GLASILO slovenske narodne podporne jednote	■	11
¿'užtzsz	Chlcfo» I1L, ponddjek, 27. februarja (Feb. 27), 1988,	9TEVw—NUMBER 40
Aoooptenco for malllng at «peci»! rato of poitege provttU fgjjn aection 110». A«t of Oct 8, 1817, aut torlsod o» Jm>o 14, 1818.	____________
sobot, mMI
U rod n liki ta msrevaliki proaterfti m7 fl. Lewndale Am
Offtaa of Publication j 8887 South Lewndale Am TcWphon«, Äockwell 4884
lid
Komentoni
k deers*	*
, , ndsek federalnega
77 Wall «treetu. Nan
^vemenda je, daaei
ikolfro «o	k
v New Yorku pomS«U* delniške borze v jeseni
l!f'je priden. Vedno kaj ^ J Stara navada ps je, taklepa htev Potem. jTbil konj ie^ukra^ |lic temu preiskava ne ikodu ft preiskava je odluj «ikaj. Na primer med p tudi to, da je Nation*1 ¿i v New Yorku »itran" vsoto $2,400, ae visoke uradnike v ^obrestnega posojila. ^^ hik direktorija te banke, irles E. Mitchell, je pa j>ro-r nekemu svojemu sorodniku nice banke za smešno nizko to »to, da je lahko izkazal galnemu davčnemu uradu 100000 izgube v svojih do-Hh za leto 1929 in se s tem nil dohodninskemu dsvku. sneje je "kupil" nazaj dotič-delnice.
Senator Wheeler is Montane
T ibornici takole ožigosal to irico: "Ako res hočemo, da gritke banke dobe spet žaluje ljudstva, je treba, da jprej vzamemo v roke te kru-nke bančne predsednika in Soparno z njimi kakor smo s ponom, ki ni hotel plačati bodninskega davka." To io krepke besede, ampak v Mtu je bilo ie dosti takih bati ta velike bankirje nič
>m	jStspeiiiHSNS^s
VPRAŠANJE VU ME POHOti ZB FARHAnl
Izgleda, da farmarji ne bodo dobili veliko od sedanjega
o. »
Cikaška Tribune nl zadoyolj-
RooseveltovLm kabinetom, ¡Ukor je tega kabineta ie Piše, da je "medio-V kabinetu ni krepkih in demokratov kot Al lith, James M. Cox, John W. via. Owen D. Young, Newton itd. — večinoma so (be, ki niso v javnosti dosti Edina izjema je senator iz Montane, ki je dobil je pred leti vodil pre-petrolej akega škandala.! Rs res . . . Morda bo to, krepki in slavni demokratje kaj vohajo in nočejo pre-odgovornotrti. Treba bo «ititi lačno in napojiti žejno "triko, a velika miza je še too prazna . . .
looaeveltov kabinet ima nova — to je vsa sprememba. P» pogleda* fotografije stain novih figur, vidiš na obo-Plefc in sive lase. Sami z eno ali dvema izjema-1 8tarci v adminiatraciji, ve-«tarcev v kongresu, aami v vrhovnem sodišču I «spletna vlada impotentnih •"»v...
• e e
V ttgrtm kraju se mrdajo, ker .»asprotniki fašiima v Nem-I raiWriii govorico, da je fa-mm Poglavar Hitler — slo-Pokoljenja. Hitler je v Avstriji in njegovi *o baje bili Slovenci ali Koroške. 81o-
T* kr»ju ie čuti zaradi to nekako ponižanega in bi Hitlerjevi oddalje-»orodnikt če ao kje,
Washlngton, D. C.—(FP)— Pletcherjev pododsek senatnega odseka za denarne in bančne zadeve je uvidel, da diskusije o obsežni vladni pomoči sa farmarje ne morejo roditi uspehov, zato jih je ukinil. Sedaj ta pododsek sestavlja načrt, čigar namen je vsaj začasno preprečiti prodajanje zadolženih farm na ji*-ni dražbi.
V kongresu je več predlog glede pomoči farmarjem. Hul-lovapredloga predviduje posojilo is sklada vladne finančne korporacije lastnikom farmskih hipotek v vsoti ene^illjarde dolarjev pod pogojem,^da ustavijo rubežni za prihodnji dve leti.
Čas je prekratek, da bi kongres pod vzel kako večjo akcijo sa farmarje, ki ne morejo plačevati davkov in obresti na dolgove. Predloga senatorja Frazier-js, ki določa, da vlada posojuje denar farmarjem po 1 obresti ter jim tako da priliko za refinanciranje hipotek, «ploh ne bo prišla na razpravo* kakor ne bo prišel vpoštev načrt senatorja iRoblnsona, ki predviduje ustanovitev sistema prostovoljnih odborov, ki naj bi zniževali farmarake dolgove na basi možnosti plačevanja obrokov. Ro-binsonov načrt so podprle skoro vae farmarske organizacije.
Senator Barkley, regularni demokrat iz Kentuckyja, je izjavil, da je izgubil vsako upanje, da bi sedanji kongres podvzel kako večjo akcijo v prilog farmarjem. Rekel Je, da o tem se lahko le govori, ker Je to vse, kar se more pričakovati od kongresa, ki kmalu odide v pokoj.
MbU parlament raz pravlja! o socializmu
Za obširno debato Je odgovoren strah pred novo delavsko | stranko
Japonska zapustila Ligo narodov
Prvi korak za isstep, ko Je skup Mina Lige obaodila Japonsko politiko v Mandžuriji. Med tem pa Japonska armada o-svaja Jehol
Ženeva, 25. febr. —• Skupščina Lige narodov je včeraj soglasno sprejela poročilo svojega posebnega odbora, ki je preiskal afero japonedeo-kitajskega konflikta. Poročilo obsoja početje Japonske v Mandžuriji in se izreka proti priznanju nove man-džurske države MandŽukue. Dvainštirideset držav je glasovalo proti Japonski.
Vodja jsponske delegacije Mateuoka je takoj nato izjavil, da Japonska ne bo več sodelovala z Ligo narodov, nakar je zapustil zborovanje. To še ne pomeni, da je Japonska izatopi-la iz Lige, vendar je prvf korak v to smer. Kaj bo Li#a zdaj naredila» je problematična Ko je spoznala Japonsko krivo a-gresivnoeti, bi morala logično zdaj izvajati kazenske sankcije, toda o tem še ni bilo govora.
Mukden, Mandžurija, 25. febr
— Japonsko poveljstvo naznanja, da je glavna ofenziva za o-kupacijo kitajske provinee Jehol danes v teku. Japonske čete so včeraj zasedle Caojang, drugo največje mesto v Jeholu in zdaj se bližajo glavnemu mestu Cengtehu. V teku prodiranja so Japonci ujeli 20,000 mož kltajeke neredne armade.
(Japonci smatrajo, da so vse kitajske čete "neredne", to je zmes klatežev in bandlto* ki nima nobenega statusa po mednarodnem zakonu.)
Pelplng, 26. febr. — Kitajske čete severno od prelaza pri čttifengu ao se umaknile pred japonskim navalom. Najhujši boj čaka Japonce pri tem prelazu, ki drži skozi visoke hribe. Ce so Kitajci količkaj pripravljeni, morajo tamkaj zadržati Japonce.
to-
BiJA PROTI PUBUCITETI
Prišla je na dan i zahtevo, naj se poaojila bankam ne objavljajo v javnosti
Waahlngton, D. C—(FP)— Bankirska lobija je proti objavljanju poročil, da je ta in ta banka prejela pomoč is aklada vladne korporacije za rekonstrukcijo financ. Po njenem mnenju taka publiciteta izpodkopava pri ljudstvu zaupanje v finančne institucije, kar dokazuje situacija v Detroitu.
Lobija je naznanila, da bo izvajala močan pritisk na kongres s namenom, da slednji ponovno vzpostavi tajnost sa vsa posojila, kl jih banke dobe od vladne korporacije, da tako obvaruje deželo pred splošno finančno krizo. Lobija pravi, da njene zahteve podpirajo tudi nekateri voditelji organiziranega delav stva.
D. F. Houston, predsednik Mu tual Life Insurance Co. in bivši tajnik zakladnice, je na zaslišanju pred senatnim finančnim odsekom izjavil, da je polom obstoječe ekonomske strukture neizogiben, ako vlada ne bo preprečila govoric o inflaciji dolarja. Ce bo ljudstvo videlo, da obstoja nevarnost inflacijske legislacije, se bo situacija ie poslabšala.
Houston je dalje rekel, da se vlada ne bi smela vtikati v privatni biznis, ker to zavlačuje vrnitev prosperitete. Ta kriza ne bo trajala večno in razmere niso tako obupne kot v prejšnjih depresijah, skozi katere je il* Amerika.
Razlastitve fermerjev v
Avstrijski socialisti odkrili novo fašistično fslotstvo
Železniški direktor odstavljen, ko je hotel podkupiti socialistične železničarje, da M prepeljali Italijanske puike na Ogrsko namesto nasaj v Italijo.—Italijanski fašisti se repenčijo vsled novega militarlatičnega pakta male entente
nmsrjava privatna caia policijski slaill
Fašisti bodo ubijali
"postavno"
Berlin, S5. fsbr. — Hitlerjeve privatne "sunkovne" čete v Pru-siji so včeraj dobile pooblastilo, ds lahko nastopijo kot pKRnožna policija. To oblast jln* je dal fašistični notranji mfniater Goering s posebnim dejtretom. Fašisti bodo sdaj nastopili kot "čuvaji miru in reda".
Dekret se ksjpada ns glasi, da so fašisti pretvorjenl v policaje. Določeno Je le, da država dodeli reJdnl policiji pomoč, ker sama je preslaba, da bi uspešno ugnala "divje lemente, kl neprestano motijo mir ln hujsksjo k izgredom". Ker bo Goertng sam dodelil to pomoč, ss razume. da bo dal fašistični organi zscijl policijsko oblast. Kot m poroča, namerava Goerlng pretvoriti 60,000 fašistov v "pomožno policijo." •
To pomeni, da bodo fašisti v Prusiji ddslej bres skrbi ubijs-li marksistične delavne, kl so v energičnem boju ss svobodo govora, tiska in zborovanja v tej volilni kampanji. Včeraj je bilo nadaljnjih pet oseb ubitih v neprestanih izgredih. Zaplemba socialističnih in komunističnih listov se dogaja dnevno.


dam**
ne priznali tega je vse mogoče, toda
»lovenaki
fcjjy* U bi ne bilo ft» Pfwmov! V časi Je^H
g*	hodil
Ottawa.—Prejšnji teden Jfli bila v tej deželi najvažnejša novica, parlamentarna razprava o socializmu. Sprožil Jo je poslanec Woodsworth, ko je predložil resolucijo sa ustanovitev zadružne forme vlada—sa sociali-ziranje vse industrije in produkcije dobrin za potrebe, ne za prtf. fit
Slična resolucija Js bila pred parlamentom pred enim letom. Prt razpravi so ss bili takrat odstranili skoraj vsi konservativni in liberalni poslanci. Zdaj pa ao bili zasedeni skoraj vsi sedeži in mnogi posegli v debato. Socialisti in laboriti so trančirall sedanji sistem, njihovi nasprotniki Jih pobijali, časopisje PJ prinašalo razprav« na prvih straneh.
Vzrok za to spremembo je nova politična stranka, Commonwealth federacija, za katero Je žirom dežele zavladalo veliko zanimanje. Načela te federacije so socialistična, kakor tudi vodstvo. Ce pri prihodnjih volitvah prida na vlado, sedanji voditelji ne Jamčijo, da bo ostala socialistična, ker gibanj« preveč naglo raste—bolj kot pa temelj-nef spoznavanje socializma, v če mar Je nevarnost, pravijo nekateri sodalisti.	_
Kongresni odsek priporočil Es-
lickovo predlogo v sprejetje
Washlngton, D. C.—V razburjenju, ki ga je povzročil ponesrečeni atentat na življenje Roosevelta, je justični odsek nižje kongresne zbornice priporočil z 9 proti 4 glasovom Eslickovo predlogo, katere cilj je zatreti komunistične aktivnosti v Združenih državah. Predloga predviduje stroge kazni za vsakegs, ki bi izvršil ali odobraval napad na življenje kateregakoli uradni ka. V smislu predloge grozi osebi, ki odobrava napad na ie-riifsksgs deputijs, deset let zs-pora in plačitev denarne kazni 110,000.
Kongresnika Flsh in Bachman sta zahtevala bolj drastične an-ti rad i kal ne zakone ln deportaci Jo vseh tujerodcev, ki so sktivni v komunistični stranki in drutrih radikalnih organizacijah. Pritoževala sta se tudi, ker So pro-gresivcl v senatu blokirali sprejetje Diesovega zakonskegs osnutka, ki je bil naperjen prot tujerodnim radikaksem.
Nad deast milijonov akrov zemlje so že prsvseH okraji In drŽava
Denver, Colo^-(FP)—Proces razlaščevanja farmarjev v tej državi je v polnem zamahu. V zadnjih mesecih so okraji in država prevzeli nad deset milijonov akrov ali nad eno tretjino poljedelske semljs, ker farmarji niso mogli plačati zaostalih dav-kov.
Tako se glasi poročilo državne davčne komisije, katero položaj farmarjev zelo vznemirja. Okraji ne morejo dobiti posojil ln vrednost Izdanih zadolžnic pada, ker farmarji izgubljajo imetje.
V okraju Weld je dva milijona akrov ali eno tretjino poljedelske zemlje v defaltu, dasi pravijo, da je Weld najbogstej-ši agrarni okraj na svetu. V okraju trowley je 45% fsrmsr-jev zadolženih in na robu bankrota, v okraju Rio Grande pa 56 odstotkov. Ta dva okraja sta znana vsled velikega pridelka sladkorne pese
Coloradski farmarji se upirajo razlastitvi. Kakor v drugih državah, so tudi tukaj preprečili več slučajev rubežni. Pričeli so ae organizirati, ker vidfijo v enotni akciji rešitev.
Policijska nsallja ? Los Angslssn
Los Angeles, Csl,—Policaji, katere je vodil sloglssni kapetan Hyena, in skupins Člsnov Ameriške legije, je te dni vdrla v prostore John Reed klubs. Razbila je jfchiitvo in aretirala več člsnov klubs, kl ps ao bili kssneje izpuščeni iz sapors. Me<drugimi stvarmi je policije zaplenila tudi atare puške, katere so rabili pri uprizoritvi neke Igre, časo-pisje ps Je pisalo, da Je policija sSsegls orožje v komunističnem
'skrivališču.
nT - „	_______
Železniški «nagnati šs ne stradajo
Washington, D. C.—Dasi žs-lssniške kompsnlje pritiskajo ns kongrea ln zahtevajo pomoč, ravnatelji'In predsedniki prejemajo še vedno vlsoks plače. Predsednik Southern Pacific železnice prsjema 1185,000 na Isto, načelnik eksekutivnega odbora Pennsylvansks železnice dobiva $121,000, plsča predsednika Baltimore A Ohio železnice Je $120,-000, predsednika New York Cen-tral ps $S0,000. Poleg predsednikov vlečejo visoke plsče tudi podpredsedniki ln drugI uredniki.
Is pravijo, dTji ¿Z ^ Potomcev. Ti po-
do pravoverni Slovenci poooonl na svojega rojaka.
e e e
Dolgo, dolgo časa so blufsli. ds Je prosperitete samo za v ln	---- galom. Zdaj Je pa treba pova-
«aav^ °trkev » P<H resnico, da Je za bližnjim
■'«trnka — in	_ ^Hiija.
10 bi,i PN leti _ S**r*ko kri« danea pa
ttJ! Sv

Dunaj, 25. febr. — Avstrljs ms novo senzacijo. Dr. Bfon Seefehlner, glavni direktor državnih železnic, je bil te dni od-stavijen ln najbrž bo moral pred sodišče zaradi veleizdaje. Razkrinkali so ga socialisti, ki so pred tedni prvi rasgallli sfero italijanskega orožja. Dr. Seefehlner Je hotel podkupiti socialistične ftelesnlčarje, ds bi na-tihoma prepeljsll 60,000 italijanskih pušk na ogrsko mejo ns-mesto nasaj v Italijo kakor je avstrijska vlada obljubila Franciji in Angliji po odkritem škandalu s temi pušksml.
Berchtold Koenig, vodja žs-lezničarske unije ln socialist, Js informiral predsednika vlade Dolfusa, da ga je dr. Seefehlner ssdnjo sredo poklical k sebi ln mu ponudil 160,000 šilingov ($20,000), te bodo člani njegove unije, ielesnlčarjl, pomagali, da se Italljsnske puška transfe-rirajo v Sopron na Ogrskem tako, da ne bo javnost vedela. Dr. Seefehlner Ja rekel, da vagoni s pušksml stoja v Hlrtenbsrguj od tem Jih preplejejo v Dunajsko Novo mesto, kjer Jih sspe-ljejo na progo, ki drži proti O-grski, namesto teh pa pošljejo po progi proti Italiji enako število vagonov, zapečatenih, toda
Dolfus te sli-šsl, Je takoj odstsvil direktorja, obenem pa Js soclsllstlčna -Arbslterssltungv objsvlls vss škandal. Senssclja Js velikan-ska. Dr. Seefehlner Je namreč užival v javnosti vsllk ugled kot telesnlški ekspert, profesor e-, lektrotehnike in vodjs velike nemške Industrijsks firm« "Aeg".
Koenig Js tudi objsvil, da mu dr. Seefehlner rekel, ds ss bo "lep zaslužek" železničarjev na- . daljeval v bodočnosti, ksjtl italljsnske puške ln strojnice bodo stslno prihajale v Avstrijo. Kje misli dr. Sssfsfttlner mM densr za podkupnino, tega ni povedal. Dr. Seefehlner je v zvezi s svstrijsklml "helmwe-hrovcl' (fsšisti) in socUlisttšno časopUje namiguje, da bo v te škandal najbrž zapleten tudi tr-govinakl minister Ovldo Jskon-clg. kl Je fsšlst. .
Reakcionarni krogi so sUno potrjeni. Ne morejo razu-meti, kako Je mogel direktor železnic biti teko trapast, da Je hotel podkupiti — socialiste.
Rim, 86. febr. — Fulvlo Su-vlch, Mussollnljev držsvnl pod. tsjnlk za zunanjs ssdeve, Js včeraj v fašistični sbornlci ži-gossl Francijo In malo entente zaradi znane afera s puškami v Avstriji. O aferi sami Js rekel, da Je malenkostna. Italijanska tvrdka Je poslale stare avstrijske puške, kl so bile ss-plenjene med vojno ns goriški fronti, nazaj v avstrijsko tovarno v popravilo. To Je vse. Nato Je napadel Francijo, kl Je Iz te afera naredlls mednarodni škan-dal ln poslals škandalozno noto Avstriji Suvich Je rekel, da. največji sovražnik miru v B-vropi Je danes Francija In njene kolonije, mala entente, ki Js pred kratkim sklonila nekak^ tajni mllltaristlčnl pakt Ts pakt Je proti določbem ln nsče-lom Društva narodov In " bo najbrž zahtevala, oa urusivo narodov nekaj stori glede tega.
Vsakdanji »rte* f največjem la •ajbogatejše« ^vSevteka aa skarjiee kraka la šfceddfee esedlria te temkt Te ss dsg
■Mata v Ameriki—New York«: topis terbe pred "M^Josv. ^
New York—Delavska športna onije naznanja, da ss bo svetov-ne Spartakiade, ki ss bo otvoriU v prihodnjem 1st«! v Moskvi udeležile tudi večja riikih atletov.

PEOBVETJC
Glasovi iz
Domač drobiž
Bal ti mor«, Md — Governer] Ritehie j« v petek rasfiaell "bančni premik" ia vat banka ia denarne uvode tr drftavi Ma-nrland aa tri dni. Varok: naval na banka. Največja banka v Balttmoru. Baltimor» Truet Companr. ja aadnji teden itn-bita 1« milijonov dolarjev e vio-
FWOEW»? K

briinost m vae ovire." O dobrih lastnostih takšnega mola pa je sestavil naslednji pregled v odstotkih: raasodnost ia sdro-vs pamet 25 odst, domiiljUa 15 odst.. energija, telesna in duševna, 12 odst., odločnost 12 odst., pogum in pripravljenost sav sak poekua 11 odst, ambici-joznost 10 odst., samoaaupanje 10 odst Sreči, ki ims pri uspehu tudi nekaj besede, je pustil menda ostalih 5 odst.
Birm televizija
Imeli bodo podpato dela rake federacije. Matt Woll preset*«-
Waaklagton. — V sadnjlh letih ja iagubilo delo okrog 200,-000 šolosnlčarjev, NI pa le konec tet redukcij. V prihodnjih por mesecih bo vrgli ao eeoto vol tisoč delavcev Uaioa Piolfic lelesnioa, ki jo od «iddrlavne trgovinsko komisijo to dal dobila dovoljenje so abaorbiranja Itirlh manjših lelosaie aa sa-padu.
Bdi nI pogoj sa to dovoljonjo jo, da ji komlaija lahko lUMrrle le por dragih leleonic, ki oo bodo vso okopaj konsolUlirale pod okrUjom Union Paoifio. Železni-čarjl oo apelirali, naj so o kon-aolidaoijami počaka, dokler no mino krito, ker bo vsled redukcij osobji «vrnjeno vso bropio no njih plača. J&elegnloi pravi, da bo lahko obratovala vos sistem s 40% manj delavci.
TEHNIKA NADOMBlCA OCl
V 11 stih časih, ko oo I Jod Je prvič saslutili, da bo salsla teh-nlka a stroji Izpodrivati človeka napram atroju, da U ao »jo mogel nikoli nadomestiti dola čtovalkth oči in ilos.
Kakor vemo danes, Je bilo to naslranjo povsem neupravlioaoi kajti o soanlml fotoaloktričnl-ml stonioaml se le dalj laoa vrli najrazličnejša kontroli la ča-vajna slulbs s veliko večjim u-spehom, nego bl to zmoglo človeško oko Znano Jo, o koklnim u-spehom uporabljajo foUeMctri-čno stanlee In v novejlom času tudi naprave sa MPfdne larke n. pr. ta silčlto sakladak prod vlomi. Zidnji isus» s ftrfaolrttrl-čno stantoo pa Jo stroj, kl pazi v tovarnah cigaret, dskii se kak-taa cigareta pri vlaganja v škatle obrne s napisom navsdol la I la oo to sgodl. Jo avtooMilHio o-bmo aa pravo sira* Tiho od-pade po tom otroJa opol oni nadzorujoča človeška mol f oktola, a H«« togi dolu Je strojno ako saaeoUlvejle nego človelho. .
m ŽELEZNA PETA M
Ivaa Vuk.
"Morajo biti v vlaku zelo visoke osebe/ pravi Hartman. "Videl »eni na koncu poseben
voz"	a«
Bila je noč, ko «e je prvič menjal stroj, «a
sem ven, da »»e navžijem svežega zraka In da vidim, kaj ae godi. Skozi okno posebnegs voia sem videla mimobežno tri moške, ki sem jm poznala. Hartmaa je imel prav. Eden Je bH general Altendorff, druga dva sta pa bila Mo-son in Vanderboid, glavarji notranje tajne
službe oligarhije.
Bila je mirna mesečna noč. Ali jaz »e«ia© obračala nemirno sem in tja in nisem mogla zaspati. Ob petih zjutraj sem vstala in se oblekla.
Vprašala sem strežnico v oblačllnki. koliko ima vlak zamuda. Rekla je, da dve urL Bila je mulstinjs in videla sem, da je bil njen obraz zelo upadel, z velikimi krogi pod očmi, mod tem ko so oči same bile široko odprte, kakor v mučnem strahu.
"Kaj vam je?" vprašam.	-
"NIČ, gospodična. Slabo sem spala, mislim!
Opazovala sem jo bolje in jo preskušala z enim izmed naših znakov. Odgovorila mi je in zagotovila sem si jo.
"Nekaj strašnega se pripravlja v Chicagu, je rekla. "Pred nami se pelje goljufivi vlsk. Radi njega In vojaških vlakov imamo zamudo."
"Vojaških vlakov?" vprašam.
Ona potrdi.
"Proga jih je polna. Skozi celo noč smo jih prehitevali. In vsi gredo v Chlcsgo. LJubčka imam v Chicagu. Eden naših je. Pri plačancih je in bojim se zanj.
Ubogo dekle. Njen ljubček je bil v enem od treh upornih polkov.
Hartman In jas svs «ajtrkovala v jedilnem vozu. Ali morala sem se siliti. Nebo se je jelo oblačiti in vlak ja drvel kot nesrečo prerokujoči blisk skozi sivo bledlno nastopajočega dneva. Sluieči nam zamorci so vedeli, da nam preti nekaj strašnega. Bili so zelo pobiti. Njihova naravna spretnost je zginila. Bili so počasni in rasUKsenl v svoji alužbi ln plaho so šepetali med seboj na koncu vagona za kuhinjo. Hartman ja smatral položaj za obupen.
"Kaj narediti T je vprašal ponovno ln zml-gal brezmočno s plečl.
Pokazal je skozi okno.
"Poglejte, vse je gotovo. Zanesite se na to, da se vse, kakor te, na vsaki cesti trideset do štirideset milj izven mesta, drži krefpko."
Pokazal je na transporte čet na drugi progL Vojaki so kuhali zajrtk na ognjiščih, ki so bili zakurjeni na zemlji poleg proge. Radovedno so gledali na nas, ko smo dirjali mimo.
Ko smo aa pripeljali v Ohtcsgo, je bilo vse mirno. Na videz se dosedaj ni nič zgodilo. V predmestjih so se prodajali časopisi v vozove. Ničesar nI stalo v njih ln vendar je bilo za tega, ki je bil vajen, mnogo zapisanega med vrstami In kar je bito napisano z nsmenom, tako da navadni bralec ni prav razumel. Fino roko "Zelesne peta" ja bilo videti is vsake vrste. Prl-pominjslo sa ja o nezadostni oborožitvi oligarhije. Seveda, kaj gotovega se ni povedalo. Bralec se mora aam v teh nsmlgavanjih iznajti. Bila je to spretna-stvar in tisti jutranji čmopisi 27. oktobra so bili kot "poezija" za vzgled.
Lokalna poročila so manjkala. Ze to Je bila spretnost.
Obdali so Chlcsgo v tajnost In povprečnemu bralcu so dali vedeti, da si oligarhija ne upa objaviti lokalna poročila. Seveda so slikali neresnična poročila o vstajah v celi deželi. Poročalo se je, da so bile mnoge radlo-postaje spu-
PgOSVET«	'
že počiva v miru zraven svoje žene, ln prav za prav se ne dobi, da bi blatil njegov spomin. Saj je bilo dovolj vznemirjenja že pri njegovi smrti Zakaj, vprau-AahI Ne veš, zakaj je umrl? Nu, saj tega nihče ne ve. Nekega ju-. tra«o ga našli mrtvega na obre-mVne v zrak ln visoke nagrade so bile razpisa iju s rftnami na vratu. Ležal je ne na glavo zločincev. V resnici ni bilo nobene | n& ^^ju na hrbtu in imel v razstrelitve radio-p^staj. Mnogo raznih nssil-stev, ki spadajo v revolucionarne zarote, ja bilo objavljenih. Moral bi se pač pri sodrugih v Chicagu vzbuditi vtis, da se je začela generalna revolucija. Novopečenemu je bilo nemogoče se otresti nejasnega ali gotovega občutka, da je bila cela dežela zrela aa revolucijo, ki se I njo čelustjo, spodnja je manjka-je ravnokar začela.	Ia. AJi je mar Pratt pod mili.n
Poročalo se je, da je postal upor plačancev grbom študiral to lobanjo in ga v Kaliforniji tako resen, da je bilo pol ducata )e pri tem kap zadela? ToJa odpel kov razpuščenih in da so bili člani in njih kod potem rane na vratu. Oro-družine izgnani iz svojih mest v delavska če- pan ni bil. Zdravniška komisija trti Med tem ao pa bili plačanci Kalifornije | je ugotovila, da so rane na vra-■¡■B HMH^H^M AJS M» naj
rokah škatlo, ki je bila last njegove žene. Pokrov je bil zdrknil z nje in tik njegove glave je ležala mrtvaška lobanja. Majhna lobanja s popolnim zobovjem; to se pravi, samo z zgor-
v resnici najzvestejši od vseh. Chicago, ki je bilo od sveta odrezano, to izve? Dalje je poročala brzojavka vstajo ulice v New Yorku, s katero so se združile delavske kaste ter je končala s zagotovilom (z namenom, da bi podala večjo verjetnost), da so čete gospodov gospodarji položaja.
In kakor je naredila oligarhija z jutranjimi listi, tako je delala np tisočere smeri. To smo mi zvedeli pozneje, ko so na primer bila rsopo-slana tajna pomočila z Jzrecnim namenom, da to, kar se je poročalo po brzojavni žici prvo polovico noči, pride na ušesa revolucionarjev.
"Domnevam, da "Železna peta" naše službe ne potrebuje," pripomni Hartman, odložlvši časopis. Vlak je vozil na glavno postajo. "Da nas je poslala sem samo tratit čas. Njeni načrti so ji gotovo nepričakovano dobro uspeli. Pekel izbruhne vsako sekundo."
Obrnil se je in gledal po vlaku, ko smo izstopili.
"Mislil sem si," je zsmrmral. "Odcepili so posebni voz, ko so časopise prodajali v vlaku."
Hartman je bil zelo pobit. Trudila sem se, da ga razvedrim. Ali preslišal me je in sačel naenkrat, ko sva šla akozi kolodvor, zelo hitro in tiho govoriti. Sprva ga nisem razumela.
"Nisem bil siguren v eni zadevi," je rekel, "ln zato nisem nikomur govoril. Cele tedne sem se s tem ukvarjal, ali nič gotovega ne morem reči. Pazite na Knowltona. Sumim ga. On pozna etfo vrsto naših skrivsllšč. Stotine iiv-ljenj naših sodrugov je v njegovih rokah ln mislim, da je Izdaj lea. To je v meni samo neko čustvo. Mislim pa, da sem nekaj časa sem zapazil neko spremembo na njem. Nevarnost je, da nas je prodal, ali da je na delu, da nas proda. Svoje sumnje bi nikomur ne povedal, ali večkrat si mislim, da Chicaga ne zapttstlm več Šiv. Pazite na Knowltona I Nastavite «nu pasti! Odkrijte ga! Ničesar več ne vem. To je le samo sumnja, kateri sicer ne morem dati nobene najmanjše opore."
Stopila sva ravno na pešpot.
"Mislite na to," je zaključil Hartman. — "Držite ga!"
In Hartman je imc/1 prav. Predno se je Sse-sec končal, je plačal Knowlton svojo izdaja s življenjem. Sodili so ga sodrugi v Milwaukee po vseh pravilih.
Na ulicah je bilo vse mirno — preveč mirno. Chlcsgo je ležalo kot mrtvo. Nobenega ropota ln šuma trgovin. Niti avtov nI bilo na ulicah. Cestna železnica ni poslovala. Slučajno so se videli na pešpotih posamezni ljudje. In ti niso šil počasi. Hiteli so s veliko naglico svojo pot. V njih kretnjah je ležala neka negotovost, kakor da se boje, da se hiše porušijo ali da se po-gresnejo pešpota. Nekoliko uličnih dečkov, v očeh katerih se je zrcalilo prikrivano poželje-nje po prihajajočih in razburljivih dogodkih, ja save bilo vsekakor vidno.
(Dalje prihodnjič.)
tu pustili prsti ali pa «obje ne znanega morilca.
Ko sem se nato preselil v Prat-tovo hišico, sem si dal pokazati me*to na obrežju, kjer so Prst-ta našli; hotel sem namrcc kaj « eč izvedeti o nesreči. In takrat se mi je nekaj zazdelo č jd-no. Pratta so bili našli na pobočju z glavo zgoraj, nogami pa spodaj. Toda iz odprte škatle v njegovi roki bi bila morala J ar banja zdrkniti navzdol, in .vendar je ležala tik njegove glave. Ne verjamem v duhove. Toda takrat me je prešinila .domneva, ali ni lobanja, ki so jo potem spravili v škatlo in ki stoji zdaj v spalnici na moji omari, lobanja Prattove žene. Razločno in jasno, kakor bi bil takrat zraven, sem videl, kako so se morali do-
kapitana Braddoka. Umrl je skoraj v istih nepojasnjenih okoliščinah kakor zdravnik dr. Pratt. Kapitana, snanega pomorščaka, v torek zjutraj našli v njegovi hišici, komaj četrt ure od mesta, mrtvega. Preiskava je dognala, da ga je moral nekdo s tolikšno silo vgrizniti v vrat, da mu je zdrobil jabolko, čudno je to, da ae umorjenec, ki mu je bilo res že dobrih šestdeset let, a je bil drugače še zelo krepak mož, očividno ni nič branil. Ugrizi izvirajo od zelo dobrega, najbrž ženskega zobovja, ki mu manjkata samo spodnja dva zoba. Mislijo, da je Braddoka ubila zblaznela ženska. Toda do zdaj je njegova smrt,.prav tako kakor Prattova, še zmerom zavita v skrivnost. Nerazumljivo je tudi, kako je morilec mogel priti skozi zaklenjena hišna vrata in spet oditi. Kapitan Braddok je bil vdovec in je živel čisto sam."
PONDEUEK, 27.
NAD 300 fiE NI
OTOKOV
Ameriški geograf 4mel v prostorih Kr družbe v Londonu J še neodkritih otokih oceanu. Dejal je, d, a meriški učenjaki éteviU i kov na tristo. Otoki * ozemlja, ki ležijo preed i ni paroplovnih prog. • krijejo takšen otočič „I skrajni sili, ko jih ^ lom na odprtem morT sor Fischer je za to, ^ združile vse geógrafo sveta, ki naj bi s skui lovanjem raziskale | ite v pustinjah oceano7 pravile tudi karte teh | koščkov trdne zemlj« opij uskavajo valovlM
Berlinska kava
"Veste, kaj je nenavadnega na vaši kavi?" je ondan vprašal Dunajčan Berlinčana. "Trije: prijetnost, neprijetnost in čudež."
"Kako fcr se je začudil Ber Hnčan. "Kaj naj pomenijo te tri reči?"
"Prva je prijetnost", je odgovoril Dunajčan, "ker v kavi nimate cikorije. Druga je neprijetnost: tudi ni kake v njej. In čudež — od česa je neki rjava?'
RAD BI izvi za naslov Justina Grufc zadnji naslov je bil v ] Ontario, Canada. Ako lakov ve, za njegovj sim, da mi istega ps naj ae sam prijavi mi Anton Javornik, p. o.
Livingston, 111. --
godki odigrati. Pratt je bil vzel)to ali Mladinski Hat svojemu
prijatelja ali sorodniku ▼ domovino? To je edini dar trajne vrednosti, ki ga za mal denar lahko poiljete svojcem w domovino.
MRTVAŠKA SUVA
tisto noč, preden so njegovo ženo pokazali, njeno glavo iz že zaprte krste, zakaj pri preiskavi bi ga bila lahko izdala, in jo ja potem kje drugod zakopal.
Rekel boš, da govorim nesmisel, same stvari, ki sem jih sam skonstruiral, in da izvira ta lobanja prav gotovo iz tistih dob, ko je Pratt še študiral. Rad bi videl, da bi imel prav. Naj bo že kakor hoče, v tej hiši ne str-pim nobene noči več. Vse življenje sem dobro spal, osem ur je feila moja dnevna porcija. Tukaj pfc... vsako noč natanko sedemnajst minut po treh — ugotovil sem po svoji uri — se zbudim. Takrat za&ie lobanja toiiti, in prepričan sem, da je to tisti trenutek, ko je Prattova žena umr la. Prejšnji teden sem od tega skoraj zblaznel, pograbil sem škatlo z mrtvaško glavo in jo vr gel skozi okno. Drugo jutro sem našel škatlo daleč zunaj pred o-grajo, lobanja je pa ležala pred hišnimi vrati in me očitaje gledala s svojimi votlimi očmi. S slabo vestjo sem jo pobral, jo skrbno spravil nazaj v škatlo, le-to pa postavil nazaj na prejšnji prostor.
Drugi dan je vrtnar kopal na vrtu luknje, ker je .hotel saditi belua. Prišel je bil «e prec«j globoko in mi je dejal, da ne ve, zaka; je zemlja tako rahla. Prav takrat je zadel ob nekaj trdega. Radovedno je stvar izkopil z ractiko, ln pokazalo so je da je bila človeška čeljust Moral je z silno jmotiko precej močno udariti
V JUGOSLAV
Puko Ba*» Na Hitrem Ekspronas
PARIS
4. MAR.—24. MAIL—
CHAMPÍ I
II. MARCA - 1.
LAFAY1
18. MARCA ZsSssssessv vsekrajtvi
Sfreoehl
SO« N. MICHIGAN AVE,-128 8. Third St.. Ml
........ ■■»■■ ■■Ml ■■■! !■■ ......I "III ■■ II ■
AKUTNE IN KRONIČNE BOLEČ
Uljees, alaba kri. koža, «ahur, |n aplešaa oslabelost adrarla» pa
tom v alogi. Res, da sta se čar jega starega prijatelja, sih, kadar sem prišel k njima v krotkega buldoga, nI bilo več. I vanjo, zakaj v drugače brezhib-goste, zbadala; toda tega nikoli I Bil je poseben ljubljenec Prat-|nem zobovju sta manjkala dva
Skrivno« t en dogodek. — Napisala F. Marion ( ranford
—	Ne, dragi atric, res ne razumem, da ae hoče* že po nekaj tednih, kar al se preselil v to ljubko hišico, ki si jo mogel kupiti samo zato, ker sta tvoja prijatelja, dr. Pratt in njegova žena. tako nenadno ln tako mlada umrla — da se hočeš zdaj spet iz nje izseliti. Priznati ti moram, ds te do zdaj nisem I-mel za tako muhastega, je dejal kapitanu Hraddoku njegov mladi aeatrič.
—	Seveda ne morrA tega razumeti, je odgovoril llrnddok. Zato ti hočem povedati vao to isto-rijo, Čeprav vem, da mi je ne boš verjel.
Najprej naj te spomnim, da nikoli nisem bil nervozen, da nI mam posebne domlAljije In da nisem nikdar veroval v duhove. iToda ta mrtvaška glava gori v spalnici — prevečkrat aem jo slišal, kako je jadlkovala In to-lila. da ne bi bil svoje stvari gotov. Prattova Šena me sedaj prav tako sovraži, kakor je malo pred smrtjo sovražila svoje-ga mola. Zakaj v,njenih aem sokriv njene smrti, In deloma Ima prav, čeprav sem jI tmerom telet samo dobro. Bila je prijazna ssala leaica in alkoU
nisem resno vzel.
Tako je bilo tudi takrat, ko sem bil poslednjič pri njiju, preden sem šel na prvo vožnjo na novem parnlku "Olimpij!/* Prav takšno paaje vreme je bilo kakor danes. Pratt je bil ves dan zunaj ln se ja vrnil domov strašno slabe volje. In večerja takrat res nI bila *aj prida. O-somo je zagodrnjal: "Moja žena bi me rada saatrupila. in nekega dne se jt bo to s tako pasjo hrano tudi posrečilo."
Siroto so ta besede vidno zabolele «n žalile. Hotel sem vso stvar obrniti v šalo ln sem med i mehom dejal: "Da, te je žena količkaj spretna, sa »ota, ki ga nt man, lahko na lep način iz-nebi. NI dolgo tega, kar aem bral o neki Kitajki, kl js svojim mo-žem primešala v jed uspavalno sredstvo, nato jim ja pa kanlU "topljenega svinca v uho. Se'.e pr: četrtem so jI prišli na sM. Po' » ni so jo pa seveda za tet štiri skupaj obesili/*
N ©dolgo potem sam dobil na potovanju vest, da ja Prattova lera {leto nepričakovano umrla. Kn aem se kmalu nato sreča! njenim motam, sam ga komaj spoznal, tako ja bil siv, čeprav •e nI bil star. On In njegova hila sta napravila aasse silno ta-
tove ¿ene. Na moje vprašanj* prednja sekalca. Vrtnar je bil ali je poginil, je Pratt mrko od- nad njo zelo iznenaden; re-govortl: "Da, zastrupil sem ga; kel mi je, da se mu čudno zdi, ni se več dalo s njim živeti." sskaj manjka lobanji, ki so jo "Zakaj ae nI dalo s krotkim našli pri doktorju Prattu, rav-Bumblom nič več živeti?" sem bo spodnja čeljust; morda bi se se začudil.	ta vjemala z njo. Cisto hladno-
Neprontano ja savljal PS krvno sem mu odgovoril, da bi tako čudno me je gledal, In ka- bilo to prav lahko mogoče. Zdra-darkoli sam prišel v njegovo bil- vnikom služi človeško okostje sa lino. je vselej sbetal v kot" Proučevanje. Doktor Pratt je Saj je lahko golo naključje, h^» *edsj lobanjo zakopal, da so našli Prattovo leno komaj M* bi se mu hitreje obelila, in nekaj dni potem, ko sem pripo- ko J* odkopal, pač ni več našel vedoval o Kitajki, ki ja svoj* mo- manjkajočega dela»^M že ubijala a svincem, mrtvo v Doma sem polotil čeljust k lo-njenl postelji. Pratt ia še ineki j banji. Prilegala ae ji je, kakor drugi sdravnik, ki sta jo gnrai-1 bi bila prirojena k njej. In ko skala, sta soglasno ugotovila, ds eem jo tako obračal... veš, kaj je umrla ss srčno boleznija To- J« padlo Ig nje? Brezoblična ke-da nekaj mi je govorilo, da to ne P<ca kositra. Ali torej morem pri bo rea. Saj je bila vendar Al ta- «sjboljši volji sam pred seboj ko mlada In cvetoča! In potem tajiti, da je Pratt ubil svojo temi je prišla v roke kositrna šli- no natanko po receptu, ki sem ca — čisto nova tlica .., in ču- »u ga bil dak nič hudega ne alu-dnos bilo je. kakor bi jI b| kdo teč? Odkar stanujem v tej hl-^J »talil.	ši, mrtvaška glav« neprestano
—	Ali nI morda tudi to golo Jsdikuje ia toti, ker nesrečna raključje. je vprašal sesti H, dal *ena obtožuje umora. Nu. če sl |aa svojega gospodarja, kl ga razumel, kar aem ti pripovedo-je prej oboteval. ni mogel več val. boš tudi isprevidel. da ml prenašati, In da se je kositrni tej hiši ni več obstanka, tlicl kos odlomil ia Izgubil?
—	Prav Imaš. tudi to bi lahko bilo naključje. Pratt je sela rad
eev. želodec, notrash itvonlh petodsk s I ulasik, noss, grla, mrslleo adravl posebni apoeiallst
POSVETOVANJE BREZPLAČNO
Popolna preiskava samo
77 Park Ay* (vogal Stih St) Ntw 16 letna prakas tal iBvropi.—PreiS&mo vodo. Neiaiks
Vsak dan od 104. doljah od 10-3. slovensko.
MAJSKI IZLET V STARI
se vrši na slavnem J>rsopamiku '
AQUITANI A
CUNARD LINIJE
na4 maja
(FvtaUU m «krajt mk I. maj« tr,i„) naltai patnikmn utm »kmpmm* p*ur«nj« m	ukr.n, ub.n. i mi
M»rava«i, pm MiMa ak«M »ri»ravlj«M krtutt Ur mm	pm*m «S
Karu III. ruvjlft «m»J*i 4» Cliahu» MS.M. 4» LJ«M)«m ulm « Utrtm 117.41 tW. S» Trate «1SS. — Brtaifcarte pm ateMj*i *» OmUmm Sl LJaMjsM ali Zafraha lili, u Trate SM4M. Barak saaatej. Pilila mmm »a latefc a raa«l Sneta! »ali «tata! taCanaacIjaari Ia
Prihodnjo skupno potovanje na Istem -parniku 10. julija Is pod osebnim vodstvom.
LEO ZAKRAJŠEK
General Travel Service 1359 Second Avenue - - New York, N.
CUNARD UNE
si nisem mislil, da ne Uvi s Prst- lasten t tisk. Tudi Rambla, mo-
ribaril, nemara ja porabil košček kositra ta svoja vrvco. Zdaj
Nekaj dal nato ao listi prinesli tole vest:
"V mestecu Y. je sbudila veliko vznemirjenost nenadna smrt
TISKARNA S.N.P.
SPREJEMA VSA
v tiskariko obrt spadajoča
Tiska vabila za veselica In shode, vizitni* ^ knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrtdj slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeiiks M
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA
8. N. P. J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOV TISKARNI
Vse pnj«»nlla
Pilit« po inform »d je as
s.n.p.j.p
2tft7-St Se. Laandsli Aveaae