(JredniStvo: Schillerjeva cesta štev. 3, na dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * list izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. NARODNI Upravnlfitvo: Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25•— polletno ... K 12"50 četrtletno ... K 680 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust Posamezna štev. stane 10 h. Stev. »27. Telefonska številka 65. Celje, v pondeljek, dne 7. junija 1909. Čekovni raöun 48.817. Leto I. Občni zbor „Društva za nemštvo v tujini". Sedaj, ko nemški „patriotje" v Avstriji kakor tudi njih klerikalna in „svobodomiselna" glasila dolžijo vele-izdajstva Čehe in Jugoslovane, kateri so se udeležili posvetovanj v Petro-gradu, ne bode odveč, ako podamo obširnejše poročilo o občnem zboru „Društva za nemštvo v tujini", ki se je vršil dne 3. t. m. v dvorani mestnega starešinstva v Berolinu in o katerem so naši nemški listi bodisi čisto molčali ali pa le mimogrede s par besedami poročali. Občnega zbora imenovanega društva so se udeležili zastopniki najvišjih uradov in korporacij nemške države. Gospodje so se čutili sami med sabo in so govorili odkrito, kakor jim je velevalo vsenemško njih srce. Zborovanje je otvorii predsednik, ki je pozdravil navzoče zastopnike ministerstva vnanjih rečij, državnega pomorskega urada, najvišjega sveta evangeljske cerkve, berolinskega vseučilišča, mesta Berolina, vsenemške zveze, nemške kolonijalne družbe, dn-najskega nemškega Schul-vereina, nemškega ljudskega društva za Moravsko, zveze Nemcev na Češkem, nemško-ame-rikanske unije, baltiških in južnoame-rikanskih Nemcev itd. Zanimiv je bil koj prvi govor zastopnika najvišjega sveta evangeljske cerkve. Evangeljska cerkev — je dejal — ima mnogo skupnega s stremljenji „Društva za uemštvo v tujini". Povsod kjer društvo snuje ali podpira v tujini nemške šole, kakor n. pr. na Češkem, snujejo se tudi nemške evangeljske občine in tako je danes že več kot 200 evangeljskih občin v tujini v zvezi s prusko deželno cerkvijo. Ta cerkev tudi že pobira od svojih članov posebno doklado, da Di mogla inozemske cerkvene občine kar najbolj izdatno podpirati. Na tak način spolnujeta društvo •n cerkev svoj skupni namen. Evan- geljska cerkev mora samo hvaležno pozdravljati prizadevanja „Društva za nemštva v tujini", katera tako izdatno pospešuje širjenje evangeljske ideje in avtoriteto pruske deželne cerkve. Za „Vsenemško zvezo" je spregovoril znani prof. Samassa, kateri je razvijal paralelo med prizadevanji Vse-nemcev in društva. Ako proglašajo Vsenemci na glasen način načela vse-nemškega gibanja, deluje društvo tajno, neslišno v dosego istega cilja. Zastopnik dunajskega Schulvereina in nemškega Bunda na Češkem dr P er ko je izustil hujskajoč govor, v katerem je izrekel najprej zahvalo za izdatno finančnopomoč. Potem se je pečal s češkim narodom in „s krvavimi" dogodki v Pragi Čehi preganjajo nemške vedo(!) Čehi rušijo celo sveti mir „pokopališč". (Te svoje trditve ni dr. Perko natančnejše pojasnil. Škoda, dosedaj so, kolikor je uradno konstatirano, še samo Nemci „rušili mir pokopališč", podirajoč češke nagrobne spomenike.) „V slepem sovraštvu divja v Avstriji Slovan", poročal je nadalje dr. Perko. „Čeh ne pozna nikakih obzirov, nobenih mej, dočim se opotekajo avstrijski Nemci zaradi svoje needinošti" v narodni bedi". Iz te mizerije naj jim pomagajo bratje v rajhu in ljubezen do Nemcev v Avstriji naj bode najmočnejša ljubezen med Nemci. „Na zapadu proti dednemu sovražniku", — sklenil je govornik — „nam ne morejo cvesti nikdar taki uspehi kakor pri nas. Ne glejte vedno na Vogeze, glejte k nam — nič na svetn vam nenadomesti deset miljonov avstrijskih Nemcev." Letno poročilo je podal predsednik državni minister von Hentig. Naslikal je položaj Nemčije sredi Nemcem sovražnih narodov. Vzrast nemštva je vzbudil v sosednih narodih bojevne protinemške organizacije. Tako šteje baje Busi ja 17 velikih organizacij, ši-rečih slovansko idejo in stoječih v tesni zvezi s češkimi organizacijami in balkanskimi državami (!). Vse naše vzhodne meje do Adrije so obtkane z bojevnimi slovanskimi arganizacijami, katerim se pridružujejo na južnem Tirolskem italjanske organizacije. Na Francoskem bojuje proti nam mogočna „Alliance frangaise". V središču teh sovražnikov je navstal 1881. leta „Splošni nemški Schulverein", ki se je pretvoril v sedaj mogočno „Društvo za nemštvo v tujini". Člani so se pomnožili od 1500 nad 40.000 in letni prejemki neglede na direktne darove deželnih zvez in podružnic — so dosegli višino 338.000 mark. To društvo je po mnenju gospoda ministra še le na začetku svojega razvoja in cilj, za katerim gre, zahteva vedno bolj čimnajvečje sodelavnosti vseh Nemcev. V nemški državi je danes združeno v organično celoto šestdeset miljonov Nemcev. Trideset miljonov jih živi za mejami nemške države. Bil bi to usoden pogrešek in nedostojno velikega naroda, ako bi pustili ležati mrtvo moč cele tretjine svojega naroda. Kaj hoče naše društvo? Omogočiti hoče organizacijo celega nemškega naroda, vseh devetdeset milijonov Nomcev iz rajha s tridesetimi miljoni Nemcev v tujini. K temu cilju stremi naše društvo v tihem boju. Delovati hočemo tiho in neopazno, brez hrupa, da bi se Nemci vseh dežel razumeli in ti, kateri se že razumejo, bodo delovali z nami brez velikih besed. V bodoče hočemo delovati z novim napetjem moči, kajti naša narodnost nezadržljivo raste in kmalo bodemo dovolj močni in dorasli za največje zahteve ter dosegli tesno pri-členenje Nemcev v tujini, naše nerazločljive združenje s tridesetimi mil j oni nemških ljudij. Čim „konkretnejše" bode to združenje, tem boljše, tem trdnejše, bode. Današnja moč nemške države — toliko vojaška, kolikor kulturna in gospodarska, je za izvedbo naznačene naloge dovolj velika in je treba še splošnega prebujen ja zavesti v nerazločl j ivi skupnosti vseh Nemcev, da postanemo najmogočnejši narodnasvetn! To je naš cilj. — Poročajoč ^ dohodkih društva je kenstatiral gosp. minister, da so vzrasli leta 1908. prejemki v primeri s prejšnjim letom za 10 7.1 8 4 mark. Izdalo se je 338.000 mark, od tega je šla večina in sicer 192.000 mark na Češko, kjer je najbližje in najnujnejše poprišče društva. Prijemki pa vedno in neprestano rastejo in bo treba organizacijo poglobiti. (Koliko se je potrošilo za ponemče-vanje slovenskih in jugoslovanskih dežel, žalibog ne morem poročati). « Tajni svetnik prof. dr. Lamprecht, zgodovinar na lipskem vseučilišču, je govoril o nemštvu in nemški kulturi v tujini. V uvodu je prosil, naj se mu dovoli govoriti brez vsake politične opreznosti in „naj bi smel imeti svojo dušo na jeziku". Po njegovem mnenju Nemci najbolj napredujejo v Zedinjenih državah v Ameriki, kjer so politično organizirani in so si dobili npliv na državno upravo. Tam so politična moč, s katero treba računati, ako pride do važnih političnih zapletk. Upliv Nemcev v tnjini na odločevanja in sklepe Nemcev v rajhu bode v bodoče vedno večji. Čim močnejši bodo ti odnošaji, tem večji bode učinek na nemško državo. Treba bode pa preiti k veliki kulturni politiki in opustiti dosedanjo politiko strelnega p*rahu in svinca. Govorniku je stopila duša popolnoma na jezik, ko je govoril o pomenu avstrijskih Nemcev. Avstrija? Kaj Avstrija! A vs tri j a je v nemški moči! Jaz sploh ne poznam razlike med nem-štvom in Avstrijo, ne poznam sploh nikakih mej. Stara Avstrija ima nemško kulturo, nje namen je .„inkultivirati" nemško kulturo Čehom in Madžarom. (0-gromno odobravanje in ploskanje). Ako hočete vedeti, kaj je nemška kultura, potujte od Krfa proti severu. Kakor hitro pridete do Kotora, jo bo-dete spoznali. V Kotorn se že čutite kakor v Teplicah. Ali ko prihajate iz LISTEK. Izlet gospoda Broučka v 15. stoletje. 73 Češki spisal Svatoplnk Cech. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalje. „Kdaj pa bodemo večerjali?" se je oglasil nestrpljivo brat Matija. Starec ga je gledal nekaj časa osupel, ker si ni mogel raztolmačiti ta nagli obrat od stvari nebeških do najbolj navadnih pozemeljskih. Pa je vzel molče iz torbe pri pasu velik kos črnega kruha s sirom, dal je oboje Broučkn in je rekel: „Vzemi mojo večerjo. Komaj, da sem jo še dobil. Stari moj želodec slabi od dne do dne bolj in že se ne brigam doeti za hrano zemeljsko. Tudi te ima vsak v našem taboru dosti. Seveda le hrano najpriprostejšo; zakaj greh bi bil hraniti s slaščicami to blatno shrambo duše in bodočo vrečo črvov." Brat Matija je obotavljajoče vzel kruh s sirom in ga je čmerno pogledal kakor noč; ej to je krasna večerja! — je govoiil zlovoljno na tibem — kos komisa, črnega kakor zemlja in trdega kakor podplat! In k temu sir — ampak — škoda govoriti. Mislil sem, da bodo vendar imeli košček mesa s kakim komisnim cmokom ... Brouček, Brouček, kam si dal razum! Glad ga je prisilil, da se je vendar lotil črnega kruha, po katerem ga je bolelo nebo in da je z odporom snedel tudi nekoliko sira, ki je pustil v njegovih ustih neprijeten okus in žgočo žejo. „Kje pa bi dobil tu kako pijačo ?" vprašal je malodušno. Brat Stah si je odpel pas in mu je podal okroglo, leseno posodico. Brat Matej jo je vzel nezaupno in jo je pritaknil k ustom; toda takoj jo je odmaknil in je zaklical s kislim obrazom: ,.Saj je to čista voda!" „Seveda, sveža božja vodica. Nalil sem jo pred kratkim tam doli iz studenca." „In piva tukaj nimate?" „Imeli smo ga danes, pa je že pošlo. Žižka se pobriga tudi, da dobijo brati zmeren dušek piva in da se z njim pokrepčajo. Seveda na pohodih pijemo navadno le vodo. Ako gremo v kako prijateljsko mesto, tu Žižka vselej piše naprej: Zakaj mi pridemo kmalu k vam, če bog da: imejte pripravljen kruh, pivo, krmo za konje in brati pripravljajo, kar morejo. Vsak rad podari vse, kar ima, za skupno potrebo. Saj smo ena rodbina božjih otrok. Vitez se enači s kmetom, vsi v naši vojski smo brati. Nobeden se noče povzdigovati nad drugim, niti bolje živeti od ostalih; vsak se briga za vse. Vsi smo prodali svoja zemljišča in vsak je vsul iztržen denar v kadi, na Taboru za to pripravljene, iz katerega plačamo skupne potrebe. Zgovorni starec je umolknil, ker ga je zmotil glas zvona, ki se je zaslišal iz doline. Zakaj soluce se je nagnilo medtem k zapadu in modrikasti obzor se je spremenil v mehak odsev rdečice in zlata. Iz praških mest pa je zadonel večerni pozdrav, naprvo iz enega, potem iz drugega, pa iz ostalih stolpov, tu jasneje tam temneje, v različnih mogočnih in ljubkih glasovih, ki so se spojili v velikansko himno, slavno in ganljivo. „To je nekako dolgo in slavno klenkanje", je spregovoril brat Matija. „Slavijo predvečer nedelje", je razjasnil brat Stah. „Predvečer nedelje? Saj je danes šele petek!" je zaklical brat Matija, ki ki se je z gotovostjo spominjal, da je Italije na nemške meje v Avstriji, izveste. kaj je nemška kultura. A v strija ni za nas inozemska država ! Patrijotična „N. Fr. Presse", katero spreleta kurja polt nad vsakim poskusom kulturnega in gospodarskega (in še prav nosebno tega) zbližanja slovanskih narodov, se bode pač neizmerno razkačila nad temi jasnimi izjavami pangermanskih nepotrpežljivcev, ki niti državnih mej več ne poznajo. In kaj še le „avstrijski patrijot" Iro, ki je bii nedavno tako užaljen, ko je dr. KramaF po svojem povratu iz Rusije zopet spregovoril v avstr. parlamentu! Pač res! Berolinski shod bi se ne bil mogel vršiti ob ugodnejšem času kakor sedaj, ko se Nemci v državnem zboru tako razburjajo nad „pansla-vizmom". Politična kronika. v Sleparstvo vladnih strank pri glasovanju o predlogu dr. Laglnje. Zadnjič smo poročali, da je posi. dr. La-ginja, ko je opozicija sprevidela, da bi se še v isti seji izvršilo končno glasovanje o Šnšteršičevem predlogu, predlagal konec debate in glasovanje po imenih o Šusteršičevem predlogu. Član vladne večine posi. K. H. Wolf je na to predlagal, naj se o Laginjevem predlogu glasuje po imenih. Ta predlog je bil sprejet in začelo se je glasovanje. Zapisnikar posi. KotlaF je pri tem kon-statiral, da je na poziv imena Berndt nekdo glasoval. Posi. Kotläf je dobro vedel, da poslanca Berndta ni v zbornici, ker je v Pragi; poklicalo se je še enkrat njegovo ime in zopet je nekdo glasoval z ne, torej za vlado. Na to je poslanec KotlaF vprašal, kje je posi. Berndt (nemš. radik.)? Nemci so videli, da je sleparstvo odkrito in so zagnali grozen trušč, kričeč: Konec in Abzug KotlaF! Delali so se tudi silno razžaljene, da se jim očita sleparstvo in se zato tudi niso vdeležili seje predsednikov klubov, če prav je posi. Udr-žal v imenu čeških posi, izjavil, da so Čehi pripravljeni dati Nemcem izjavo, da jih niso hoteli žaliti. Nemci so ostali neizprosni — in užaljeni, niso prišli na sejo in so z obstrukcijo zaprečili glasovanje o meritu Šusteršičevega predloga. Koliko so s tem vladi in svoji politični dostojnosti vstregli, je drugo vpiašanje. v Slovanska jednota je izdala o petkovi seji parlamenta to le izjavo : V današnji seji parlamentarne komisije Slov. jednote je bilo vgotovljeno, da je bilo mnogim članom komisije med ob-strukčnim govorom prof. Redlicha od dobro poučene strani naznanjeno, da so nemške stranke sklenile, da začno v slučaju, da ostanejo v manjšini, hrupno obstrukc ijo ter da onemo- gočijo nadaljevanje seje. Iz tega je jasno, da je postopanje posi. Vaclava KotlaFa odgovarjalo njegovi dolžnosti in da se Nemci poslužujejo tega samo kot pretveze, da bi začeli obstrukcijo proti glasovanju po imenih, katero so sami predlagali, na način, kakorše.i je v parlamentärni zgodovini še brez primera. Nevaren pojav je tudi postopanje nemških strank proti predsedniku, kateri je bil izvoljen iz njih srede. Obenem je bilo tudi na posvetovanju konstatiramo, da je bil pri glasovanju za vlado dvakrat oddan glas' v zbornici neprisotnega n emš kor ad i k alneg a poslanca Berndta. Jutri bode plenarna seja Slovanske jednote. v Vlada se je zopet ojunačila ter z nova grozi. Nek „aktivni minister" je zaupal svojo državniško modrost so-trudnteu „N. W. Tagblatta" in ta jo je takoj raztrobil v svet. Ta „aktivni minister" pravi, da je vlada bila zato poražena, ker je opozicija vedno polno-številna v zbornici, vladna večina pa ne, opozicijonalcev je baje manjkalo komaj 15 vladnih mož pa celih 70. Političnih posledic to glasovanje ne bo imelo prav nikakih, ker sedanja vlada ni parlamentarna, čeprav sedi nekoliko parlamentarcev v kabinetu. Sedanja vlada ni izvrševalni odbor parlamentarne večine temveč zaupnica krone, stranke, ki jo podpirajo, so se ji pozneje, ko jo je zaupanje krone poklicalo vživljenje, pridružile insicer na temelju delane programa itd. Ta „aktivna" ekscelenca na koncu svojega modrovanja pogreva zopet tiste slaboumne fraze, s katerimi so vsi vladni ljudje pitali svoje kaline za časa glasovanja o re-krutskem kontingentu in proračunskem provizoriju in ki se glase: „Ne sebi, ampak samemu sebi in državi je parlament dolžan rešitev državnega proračuna. Do konca junija je še časa dovolj z a s p o 1 n i t e v t e d ò 1 ž n o s t iTO Vladi se ne zdi ne potrebno no primerno zahtevati še en provizorij. Bilo bi obžalovanja vredno, ako bi zaradi tega prišlo do konflikta. Kabinet bo storil, vse, da se temu izogne, „ni se mu ga pa treba bati". Torej stara pesen. Ministri so zaupniki krone in se jim ni treba brigati za parlament, naj je za nje ali proti njim; ministri so zaupniki krone, parlament pa je dolžan dovoliti državni proračun, če tega ne stori, ga razženemo in poskrbimo, da pridejo pravi mameluki v državni zbor, ki bodo mislili, da so ministri sekro-sanktni in ob enem absolutni gospodarji v državi kakor hitro se proglasijo za zaupnike — krone. „Aktivnega" ministra bi pač moralo biti sram kvasiti take budalosti in na tak način zlorabiti zaupanje krone. Kakor je iz izjav v nedeljskih .listih razvidno, so vse nemšKe stranke imel včeraj pred nesrečnim izletom na Hradčane po navadi grah s svinjino. „Motiš se; sobota je danes, dan svete Marjete", je odvrnil Stah. „Ravno zato je danes petek. Saj sem si včeraj, v četrtek po obedu spomnil, ali pa kakor na svoje grehe pozabil, da bi moral na poti na Hradčane kupiti kak dar svoji gospodinji k današnjemu godu", je odgovoril brat Matija in je tiho vzdihnil: Lepo slavim njen god! Stah je zopet ostal pri svoji trditvi in gospod Brouček se ni dalje z njim prepiral, misleč, da so se s časom zmotili tudi svetniki. Bil je tudi že zaspan po dnevnem truJu. Sedaj je prišla v njegovih spominih do časti tudi spalnica, da, tudi kurnik z nebom in s pisanimi pernicami mu je vzbudil žalosten vzdih. Kako bi sedaj tam, sit in napojen, zleknil svoje utrujene ude v oni varni tihi škrinji, na mehkih, puhovih pernicah — sedaj pa mora tukaj spati na goli, trdi zemlji, pod širnim nebom, v sredi med divjim, oboroženim ljudstvom. Natanko se je odločil, da pri prvi ugodni priliki tudi tabor Žižkov zapusti, se skrije kje v krčskem gozdu in se vrne po zadušeni vstaji v Prago. Taka družba njemu absolutno ne pristoja. Z vsakim sitne-žem se bratiti — ko bi vsaj pametno pili bratovščino! Ampak takole! Brat sem, brat tja, pa te postavi k obzidju, da bi podajal kamne! Živiti se s črnim krnhom, napijati se vode, spati na goli zemlji in ko prideš do groša, zagnati jim ga v kad — hvala lepa za tako življenje! S tem sklepom je potegnil kapo še trdneje na glavo, da bi mu kaj ne zlezlo v ušesa, zavil se je v plašč in se je pripravil k spanju. Dalje prih. pripravljene podpirati ta slabo maski-rani absolutizem Bienerthove vlade pod tem pogojem, da stopi kabinet z nemškimi strankami v še tesnejšo zvezo. Tudi Pbljaki ostanejo Bienerthu verni. Poljska ljudska stranka ostane v vladnem taboru, ako se ji da v zahvalo glavo viteza Bilinjskega. Vlada pa neče žrtvovati tega dragega člana. v Prihodnja seja parlamenta bo jutri, „Korresp. Centrum" pravi, da Bienerth ostane, naj že zbornica sprejme, ali pa odkloni meritum Šusteršičevega predloga, ostane tudi, ako ji zbornica proračun dovoli ali pa tudi ne. Ta ponosna vlada tudi ne zahteva več od parlamenta, naj reši svoj delavni program, dovolj ji je, da reši še proračunski provizorij. Za jesen se pa pripravlja totalna premena sedanjega položaja. Tako piše vladno-klerikalna Korresp. Centrum. v Ogrska kriza. Avstrijska vlada je. kakor poroča „Pester Lloyd" odklonila Wekerlov načrt rešitve ogrske krize. Sedaj pojdeta še Kossuth in Andrassy k cesarju v avdijenco. pa tudi od te avdijence se ne pričakuje obrata v celi stvari. v Rusija. Ruski car in nemški cesar se snideta nekje na morju. Ofici-jozi pravijo, da ta sestanek ne bo imel druzega namena, kafcor ta, podati dokaz, da so privatni od noša ji ruskega in pruskega dvora še vedno jednako prijazni. Na politiko obeh držav pa baje ta shod ne bo imel upliva. Nadalje se snide ruski car z angležkim kraljem ter poseti predsednika francozke republike v Cherbourgu. Slovanski zapiski. d Manifestacijski shod o veleizdaj-skem procesu v Zagrebu se je vršil dne 5. t. m. v Pragi. Bila je to mogočna izjava češkega in slovanskega dijaštva v Pragi proti nečuvenemn nasilstvu, proti pravici in pravičnosti v zagrebški pravdi. Shoda se je udeležilo nad poldrugitisoč ljudij Govoril je prof. Masaryk o svojem koraku v tej stvari, za njim so govorili zastopniki slovanskega dijaštva v Pra&i. Shod se je zvršil resno in dostojno in duh kateri je na shodu vladal, nam daje čutiti bodoče obrise slovanske politike, osnovane na napredku in vzajemni podpori posameznih slovanskih narodov v dobi preganjanja in brezpravnosti. Jugoslovansko ra-zumništvo, katerega je bilo na tem shodu nekoliko stotin, je dobilo ta utis zlasti pri govoru prof. Masaryka, kateri je pokazal v vprašanju zagrebške protisrbske pravde to pot slovanskega pobratenja. V predsedništvo shoda so bili izvoljeni gg. Tvrzicky (Čeh), Je-kovec (Slovenec), Cvejič (Srb), Hanzik in Kudela. Po uvodnih besedah gosp. Tvrzickega je spregovoril prof. Ma-sarik, ki je dejal, da ima shod demonstrativni značaj. Zbrali smo se, da bi skupno z Jugoslovani demonstrirali proti justičnemu nasilstvu v zagrebški pravdi. Profesor Masaryk je v svojem govoru povedal, zakaj je posegel v ta proces: hotel je opozoriti nanj evropsko javnost ter imunizirati svoja izvajanja v parlamentu za celo državo, torej tudi za Ogrsko in Hrvatsko. Pokazal je zopet na cilj zagrebškega veleizdaj-skega procesa, ki tiči v tem, da bi Srbe in Hrvate naščuvali enega proti drugemu in Srbe oplašili. Govoril je natanko o pravdi in živo naslikal vse gorostasnosti, na katere se naslanja, ter smešnost veleizdajske obtožbe. Masaryk je spodbujal jugoslovansko mladino k realnemu delu v svrho gospodarske in kulturne povzdige naroda. Končal je s sledečimi besedami: „Zvršil sem kos drobnega slovanskega dela s tem, da sem posegel v zagrebški proces. Hočemo delati slovansko politiko , narodno in kulturno politiko". Na to so govorili v imenu naprednega dijaštva vseh slovanskih narodov, in sicer za Rusine Bočkovski, za Lužiške Srbe Wenke, za Slovence Brunčko, za Hrvate Novak, za Bolgare Lukaš, za Srbe Škerovic. Potem sta še spregovo-bila predsednik Turzicky in Kudela, na to je bila sprejeta resolucija: Češki in slovanski slušatelji pražkih visokih visokih šol skupno z meščani, zbranimi na manifestacijskem shodu dne 5. junija izreka vzemši na znanje referat prof. Masaryka in izjave zastopnikov slovanskega dijaštva svoje tople simpatije mučenikom zagrebškega procesa. Goječ trdno prepričanje, da bo ta na temelju neopravičenih in zločinskih obdolžitev zasnovani proces končal s fiaskom onega režima, ki se skuša vzdržati z nasilnimi in zločinskimi sredstvi» apeliramo na avstrijsko in evropsko javnost, naj ne daje svojemu smislu za pravo izraza samo v nedolžnih časni-ških izjavah, naj mariveč z vsemi zakonitimi sredstvi pošteno deluje na to, da bi bil ta evropski škandal odstranjen. Štajerske novice. o Volitve v okrajni zastop laški končale so se, kakor se je bilo bati, z nemško zmago. Prvič so pri teh volitvah nastopili Slovenci in dosegli so naravnost čudežne uspehe v skupini veleposestva in v skupini najvišjih obdačencev; v prvi so propadli za e n glas, v drngi za dva. Veseli smo teh uspehov, kaže se nam lepa perspektiva za prihodnjost, v dogled-nem času zmagamo v obeh skupinah! Kar pa nas žalosti v dno srca, je to? da je pripomogla k nemški zmagi in-dolentnost oz. neodločnost in bojazen slovenskega volilca ter narodno izdajstvo Marije Loger, vele p., gostilničarke in mesarice v Hrastniku. Slovenska zemlja nudi tem ljudem blagostanje, slovenski groši so jih obogatili, še več, čista slovenska kri se pretaka po njih žilah, a v odločilnih trenotkih gredo v boj zoper rojake iste krvi! — In še z nekom bo treba obračuniti — s trboveljsko premogokopno družbo. Ope-tovano smo jo svarili, naj ne vzbuja sovraštva v tamošnjem prebivalstvu — poslušala je raje Leillerja. Dobro! Mi pozivamo vspričo tega narodne zastopnike v obč. odboru trboveljskem, da prenehajo s kakoršnimkoli koncesijami tej družbi, končati se mora vsakohlinjenje. Kdor besedo lomi, ta ne zasluži nikakega pardona! o „Schulverein" in nemško urad-ništvo. Izmed 10 odhornikov S., ki so bili letos na novo voljeni, je osem državnih uradnikov, med temi pet od sodišča. To kaže na eni strani precejšnjo samozavest nemškega uradništva, na drugi pa enega izmed mnogih vzrokov, zakaj črti slovansko prebivalstvo nemško uradništvo. o Čukovsko izobraževalno delo. V „Slov. Nar." je piiobčen iz Vidma ob Savi podpisan dopis, ki opisuje nastop čukov na Krki kakor se je vršil binkoštne praznike. Prizori, ki se tam opisujejo, spominjajo človeka na najbolj uspele pretepe po zakotnih hribovskih gostilnah: suvanje in pobijanje starih mož, odprti noži, kot znamenje napredka tudi revolverji, ponočno razgrajanje, kričanje in žvižganje, pso-vanje na javnem predavanju itd. Ne bi omenjali takih stvari, ki so sramotne ne le za duhovniške organizacije temveč za cel narod, ako bi ne bila s tem z nova potrjena naša trditev, da je klerikalizem protikulturen, poguben za ljudsko moralo in zdravo izobrazbo. Vredno je, da se najboljši možje v narodu riprejo z vsemi silami takemu zastrupljanju našega ljudstva! o „Zadružna Zveza v Celju" ima