SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LVI (50) Štev. (N2) 38 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 25 de septiembre - 25. septembra 1997 _..: •- . . ____. . mmummMmmmmmmmmmmmmm Pravično je Novi zunanji minister Dolga desetletja je naša skupnost v Argentini živela le iz svojega zagona in trdne volje ne obupati v tujini, ampak poustvariti svoje življenje po prosti volji in zmožnostih. Ta cilj je bil v veliki meri dosežen. Skupnost se je obdržala skupaj, ohranila svoje slovenstvo, svojo idejno jasnost, ekonomsko rasla in tudi kulturno ustvarjala in uživala po svetu velik ugled. Samo doma v Sloveniji je vsa ta leta pod težko komunistično diktaturo ležal oblak tišine. O nas kot o drugih političnih emigrantih se ni smelo pisati hiti govoriti fazen za zaprtimi okni. Sem pa tja je kak plačani sluga napisal članek, ki pa je bil izkrivljen in žaljiv. Najraje bi videli, da bi počasi umrli, umazani in odklonjeni. Očitali so nam zaostalost, majhnost, fanatizem, izdajstvo, geto, nemodernost. Čeprav so Slovenci po svetu vedeli, kaj je res, doma o tem ni bilo govora. Šele sedaj, ko se je Slovenija osamosvojila #n je propadel sramotni komunistični režim, so doma začeli počasi odkrivati Slovence v Argentini. Tisti, ki so nas že od prej poznali, so opogumljeni začeli o nas pisati in objavljati članke in knjige, nekateri so začeli znanstveno študirati naše kulturno življenje, postalo je modno prihajati med nas z zbori in obiskovalci, zvezali smo se s političnimi strankami, itd. Skratka, domovina nas je bolje spoznala. Seveda pa je ostalo še veliko ljudi, ki jih ne zanimamo, ker so ali pristaši bivšega režima ali pa jih razen lastnega žepa ne zanima nič drugega. K temu naj pripomnimo, da so doma zečeli vrednotiti delo naših kulturnih in prosvetnih delavcev. Cerkev je že prej odlikovala nekatere naše versko-kulturne delavce, sedaj pa je tudi ministrstvo za šolstvo priznalo ogromni delež, ki so ga naše šolske moči doprinesle k slovenski zavesti v zdomstvu. Na naših učiteljicah v osnovni šoli odvisi znanje slovenščine, odvisi obstoj naše besede v svetu. Pravično je to priznanje slovenskih oblasti, da tako vsaj malo poravnajo krivice, ki so jih pred njimi oblastniki delali nam in našim pokojnim kulturnim delavcem. TD O postavki za Slovence v zamejstvu in po svetu Parlamentarni odbor za mednarodne odnose (OMO) je na seji 18. septembra razpravljal o predlogu proračuna za letošnje leto. Člani so se strinjali, da so predvsem sredstva, ki naj bi jih dobil Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, odločno Premajhna. Na predlog Iva Hvalice (SDS) s° izglasovali sklep, v katerem odbor od vlade zahteva, tako kot je pred njim že komisija za evropske zadeve, naj dobi Postavka za omenjeni urad indeks 110, in ne 86, kot predvideva predlog proračuna. OMO je sklenil, da predloži vladi tudi deset sklepov, ki jih je državni zbor v zvezi z reševanjem problemov Slovencev po svetu in zamejstvu sprejel na zadnji seji. Generalni sekretar zunanjega ministrstva Tomaž Vetrih je pojasnil, da so kriteriji pri vzpostavljanju diplbmatske mreže v tujini jasni - prednost imajo sosednje države, nato države članice EZ, pa globalne sile, države, kjer živi slovenska diaspora, države z veliko prebivalci itd. Dodal je, da skuša ministrstvo poiskati notranje možnosti varčevanja. V zvezi z najemninami za diplomatsko-konzularna predstavništva se ministrstvo strinja, da bi bil vsaj v nekaterih državah nakup stavb ugodnejši od plačevanja najemnine. Izjava SLS o Petanu Izjava SLS 18. septembra, da bo kot njihov kandidat na morebitnih nadomest-županskih volitvah v Ljubljani nasto-Pil Žarko Petan, je bila presenečenje za vse franke, pri ostalih pomladnikih pa je očitno povzročila precejšnje razburjenje. V SLS naj bi tako Prekršili dogovor, da bo njego-v° ime ostalo javnosti skrito do dokončne odločitve o ime-nu kandidata. SLS pravi, da je Žarko Pe-tar» kandidat, ki ima veliko Možnosti na županskih volit- ■ Vah, še posebno, če ga bodo Podprli v SDS, SKD in drugih bankah. V SDS obžalujejo potezo ^ saj Žarko Petan še ni dal dokončnega pristanka in čaka na podporo vseh pomladnih strank. ii v SKD so bili prese- nečeni. Čeprav se je v zadnjem času pri SKD neuradno pojavilo kar nekaj imen kandidatov za skupna pogajanja, pa vse kaže, da naj bi največ podpore dobil Jože Strgar. EVROPSKI VLAK ž k— V, F cu; ** S 'n UJEL OA ... Karikatura: Marko Hočevar Predsednik vlade Janez Drnovšek je 17. septembra za kandidata za novega zunanjega ministra imenoval Borisa Frleca. Boris Frlec je bil rojen leta 1936, na ljubljanski univerzi je diplomiral in opravil doktorat iz kemije. Leta 1975 je postal direktor Instituta Jožef Stefan v Ljubljani. Leta 1984 je Boris Frlec postal, podpredsednik zadnjega republiškega izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije, to je Šinigojeve vlade v „svinčenih časih". Poleg tega je vodil komisijo za odnose z verskimi skupnostmi, o kateri pa vemo, koliko je bila demokratična ali strupena. Proti koncu komunistične diktature je postal veleposlanik SFR Jugoslavije v Nemčiji, po osamosvojitvi Slovenije pa je bil leta 1992 imenovan za prvega veleposlanika Republike Slovenije v Bonnu kot „strokovnjak". Opozicijske stranke so predlog premiera Janeza Drnovška, da državni zbor za novega zunanjega ministra imenuje dr. Borisa Frleca, pospremile z različnimi ocenami: Predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) Janez Janša je za STA dejal, da predlog za novega zunanjega ministra bolj kaže nazaj kot naprej, saj gre za človeka, ki je opravljal diplomatske aktivnosti v zadnjem obdobju bivše SFRJ. Dejstvo je, da je ravno v njegovem mandatu Slovenija izgubila naklonjenost Nemčije. Združena lista socialnih demokratov (ZLSD) je v izjavi za javnost izrazila pričakovanje, da bo Boris Frlec čim prej po- % jasnil svoje poglede na ključne slovenske zunanjepolitične izzive in nujno napovedati nekatere spremembe, če naj bo slovenska politika uspešnejša, kot je bila v zadnjih nekaj letih. Slovenski krščanski demokrati (SKD) se o predlogu za novega zunanjega ministra še niso želeli izreči. Drnovškovo „izmikanje" novinarjem na predstavitvi kandidata, da bi povedal, ali je dr. Frlec član LDS ali katere druge stranke (Frlec je potem sam priznal svoje pripadnost LDS), in poudarjanje, da je kandidat za položaj, ki sicer pripada LDS, sprejemljiv tudi za koalicijskega partnerja, kažeta, da s sindromom strankarstva še ni dokončno obračunano. Dr.' Boris Frlec je za eno največjih zunanje politike označil včlanitev v Evropsko zvezo. Ta zadnja menjava zunanjega ministra je potekala predolgo, kolobarilo pa je tudi kar nekaj strankarsko favoriziranih imen (Mihaela Logar, dr. Ludvik Toplak, dr. Mirjam Skrk, dr. Danilo Tiirk...). Slovensko gospodarstvo je na prelomnici Guverner Banke Slovenije France Arhar je sredi septembra v pogovoru za tednik Mag izrekel nekaj resnih besed o ekonomskih problemih v Sloveniji. Guvernerja BS skrbi dejstvo, da se prvič govori o proračunu z minusom. Če začnemo ustvarjati proračunski primanjkljaj, se postavlja resno vprašanje, kaj bomo storili, ko bo denimo nastopila recesija. Ta hip smo pred glavnim vprašanjem: ali bomo zmogli dovolj moči in volje, da bodo finance izravnane. In če je cilj Slovenije vstop v EZ, moramo pri tem še bolj paziti. Ze zdaj je namreč jasno, da ne izpolnjujemo kar dveh pomemnih maastrichtskih kriterijev: inflacija je previsoka, previsoke pa so tudi obrestne mere. Letos je prilagajanje administrativnih cen veliko višje, kot bi moralo biti. Slovensko gospodarstvo je na prelomnici. Reforma pokojninskega sistema je ključna. Gre za temeljno vprašanje prerazdeljevanja sredstev: za krčenje nekaterih socialnih pravic in spodbujanje investicij. Sedanja razprava o proračunu bi morala biti predvsem razprava o prihodnosti, ne pa o preteklosti. Če je seveda naš cilj pridružitev k Evropi, da ne bomo potem jokali, zakaj nas ne sprejmejo. Na dan moramo priti z bolj jasnimi kartami, kako bomo uredili »preteklost južno od Slovenije". Ne misliti, da bi se bilo treba vdati, pač pa bi morali poskusiti te stvari urediti fleksibilno. „Mi poznamo nekdanji jugoslovanski trg in zdaj so pomembnejši novi posli kot stare nerešene zadeve." • Odbor za podeljevanje nagrad Republike Slovenije na področju šolstva je na svoji seji 16. septembra 1997 sklenil, da podeli na predlog Zedinjene Slovenije skupno nagrado Republike Slovenije na področju šolstva za leto 1997 gdč. Angeli Klanšek, ge. Katici Kovač Dimnik in gdč. Mariji Markež za njihovo življensko delo v vzgoji in izobraževanju na področju dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture za Slovence po svetu. Vsem trem nagrajenkam naša skupnost čestita »k priznanju njihovega nesebičnega dela za slovenstvo ter se veselimo, da je tudi država Slovenija počastila njihovo požrtvovalno delo dolgih desetletij. Prihodnjič si bomo bolj podrobno ogledali njihovo veliko delo, ki so ga vršile in ga še opravljajo v naših osnovnošolskih tečajih. Buenos Aires, 21. septembra 1997 t Spoštovani gospod nadškof dr. Franc Rode! Zveza slovenskih mater in žena v Buenos Airesu Vam želi* izraziti svojo iskreno solidarnost z Vašimi izjavami in z Vašim nastopom pred slovensko javnostjo. Slovenska Cerkev, prekaljena v petdesetletnem neprestanem preganjanju, danes z dvignjeno glavo in brez strahu odločno stopa za svojim vladiko. Matere in žene v Argentini Vam iskreno zagotavljamo svojo vdanost in dvigamo prošnje Najvišjemu, naj Vas še posebej spremlja v teh težkih trenutkih. Prejmite lepe pozdrave! Mirjam Rant Pavlina Dobovšek tajnica predsednica Tone Mizerit IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI Zgodilo se je v Sloveniji POSTOPKI TEČEJO Po odločitvi predsednika državnega zbora Janeza Podobnika so 22. septembra začeli uradno teči roki za volilna opravila pred letošnjimi predsedniškimi volitvami in volitvami v državni svet (senat). Med drugim bodo v naslednjih dneh volilne komisije začele pripravljati volilne imenike in pozvali bodo slovenske izseljence in druge slovenske državljane v tujini, naj se prijavijo za predsedniške volitve. Kandidature za volitve predsednika republike bo mogoče na Republiško volilno komisijo vlagati do 29. oktobra opolnoči. KUČANOVO POVABILO Združena lista^>cialnih demokratov ali po domače stari Komunisti so sporočili, da so njihovi vodstvo in poslanci podprli povabilo predsednika države Milana Kučana, s katerim bo slovenske volilke in volilce pozval k podpori njegovi ponovni kandidaturi za predsedniška položaj. Kučan ponovno kandidira kot nestrankarski kandidat ali vsaj tako trdi. Poleg poslancev ZLSD bi se pod povabilo podpisalo tudi nekaj poslancev iz vrst Liberalne demokracije Slovenije. TRG MATERE TEREZIJE Skupina Ježičanov je na MO Ljubljana naslovila prošnjo za preimenovanje Kali-šnikovega trga v Trg matere Terezije. Prošnjo so utemeljili s človekoljubnim življenjem matere Terezije. Ljudi je spominjala na dolžno dobroto in pomoč potrebnim in ljudem v stiski. Nepozaben spomin na to veliko ženo je tudi njen obisk v Ljubljani, ko je leta 1980 postala častna občanka. Zato predlagajo, naj se po tej ženi poimenuje katera od ljubljanskih ulic. Prav posebej želijo, da bi se po materi Terezi imenoval trg, na katerem je tudi redovna hiša njihovih sester, to je sedanji Kališnikov trg. Podpisniki pobude so člani pastoralnega sveta župnije Ljubljana Ježice in župnik Peter Zakrajšek. Pobudo bodo dopolnili s podpisi stanovalcev na Kališnikovem trgu in prebivalcev sosednjih ulic. STARMAN NA ČELU SLOVENSKE KONFERENCE SSK V soboto, 20. septembra je imela svoj šesti redni letni zbor Konferenca za Republiko Slovenijo pri Svetovnem slovenskem kongresu. Člani so volili novo vodstvo in za novega predsednika izvolili dosedanjega predsednika Danijela Starmana. Ta je ob izvolitvi povedal, da njegova izvolitev pomeni nadaljevanje že začetega dela konference, predvsem pa se bodo posvetili aktualnim temam, kot so bližajoče se volitve predsednika republike in državnih svetnikov. Po njegovem mnenju bi bilo treba Slovencem po svetu omogočiti boljšo udeležbo pri volitvah v Sloveniji in sem sodi tudi izdatnejše obveščanje. PREDSEDNIK VSESLOVENSKEGA ODBORA IZ KANADE PRI SCHIFFRERJU Predsednik komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Marijan Schiffrer je 17. septembra sprejel predsednika Vseslovenskega odbora iz Kanade Johna Ivana Pluta. Vseslovenski odbor je krovna organizacija, ki povezuje 28 združenj in ustanov Slovencev v Ontariu. Schiffrer in Plut sta se pogovarjala o organiziranosti Slovencev v Kanadi ter o odnosih s Slovenijo, največ pozornosti pa sta namenila vprašanju, kako slovenskim državljanom v izseljeništvu omogočiti sodelovanje na bližajočih se predsedniških volitvah. KUČAN V ZDRUŽENIH NARODIH Slovenski predsednik Se je udeležil odprtja rednega jesenskega zasedanja Generalne skupščine ZN, nato je bil gost na kosilu, ki ga je v čast predsednikov držav in vlad, sodelujočih na 52. zasedanju, priredil generalni sekretar ZN Kofi Annan. Zvečer pa se je predsednik Kučan sestal z italijanskim zunanjim ministrom Lamber-tom Dinijem. Milan Kučan je v sredo, 24. septembra, nastopil kot govornik v razpravi. Slovenija si prizadeva, da bi postala nestalna članica Varnostnega sveta. 'rt ’* MARJAN PODOBNIK SPREJEL PREDSTAVNIKE ZDRUŽENJA ŽRTEV KOMUNISTIČNEGA NASILJA Podpredsednik vlade Marjan Podobnik je 17. septembra sprejel predstavnike Združenja žrtev komunističnega nasilja, ki so ga seznanili s finančnimi > težavami. Predstavniki Združenja so podpredsednika vlade tudi opozorili na prepočasno razreševanje odškodninskih vlog. Podobnik jim je zagotovil pomoč in jih seznanil s sklepom vlade, ki je imenovala Komisijo za izvajanje zakona o popravi krivic. PODONAVSKA REKTORSKA KONFERENCA Na zasedanju Podonavske rektorske konference v Mariboru so za njenega novega predsednika izbrali rektorja Univerze v Mariboru Ludvika Toplaka, ki bo to funkcijo ppravljal naslednja tri leta. IZ SLOVENSKE BENEČIJE Podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik je sprejel delegacijo slovenske zadruge Dom iz Benečije, ki izdaja petnajstdnevnik Dom Ln drugo literaturo, pomembno za ohranjanje slovenstva. Beneški Slovenci so gostitelju predstavili finančne težave zadruge, ki ogrožajo redno izhajanje časopisa na območju, kjer je obstoj slovenstva na preizkušnji. Podobnik pa je zagotovil podporo pri iskanju rešitev za finančne in druge težave beneških Slovencev. Za navadnega državljana je nerazumljivo, kar je normalno za"človek/p, ki od znotraj doživlja politično vrvenje. Temu zadnjemu je popolnoma naravno, da vladni strategi že pripravljajo načrte za po volitvah, ko so rezultati še vedno popolna uganka. Še več, v najožjem krogu predsednika se nahajajo ljudje, katerim je na skrbi, kako nastopati, z obrazom, obrnjenim v leto 1999, ko bodo prihodnje predsedniške volitve, in tudi kaj se lahko dogodi leta 2003, ko bo prihodnjemu predsedniku potekla doba prvega mandata. CVETJE V POMLADI V deželi brsti res pomladansko vzdušje. Cvetejo namreč na levi in desni raznovrstne obljube, v katerih prednjači vlada. To je popolnoma naravno, ker opoziciji, zlasti odkar je združena, ni treba raztresati obljub na debelo. Dovolj je, da kaže na dosedanje probleme, zlasti pa na korupcijo, katere v vladi ne manjka. S tem enostavnim orožjem je vlado in peronizem potisnila ob steno. Vlada je reagirala na način, ki ji je doslej še na vseh volitvah prinesel največ uspehov: z obljubami. Zato napoveduje povišice za učitelje, zato napovedi povišanja pokojnin. A kot med opozicijo izjave bivšega predsednika Alfonsina bolj škodijo kot koristijo Povezavi, tako ima vlada svojega „Alfonsina" v gospodarskem ministru, ki nenehno trdi, da ni denarja za nikakršne povišice. In v mnogih spopadih je končno zmagal minister. Pa tudi to navidezno nasprotje ima svoj razlog. Predsednik gleda na oktober in volitve, minister pa se ozira na sporazum, ki naj bi ga država te dni podpisala z Mednarodnim denarnim fondom. Ta mednarodna finančna ustanova stavi nenehno nove zahteve in pritiska, da bi se gospodarsko vodstvo le pametno obnašalo. Končno je prišlo do naravnega izida: ker volitev ni mogoče prestaviti, so prestavili datum, ko naj se podpiše sporazum s Fondom. Novi krog pogajanj bo tekel decembra, ko bodo volitve že daleč za nami, in ne bo treba več podajati volilnih obljub ne podvzemati propagandnih ukrepov. A da ne bomo napačno razumeli. Zahteve Mednarodnega denarnega fonda so popolnoma logične in pametne. Fond ne zahteva le zvišanja davčne nabirke, marveč tudi, da se dokpnčno izvede reforma delavske zakonodaje, sodna reforma in pa da se pospeši boj proti korupciji. Poleg teh „socialnih" zahtev, pa bodo podpisali tudi gospodarski in finančni program države za prihodnje leto, pa tudi še za 1999 in 2000. Vlada je sicer hotela pogodbo podpisati še pred volitvami in uporabiti ta podpis tudi kot volilno propagando, a to je bilo isto kot odkriti kvadraturo kroga. Fond je končno rekel, da se bodo pogajanja nadaljevala, ko bodo za to dani resni pogoji. Vlada pa je pretekli teden tudi napovedala davčni moratorij. S tem bo pomagano zlasti malim podjetjem in pa avtonomnim delavcem. To je bilo sicer že v načrtu vlade, a objava v teh dneh le preveč diši po volilni propagandi. Za ta ukrep kot za napovedi povišanja plač in pokojnin je Menem sicer dejal, da je bilo to že predvideno, da to niso volilne geste, marveč da je sedaj to mogoče, ker imajo na razpolago potrebne fonde, pa se ob teh besedah opazovalci niso zedinili, če je večja pretva-ra to, da ima vlada potrebne fonde, ali to, da ukrepi niso volilna propaganda. Spričo preložitve podpisa na december si je oddahnil minister a tudi predsednik, ker bi vsak podpis o delavski fleksibiliza-ciji razdrl komaj spleteno tenko povezavo med vlado in sindikati. In to je zaenkrat bolj važno kot pa sporazum s Fondom. Pravzaprav se predsednik nahaja v zapletenem položaju. Ne gre le za oktobrske volitve, tu gre že za celotno njegovo politično bodočnost. Ni tajnost, da se je skoraj že poslovil od sanj ponovne tretje predsedniške kandidature. Še več, skrbi ga, kako bo po volitvah, pa naj zmaga opozicija, ali pa če se Duhalde pokaže kot izredno močnega v provinci. Njegova bojazen ima kaj jasen obraz: na en ali drug način mu grozi izguba oblasti v stranki, kjer buenosaireški guverer nenehno zavzema močnejše položaje. Izraz te rastoče moči pa ni le dejstvo, da lahko Duhalde prepreči vsak Mene-mov poizkus ponovne kandidature čez dve leti, marveč to, da je začel že popolnoma neprikrito nasprotovati tudi možnosti, da bi se Menem povrnil leta 2003. V ta namen išče ustavnih odtenkov, ki bi Me-nemu preprečili omenjeno kandidaturo, in seveda v ožjem krogu prijateljev razglaša, da bi imel sam tudi željo omenjenega leta ponovno kandidirati. Jasno je, da vse to preveč diši p° računu brez krčmarja. In krčmar - argentinski volilci - bo letošnjega oktobra izrekel besedo, ki bo precej prepričljivo odločila smer prihodnjega položaja v državi. In jasno postaja tako političnim opazovalcem kot predsedniku samemu, da je v tej pri' hodnosti vedno manj prostora za moža, ki je zadnjih osem let neomejno vodil argentinsko politiko. UDAR NA UDAR... ...in brez odmora. Tako teče volilna kampanja. Obtožbe padajo vsevprek m kandidati segajo po primernih in neprimernih sredstvih. Prišlo je celo do fizičnih napadov in voditelji opozicije krivdo mečejo na vlado. V tem prednjači zlasti Graciela Fernandez Meijide, katero pa je guverner Duhalde napadel, češ da je „Al-fonsin v krilu". Menem pa je na povezavo navalil s tem, da je na nekem volilnem srečanju javno bral naslove časopisov iz zadnje dobe Alfonsinovega vladanja. Jasno se pa vidi, da v celotni kampanji ni prepričljivih predlogov, ni državniških načrtov niti programov posameznih strank. Poleg shodov in „karavan", ki so vedno bolj v modi, se volilni boj odvija v javnih občilih. To pa zahteva ogromnih fondov in domala vse stranke se nahajajo v težavah. Zanimiv je tudi pojav, da se podjetja nekoliko upirajo prispevati v predvolilne fonde. Seveda pa ti prispevki tudi pomenijo naknadne težave, ker se običajno izvajajo „na črno" in so osumljeni kakih korupcijskih manevrov. Zato je te dni vlada poslala v kongres osnutek novega zakona o financiranju političnih strank in volilnih kampanj. Besedilo predvideva številne ukrepe, da bi celotno delovanje financiranja političnih strank dobilo večjo prozornost. S tega vidika je osnutek eden najbolj pozitivnih ukrepov vlade na tem področju. Ima pa ta negativni odtenek, da predlaga povečanje državne podpore poli' tičnim formacijam. Doslej je vsaka straki pripadal en peso (en dolar) za vsak glas, ki ga je prejela na volitvah. Novi osnutek zakona pa predvideva, da se ta vsota poviša na 2,5 pesa-Lahko trdimo, da bo zakon prejel hitro potrdilo v kongresu, kaj negativno pa bo izzvenel med volilci. Medtem pa opazovalci skrbno sledij0 vzdušju, ki vlada med upokojenci. Je t0 skupina, ki ima milijonsko težo na volit' vah. In dejstvo, da je končno vlada napovedala povišico le za najbolj nizke penzije, kar predstavlja komaj 7 odstotkov pol(PJ' ninskega prebivalstva, je odjeknilo kaj negativno med ostalimi. Toliko obljub brez resne podlage lahko končno vladi bolj škodi kot koristi. PISMA BRALCEV Zaradi jasnosti Že ko sem v 35. številki Svobodne Slovenije z dne 4. t.m. v zaglavju „Zgodilo se je v Sloveniji" bral izjave Janeza Janše, se mi je zataknilo tam na koncu: v zvezi z razpravo o splavu pa „v stranki ženijo, da absolutna (podčrtal jaz) prepoved splava v vseh primerih lahko vodi do še večjega zla, zato nasprotujejo izrecni prepovedi splava". Najprej si nisem čisto na jasnem, če hsti nasprotujejo pomeni (tudi) nasprotujemo, kar bi pomenilo da predsednik SDS - gospod, ki je bil od osamosvojitve sem visoko v mojih očeh in simpatiji -zagovarja splav. Pa najsibo to na katerokoli ravni zla, večjega ali manjšega, če je v tem primeru Sploh mogoče. Dalje sem že takrat hotel vedeti, kakšen je odmev na to izjavo tistega dela naše emigracije, ki se je tudi smatral za domobransko, krščansko ■n domoljubno, pa sedaj med nami propagira za SDS. Dokler ti ljudje ne razčistijo - kot člani SDS - tega zadržanja njihove stranke, se mi zdi neokusno, da v Svobodni Sloveniji iskreno pozdravlja nadškofa in ljubljanskega metropolita dr. Franca Rodeta ter mu čestitajo za njegovo odločnost pri obsodbi sramotnega 55. člena slovenske ustave. To je navadno zavajanje ljudi in strankarska propaganda. Za konec pa še tole: Ko sem bil leta 1985 na romanju v Medjugorju, sem imel srečo poslušati neko gospo italijanskega rodu, ki nam je izpred oltarja povedala svojo zgodbo nosečnosti v bolezni. Imela je „sclerosis multiple" in so jo zdravniki postavili pred izbiro: ali ona ali otrok, oziroma nobeden. Vsekakor ona ne bo živela, če ne splavi. Kot verna žena splav pri njej ni prišel v poštev. Zaupala je v božjo in Marijino pomoč, poromala v Medjugorje in rodila fantka. Ob njem pa je ozdravela tudi sama, saj je bil fantek star že kar nekaj let, ko nam je to pripovedovala čila in zdrava. Ciril Markež San Carlos de Bariloche * Kipar Gorše ima spomenik V Sodražici je bila v nedeljo, 21. septembra osrednja slovesnost ob praznovanju 100-letnice rojstva akademskega kiparja Franceta Goršeta. V Kulturnem parku so odkrili njegov doprsni kip, delo akademskega kiparja Mirsada Begiča. Ob tej priložnosti je spregovoril tudi predsednik SAZU France Bernik: Kipar Gorše je bil Slovenc in svetovljan, Slovenec,- ki je ves čas ohranil globjo povezanost z našo ljudsko ustvarjalnostjo v motivih, v načinu oblikovanja, celo v materialih, ki jih je uporabljal. Tudi miselna vsebina njegovega kiparstva izraža narodnega duha, je dejal France Bernik. Na koncu pa Poudaril, da je bil France Gorše v svoji domovini v povojnem času prezrt in zamolčan. Vendar pa za tak odnos do kiparja niso odgovorni abstraktni sodobniki ali slovenski narod, temveč totalitarna politična oblast, ki je vladala pri nas in v državah vzhodne Evrope. Šele leta 1987 -po Goršetovi smrti - je Moderna galerija v Ljubljani prelomila zaukazani molk in pripravila veliko retrospektivno razstavo kiparjevega umetniškega dela. V župnijski cerkvi v Sodražici pa je spominsko zahvalno mašo daroval ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode. Med mašo je pel zbor Consortium Musicum, ki je popoldne poleg Nad. na 6. str. Nagrada rojaku V Carmen de Patagones, najjužnejšem mestu province Buenos Aires, je mestna občina organizirala razne kulturne dejavnosti. Med izdelki v lesu je dobil prvo nagrado naš rojak Roman Pavlin. Kot je bilo rečeno v krajevnem časopisu, je ;,umetnik s posebno pazljivostjo in spretnostjo iz drevesnih štorov izdelal razne umetniške reliefe s slikami iz njegove domovine (Gorice v Sloveniji) ter intarzije z raznimi motivi".. Razstava, ki je bila v Carmen de Patagones dobro obiskana, se bo nadaljevala v Bahia Blanki. Našemu rojaku čestitamo'in mu želimo še veliko umetniškega uspeha. Še eno odlikovanje V zadnji številki smo poročali o nagradi, ki jo je prejel univerzitetni profesor dr. Milan Komar ob priliki IX. Razstave katoliške knjige v Buenos Airesu. Danes omenimo, da je ob isti priliki 17 letna Erika Poglajen iz San Justa tudi prejela nagrado za spis „Jesucristo, unico Salvador del mundo, ayer, hoy y siem-pre". Natečaj je bil razpisan za vse srednješolce v Argentini, udeležili so se ga pa zlasti dijaki katoliških kolegijev. Med vsemi je bilo izbrano delo naše rojakinje, ki je prejela nagrado na otvoritveni slavnosti, v prisotnosti argentinskega primasa kardinala Quarracina. Pismo iz Slovenije Situacija v Sloveniji ni preveč rožnata. Sedaj imamo koalicijo SLS in LDS, kar seveda ne funkcionira preveč dobro. Zavrnili so nam vstop v NATO in sedaj se bojimo, da bo podobno z EZ. Jaz nisem bila navdušena za vstop v Nato in tudi za vstop v EZ nisem preveč, kar vzbuja ogočenje celo pri mojih prijateljih: Tukaj vsi govorijo „gremo v Evropo". Še vedno pa ni nihče izračunal, koliko bi nas vstop v EZ stal. Slovenija ima najnižjo ceno bencina v Evropi, celi predeli ob meji z Italijo in Avstrijo dobesedno živijo od tega „bencinskega turizma", saj se vsak konec tedna množice Italijanov in Avstrijcev valijo čez mejo po bencin, v trgovine in v restavracije. Kar je čisti blagor za prej nerazvita obmejna področja, še posebej pri tako visoki stopnji brezposelnosti, kot jo imamo v Sloveniji. Če nas sprejmejo v EZ, bo cena bencina izenačena, kar pomeni, da se bo podražila proizvodnja, promet, ...kar bo potegnilo za sabo inflacijo. Druga stvar je slovenski kmet, ki ne bo mogel konkurirati evropkemu trgu. Država obljublja, da bo dajala dotacije za kmetijstvo, to bo šlo seveda iz žepa davkoplačevalcev, davki pa so že sedaj visoki, poleg tega bi bilo tako kmetijstvo vreča brez dna. Že sedaj kar naprej poslušamo o stavkah in cestnih zaporah avstrijskih in francoskih kmetov, o sežiganju pšenice in zlivanju mleka. Tretja stvar bo povečanje birokracije, stavim, da se bo večina sedanjih poslancev kar naenkrat znašla v Bruslju, kjer bodo „nujno potrebni" v nekih službah, kjer ne bodo delali ničesar. In to tudi najbolj zamerim našim politikom, ker bolj kot o tem, kaj je pomembno za Slovenijo, razmišljajo o tem, kako bodo čez pet let greli stolčke v Bruslju. Nisem apriori proti vstopu Slovenije v EZ, toda naj se to zgodi premišljeno in naj se ve, koliko nas bo to približno stalo in kaj bomo s tem pridobili. dipl. novinarka Marko kremžar (5) SVOJEVRSTNA ZMAGA Zvedel je, da določajo ceno zlatu, diamantom, platini in drugim dragocenim jmvinam predstavniki Južnoafriške repu-‘>ke in Sovjetske zveze na tajnem letnem Srečanju v Švici. To je bil od leta 1978 ^janski monopol, ki so ga enako skrbno Prikrivali Sovjeti kot Južnoafričani. Ker so na političnem področju Sovjeti podpirali Notranje in zunanje sovražnike južnoafriške vlade, je Casey težko razumel, kako so ahko politični sovražniki družabniki pri monopolnem nadzoru zlata. Južnoafričani So razložili, da so koristi za obe strani 'mčje od škode, ki si jo obe državi medse-ojno prizadeneta, in niso hoteli, da bi ~DA posegle v njihove dogovore z SZ. '-asey jim je moral razložiti celotni načrt ekonomske vojne predno je dobil obljubo, da bo južnoafriška vlada stvar premislila. 'V-115) Posledice teh razgovorov niso bile jakoj vidne. Cena zlatu pa se ni več dviga-a kljub sovjetskim pritiskom na svojega skritega družabnika. To je postalo izredno P°nrembno leta 1985 ob padcu cen nafte, 0 so Sovjeti podvojili prodajo zlata za kr'tje primanjkljaja. (V.243) BiH Clark se je posvetil študiju kritič-mh točk sovjetskega gospodarstva. Kmalu P ?-asledil, da spada sem tudi prehrana. Usija, nekdanja žitnica Evrope, je pod s°vjetsko vlado že dolgo uvažala žito iz ^hodnih dežel, predvsem iz ZDA, Kana-, ^ Argentine in Avstralije. Clark je leta 1982 s pomočjo ameriških trgovinskih or- ganizmov pričel snovati med državami izvoznicami dogovor o podražitvi žita. Naslednje leto je bil dogovor sklenjen in SZ je morala odmeriti vedno večji del mednarodnih plačilnih sredstev za nakup hrane. Pri tržnih analizah je opazil Clark, da prodajajo Sovjeti svoje izvozno blago v dolarski valuti, medtem ko kupujejo večinoma na evropskem trgu v markah, frankih in librah. Devalvacija dolarja bi pomenila po eni strani večjo konkurenčnost ZDA na mednarodnem trgu, po drugi pa dodatno izgubo za SZ, ki je plačevala obveznosti v nedevalviranih evropskih valutah. Leta 1985 so ZDA postopoma devalvirale dolar za približno 25% in s tem za prav toliko zmanjšale vrednost sovjetskega izvoza. (V.236) Ker SZ ni imela več dostopa do ameriške tehnologije, je bilo pričakovati, da bodo sovjetski agenti povečali aktivnost na polju tehnološke špionaže. Weinberger, Casey in Clark so sklenili, da bodo to okoliščino v dogovoru z FBI uporabili v prid ZDA. Sovjetskih agentov, ki so jih odkrili, niso več zaprli ali izgnali, marveč so jim pričeli dobavljati kritičen tehnološki material, ki pa je bil na bistvenih mestih toliko spremenjen, da je bil neraben. Po teh načrtih so Sovjeti skušali posodobiti proizvodnjo elektronskih aparatov, plinskih turbin in v nekaj primerih celih tovarn, kar je pomenilo zastoj, zmedo in izgubo v njihovem gospodarskem sistemu. Čez leta je KGB verjetno zaslutila, kaj se dogaja, a ni mogla ločiti med množico nakradenega materiala kateri je pravi in kateri ne. Tehnološka špionaža je postala nezanesljiv vir informacije. TEKMA V OBOROŽEVANJU Kmalu po drugi svetovni vojni je z intenzivnim razvojem vojne industrije .SZ presegla oborožitev zahodnih držav. Weinberger, ki je postal odgovoren za preosnovo ameriškega obrambnega sistema, je uvidel, da morejo ZDA ponovno pridobiti vojaško premoč le s kvaliteto in s tehnologijo. To je zahtevalo daljšo dobo načrtovanja, potem pa masovno investicijo proračunskih sredstev v visoko tehnologijo. Vendar namen Reaganove oborožitvene politike in Weinbergerjeve strategije ni bil le vojaški. Hotela sta sprožiti na tem področju tekmo, v kateri bi Sovjeti prej izčrpali razpoložljiva sredstva kot gospodarsko močnejše ZDA. Orožje naj ne bi odločalo v zadnji fazi, ko bi ga uporabljali vojaki, marveč naj bi zlomilo sovjetski gospodarski sistem, predno bi moglo biti vojaško uporabljano. (V. 132) Kljub težavam, ki jih je imela Reaganova vlada pri odobritvah proračuna za oboroževanje, je sredi osemdesetih let ameriški vojaški proračun po več ko dvajsetih letih prvič presegel sovjetskega. Večji del nakazanega denarja je šel za razvoj letal in raket, kar je igralo v naslednjih letih odločilno vlogo. NSC je dobil že leta 1981 v pregled predlog za izvedbo strateškega obrambnega sistema (SDS, kasneje preimenovan v „Strategic Defense Iniciative" ali SDI), ki ga je izdelal admiral John Poindexter. Ta projekt je postal leta kasneje znan javnosti kot Vsemirska vojna ali „Star Wars project". (V.191,133, 275) Namen tega strateškega načrta, ki sta ga podprla Caspar Weinberger in Richard Allen, je bil preprečiti Sovjetom možnost atomskega napada s prekocelinskimi raketami. Decembra 1982 je Reagan odobril SDI na podlagi moralnih razlogov. Rekel je, da je neprestana oborožitvena tekma v ofenzivnem orožju v bistvu nemoralna, medtem ko je obrambni načrt, čeprav drag in še nepreizkušen, bolj v skladu z njegovim prepričanjem. (V.135) Marca 1983 je predsednik sporočil javnosti, da prehaja ameriška obrambna politika v novo fazo strateške obrambne iniciative (SDI). Nadzor izpeljave načrta je zaupal Williamu Clarku, ki je videl v tem izredno priložnost za oslabitev sovjetskega gospodarstva. Kmalu je postalo jasno, da je napoved SDI presenetila in prestrašila Moskvo. (V.135) Strateško obrambni načrt je prenesel tekmovalno področje na polje visoke tehnologije, kjer so bili Sovjeti v precejšnjem zaostanku. In končno so spoznali tako eni kakor drugi, da je SDI, neglede na to, ali bo kdaj izpeljan v celoti ali ne, postal važna gospodarska postavka, ob kateri se bosta preizkušala dva ekonomska sistema. Po mnenju Reaganovega svetovalca Richarda Allena tudi predsednik ni gledal v tem strateškem načrtu vojaških prednosti, temveč sredstvo, s katerim je prisilil Sovjete sprejeti tekmo na področju, na katerem niso mogli zmagati. Šlo je za gospodarski in ne za vojaški zlom SZ. Nadaljevanje prihodnjič Dr. Miha Krek Letošnjega 28. septembra bo preteklo sto let, kar se je rodil slovenski politik in državnik dr. Miha Krek. V osnovno šolo je hodil v Bohinjski bistrici in v gimnazijo v Škofove zavode v Št. Vidu nad Ljubljano. Po končani vojni se je vpisal na pravno fakulteto v Zagrebu, kjer pa je bil samo dva semestra. Naslednje leto je prišel študirat v Ljubljano, vmes pa je bil v službi pri Gospodarski zvezi. Kot visokošolec je bil predsednik Katoliškega akademskega društva Danica in podpredsednik Slovenske dijaške zveze. Naslednja leta je bil na vodilnih mestih pri Slovenski ljudski stranki - tudi v dobi diktature, ko je stranka delovala podtalno. Leta 1923 je bil izvoljen za člana načelstva in izvršnega odbora stranke. Med Aleksandrovo diktaturo je bil član „štirinaj-storice", ki je podtalno vodila stranko, in tudi njen predsednik nekaj časa. Bil je referent za notranjo politiko pri časopisu Slovenec. Leta 1927 ga je dr. Gosar imenoval za predsednika Okrožnega urada za zavarovanje delavcev in za slovenskega zastopnika v Osrednjem zavodu, kjer je ostal, dokler ni dr, Korošec odšel iz vlade. Ko se je ustanovila Katoliška akcija, je bil njen prvi predsednik prof. Ivan Grafenauer, za njim pa dr. Krek, ki ji je predsedoval vso dobo diktature. Leta 1935 je odšel v Beograd, kjer je bil imenovan za ministra. Njegovo delo pred drugo svetovno vojno je bilo zelo razgibano vse do razpusta parlamenta. Ozko je sodeloval z dr. Korošcem, boril se je za. obnovo cest v Sloveniji, pridobiva! je kredite za likvidacijo kmetskih dolgov, reševal je zadružništvo, boril se za univerzo in vzpostavitev dijaških društev, prosvetnih organizacij, sodeloval pri socialni zakonodaji, ki je izšla pod Cvetkovičevo vlado, in potoval v političnih in vladnih funkcijah po celi državi pa tudi izven nje. Prišla je vojna, nato nenadna smrt dr. Korošca, izvolitev dr. Kulovca in nemški napad na Jugoslavijo. Ob razpadu Jugoslavije je odšel v London, kjer je govoril po radiu in v mnogih mestih v Angliji o slovenskih problemih. Leta 1942 so v okupirani Sloveniji tajno izvedli volitve, kjer je bil dr. Krek izvoljen za načelnika SLS. Tesno je sodeloval z ameriškim poslanikom v Londonu in njega in zastopnike angleške vlade obveščal o dogodkih doma, zlasti o komunistični revoluciji. Konec leta 1943 je bil dr. Krek imenovan pri mednarodni komisiji za Sredozemlje kot jugoslovanski zastopnik. V tej funkciji je bil v Alžiru, Neaplju in Rimu do konca septembra 1943, ko je Šubašičeva vlada ugodila zahtevi Tita, da ima tam on svojega zastopnika. Dr. Krek je ostal v Rimu, kjer je na svoje stroške še nadalje obveščal zahodne zaveznike o položaju v Sloveniji. Izvoljen je bil za predsednika Jugoslovanskega podpornega društva in Slovenskega socialnega odbora. Prišlo je leto 1945, opozarjal je zaveznike na dogodke v Jugoslaviji in na posledice, ki so se predvidevale. Dobival je zagotovila, da zahodni zavezniki demokratičnih beguncev ne bodo izročili Titu in zato je bilo njegovo razočaranje ob slovenski tragediji izredno veliko. Zaradi svoje neupogljivega nasprotovanja komunizmu med vojsko in po njej je bil leta 1946 obsojen v Ljubljani v odsotnosti na 15 let ječe v istem procesu kot gen. Rupnik in škof Rožman. Po prihodu v Rim je bil določen za predsednika Slovenskega narodnega odbora, kar je ostal do smrti. Nekaj časa je še deloval v Italiji, nato pa se je izselil v Ameriko, kjer je bil pol leta gost pri msgr. Ponikvarju, brez zasluška in dohodka, pisaril, govoril, zboroval in informiral pa je stalno. Čez nekaj časa je dobil delo pri Ligi in je bil tudi pomožni urednik pri Ameriški domovini, leta 1950 pa je bil nameščen pri „Free Europe". Levo: Dr. Miha Krek ob obisku v Buenos Airesu s svojima poznejšima naslednikoma v vodstvu NO Milošem Staretom in Rudolfom Smersujem. Dr. Miha 19. marca v Rimu po avdijenci Slovencev iz taborišč pri papežu Piju XII. £ GOSPODARSKI V€STNIK Slovenske latinskoameriške Trgovske Zbornice VEČ KOT 16,000 BREZPOSELNIH imajo v Mariboru. V januarju so v Podravju zabeležili uradno 32.011 brezposelnih, od tega jih je kar polovica v Mariboru. DOBRIH 88 TISOČ TOLARJEV POVPREČNE PLAČE. Decembra lani je bila slovenska neto plača 88.905 tolarjev v gospodarstvu, kar je za 14,8 odstotka več kot leto preje. V CELJU so srednjo trgovsko šolo morali povečati. Obiskuje jo 1.300 dijakov. V šoli je 42 oddelkov. Za obnovo so odšteli kar 280 milijonov tolarjev. ČATEŽ OB SAVI. Terme Čatež so imele lani 432.000 nočitev, 700.000 kopalcev ter 2,2 milijarde prihodka. Delnice Terme Čatež že več let zavzemajo na ljubljanski borzi vidno mesto. V načrtu razvoja 2000 bodo stari hotel posodobili, zgradili novega in pokrite sprehajalne površine. IZOLA. Poldrugo leto „zdravstvenih posegov" štirih podjetij Delamaris (Riba, Delmar, Frigomar, in Konzervna industrija Delamaris) že kaže dobre učinke: Ukinili so deficitno prodajo, zmanjšali število brezposelnih. Vse štiri podjetja so v tej dobi poslovala z lepimi dobički. SLAB ZNAK pomeni za Slovenijo 9 odstotna inflacija. Še posebej, ker država kontrolira, umetno drži nizke' cene cele Leta 1954 je bil med ustanovitelji Krščansko demokratske zveze za Srednjo Evropo, katere podpredsednik je ostal do svoje smrti. V njenem imenu se je udeležil njenih mednarodnih kongresov v Sao Paulo, Parizu, Bruslju in Santiagu de Chile. Leta 1968 nas je obiskal v Argentini in se udeležil velikih proslav ob 50. letnici prve slovenske vlade. Navdušeno smo ga sprejeli in množično poslušali njegove govore o slovenstvu in boju proti komunizmu. Po trdem in težkem begunstvu ter delu za idejo krščanske demokracije je končno 19. novembra leta 1969 umrl v Clevelandu. Njegovo delo je bilo usmerjeno predvsem v dobro slovenstva, ko je kot politik ali minister v Beogradu iskal koristi za svoj narod, pa v begunstvu v jugoslovanski vladi v Londonu, dokler ni odstopil zaradi njenega prestopa v Titov tabor. Pa tudi kot begunec je Slovencem pomagal z raznim delom, s stiki ‘v Washingtonu, poslanicami in govori. Prav je, da se spomnimo tega velikega Slovenca ob stoletnici njegovega rojstva in da smo mu hvaležni za ves njegov trud in pomoč. vrste izdelkov od obresti, brencina, elektrike, plina, do kruha. Zgleda, da na kako zboljšanje v bližnji bodočnosti ni upati-Nemoč gospodarstva se kaže v tem, da je bila pred dvema letoma inflacija 8,5%. KONEC LETA 1997 bodo vsa podjetja privatizirana. To bo verjetno dobro, ker bodo „zgubarji" nehali bremeniti državni proračun (TAM, železarna, itd.) STROŠKI DELA V SLOVENIJI RASTEJO. Delavec z vsemi dajatvami stane že blizu 20 DEM na uro. V Češki še 5 DEM ne! SKROMEN PROMET Z DELNICAMI-Petrol, uspešno, skoraj monopolno podjetje, je vrglo na trg veliko količino novih delnic. Cena pa je že prvi dan padla potf označeno. Nekaj krivde je v propadli banki Triglav in raznih investicijskih podjetjih kot KOLOS in DADAS, katerih delnice so padle na 10% cene pred enim letom. STEKLARNA ROGAŠKA v težavah-Tovarna,'ki si je s 1.715 delavci in kvalitetnimi izdelki pridobila velik ugled, izvaža kar 70% izdelkov v ZDA. Ker pa morajo poravnati velika posojila, so se obrnili za pomoč na finančnega ministra. BREZPOSELNOST - rak rana skoraj cele Evrope,-tolče tudi RS. Junija je bilo v Sloveniji 122.613 brezposelnih; - več kot leta 1996. INFLACIJA RASTE. Najhuje je s hrano. Od marca do 30 junija se je košarica hrane dvignila za devet odstotkov. Nekaj cen v U$S: olje 1,20; sladkor 0,90; moka (kg) 0,50; testenine (kg) 1,10; maslo (kg) 5,00; mleko 0,50; kruh (kg) 0,80; govedina 6,10; perutnina 4,50; krompir 0,60; jajca (komad) 0,15; bencin 0,55. VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 10. septembra 1997 1 dolar 1 marka 100 lir 168,95 SIT tolarjev 93,02 SIT tolarjev 9,55 SIT tolarjev^ SLOVENIJA JE TRGOVALA Z OROŽJEM Obrambni minister Tit Turnšek je naznanil, da je razkril zasebno trgovino z orožjem, v katero naj bi bili vpleteni visoki uradniki slovenske obveščevalne službe-Izkazalo se je«, da je Slovenija spretno kršila prepoved prodaje in izvoza orožja, ki je veljala tudi zanjo. Vračilo orožja je vlada spretno prekrila z takoimenovano ameriško vojaško pomočjo Federaciji Bosni in Hercegovini. Gre za vračilo orožja, ki ga slovenska vojska zaradi sedaj uveljavljenih standardov ne more uporabljati. Gre za 10.000 kosov avtpmatskega pehotnega orožja, 32 minometov, 19 ročnih metalcev raket, 100 projektilov za ročne metalce raket in pripadajoče strelivo. Slovenija se s to potezo želi predvsem prikupiti Američanom, da bi tako dokazala, da je vredna članstva v paktu Nato v drugem krogu njegove širitve. ZNIŽANJE POSLANSKIH PLAČ Predsednik SKD in poslanec Lojze Peterle se je 9. septembra udeležil sestanka predsednikov parlamentarnih delovnih komisij z vodstvom Državnega zbora. Na tem sestanku je v smeri zmanjševanja stroškov države predlagal vsaj 10% znižanje poslanskih plač, kar pa bi imelo še druge pozitivne posledice. Ivan Pavlovčič NOVICE IZ SLOVENIJE NOVA GORICA - V kraju Ravnice ob vznožju hriba Škabrijel nad Novo Gorico so pripravili slovesnost ob odkritju spomenika padlim slovenskim vojakom v prvi svetovni vojni. Spomenik preko 1200 neznanim vojakom celjskega in ljubljanskega polka, ki so se na Soški fronti borili v sestavi avstroogrske vojske, so postavili na pobudo društva Goriški rodoljubi. Navzoče je najprej pozdravil župan Nove Gorice Črtomir Špacapan in (takrat še) župan Ljubljane Dimitrij Rupel. Slavnostni govornik je bil Ciril Zlobec. Slovesnosti ob vznožju „mrtve gore" je sledila kulturna Prireditev. MARIBOR - Z drugo predstavo Tra-viate s sodelovanjem japonskih solistov so končali 5. dnevi opere in baleta. Prve uprizoritve Traviate se je med drugimi udeležilo 400 gostov iz Leobna v Avstriji. V okviru prireditve so uprizorili tudi Verdijevega Trubadurja ter pripravili baletni koncert z odlomki iz baletnih, plesnih in scenskih produkcij. Širši javnosti pa so predstavili repertoar mariborske Opere in baleta v sezoni 1997/98, v katerem je poseben poudarek na praizvedbi Ipavčeve Princese Vrtoglavke in počastitvi 50. obletnice mariborskega baleta. LJUBLJANA - Na Turistični zvezi Slovenije (TZS) si prizadevajo, da bi oba kraka evropskih pešpoti, ki vodita skozi Slovenijo - E6 in E7 in ki sta bila včasih ?elo priljubljena, po osamosvojitvi Slovenije pa sta nekako potonila v pozabo, Ponovno popularizirali. Zato bodo ponovno uredili pešpot, ki vodi od Velikega Snežnika do Strunjana. Slovenski del poti E6 pa se začenja v Radljah ob Dravi ter Preko Slovenije vodi na Hrvaško in naprej v Grčijo. MARIBOR - Režiser Tomaž Pandur je povedal, da se je po odhodu iz Drame Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru posvetil predvsem pripravam na svoj Prvi filmski projekt Hazarski besednjak (literarna uspešnica Milorada Paviča). Pandur, ki bo avtor scenarija in režiser filma, napoveduje začetek snemanja za Prihodnjo pomlad ali poletje. Napovedal Je tudi svojo vrnitev v gledališče in sicer "V eno od evropskih gledališč"; dogovarja Se tudi za sodelovanje pri veliki operni uPrizoritvi, ki bo najverjetneje v Italiji. LJUBLJANA - Ker so razmere v slo-Venski govedoreji vse prej kot rožnate, se v Združenju govedorejcev Slovenije zav-?-emajo za uvedbo nacionalnih zaščitnih znamk za slovensko goveje meso in izdere iz govejega mesa ter za slovensko mleko in mlečne izdelke. S pojavom bolez-ni norih krav se je poraba govejega mesa ''•manjšala za trideset odstotkov. Govedo-re)ci zato predlagajo, naj bi se slovensko govedo označevalo, oštevilčilo in bilo v nadzorovani reji. Tako bi bil tudi končni Proizvod nadzorovan, kupec pa bi vedel, °d kod je proizvod. POHORJE - Akcija Tecimo skupaj- je Pod Mariborsko Pohorje v soboto, 20. sep-tembra privabila nad 5000 športnikov, ki se spustili v tek za več kot sto nagrad a sliki). Tako se je Slovenija pridružila °koli štiridesetim mestom v vzhodni in srednji Evropi, kjer naj bi v soboto teklo ^ okoli dva milijona ljudi. '