobi še kaj druge-kjer se je umor pripetil. Ob pol- ga kot klofute. Od tedaj sta se noči je dospel koroner, šerif in državni pravdnik, ki so začeli z obravnavo v rudarski koči, ki je trajala do pete ure zjutraj, nakar se je velika porota, ki je dospela s koronerjem, posvetovala eno uro in končno se izjavila, da je šlogar kriv umora. Edina priča umora je bila Mrs. Mary Gornik. Mrs. Gornik je pripovedovala: Šlogar, Pajnič in njen mož so šli v torek zjutraj na delo kot običajno. Okoli 10. ure dopoldne se je šlogar vrnil v kočo, kjer je sedel do dvanajste ure. Okoli poldne je prišel v kočo tudi Pajnič, vedno prepirala, šlogar je povedal, da se na dan umora ni zavedal, kaj je delal. Niti se ne more spomniti, da je sprožil puško. Pijače ni bilo nikjer, o tem so bile vse priče edine. Šlogarja so prijeli trije Španci, ki so tam zaposljeni, in ki so ga držali toliko časa, dokler ni prišel šerif. Dasi je šlogar prvotno izjavil, da se nič ne spominja, kaj je delal na dan umora, pa je peljal šerifa na lice mesta, kjer je skril usodepolno puško. Pajniča so pokopali v petek, 23. decembra, iz katoliške katedrale v Boise City ob "2. uri ki se je pritožil, da se ne počuti popoldne in prenesli njegovo truplo na St. John's pokopališče. dobro. Gornik tedaj ni bil navzoč. Pajnič ni mogel jesti in se je umaknil v prednjo sobo. Ko je Mrs. Gornik začela po- Je to pač žalostna zgodba iz življenja slovenskih zlatoiskalcev v Ameriki. Električna sila Cleveland Electric Illuminating Co. neče takoj vpeljati znižanja cen za elektriko, vsaj toliko časa ne, dokler mesto ne podpiše pogodbe za deset let. Kompanija je tudi izjavila, da bo znižala ceno elektriki za Napačen denar Iz Cincinnatija, Ohio, se poroča, da je' policija tam dobila moderno izdelovalnico $10 bankovcev. Tiskarna je bila kompletno opremljena. V tiskarni so dobili 3000 ponarejenih bankovcev. Sedem oseb je bilo are- na zadnji seji sprejeli odbore, Vsi naj bodo gotovo navzoči radi važnih zadev. Sestanek se vrši v S. N. Domu ob 8. uri zvečer.—J. F. Terbižan, tajnik. Dragocene hiše $250,000 velja na leto, da je nova sodnija vsak dan čista, vojaški spomenik na Public Square v redu, stara sodnija pometena, itd. Skoro 100 žensk je zaposlenih v dotičtofh; iposlopfih, a pred dvema letoma jih je bilo 150. Zadnje čase so jih 50 odslovili, rekoč, da ni denarja. V bolnico Mrs. Ana Zaviršek, 1193 E. 61st St. je bila v nedeljo odpeljana v St. Alexis bolnico na Broadway. Prijateljice in znanci jo lahko obiščejo. Upamo, da se bo zopet v kratkem vrnila zdrava v krog svoje družine. * Osem volivnih uradnikov je bilo aretiranih v Trenton, N. J., radi volivnih sleparij. . , mestno rasvetljavo, ako mesto,,. * .. . , šeni so vsi odborniki, da so na- podpiše t0ZadevI10 pogodbo za 10 med "Jimi dv* Cleve" vzoči, kakor tudi tisti, kateri so let Toda megtna z5ornica ni landcana. nič kaj pri volji dovoliti podpis, pač pa bi dovolila pogodbo za 5 let, a ne za deset. Zadnji dan za davke V pondeljek, 20. februarja je zadnji dan, ko lahko plačate vaše davke, ne da bi bila naložena kazen. Do včeraj so ljudje plačali šele $9,450,000, dočim je razpisanih vseh davkov v svo-ti $32,000,000. Zgubljena ura Zgubila se je ženska zapestna ura v nedeljo večer v S. N. Domu. Proti nagradi naj se vrne na 995 Maud Ave. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za Četrt leta $2.50 Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. No. 37, Tue., Feb. 14th, 1933 V Času primerne Novemu predsedniku Rooseveltu so že vnaprej, predno je postal predsednik, dovolili v kongresu diktatorsko moč pri vladi. Kongresmani se morajo čutiti skrajne slabiče, ko 531 mož v kongresu skuša zvrniti vso krivdo za posledice na enega samega moža. * * * Beseda diktator ni priljubljena nikjer, toda diktator je lahko uspešen in koristen ali pa vlada v pogubo pravic naroda. Na vsak način pa bi bilo času primerno, da Barbič pošlje protest na kongres, da je on proti diktatorju. Ampak bo stisnil rep med noge, kot vselej, samo takrat ne, kadar se gre za napad na lastnega brata. In mislimo, da bi na primer dober tehnokrat najraje volil za volivni — stroj. Če hoče japonska vojno z Zedinjenimi državami, mora priti japonska armada v Ameriko, da bomo laglje izgovarjali imena bojišč. t]i sj{ Sijajen finančnik je oni, ki vam lahko svetuje, da vložite svoj denar v podjetje Insulla ali pa Kreugerja. Vse zgleda, kot da bodo Filipinci dobili politično svobodo, zgubili bodo pa trgovsko svobodo. :;t $ :;c Dvajseti amendment k ameriški ustavi bo tudi skrajšal čas, ko bomo lahko začeli'kritizirati novo izvoljenega predsednika. * * :;« Dvajseti amendment k ameriški ustavi bo tudi skrajšal čas, ko bomo lahko začeli kritizirati novo izvoljenega predsednika. «1, -I- tU ".» v In ta ideja je še najboljša, namreč, da je najboljši na čin, kako se spravi državni proračun v ravnovesje, da se ga obesi davkoplačevalcem na ramena. * :;« * Zdravniki v New Torku so odkrili nekega moškega, k je neobčutljiv za bolečino, če ga zbadate z iglami ali drugi mi ostrimi inštrumenti. To mora biti idealen davkoplačevalec, ki se pusti sleči do kože. iji Evropski narodi so pričeli nazivati strica Sama kot strica Skopuha. Najbrž bo ta stric Skopuh prihodnjič, ko zahtevajo evropski narodi denar za vojno, v resnici zakle nil svojo blagajno, da ne bo zopet zgubil enajst tisoč mili jonov dolarjev svojega denarja, dobljenega od ameriških davkoplačevalcev. :J« Governer države Pennsylvanije, Pinchot, pravi, da Amerikanci preveč mislijo o svojem denarju. Well, na vsak način je prijazno misliti, da je včasih človek imel denar. ijs Tudi ruski boljševiški sistem ima svoje dobre strani. Zadnji teden so v Moskvi ustrelili šest graftarjev. Pri nas dobijo samo leto zapora, nakar jih predsednik pomilosti. >!< Ali niso Amerikanci neumni! Najprvo volijo pri volitvah za bonde, ki potečejo v 50. letih, potem pa gredo in zagovarjajo kontrolo rojstva. Kdo bo pa plačal? ' :'fi :\i :t'c In zastopniki tehnokracije trdijo, da bo slednja odpravila denar.] Zabiti tehnokrati! Tri leta prepozno so se oglasili! Na Kitajskem imajo navado, da če dolžnik sreča upnika, da si dolžnik sam seže v roke. Mi v Ameriki pa si čestitamo, kadar ne srečamo upnika! Neki znanstvenik je pravkar "odkril," da bi rastline bolje rastle in uspevale, če bi dnevno svetlobo zvečer podaljšali. In natančnejša preiskava je dognala, da bi imele pri tem največji profit električne kompanije. Neko dekle v Massachusetts je izjavilo, da poroči katerega koli moškega, ki bi bil zmožen preživeti njo, njene starše in njenih deset bratov in sester. To dekle bi se moralo poročiti z Rekonstrukcijsko finančno korporacijo! pričajte se, da se dobi knjiga, kakršno si želite, ki vas bo zanimala in vas kratkočasila v tej neznosni depresiji. Enako se priporoča staršem, katerih otroci pohajajo v slovensko šolo, da jim preskrbe lepe zgodovinske knjige, posebno onim, ki so že odrasli, ki jih bo gotovo zanimalo. Namen čitalnice je poživeti to narodno postojanko, pred vsem pa zainteresirati splošno javnost za zanimanje in povzdigo svoje lastne kulture, želeč, da se odzovete k narodnemu sodelovanju čitalnice sedaj, ko ima na programu, da priredi veseli družabni večer skupnega Članstva v bližnji bodočnosti, o katerem poročamo v kratkem. Charles Benevol, kor. tajnik. Cleveland, O.—Veterani svetovne' vojne priredijo card party in ples v Mervarjevi dvorani v sredo večer. Občinstvo je vabljeno, da se udeleži, posebno pa veterani in njih prijatelji. To je nova organizacija v 23. vardi. član postane lahko vsak veteran svetovne vojne brez vprašanja na kateri strani je bil. Tudi avstrijski veterani lahko pristopijo, ako so sedaj ameriški držav-jani. Namen te organizacije je nepristransko političen. Postaje ima ta organizacija po vseh vardah Clevelanda. Sedaj je že preko 22,000 članov. Imenuje se Cuyahoga Veterans Association Council št. 23. Zborujejo vsako prvo in tretjo sredo v Mervarjevi dvorani, članarina je $1.00 na leto. Vsak veteran, ki stanuje v 23. vardi je prošen, da pri-topi. Pridite v sredo večer na card party, da vidite, kdo so člani. F. M. predlagal svoj načrt. Bogdan pa ni bil preveč vnet za to ženi-tev, prvič ker je bil mnenja, da ženitev brez ljubezni ne obeta srečnega zakona in drugič, ker je že oženjen, kar se je pa očetu bal povedati, ker je sklenil zakon brez očetovskega dovoljenja, vednosti in blagoslova, kar vsak dober oče smatra za razža-ljenje časti. Skušal je torej na vse mogoče načine pregovoriti očeta, naj Ljudmilo sam poroči, ker ona je itak očeta bolj rada imela. Ko je bilo že vse dogovorjeno, se je pa Bogdanu zahotelo si privoščiti nekoliko šale na račun očeta, da bi mu s tem vsaj nekoliko poplačal za skrbi in sitnosti, v katere ga je oči spravil. Povedal je očetu, da si je on krakomalo premislil in da bo on Ljudmilo poročil. Lahko si mislite mešanico, katero je sinov premislek povzročil v hiši Leposavičevi. Kljub težkemu položaju vseh prizadetih, ;te lahko prepričani, da Mike Kolar *v vlogi Ilija, Victor I. Krovat v vlogi Bogdana in Ma ry Andolšek v vlogi Ljudmile bodo z združenimi močmi rešili mučni položaj v splošno zadovoljstvo hiše Leposavičeve in vsega občinstva v Knausovi dvo-ani dne 19. februarja 1933 ob 7 ;30 zvečer, kamor najvljudneje vabi "OREL." Leopold Kushlan. Pravni nasveti vzrok je, ker v oporoki se določuje eksekutorja. Lahko se napravi, da ni treba polagati varščine za tega, da se prihi'ani stroške. Drugič, premoženje se deli po volji umrlega in ne po splošnih postavah. Tretjič, de-itev zapuščine je olajšana, ker ,e delitev ne vrši tako, da bi bilo vse premoženje razkosano, ko je treba premoženje prodati potom sodnije, da se da dedičem enak del. In ravno za to, da se premoženje ne razkosa ali deli, potrebna oporoka. Na primer: oče lahko zapusti premoženje enemu izmed otrok, ta pa izplača drugim toliko in toliko. S tem se prihrani mnogo stroškov. V oporoki se lahko napravi tako, da eden dobi hišo, drugi gotovino itd. če pa ni oporoke, ima vsak dedič pravico do hiše, do gotovine itd. In to se po postavah ne more drugače deli- VARUJTE SE PREHLADA in sovrstnika človeStva: pljučni-C* I Na prehlndit« a* in glajta, da boste imeli črevesja v redu a tam, da jemljete redno Trlnerjevo Grenko Vino ti, razen potom prodaje, kar da mnogo sitnosti in stroškov. To vse je prihranjeno, ako je oporoka napravljena. Oporoka se mora dati po smrti na probatno sodišče, katero zasliši priče, potrdi oporoko in postavi administratorja, ki v enem letu uredi zapuščino in jo razdeli po navodilih .oporoke Ako se tega ne napravi, vam oporoka nič ne koristi. Pri vsaki zapuščini pa so stroški, če je napravljena oporoka ali ne. Ampak kjer je oporoka, so stroški navadno za polovico manjši, kakor tam, kjer ni oporoke. POTEGAVŠČINA POHABLJENEGA KITAJCA Cleveland (Collinwood), O.— Predno se zopet vrne prosperite-ta, ki je že davno izginila od nas, zapustivši nam mnogo nezaželenega prostega časa, obenem pa tudi skrbi, nas vljudno vabi slovenska narodna čitalnica Slovenskega doma tla Holmes Ave., da si nekoliko okrajšamo to dolgočasje. čitalnica ima na razpo- knjig, ki naj bi zanimale vsakega Slovenca in Slovenko v naši naselbini. Vsako sredo od 6 do 8 hi lahko nabavite raznih knjig, ki ne stanejo niti en cent dne-Vno. članarina pa znaša le 25 centov mesečno. Postanite član ali članica naše čitalnice prihodnjo sredo in naša knjižničarka Mrs. Martin j ak vam bo ustregla lago mnogo lepih in poučnih j P" izbiri knjig. Pridite in pre- Cleveland (Newburg), O. — Oprostite, če pride katerikrat kaka zabavna iz Newburga, ker tudi tukajšnja naselbina ima take rojake, ki se radi kaj pošalijo. Kdo nam niofe pa branit, Če damo kakšno zabavno v svet, ki je največkrat za dobro reklamo. Tudi jaz sem nedolgo tega pisal, da gre Delavska dvorana na dražbo 4. februarja. To je bila le pretveza ali vabilo, da se bo čim več delničarjev udeležilo veselice, ker jih bo prignala radovednost, Če že drugega ne. In res jih je to veliko skupaj prignalo, čeravno je bilo slabo vreme in naša blagajna se je precej povečala. Torej kdo je kupil Delavsko dvorano na javni dražbi? Kupili so jo delničarji, ki so vneti za napredek našega delavskega podjetja. To naj bo v opomin vsem onim, ki se odmičejo od naroda in jih je sram povedati, da so Slovenci. Nikar se ne pomičimo eden od drugega, ampak delujmo skupno za narodno stvar, za našo stavbo, ki je last naroda, kjer se zbiramo in krepimo za nadaljno narodno delo. F. S. -o- Ali plavaj, ali utoni Ilija Leposavič je res v zadregi. Ravno je prebral testament svojega umrlega brata, v katerim ranjki zapušča vse svoje premoženje na dva enaka dela, in sicer polovico njemu, drugo polovico pa sorodnici Ljudmili pod pogojem, da se ona omoži in sicer tako, da bo tudi po poroki nosila ime Leposavič. To je pa težko izpeljivo, ker na svetu sta sedaj samo dva Lepo-saviča, on in njegov sin Bogdan, ki sedaj živi daleč od doma. Nič mu ne kaže drugega, kot takoj poslati po sina. Poslal mu je brzojavko, da naj nemudoma pride domov. Ilija nikakor ne more dopustiti, da bi Ljudmila vsled nespametnega testamenta ob vse prišla. Sicer ima Ilija sam precej rad Ljudmilo, toda jo bolj privošči svojemu sinu, ker sta bolj enih let, dočim so njegova in njena leta precej na dvoje. Bogdan je takoj prihitel domov misleč, da se je moralo zgoditi nekaj resnega. Ilija je sinu takoj ob njegovem prihodu -Piše Frank V. Opaskar- Vprašanje: Večkrat čitam vprašanja in odgovore v tej koloni, ki so jako zanimiva, zato £p tudi jaz obračani do Vas, če bi mi hoteli clati pojasnilo. Tu je živela pred več leti neka družina. Roditelja sta že umrla in zapustila dvoje otrok. Imeia sta nekaj denarja na banki, pa ga otroci ne morejo dvignit, ker mora biti postavljen administrator. Ali naj se obrnem do kakega odvetnika ali kam in kdo bo trpel stroške. Ali bi mogel biti jaz administrator, ki sem otrokom stric in ameriški državljan? S. J., Pennsylvania. Odgovor: če je kateri teh otrok že polnoleten, ima ta prednost biti administrator te zapuščine. Če pa ni, pa lahko Vi prevzamete to zadevo nase. Kot tak morate spraviti Ves denar skupaj, plačat vse dolgove iz zapuščine, kakor tudi sodnijske stroške in odvetnika, če ga najamete. Preostalo se pa razdeli dedičem. če niso dediči polnoletni, se izroči ta denar po preteku enega leta varuhu, ali kakor pravimo: prekoratorju, ki ima v oskrbi ta denar pod sodnim nadzorstvom. Ako morate iti pred sodnijo, morate najeti odvetnika, ker nihče drugi razen odvetnika, Vas ne more zastopati na sodni j i. Kar se pa tiče stroškov, Vam ne morem povedati, ker ima vsak okraj drugače predpisano. Obrnite, se na probatno sodišče (Probate Court) v Vašem okraju, ki ga boste dobili na okrajnem sedežu (County Seat), kjer je okrajno sodišče. Tam Vam bodo povedali kar se tiče stroškov. Vprašanje: Pred več leti mi jc umrl mož. V oporoki je vse meni zapustil. Zdaj sem si hotela izposodit nekaj denarja, pa pravijo, da premoženje ni moje, da zapuščina ni v redu. Kako je tc, saj sem imela odvetnika, ki je oporoko spisal. Čemu pa potem oporoka, ako moram zdaj na sodnijo in imeti sitnosti. Prosim pojasnila. O. P. Odgovor: Marsikdo misli, da je oporoka prepis premoženja. Temu pa ni tako. Oporoka samo pove, kako naj se premoženje deli po smrti dotičnega. Kadar umrje človek, spada zapuščina ppd pokroviteljstvo pro-bathega sodišča. To sodišče postavi administratorja, ki zapuščino uredi in razdeli med dediče. če ni oporoke, se ta delitev vrši po postavnih določbah. Ako je pa umrli zapustil oporoko, potem se deli po oporoki. Čemu torej oporoka? Prvi V provinci šantung na Kitajskem živi mož z imenom Liang Tso-yu. Narava mu ni bila naklonjena, ker mu je dala precej pokvečeno postavo, radi tega je moral možak mnogo prestati od svojih sorojakov, ki so se norčevali iz njega in njegove pokve-čene postave. Liang je pa vse zasramovanje dostojno prenašal in tuhtal, kako bo nekega dne pošteno izplačal ljudi, da bodo pomnili, kdo je prav za prav on. In nekega dne je vsa Kitajska z največjim spoštovanjem izgovarjala njegovo ime. Kaj je povzročilo ta nenadni preobrat? V vseh časopisih se je bralo: Gospod Liang Tso-yu je sporočil javnosti, da je sklenil, v očigled velike potrebe njegove domovih ne, da bo daroval domovini nekaj milijonov dolarjev. Brzo-javili je vladian finančnemu ministru, da je pripravljen darovati 30 milijonov dolarjev, da pomaga vsaj. ngkaliko pokriti stroške narodne vojne. Komaj je bilo to v javnosti, ko so prihajali časnikarski poročevalci od vseh strani dežele, ker taka požrtvovalnost do domovine še ni bila zapisana v zgodovini dežele. Liang Tso-yu jih je sprejel s stoičnim nasmehom, kateri Azijcu nikdar ne izgine z obraza in jim je povedal z malomarno gesto, da če 30 milijonov^ ne bo zadostovalo, bo dal pa še nadaljnih 30. Kaj pa je njemu za teh par dolarjev! In sedaj pa navdušenje ni poznalo nobene meje. General Han Fu-tšu, predsednik lokalne vlade, zastopnik vlade iz Pekinga in drugi velmožje, so dali plemenitemu možu najtoplejša priporočila na centralno vlado v Nankingu in so ga posebno priporočili finančnemu ministru, ki bo s tem plemenitim darom napolnil prazne državne blagajne. General je dal gospodu Lian-gu na razpolago poseben železniški voz in častno vojaško spremstvo do Nankinga in izročil mu je priporočilna pisma na vlado.' In tako je dospel Liang v Nanking. Tam je bilo med tem. vse pripravljeno za časten sprejem iz-vanrednega gosta. Vlada je sklicala izvanredno sejo kabineta, da se posvetujejo, kako naj se dovolj dostojno sprejme visoki gest. Ko je zavozil vlak na postajo, so ga tam že čakali vsi najvišji vladni zastopniki in ga spremili v najboljši hotel v mestu, kjer je bilo zanj pripravljeno celo nadstropje z vsemi sobami. Tajniki finančnega ministra so mu ponudili svojo službo, da mu bodo na razpolago v vsem, kar si bo le poželel. Potem so ga obkolili časnikarski poročevalci, ki so si vestno zapi sal i vsako njegovo besedo vršili razni slavnostni sprejemi, banketi in glediške predstave, da se cenjenega gosta dostojno počasti, predno se mu olajša njegov mošnjiček. Cele tedne so se vršile te slavnosti, pri kateri so vlada in razni visoki dostojanstveniki kar tekmovali, kdo bo izkazal Liangu večjo pozornost in čast. Potem se' je pa izkazalo, da multimilijonar Liang ni bil samo v stanu, da bi plačal najemnino v hotelu, ampak da tudi o obljubljenih 30 milijonih dolarjev ni bilo nobenega duha ne sluha. Mahoma so spoznali, da jih je pokvečeni Kitajec prav imenitno potegnil. Kislega obraza je moral finančni minister seči v žep in plačat hotelski račun in celo vozno karto mu je moral plačat za nazaj. Tako se je Liang maščeval za vse žalitve, ki jih je moral prestati od svoflih rojakov radi svoje pokve-čene postave. -o- KRALJEVA LJUBICA BE-* RAČICA Pred leti je slovela po svoji lepoti slavna belgijska plesalka Cleo de Merode, ki je bila ljubica kralja Leopolda, kar je njen sloves še povzdignilo. Bila je ena najlepših žensk onih časov. Kralj Leopold je bil strastno zaljubljen v njo in svoje ljubezni ni skrival. Za njeno srce se je potegoval tudi milijonar Jacques Lebaudy, ki je sklenil kupiti vso Saharo in si je tudi na-ciel ime "saharski cesar." Milijonar se je hotel z lepo plesalko oženiti, pa ga je zavrnila. Potem se je oženil z drugo slavno lepotico iz pariškega gledališkega sveta, kar je pa bila njegova nesreča, kajti "saharska cesarica" je leta 1905. blizu New Yorka svojega moža baje po nesrečnem nakl j učku u stre lila. Tudi takratni perzijski šah je bil zaljubljen v lepo plesalko. Imela je mnogo denarja in krasen grad blizu Pariza. Počasi se je pa njeno bogastvo razlezlo in zdaj pariški listi poročajo, da je tako obubožala, da mora po sejmih v Franciji beračiti. Če verjamete a F pa ne. "Dragi Jaka! Tako se mi do-pade tvoja kolona, da bi bila raje brez kofeta vsak dan, kot pa brez kolone, že dve leti se pripravljam, da ti eno napišem in sem jo sedaj srečno skončala, pa ti jo pošljem. Je tako resnična, da se lahko z vsemi štirimi zagvišam na nje istinitosti. Zgodila se je pri nas v Newburgu, od koder prihajajo samo resnična poročila. Torej poslušaj. Nekoč je umrl društveni član. Društvo ima navado, da pošlje dva člana, ki čujeta pri mrliču in tudi v tem slučaju sta bila dva odločena, ki sta zvesto izpolnila svojo bratsko dolžnost. Okrog 5:30 zjutraj, ko se je njiju služba končala, pravi eden: "France, sedaj bo pa ravno prav, da bova šla k šesti maši v cerkev sv. Lovrenca, po maši te bom pa jaz z mojim avtom domov peljal." France je rekel, da je predlog na mestu in sta šla. Ker je šlo ravno takrat več ljudi v cerkev, sta se pri vratih ločila in eden se je vsedel na eno stran* drugi pa na drugo. Med pridig'0 je pa Franceta premagal spaneCi kar ni čudno, ko je vso noč čuk pa je prav sladko zaspal. Po maši ga je prijatelj čakal zunaj pri avtomobilu, da ga pelje domov, čaka in čaka, toda prijatelja ni od nikoder. MisJ1 si, da ga je med množico zgreši' in da jo je prijatelj kar peš uda* ril proti domu. Zato se vsede ^ se odpelje domov. Zgodilo se je pa tisto nedelj«' da je imel domači kaplan šest« in sedmo mašo. Ko je šesta m?' ša minila, je naš France v co' kvi kar lepo naprej spal. Zbud1^ te je šele proti koncu druge ntf' še, dasi je mislil, da je šele prvfl končana. Po maši gre ven in išfl prijatelja z avtomobilom, da J?9 bo peljal domov. Toda ne prija' telja in ne avtomobila ni bij0 nikjer. . Ko teka pred cerkviJ0 gori in doli, ga ugleda neki zna' nec, pa ga vpraša: TOBAK IN NIKOTIN Leta 1560 je bil francoski poslanik na Portugalskem Jacques Ni cot. Ker je napravil v svoji službi mal škandalček, ga je francoska vlada odpoklicala. Predno je odšel iz Portugalske, je poslal francoski kraljici v dar neko neznano rastlino, ki je dospela iz Amerike. Ko je prišel poslanik domov, je začel z veliko propagando za to rastlino, ki je bila kmalu potem znana pod imenom nicotiana. Potem so pa Fi- dali zelišču ime tobak, ker so ta- nančni minister, ki se je takrat j ko imenovali Indijanci votlo pa-nahajal ravno v šanghaju, se jejbco, v kateri so kadili to rastli-naglo vrnil nazaj v Nanking, j no. Tako se je ohranilo oboje: da bo kolikor mogoče hitro spra-1 tobak in nikotin. Tobak je ze-vil ■ obljubljenih 30 milijonov vjhšče kot tako, nikotin je pa iz-državno blagajno. vleček iz tobaka. Toda ni se jim zdelo dostojno, | 0—~ , da bi ga kar naravnost vpraša-1 Oglasi V tem listu imajo H za denar, zato so se najprej vedno uspeh! "Kaj si pa zgubil?" "Nič nisem izgubil, samo z oi1' gavim sva se zmenila, da me počakal po šesti maši in me Pe' ljal domov, sedaj ga pa nikjer ni." "Po šesti maši? Saj je seda) že sedma minila, kje si pa bil-se začudi znanec. "Kakšna sedma maša, saj ''' ravnokar šesta minila," reče France. "Nikar ga ne lomi, tukaj uro poglej, saj je že osem proC- Potem se šele spomni, da mu bile malo oči skup padle 111 da je bil tako po pomoti pri dve" mašah. Pa to bi ne bilo še tak0 hudo, ampak to ga je bolelo, je moral iti peš domov in to precej daleč. Pa še eno ti bom povedala, l(Cl sem že pri tem. Poznam nek0, ga, ki je med pridigo v cerkj zaspal. Ampak ta se je zgodn še v starem kraju. Sanjalo sf mu je, da se otroci kaVsajo ^ seboj, se tepejo, prepirajo, in skačejo, ravno ko on bel" s° :d JO časopis. Ko mu je bilo tega rendaja dovolj, pa zavpije d!' ves glas: "No, sedaj mi je PjJ tega že dovolj! Tiho, pravi«1 • Ravno takrat je pa'tudi g°sP°]y ?e končal pridigo in je na P°s šalceve besede samo še ' Amen! Sedaj ti bom dala pa za nek®J časa mir, ampak ne več dve 'e j kot sem to pisala sedaj. En° ti še povedal, pa moram it1 p isker mešat, ker imam i"aV . kakse" ješprenj notri in saj veš ,je ta, kadar postane trdo vrat Zato te v naglici pozdravi.)*1'1' — Micka." A M EUCLID RIFLE and HUNTING CLUB. Piše A. BAVETZ 5, februarja je bil V nedeljo krasen dan. Narava je ustregla nasim željam in mati zemlja je kila pokrita z belim snegom. Be-4 snežni metuljčki so spreleta-vali v milijonih v času, ko so se flaši lovci zabavali okrog ognja 1;a Močilnikarjevi farmi. Jaz Sein bil prvi tam. Pot je bila Zelo slaba, ampak moj "peanut ^agon" sem vseeno pririnil sko-21 velike snežne žamete. Za me-n°i so kmalu prišli eden za družin drugi in ni preteklo petnajst lr-mut, pa se je že organiziral Pevski zbor, ki je sestojal iz 20 n&vdušenih pevcev. Po vsaki ^tici, so si namazali grla, da je ^ilo prijetno videti in poslušati. Nastopila sta tudi naša izborna Pevca Petrich in Jaka in nam ?aPela tisto: "Ptički po luftu letajo" in "ptičkov" je bilo res ^ez števila. In zopet se zasliši drugi glas od našega Hoffarta, kj je zapel tisto sladko pesem, i jo vsak lovec tako ljubi: "že aolg0 nismo pili ga." To je da' 0 Povod, da se je hrabra četa in se zapodila za baro. 11 tako je šlo naprej vse popolne. Opazoval sem sedaj enega, se-taj drugega in vsak je imel svo-^ delo in veselje. Na primer J°e Koželj, lovec in trgovec po Poklicu, stara korenina, ki ga 1)e ustraši vsaka malenkost, je ^'išel na piknik prav iz West "rka, da nam je po starem obilju spekel krompir. Tako je J'i okusen, kot tisti kostanj, ki !iu je pred 40. leti pekel na Du-»aj u. Komaj so pojedli krom-1"1'. Pa se oglasi s pesmijo naš lovopristopli (član Mr. Jane z ^vdušeno pesmijo: "Kaj nam morejo." Po pesmi so se zo-M zatekli k natakarju in vsak po dva. , S zopet se oglasi drugi glas, h'Je prihajal od nekje blizu me-.ff Ozrem se in vidim ter sli-jISl našega Toneta Prijatelja, ki ®zapel tisto: "Pa še enkrat cin-congel." Tone je sedel za !gjo in fajfco v rokah držal. pa ti tukaj delaš za peč-'!o'-" "Ej, no, malo sem se v ^Peček vsedel, da si bom revežem iz hrbta pregnal." Raznim mu, da se je obrnil na , uPačni naslov, ker peč ni nič "kurjena. Tone se pa ni da) f v, kateri sedi, ravno tako dobra za '^'matizern, kot nezakurjeria Da nekoliko pomagam nje-?0v6mu revmatizmu, mu nato-^ čašico kitajskega čaja in :;''ijem nekaj kapljic arcnij. valežno jo je vzel v roke in za-[Jel "že dolgo nismo pili ga, pil' (Menda ja ne, saj je PO> lllnute v takem slučaju že cela Milost.) ^ tem pa nastane v taborišču . ponsko vpitje. Ozrem se in •'idi tica! Kmalu se pa spremeni pesem v mili glas: "Pomagajte! Pomagajte!" Najbližji je bi) Jerič, ki priteče k njemu in vidi, da je Marnova liza zalezla v blato. Jerič hitro teče k Močilni-karju, kjer okomota Dicka, katerega smo zapregli na Marna. Potegnili smo ven samo Marna, liza je pa tam ostala do torka, ko jo je sonce odtajalo. Ko smo uradno zaključili piknik, se odpeljemo proti domu. Spotoma se ustavimo pri Jaka-tu, toda, žalibog, njega ni bilo doma. Ne vem, ali je že prišel domov ali ne, jaz bi rekel, da ne. Vsak pravi, da je bil to naj-prijetnejši piknik, kar smo jih že imeli. Obžalujem samo tiste lovce, ki se boje vsake male sapice. Vsak navdušen lovec se ne sme bati ne medveda ne miši, ne dobrega in ne slabega vremena, pa čeprav gnojne vile padalo z neba. V torek po pikniku smo se malo bolj kislo gledali, pa nič zato. Taka je moja misel, da čeprav moramo iti na tlako v Barber-ton, oziroma v Rittman, da naj oi fantje v Barbertonu zapomnijo, da bi bili malo na dobičku, ako vam bi prišli taki pomagat kot so Brus, Bavetz, Jaka in Še pic. Ti tiči imajo prakso v mar-jašanju in pri ohajčanu in tudi špaga se jim ne pretrga in druge take stvari. Kar se pa tiče lopat, pa ni nobena tako trdna, da se ne bi zdrobila v taki roki, kot jo imajo ti naši fantje. Na zadnji seji smo sklenili, da bomo imeli prvo tekmo z St. Clair Rifle klubom in sicer v torek 21. februarja 1933 na našem strelišču. Za tekmo z Rainbow Hunting & Fishing klubom ter z Barbertonskim klubom bomo pa že drugi mesec povedali. Naš predsednik mi je naročil, da naj povem, da se zahvali klubu za dar in posebno pa Jakatu, ki je predlagal za to. Samo ne vem, kako se bosta pogovorila, ker je dal Jaka k predlogu pripombo, da gre njemu polovica. Jaz sem pa kupil uro in sedaj ne vem, kako si jo bosta delila. (Ne bo šlo drugače, kot da jo bova vsak en čas nosila. Op. Jakata.) Ura je namreč električna in je za na omaro. Bruss je rekel, da bo Jakatu dovolil, da pride včasih pogledat nanjo, drugega pa nič. Jaz sem pa obljubil, da bom napravil lepo stojalo, ampak ne za našega predsednika, ampak za uro. Torej je razvidno, da bo prišlo do diplomatične-ga nesporazuma radi tiste ure, zato bi jaz svetoval, naj se Jaka mufa k Brusu, pa naj na uro gleda in si predstavlja, da je polovica njegova. niiiiniiiHiiniiiiniiiiiiiiiimimiiiHimiiii MILO URBAN: ŽIVI BIČ Roman iiiiiiiHumniiiiiiuiiinimmmniimiiiimi "Tega ne bi bil smel storiti," je dejal po daljšem razmišljanju. "Kaj poreko ljudje, če zapazijo, da pomagamo padlim ženskam? Saj bi potem vsaka taka mogla priti k nam in zahtevala jesti." To mnenje je bilo kuharici všeč. Tako so Raztoke takoj izvedele, kako je Eva Hlavajeva v župnišču opravila. Ljudje so bili presenečeni in jim ni bilo prav, ker so pričakovali, da dekan Evo ozmerja in se ona z jokom vrne domov. "Starec je nor," so si zaupno pošepetavale tercijalke. "Jaz na njegovem mestu bi jo bila s ko-robačem nagnala." In kjer so le mogle, so zbada-le tudi Evo. Kaj bi ti, Eva," so govorile, Zadnji torek smo pa takole j "ko imaš tako močnega zaščitni- !ka?" Eva je čutila zlobno ost teh | opazk. Navidezno se ni zmenila zanje, na samem pa so ji šle dovolj do srca. K temu so se pridružili še grenki dnevi nosečnosti, ki se je nagibala h koncu, in pa naraščajoča mora gladu. Pa Eva bi se ne bila ustrašila niti tega, če bi se ne bilo zgodilo še nekaj hujšega. . . Nekaj tednov je že minilo, od-! kar Eva ni prejela od Adama niti vrstice. Dalo se je to res na ;vse mogoče načine razlagati, toda prav ta negotovost je Evo uničevala. Mogoče, da je padel, streljali Jerič..............56 Lipovec........................72 Bavetz............................79 Mlakar........................78 Hoffart........................80 Klaus............................55 Lisjak............................82 Bruss............................63 Baraga............................78 Mandel........................84 Koželj ............80 Tomažič .. Mam .. Sepic .. .. Dolenc S. Dolenc J. 57 70 77 88 73 na strelišču! ARCHIBALD RUT LEDGE: "VLJUDNOST" MED DIVJIMI ŽIVALMI 'Govoriti, ampak je dokazo-ui- da je skladovnica drv, na 11 v vpilJC. rn nagega Krista Mandelna. pravkar prišel. To je bil _e dober vzrok, da smo vsak ene-a spili na njegovo zdravje se je izgovarjal, da je po-ker se mu je bila jegliča j. od osi, pa ni noža imel pri ;ebi> da bi bil drugo urezal. Krist 6 v veseli družbi kmalu pozabi' %st smolo. ^ ^otem pa pride k meni naš Ja< in pove, da je njegova bisa-«8 " g 2e polna in da gre domov ^P°toma omeni, da ima doma še Salone ohajčana in da naj Pademo k njemu, da ga predi nI " (Ta je pa bosa, Tone. ,e{)- Jak.) Prijazno mu svetu-" ^ da ko pride iz gozda, naj j Vlie na levo, da bo prišel po l ,avi Poti domov. Jaka je re- ' °kej in šel. ž0 šel je čas odhoda, ker se je ^ pačilo. Posloviti se je bilo j,.j.va od krasne narave, kar za-Sllr> en mili glas nekje iz ho-dj ^ogledam natančneje in viharna, ki pobira nekaj na »te i-.^ji. pa nisem mogel videti / bilo. Zraven je pa pe) tl(^mljica rodila o j trtico, oj tr-• • •" Da, da, trtica, oj tr- Med ljudmi pomeni etiketa ali vljudnost posledico dobre vzgoje in to nas vzdržuje na stališču dobrih medsebojnih odno-šajih, ki so potrebni, da nam teče življenje enakomerno naprej. Pri divjih živalih se ne more govoriti o priučeni vljudnosti, imajo pa nekak naravni čut, ki jih ohranjuje. Eno izmed raznih svojstev, ki jih kažejo divje živali je stroga, nekaka vojaška disciplina, ki se zlasti pokaže pri njih samoobrambi. Posamezne gruče se čutijo varne šele, kadar si postavijo stražo, ki jih opozarja na pretečo nevarnost. Nekega dne sem opazil jato vran, ki so se spustile na koruzno njivo. Na smreko, ki je stala osamljena blizu njive, se je vse-dla vrana, ki je imela nalogo paziti na okolico in opozorit svoje tcvarišice, ako se jim bo morda približal kak sovražnik, da pravočasno odlete. Spustil sem se jarek blizu njive in se tako neopazen približal vranam, ki so se gostile s koruzo. Ustrelil sem v jato in jih več ubil. Ostale so se razletele z glasnim kričanjem na vse strani. Toda pri vsem strahu, ki ga jim je povzročil strel, niso pozabile na svojo prvo dolžnost. Kakih dvanajst se jih je vrglo na stražo, ki ni vršila svoje dolžnosti, jo dobro okljuvale, potem jo pa sramotno zapodile v beg in so jo najbrže za vedno izključile iz svoje družbe. Prijatelj, na katerega besede se zanesem, mi je pripovedoval sledeči zanimiv slučaj. Ko je šel blizu bombaževega polja, je videl lisico, ki je šla po razoru in nekaj vlekla za seboj. Videlo se je, da je breme pretežko zanjo; bil je to namreč kakih dvajset funtov težak puran, katerega je lisica zadavila, a je bil pretežak zanjo. Pustila ga je torej na njivi in odšla. Opazovalec je pobral purana in komaj je prišel do bližnjega gozda, ko opazi, da je prišla lisica nazaj, ki je prišla v spremstvu svoje tovari šice ali tovariša. Očividno sta iskala purana, ker sta vohala vse naokrog. Lisica, ki je prišla v spremstvu svojega tovariša, je bila pač povabljena na dobro kosilo, ali pa, da pomaga odnesti Na svidenje na pustni torek j mogoče je ujet, ali se je mogoče celo razjezil nanjo in ne mara več pisati. To zadnje je Evo j najbolj mučilo in to tako hudo, j da cele noči ni spala. "Kaj naj naredim? Kaj naj naredim?" je neprestano mislila. Brez odlašanja je bilo treba nekaj ukreniti, samo ni vedela, ka,j. Nekje so se vršile za njeno nadaljnje življenje neizmerno važne reči. Toda kje? Kam naj bi se obrnila, kje naj bi posegla vmes, da odvrne pogubo? purana, je bila očividno razočarana nad potegavščino, ker purana ni bilo nikjer, pa je skočila na svojega tovariša in vnel se je srdit boj, ki je imel za posledico, da je lisica, ki je ugrabila purana, zbežala v divjih skokih pred razjarjenim tovarišem. Pri živalstvu ne najdemo mnogo osebnega koristolovstva, ker j je to prenevarna igra za skupi-; no, kot je za posamezne. Ena iz- j med etikete pri živalstvu se kaže posebno v snagi, ki jim je hnila iz nje pretresljiva, silna vera, pred katero ni bilo nobene nemogočnosti. "Hm . . ." je skomizgnil notar Okolicky z ramo. Ker pa je bil radoveden, kaj bi Eva naredila, če bi vedela, da Adam ne bo prišel, je izustil plaho vprašanje: "Kaj pa, če bi le ne prišel?" "Vi boste krivi!" je rekla Eva strastno. "Jaz? Zakaj pa jaz? Saj vendar ne misliš, da pojdem za njim in ga ustrelim?" ji je razdražen odgovoril. Potem je brezbrižno skomizgnil z ramo in dodal: "Nazadnje pa si misli, kar hočeš, meni ni nič na tem." "Vem, da vam ni nič na tem. Toda meni je," se je vzdignila v Evi radi njegove brezbrižnosti vzbujena bol in jeza. "Vam je na brezbrambnih ženah, ki jih sila sem prižene. Vi znate vrata zakleniti, znate človeka podreti in ga zlorabiti. . ." Evin glas se je ojačil in zvenel kot žvenketanje mela v razjarjenih rokah. Zvok tega glasu je notarja Okolickega ostra-šil. Pogledal je, če pri vratih nihče ne prisluškuje, ker se mu je zdelo, da je slišal previdne korake. V veži pa ni bilo nikogar. Misleč, da se je samo varal, je dejal: "Ne vpij tako, Eva!" Tedaj pa se Eva že ni mogla več obvladati. V njenem spominu je vstal usodni decembrski dan, ko je prišla sem čista in poštena, s prošnjo na ustnah. Vztrajno je prosila, za njo pa so zaklenili vrata. Razdražena pošast jo je zgrabila čez pas, in je morala pustiti tam svojo poštenost kot kolek za na prošnjo . . . Jokaje je vstala, toda bilo je že prepozno. Potolažil jo je s prošnjami in grožnjami. Vdala se je, ker se v takih rečeh sploh ni spoznala. Nazadnje pa, komu naj bi se bila pritožila? Še zasmehovali bi jo bil, ker si je gospod notar bagovolil privoščiti razkošno minuto z vaško ženo. Ostala ji,, je, samo neizrekljiva resnica, nedolžnost, ki je sirove vaške oči niso mogle videti. Toda sedaj? Sedaj je že prepozno. Kdo ji bo sedaj verjel? Eva Hlavajeva se je tedaj po- gubančile. "Kaj poreče Adam, kadar pride?" je neprestano premišljevala. "Kako ga bo pogledal?" Taka vprašanja so ji razdirala dušo do neznosnosti. XIX. Vsako nedeljo po popoldanski pobožnosti je sedla Ilčička k mizi ; vzela je pero in z veliko, okorno roko, ki ni znala voditi tega malega orodja, pisala Štefanu k vojakom dolga pisma, v katerih je bilo tako rekoč vse, kar se je čez teden v Raztokah dogodilo. Iz njih je izvedel, koliko krav se je v Raztokah oteli-lo, koliko psov je poginilo, kdo je zbolel ali umrl in slično. Toda večidel se je v njih ukvarjala le z neznosnimi razmerami, ki jih je podrobno popisovala. Vse je znala odkriti in tako mojstrsko priostriti, da so se zdela pisma, ki jih je pisala Štefanu, kakor veliki, neplačani računi, ki so morali biti plačani, toda samo s palico. Na koncu takih pisem je dobivala Ilčičkina opazka ". . . dobro se zadrži in poslušen bodi, da bi nihče ne mogel imeti nič proti tebi," smešen priokus. Kakor bi bila napisala: "Če ti kdo prisoli zaušnico na desno lice, obrni glavo in mu nastavi še levo, da te tudi po tem udari . . ." Zato se je ta opazka, čeprav resno mišljena, prilegala pismu, polnemu krivic, kakor kravi sedlo. Ko je pismo končala, je hodila v vas h Korenovim ali pa k Rončiački. V sobah je bilo tedaj že temno; tistih, ki so sedeli notri, nisi videl, samo kadar so govorili, je blodil glas iz kota v kot. Podoben je bil človeku, ki so mu zavezali oči. Motal se je tako cele večere, se ustavljal in se z drugim glasom zvona oglašal, kakor bi hotel nekaj uganiti, najti nekaj skritega in to zalučati ljudem v obraz. Včasih se mu je posrečilo: v sobi je zavladalo topo molčanje, polno neslišnih vzklikov, nekakega pritajenega govora, ki je zalival ušesa. Nekje so grmeli topovi, žarel je čuden žar spuščenih raket, iz okopov pa so se kriče valili sivi zavoji človeškega dro-šteno izkričala, toda njen krik, j bu. Nekdo se je smejal z norim protest vsega njenega bitja, jej smehom, drugi se je spotaknil zadeval na gluha ušesa notarja,: ob jarek in se zavalil kakor če- DNEVNE VESTI Ubil svojo mater, je bila baje obsedena Inez, Ky., 13. februarja. John Mills, vodja nekega posebnega fanatičnega verskega kulta, je včeraj izjavil v celici, kamor so ga zaprli, ker je ubil svojo mater, da je bila njegova mati obsedena od hudiča. "Nobene zemeljske sile ni, ki bi me mogla soditi," je izjavil Mills v zaporu. Povedal je, da je ubil mater, nakar jo je hotel zvezati in vreči v prepad, čez tri dni pa jo zopet dvignit, potem pa bi bila prosta greha, in hudič bi jo zapustil, šest drugih oseb je bilo zaeno aretiranih z Millsom. Vsi so obdolženi, da so pomagali pri umoru. -o- 11 ubitih v nemških političnih bojih Berlin, 13. februarja. Mnogo ulic v raznih nemških mestih je bilo zopet s krvjo namočenih v spopadih med fašisti in komunisti preko sobote in nedelje. Ubitih je bilo 11 oseb, ranjenih pa 23. Najhujše je bilo v Eisleb-nu, kjer so komunisti, začeli streljati iz svojega glavnega stanu na fašiste, ki so korakali po cesti. Fašisti so se navalili na poslopje komunistov, katero so razdejali. Tri osebe so bile ubite pri tem. -o- MALI OGLASI Eva je skoraj obupala. Na vseh straneh je bila tema. j ki se |e samo tega bal, da bi še j pica. Obzorja so gorela v krva-Nekega dne se je kar meni nič tebi nič napotila k notarju Oko-lickemu. Ni vedela, zakaj. Šla prirojena, med tem ko se je mo- j je le, kakor bi jo bile noge same ra človek šele privaditi. Druga ! nesle tja. Potrkala je; pri Oko- lepa lastnost živali je, da se nikoli ne preobje. človek se pa najprej preobje, kar mu škoduje v zdravju, potem niora iti pa na dijeto. Vsi vemo, kako se človek obnaša, kadar je zaljubljen. Kaj vsega ne stri, da se dopade svoji izvoljenki ali izvoljencu! Med tem, ko se kaže to pri človeku vedno naprej, se pokaže pri živalih le v času parjenja. Poglej- lickem pa je nekdo bil in je morala čakati, dokler je ni poklical-. Ponudil ji je stol, toda Eva ni hotela sesti. "Kaj mi prinašaš?" jo je vprašal. "Prišla sem," je govorila z nekam steklenim, neživim glasom, "da še enkrat vprašam, kaj je z Adamovo osvoboditvijo iz vojske." Stala je in mu gledala tako mo golobe ali druge ptiče, kako ostro v oči, da jih je notar Oko-se vam to dobrikajo in smučejo j licky moral obrniti proč in gle-okrog samic, da bi se jim dops-jdati v drugo stran. Da bi za-dli. Vse dvori, se šopiri in ka-jkril zadrego in dal svojemu gla-že svojo lepoto in moč. Jsu naravni zvok, je moral vsta- Vljudnost pri živalstvu, kot bi i ti, se prestopiti in se kratko za-lahko rekli, se pokaže tudi v ve- smejati. kdo drugi ne slišal. Kaj je bilo j vem žarenju in — zopet je ne-njemu do tega? On ni zanosil, j kdo drugi govoril, risal z bese-njemu ni bilo treba roditi. Mir- dami novo sliko, ki je zbledela no je sedel v svojem uradu ka-jv zraku in padala v mračne! kor črv v siru, jedel je in pil do;okvire večerov, ki so vladali po sita in je vsako popoldne pri j sobah. rahlem tiktakanju .nihalne ure; Samo stari Koren je molčal, 'nabiral slanino.' Ali to ni zado- j Ljudem, ki so ga videli tako ne- i stovalo, da bi bil srečen? premično posedati, se je zdel Eva je odšla. Okolicky je bil j kakor bukov štor. šle so preko zadovoljen, da se je je primero-1 njega nevihte, šli snežni meteži, ma tako lahko znebil. 'Kako gr-jštor pa se ni premaknil. Pri pe-da je postala,' je še pomislil, ko;ei je sedel kakor na pobočju in se je vračal v pisarno. ' | molčal z neko grozotno tajno v "Kurnjava je bil tu," mu je i očeh. sporočila v veži Marka. Nekoč je prišla Ilčička h Ko- "Kaj je hotel?" ienovim prej kakor navadno. "Ni povedal. Dejal je, da bo t Doma je našla samo starega Ko-pozneje prišel." rcna. Sedla je na klop in ko je Toda Okolicky ni razmišljal že dolgo molče sedela, ji je pri- liki toleranci, ki jo kaže ena žival do druge. Seveda so tudi boji med njimi, zlasti za časa parjenja, toda živalstvo, ne pozna tiste neprestane in včasih siro-|je previdno očital. "Spisal sem ve konkurence, kot je bojuje člo-1 prošnjo, celo osebno sem posre "Pisal sem," je rekel. "Kaj mi ne verjameš?" "Ne!" je kratko odvrnila Eva. "Vidiš, kako neverna si," ji o tem. čisto'je že pozabil, da je pred kratkim slišal pri vratih korake . . . Tri dni na to je morala Eva Hlavajeva leči. Nastopile so porodne bolečine, ki so jo privezale za ves teden v posteljo. V nočeh, polnih vročinskih sanj, v nočeh strašnih bole- šlo na jezik čudno vprašanje: "Kdo ve, če se bo moj štefek vrnil?" Stari Koren je pri tem nekam nehote obrnil glavo in jo stresel. I "Ne. Ne bo se vrnil," je de-j i jal. Povedal .je to tako gotovo, da John Pianeeki Dcmača slovenska pekarija Naznanja vsem slovenskim in hrvatskim gospodinjam, da je pekarna znižala cene na raznovrstnemu pecivu in sicer kot sledi: Biscuits, 20c, sedaj doz. 18c Fini domači krofi, dosedaj 24c, zanaprej doz. 20c Kruh, bel ali črn, 24 oz. do sedaj 9c, zanaprej štruea 8c Imamo tudi mleko po šest centov kvort. Tudi vsakovrstne orehe dobite pri nas po zelo nizkih cenah. Vsak dan vse sveže pečeno. Tudi precej drugih stvari imamo v zalogi po zelo nizkih cenah. Se toplo priporočamo rojakom in rojakinjam v naklonjenost. Postrežba točna. Ta pekarija se nahaja v bližini St. Clair kopališča. John Pianeeki 6218-St. Clair Aye. Tel. HEnderson 2396 (Feb.14.17.) Zahvala Lepo se zahvaljujemo vsem onim, ki so dali krasne vence in tudi onim, ki so darovali za sv. maše za pokojnim John Oven. Iskrena hvala tudi onim, ki so ga prišli pokropit. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so dali avtomobile na razpolago in vsem onim, ki so nosili truplo. Najlepša hvala pa Mr. žele in Sinovom, ki so se tako milostno potrudili za tako lep pogreb. Priporočam ga vsem Slovencem. Zahvaljujemo se še enkrat vsem skupaj. Mrs. Johana Oven in družina čin je spoznala v vsej veličini ga je Ilčička začudeno pogleda-zlo, ki je prišlo nad njo. Razu-|]a. Mislila je, da bo videla na vek med seboj. Pri živalstvu ni j doval. že zdavnaj. Toda pri mela je svoj položaj in ga natan- njem šaljiv nasmeh. Toda obraz socialnega stremljenja in fanta-, vojaštvu se zadeve ne rešujejo stične nevošljivosti za nadmoč j tako hitro. Preden to tja pride in nadvlado, živali ne poznajo in preden se. vojaški gospodje umetne in naučee vljudnosti, j odločijo, mine mnogo časa. Po-ampak vljudost življenja, ki te-j tem pa, kdo ve: na fronti ni člo-melji na postavah narave. | vek nikdar varen." -o--| "Ne piše mi . . ." je bruhnil obup iz Eve. "Ne piše?" se je razveselil i Okolicky v srcu. 'Gotovo," je ---; pomislil, 'se ga krogla ni ognila Santiago, čile, 13. februarja.;. . .' Napisal ni nobene prošnje, Tekom leta 1932 so kupili v re-1 tudi ni nikjer posredoval, a da Čilenska republika kupi' la le pet avtomobilov publiki čile samo pet novih av- bi Evo preslepil, je dodal: tomobilov glasom izjave colnin-skega urada, štirje avtomobili ja. so prišli iz Nemčije, eden pa iz Amerike. V letu 1931 so v čile kupili nekaj nad 3000 novih avtomobilov. čno premislila, ni pa videla no-1 starega Korena je bil odrevenel, benega izhoda. Naj je s te ali z;resen. In vprašala je: druge strani pogledala nanj,! "Zakaj?" povsod je bil enako temen, ena- Toda stari Koren je samo sko-ko nevesel. V teh dolgih nočeh mizgnil z ramo in ni črhnil be-so drug za drugim ugašali upi sedice več. Iličička je vstala in kakor iskre. Evine duše pa se j odšla, preden seje zvečerilo, do-je polaščala tema, ki je dušila-m0v. vsako smelejšo misel. Ta večer je zmolila za Štefana Na svet je prišel fantek, ki je cel rožni venec. V kamri ;ia jokal kakor vsi dojenčki. Ko je skrinji so se iz teme dvigale vro-Eva zaslišala ta jok, ji je bilo, i če molitve iz materinih ustkne-j kakor bi jo zbadali z nožem: besom obrnila je glavo k steni in ga za gotovosti z nebesi zaupanja: Potem pa bržkone že priha-jves svet ni mogla pogledati. Vse molitve so prihajale iz njih, ža-. ." v njej se je upiralo, ko ga je reče kakor iz kovačnice, in vži- Njegovo slepila pa Evi ni za-j morala vzeti v dostovalo. Ona je potrebovala več. "Adam mora priti!" je bru- ■naročje. Ko ga gale okrog sebe kakor roka po- je dojila, je točila debele solze žigalca, ki je po dolgem iskanju neprostovoljne matere; v stru- našel hišo svojega sovražnika, jah so ji tekle po licih in jih (Dalje prihodnjič) Odda se lepa soba za enega fanta; brez hrane. Vprašajte na 1095 Addison Rd. (38) Naprodaj je konfekcijska trgovina in groce-rija na 30. c