Povtotovinfna Leto VIII, »t. 85 Ljubljana, sobota 9. aprila 1927 Cena 3 Din ■o Uhaja ob 4. gjutra]. as Stane mesečno Din «5 —5 za zemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po t ari tu. Uredniitvo i ufcbljana, Knaflova ulica itev. 5A-Telefon itev. 7», ponoči tudi itev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravni«vo: LJubUan«, Prelemora ulica št 54. — Telefon St. 36. Inseratni oddelek: Ljubljana, Preier-nova ulica Št. 4. — Telefon št. 49* Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it 1. — Celje, Aleksandrova cesta Rabin pri poitnem ček. zavoda: L)ub-jaita it. 11.84« • Praha fialo yt.il« Wien,Nr. 105.141. Ljubljana, 8. aprila. Iz Pariza so prišle vesti, da se je dosegel sporazum med francosko in angleško finančno delegacijo, ki sta se že nad dve leti pogajali o rešitvi problema carskih dolgov. Sovjetska vlada, ki je bila izjavila takoj po zmagi boljševizma da se ne smatra za plačnika dolgov, ki jih je bila napravila bivša carska vlada v inozemstvu, se je v pogajanjih s Francijo pokazala pripravljeno, da povrne do neke mere škodo, ki so jo trpeli s tem francoski upniki, v prvi vrsti mali vlagatelji. Dolgo so se vlekla pogajanja, ker se delegaciji nista mogli sporazumeti o vsoti, ki naj se plača, kakor tudi vse o modalitetah, kako naj se odplačuje. Vrh tega se je stvar komplicirala spričo ruske zahteve, da se z odplačevanjem zveže novo francosko posojilo sovjetski Rusiji; to je bilo seveda poglavitna želja, ki je odločilno vplivala na rusko naklonjenost za sporazum. Sedaj se je sporazum dosegel, in sicer z obojestranskim popuščanjem. Ni še točnih vesti, kaki so podrobni pogoji sporazuma, bodisi glede ruskega odplačevanja, kakor glede francoskega posojila; tudi glede ruske garancije v obliki podelitve koncesije v petrolejskem predelu Kavkazije; ako so poročila, osobito kar se tiče petrolejske koncesije, točna, ne more bit dvoma, da je Francija dosegla velik uspeh. Ali še posebno važna postane vsa zadeva francosko-ruskega sporazuma, ako jo premotrimo s perspektive sodobne svetovne in specijelno evropske politične situacije. Takoj naj se opozori na vest, da se je Anglija vznemirila in napravila zelo presenečeno gesto proti Parizu. Mo so prve vesti o francosko-ru-skem sporazumu točne, ne more biti dvoma, da se ta dogodek razvije v izredno važno senzacijo mednarodne politike. Predvsem se ne da zanikati, da v Londonu z njim ne bodo zadovoljni. Anglija je snovala protisovjetski blok; dosledno se je trudila, da onemogoči sovjetski vladi, opomoči si z evropskim kapitalom, zato je angleška financa delala proti posojilu, ki ga je Moskva tako vztrajno iskala v Evropi. Anglija se je trudila, da tudi Nemčijo odvrne od Rusije, zato je forsirala njen pristop k Društvu narodov in jo napol pridobila za svoje načrte. Angleška protiso-vjetsika akcija je postala živahna osobito. odkar se je tako močno poostril angleško-ruski konflikt na Kitajskem. Zdaj bi ta politika doživela neuspeh od strani, kjer ga morda ni bilo že sedaj pričakovati. Pred tedni je vzbudilo največjo pokornost, ko je Italija ratificirala bes-arabski protokol in s tem dokumentirala, da se postavlja odločno na angleško stran; oddaljitev od sovjetske Rusije so sprejeli v Moskvi z velikim ogorčenjem. Ta dogodek bi bil sedaj v izdatni meri paraliziran. zakaj ne da se zanikati, da bodo tudi v Moskvi sporazum s Francijo taksirali kot neuspeh angleške obkroževalne politike. Koliko je Francija namenjena podpirati sovjetsko Rusijo, je seveda vprašanje zase, osobito ako naj se to smatra kot oddaljitev od angleške smeri. Toda avtomatično mora imeti pariški sporazum za posledico napredujoče zbliževanje med Parizom in Moskvo in odtujevanje med Parizom in Londonom, ali v zvezi z vsem tem tudi nadaljnje odtujevanje med Parizom in Rimom ter zbliževanje med Parizom in Berlinom. Morda bodo temperamentni komentarji trdili, da je Francija ta preokret svoje politike pričela po prevdarjenem načrtu in kot reakcijo na italijansko izzival-nost, ki jo Anglija podpira; tako tolmačenje bi se bržkone moralo smatrati za prenagljeno. Ali razvoj politične situacije v Evropi gre, kakor pričajo znaki, sam v tej smeri in ako bi ga skušali v Parizu pospešiti, bi gotovo ne moglo presenetiti. Saj bi se s tem razporeditev političnih sil v Evropi izdatno premaknila in ne na škodo Franciji, marveč na škodo njenim javnim in tajnim nasprotnikom. Zadeva se tedaj v izdatni meri tiče tudi nas. Da paralizira italijansko ofen-zivnosit na Balkanu, forsira Francija zbližanje med Jugoslavijo in Bolgarijo, kar je gotovo eden najaktualnejših problemov balkanske politike po tiranskem paktu. V bdnošajih do sovjetske Rusije je ostala naša kraljevina v pasivni ali celo v odklonjevalni vlogi, kar se je gotovo v izdatni meri zgodilo z ozirom na nekatere naše zaveznike. Ako se je Francija pogodila s sovjetsko Rusijo, odpade za nas sleherni pomislek iz re-zerviranosti. Zato bi bila, ako se vesti iz Pariza potrdijo, pač najprimernejša prilika, da stopi naša država s sovjetsko vlado v stike ter jo prizna in si s tem ustvari pogoje za nadaljni razvoj odnošajev do bližnjega in daljnega evropskega vzhoda. Naše javno mnenje zahteva že dalje časa da se prične novo razmerje do Rusije in dogodki zadnje dobe bodo to razpoloženje še povečali. Ozir na Anglijo, ki nam je moral biti važen v obstoječi situaciji, bi se pač izdatno skrčil, ako je Pariz pokopal ta- Uzunovič noče radičevcev Nenaden preokret v politični situaciji. — Strah pred pašičevci. Obnovljeni poskusi za sporazum z Demokratsko zajednico. — Odstop Bože Maksimovica? pil dr. Srškič sporazumno z ministrskim predsednikom Uzunovičem. Ta je namreč pred novinarji naravnost desavuiral Mito Dimitrijeviča, češ da ga ni nikdar pošiljal k Radiču. Zatrjeval je, da z radičevci sploh ni bil v nikakih pogajanjih in da je prišlo do včerajšnjih zagrebških sklepov brez njegove inicija-tive. Ponovno so se danes sestali gg. Uzunovič, Srškič in Maksimovič. Zatrjuje se, da bodo uzunovičevci še .enkrat poskusili pridobiti Demokratsko zajednico za vstop v vlado, ako pa se to ne posreči, bodo za vsako ceno poskusili aranžirati "saj začasen sporazum s pa-šičevci, tako da bi lahko za nekaj časa ostala na krmilu še sedanja vlada. V obeh slučajih bi bili pripravljeni popustiti glede notranjega ministra Bože Maksimoviča, katerega odstop označi: jejo kot conditio sine qua non tako davidovičevci kakor pašičevci. Uzunovič bi baje pristal na kompromis, da bi -Maksimovič sicer odstopil kot notranji minister, dobil pa kak drug resort. Kaj je pravi vzrok nenadnega umika uzunovičevcev, ni prav znano. Splošno pa se domneva, da je prišlo do njega radi pritiska pašicevcev, ki so zagrozili, da bodo izstopili iz kluba, ako se obnovi koalicija z radičevci. Odija, da so razbili klub in stranko, pa si gg. Uzunovič in Maksimovič v sedanjem trenutku ne upata prevzeti, ker je sodelovanje z radičevci tudi pri masah radikalnih volileev skrajno nesintpa-tično. Beograd, 8. aprila, p. Senzacijo današnjega dne tvori nenaden preokret v politični situaciji ali bolje preokret v naziranju skupine g. Uzunoviča. Dolge tedne so si Uzunovičevi zaupniki prizadevali, da bi odcepili radičevce od opozicije in ga pridobili za zopetni vstop v vlado pod kolikor mogoče ugodnimi pogoji. Uzunovičev prijatelj Mita Dimitrijevič je bil v zadnjih tednih ponovno v Zagrebu, kjer se je pogajal s Stjepanom Radičem. v Beogradu pa je skrbel za stalen kontakt Pavle Radič. Včerajšnja seja vodstva in poslanskega kluba HSS v Zagrebu je prinesla popolno zmago Uzunovičevih prizadevanj. Radičevci so v načelu izrazili svojo pripravljenost, da stopijo v vlado in to pod tako ugodnimi pogoji, kakor jih uzunovičevci najbtž niso pričakovali. Zahtevajo samo razpust zagrebškega občinskega sveta in svobodne roke v oblastih, kjer imajo radičevci večino. Na oba pogoja radikali lahko pristanejo in zato se je sinoči splošno mislilo, da je vstop radičevcev v vlado že gotova stvar. Zato je vzbudilo danes zjutraj veliko senzacijo «Vreme», ki je objavilo članek ministra dr. Srškiča, enega izmed glavnih voditeljev Uzunovičeve skupine v radikalskem klubu. Srškič se izreka v tem članku proti obnovi koalicije z radičevci in apelira na Demokratsko zajednico, da si premisli ter vendarle vstopi v vlado. Nadaljni dogodki današnjega dne so pokazali, da je nasto- Ministri in vladni poslanci štrajkajo Vlada sabotira delo zakonodajnega odbora. — Preprečila je obe za danes sklicani seji, na katerih naj bi se definitivno sprejel zakon o centralni upravi. Beograd, 8. aprila r. Ob 10. dopoldne I vršila seja popoldne in predsednik Živ-se je imela vršiti seja zakonodajnega J kovic je obljubil da na njo povabi dr. odbora. Na dnevnem redu je bilo nada- 1 Milana Srškiča. ljevanje razprave o zakonskem načrtu o centralni upravi. Na sejo je došlo izmed 14 članov samo 7 poslancev. Odsoten je bil tudi minister za izenačenje zakonov dr. Vasa Jovanovič, ki bi moral seji prisostvovati, a je odpotoval iz Beograda, ne da bi odredil svojega zastopnika. Predsednik zakonodajnega odbora Ljuba Zivkovič je ugotovil, da za sejo ni potrebnega kvoruma, in je predlagal, naj se seja odloži do ponedeljka. Posl. Moskovljevič je ostro napadal vlado, da sabotira pozitivno zakonodajno delo in da nasprotuje tudi zakonu o centralni upravi. Samostojni demokrat dr. Srdjan Budisavljevič je povdaril, da je načrt zakona o centralni upravi izdelal in predložil dr. Milan Srškič, ki ga je že zastopal v zakonodajnem odboru in ga lahko utemeljuje tudi sedaj. Navzoči člani zakonodajnega odbora so se sporazumeli, da se bo Na popoldansko sejo pa je prišlo samo 6 poslancev opozicije. Dr. Srškič je sporočil, da ne prevzame zastopstva za odsotnega ministra dr. Jovanoviča, ker ne pozna njegovih intencij. Tako se se ja zopet ni mogla vršiti. To sabotiranje vlade in vladne večine je vzbudilo med opozicijo veliko ogorčenje. Pokazalo se je, da hoče vladna večina le javnost preslepiti, ko zagotavlja, da bo sprejela celo vrsto za konov, ki so potrebni za ozdravljenje našega državnega življenja. Med te zakone spada v prvi vrsti tudi izredno važen zakon o centralni upravi, ki ga je zakonodajni odbor že skoro vsega predelal tako, da bi lahko končal svoje delo samo na eni seji in bi zakon nato takoj prišel pred Narodno skupščino. Tega pa vlada očividno noče in je zato onemogočila obe današnji seji. -SS5-. Subskripcija dragega ameriškega posojila Beograd, 8. aprila, p. Finančno ministr. stvo je potom službene agencije Avala iz* dalo obvestilo: Finančno ministrstvo poro. ča, da se je emisija drugega dela zunanje, ga posojila v zlatu s strani skupine Blair & Comp. izvršila včeraj v Newyorku. To drugo posojilo znaša 30 milijonov dolarjev s 7 odst. obrestmi in se ima vrniti v 35 le. tih. Od tega posojila je 15 milijonov do« larjev namenjenih za splošne državne po« tiebe, 15 milijonov pa za početna dela pri zgraditvi Jadranske železnice. Posojilo se emitira po kurzu 92.5. Subskripcija se je otvorila ob 10. dopoldne in je bila vsled nadsubskripcije par minut nato že zaklju. cena. Odgoditev oblastne skupščine v Zagrebu Zagreb. 8. aprila, r. Na današnji seji oblastne skupščine je bila po končani specijalni debati sprejeta uredba o stavbnem redu na deželi. Nato se je vršila razprava o uredbi glede zapiranja in odpiranja trgovin in obrtnih delavnic ob nedeljah in praznikih. Uredba dopušča, da so trgovine in male delavnice odprte tudi ob nedeljah in praznikih dopoldne. Razprava ie bila vrlo živahna in burna. Po krajši specijalni debati je bila uredba sprejeta z 67 proti 2 glasovom, nakar je predsednik dr. Maček zaključil sejo in napovedal prihodnjo za 19. aprila. Na dnevnem redu nove seje bo oblastni proračun. Po zakonu mora biti oblastni proračun sprejet 2 meseca po otvoritvi skupščine, torej že do 23. aprila. ke ozire in se sporazumel z Moskvo kljub temu, da mu bodo posebno v sedanjem trenutku v Londonu ta korak zelo zamerili. Podoba je tedaj, da se vrača evropska politika v svoj normalni tir. To spoznanje nam nalaga nove, neodložljive dolžnosti. Jezikovna borba v baški oblastni skupščini Sombor, 8. aprila, p. Na včerajšnji seji oblastne skupščine, ki zaseda od pondeljka naprej vsak dan dopoldne in popoldne, je došlo do burnega incidenta. Ko je skupščina razpravljala o členu 21. svojega pravilnika, je zahteval nemški oblastni poslanec, da smejo nemški poslanci v oblastni skupščini govoriti v nemškem jeziku. Temu predlogu se je pridružil tudi madžarski poslanec dr. Edo Balaši, češ, da so t»di v nekdanji Ogrski lahko narodne manjšine v županijskih skupščinah govorile v svojem jeziku. Predlog Nemcev in Madžarov je podpiral tudi poslanec dr. Nikolič, član Davidovičeve stranke, radikalni poslanec Mita Klicin pa mu je nasprotoval, češ, da oblastna skupščina ni poklicana, da rešuje to vprašanje. Končno so se stranke zedinile na deklaracijo, ki jo pošljejo vladi in ki se glasi: Oblastna skupščina načelno ne nasprotuje, da se oblastni poslanci poslužujejo svojega materinskega jezika. Skupščina pa se ne smatra za poklicano, da reši to stvar v svojem delokrogu. Zato se obrača na kr. vlado, da reši to vprašanje. Akcija za spojitev dalmatinskih oblasti Split, 8. aprila n. Danes je oblastna skupščina nadaljevala svoje delo. Na dnevnem redu so bila poročila Tazntfi odborov. Ra-dičev9ki disidenti so stavili nujen predlog, da se splitska in dubrovniška oblast spoji ta. Proti temu so nastopili radikali. Za nujnost predloga je glasovalo 24 poslancev, 11 pa proti, dodim se je 9 poslancev vzdržalo glasovanja. Nujnost predloga ie bila s tem sprejeta. Nato so radičevski disidenti vložili nujen predlog proti ratifikaciji nettunskih konvencij. Odposlanec velikega župana se je pro-tivil, da bi se ta predlog čital, bil pa je navzlic njegovemu protestu prečitan. Po tem se je seja proglasila za tajno ter se ie pri tem glasovalo o tem predlogu. Italija išče še druse zaveznike Bethlen pri papežu. — Konec oficijelnega bivanja v Rimu. — Italija hoče med seboj zbližati tudi druge države. — Rumunija ni preveč zadovoljna s pogodbo. — Značilen francoski glas. lialiji pozdravili oni dan, ko se bo rumun. sko=madžarsko razmerje spremenilo v od. r.ošaje prijateljskega sosedstva. Bukarešta, 8. aprila, d. Vlada jc naročila Rim, 8. aprila, o. Mestna občina je priredila grofu Bethlenu svečan sprejem na Kapitolu, kjer se je zaključilo ofici-jelno bivanje madžarskega ministrskega predsednika, ki se je sinoči poslovil tudi od Mussolinija v Rimu. Ostal bo v Rimu še nekaj dni, a samo kot privatnik. Danes je bil grof Bethlen v Vatikanu, kjer ga je sprejel papež v avdijenci, ki je trajala 22 minut. Grof Bethlen je obiskal tudi vatikanskega državnega tajnika kardinala Gasparrija. S papežem se je razgovarjal o težavnem položaju, v katerem se nahajajo zaradi razdelitve nekdanje Avstro-ogr-ske monarhije nekatere madžarske škofije, ki so po mirovni konferenci izgubile tudi svoje premoženje. Kakor zatrjujejo v vatikanskih krogih, se bo kmalu vršila v Rimu konferenca, na kateri se bo skušalo rešiti to vprašanje. Na konferenco bodo povabljeni zastopniki Jugoslavije, Madžarske in Rumunije. Rim, 8. aprila, s. V tukajšnjih diplomat, skih krogih računajo, da bi mogel sedanji italijansko.madžarski sporazum dati inici. jativo za drug« pogodbe, ki bi odstranile sedanje nezaupanje proti Madžarski. Bu» dimpešta je opustila svojo izolacijo, Italija pa je sama pokazala, da bo prizadevanja Madžarske za dosego miru z vsemi močmi podpirala. Italijanska posredovanje bo sku. šalo najprej doseči trdne odnošaje med Varšavo in Budimpešto, nakar bo nadalje, valo v istem smislu v Bukarešti. Italija je s prijateljsko pogodbo z Rumunijo in rati. fikacijo besarabske pogodbe odkrito doka. zala svojo lojalnost. Odnošaji med Rimom in Budimpešto, katerih prisrčnost se ni ni. kdar skrivala in dasi so dobili sankcijo še. le sedaj s pogodbo, ne smejo in ne morejo vieči sence na prisrčno razmerje do Ru» c.unije. Z odkritim zadovoljstvom bodo v svojemu poslaniku v Rimu, naj sc pod rob« no informira pri italijanski vladi v svrho prijateljske pogodbe z Madžarsko. Precej povoda za to jc dala interpelacija poslanca Davile na zunanjega ministra, kakšno stali, šče zavzema kabinet do italijansko^madžar« ske pogodbe in do govorov, ki sta jih ime. 14 pri podpisu Mussolini in Bethlen. Vpra« šal je tudi. ali ne ogroža morda pogodba Male antante. Minister šc ni odgovoril na to interpelacijo. Časopisje nikakor ne razpravlja ugodno o sklenitvi prijateljske in razsodiščne p<» godbe med Italijo in Madžarsko. Liberalni «Vitorui» pravi, d: so Mussolinijeve izja. vc na banketu napravile na rumunsko jav« rost mučen vtis, ker se je dotaknil vpra. Sanj, čijih razprava ie za državo žaljiva. Rumunija nima ničesar proti temu, da lt»« lija in Madžarska uredita svoje medseboj. no razmerje, v Rimu so pa pri tem šli prc. daleč. Končno upa list. da se ho Mala an. tanta kmalu zopet sestala in pri tem raz. čistila gotova vprašanja, ki so za Romunijo važna. Pariz, 8. aprila, (pa.j «Homme Libre« pi« še glede odprave vojaške kontrole na M a. džarskem. da so to storili zavezniki v sitih slu duha locarnskega pakta, z željo, da po. spešijo mirovne namene madžarske vlade. Komaj prost teh ovir, se je Bethlen takoj vrg-el na nove politične kombinacije. Sko« raj bi se lahko reklo, da je Italija komaj čakala trenotka. da se je bila Madžarska rešila vojaške kontrole in da jo je potem •epred vsem svetom priznala za svojega fa< vorita in sotrudnika. »Petit Parisien* piše. da bi morala Italija z Jugoslavijo ravno tako postopati kot z Madžarsko. Rusija preti Kitajski z represalijami Razburjenje zaradi incidenta s pekinškim poslaništvom v Moskvi, _Pred prekinjenjem diplomatskih odnošajev? — Akcije proti sovjetskim zastopnikom. — Protikomunistično postopanje Kantonca Čangkajška. liščem Angleške. Japonske in Amerike glede sestave note kantonski vladi o zadnjih dogodkih v Nankingu, so veliko večje, kot Moskva, 8. aprila d. Dejstvo, da je dal maršal Čangtsolin vdreti v rusko poslaništvo v Pekingu in da je izvedel hitro preiskavo, je razburilo vlado in druge narodne kroge. "Vlada se je takoj sestala k seji in dolgo razpravljala o korakih, ki jih je treba storiti, da dobi Rusija zadoščenje za to kršitev po-slaniške eksteritorijalnosti. Zlasti časopisje zahteva represalije od severne Kitajske. Čudno je tudi, da vlada ne more dobiti brzojavne zveze s svojim diplomatskim predstavnikom v Pekingu in da je prejela prve vesti o dogodku po ovinkih in z veliko zamudo. Vse kaže, da eevernokitajska oblastva ustavljajo diplomatske brzojavke za Moskvo, kar še bolj razburja tukajšnje merodajne kroge. Kakor se čuje z raznih strani, namerava storiti vlada ostre korake proti Pekingu. Predvsem misli odpoklicati svojega poslanika in vse ruske konzule z ozemlja severne Kitajske, hkrati pa izgnati kitajskega diplomatskega predstavnika iz Rusije. S tem bi bili prekinjeni diplomatski odnošaji med obema državama. Pekinški incident bo še pripomogel k temu, da bo Rusija tudi ofi-cijelno priznala kantonsko vlado in poslala svojega predstavnika v Hankov. K vsemu temu prihaja še nov moment. V Šanghaju so evropski dobrovoljci obkolili sovjetski konzulat in preiskujejo vsakogar, ki ima opraviti z njim. Ruski konzul je protestiral proti takemu postopanju. Peking. 8. aprila, s. Ruski odpravnik poslov je izročil listom prepis protestne note zaradi hišne preiskave na poslaništvu. V noti se naglasa nedotakljivost poslaniškega poslopja in očita policiji in vojaštvu, da je surovo postopalo z ljudmi v poslopju. Pripomnil je, da je Moskva o zadevi obveščena in da bo storila svoje korake. Šanghaj. 8. aprila, s. Policija je obkolila sovjetski konzulat, tako da ni mogoče niti priti niti oditi iz njega. Sovjetski generalni konzul je zaradi tega protestiral pri konzularnemu zboru in pri kitajskem zunanjem komisarju. Položaj je zelo napet. Tientsin. 8. aprila, s. Ruski generalni konzul je zaprt v svojem poslopju in nima ni-kake zveze s konzularnim zborom. Boji se tudi. da bi njegovih uradov preko noči ne izropali. Kitajska policija je z dovoljenjem francoskega konzula preiskala sovjetsko banko in borzo kitajskih vzhodnih železnic na francoski koncesiji ter zaplenila razne listine. London 8. aprila, s. Reuter poroča, da so ukrepi proti sovjetskim zastopnikom v Pekingu, Tientsinu in Šanghaju istovetni s splošnim protikomunističnim postopanjem generala Čangkajška. ki hoče nastopiti proti komunizmu z vsemi političnimi in vojaškimi sredstvi. Včeraj se je vršilo važno zborovanje kan-tonskih generalov in so storili važne proli-komunistične sklepe, o katerih pa se čuva 6troga tajnost. Peking. 8. aprila, ad. Ministrski predsednik TVellington Koo je ponudil maršalu Cangtsolinu ostavko. Kot prihodnjega predsednika vlade imenujejo generala Jungjutin-ga. Vzrok demisije Koa je iskati v sporu z Rusijo. Predsednik vlade je v odgovoru ruskemu poslaniku na njegov protest očital, da je skrival zločince in jim pomagal pri izpodkopavanju državne avtoritete. London. 8. aprila, (be.) Razlike med ata- še je doslej domnevalo. Japonska zahteva, da se stavijo Kantoncem zelo zmerne zahteve. Letalski oddelek, ki je nastanjen pri Ram»-gateu, je prejel nalog, naj odpluje na Kitajsko. Razlaga tiranskega pakta Kot podlaga pogajanj z Italijo. Beograd, 8. apriia r. O direktnih pogajanjih med Jugoslavijo in Italijo še ni konkret nih vesti. Minister zunanjih poslov dr. Perič sestavlja instrukcije za poslanika Rakiča v Rimu. Pogajanja se bodo vršila na temelju tolmačenja tiranskega pakta. Pogajanja iti naši bodoči odnošaji z Italijo bodo odvisni od tolmačenja, ki za bo dal Mussolini. Ako bo Mussolini striktno tolmačil člena 10 in 12. pakta Društva narodov, tedaj bo lahko pojasnil člen 1. tiranskega pakta. Člen 10. in 12. pakta Društva narodov prepovedujeta posebne pakte, ki obsegajo več kot zunanje garancije neodvisnosti in celokupno-sti države. Ker čl. 1. tiranskega pakta to mejo krši in ker obsega garancijo za gotov režim v Albaniji bo moral ta člen po paktu Društva narodov odpasti. Pariz, 8. aprila, s. Albansko poslaništvo odločno demantira angleško vest, da bi bilo sedaj 30.000 italijanskih vojakov v civihj v Albaniji in da Italitani tamkai izkrcavaio vojni materijal. Pripojitev Kastva in Krka k karlovski oblasti Sušak, s. aprila, n. Oblastni poslanci so odpotovali v Karlovac na izredno zasedanje primorsko-krajiške oblasti, ki se vrši jutri z edinim dnevnim redom: pripojitev Kastva in Krka k primorsko-kraiiški oblasti. Glede Kastva in Krka je v načelu že rešeno, da se pripojita tej oblasti ter se bo jutri na oblastni seji po vsej priliki o tem sprejel tudi konkretni sklep. Kar se tiče otokov Rab in Pag vprašanje pripojitve še ni definitivno razčiščeno, ker obstoje med tamo-ŠJiijim prebivalstvom nerazpoloženja napram pripojitvi k primorsko krajiški oblasti. Ako se pripojita Krk in Kastav, se poveča v primorsko kratiš kj oblasti število poslancev od 62 na 65 in število prebivalcev za 40.000. Kastav bi poslal v oblastno skupšičino enega radičevca, Krk pa 1 davi-dovičevca in enega klerikalca. Rusija in Turčija proti Italiji Angora, 8. aprila s. Ruski poslanik Surič ki je bil odpotoval na dvomesečni dopust v Moskvo, se vrne prihodnje dni zopet semkaj. Njegov povratek je v zvezi z zapletlja-ji na bližnjem vzhodu, ki so nastali radi napetosti med Italijo in Jugoslavijo. Govori se tudi o tajnem skupnem postopanju Turčije in Jugoslavije, ker se čutita obe ogroženi od ItaUje. Budimpešta — Beljak — Reka Kako hoče Italija izolirati Jugoslavijo od madžarskega dostopa na morje. 1 Rim, 7. aprila. Sklenitev prijateljske pogodbe z Madžarsko in pogajanja glede reške lu-ke spravljajo zopet na površje vprašanje predi!ske železnice, ki je že bila v razpravi, a se je jrradba odložila za kasneje. Splošno mnenje je, da morajo dobiti: italijanska pristanišča ob gornjem Jadranu dotok iz zaledja, iz Madžarske, Avstrije in južne Nemčije, toda ne po jugoslovenskem ozemlju. Zaradi tega je postala ta železnica zopet zelo aktualna. Iz političnih in gospodarskih razlogov nad bi se Trst zvezal z moderno, dvottrno železnico in z električnim obratom z Beljakom kot križiščem večjih železnic na Koroškem. Proga od Trsta do Sv. Lucije ob Soči se mora popraviti in zgraditi drugi tir. Od tu naj se zgradi nova železnica pod Predi-lom do obstoječe proge iz Vidma preko Trbiža v Beljak. Avstrija mora seveda izpopolnfti staro progo v zaželje-nem smislu. Da se more tudi Štajerska posluževati predilske železnice, naj bi se zgradila nova. takisto moderna proga za mednarodni promet iz Gradca do Celovca, na kar se že deli časa misli. Ravno tako naj Avstrija izpopolni svojo železnico preko Fehringa. da bo mogla obvladati pričakovani promet z Madžarsko. Italijanski gospodarski krogi forsirajo gradbo še dvoje novih železnic. -roma delno izpopolnitev obstoje.;:! lov v prvovrstni, seveda takisto ti ni progi. Od Ajdovščine naj s; .. ..!: nova železnica do St. Petra na Krasu in tako ustvari izvrstna zveza Gorice z Reko, ki naj pride v pni vrsti za madžarsko blago v poštev. Poleg tega se ima čimprej zgraditi dvotirna prosa Trst-Reka. tudi ta na električni pogon. Izkazalo se je. da dela zveza Trsta z Reko preko Št. Petra prevelik ovinek in je tudi prestrma in zato vlaki ne morejo hitro voziti. Iz Avstrije in južne Nemčije naj bi prihajalo blago in seveda tudi potniki preko Beljaka po predilsko-bohinjski železnici večinoma v Trst, deloma tudi na Reko. To pristanišče pa je zamišljeno v prvi vrsti za madžarsko blago. Iz Madžarske naj bi vozili direktni osebni in tovorni vlaki preko Raba in Fehringa v Gradec, odtod v Celovec in Beljak, Dotem pa preko Sv. Lucije. Gorice in Št. Petra na Reko. Ustvariti bo treba dobre italiiansko-avstrijsko-madžarske železniške tarife zn tranzitno madžarsko blago. Na ta način upajo merodajni krogi oživeti promet preko Trsta, na drugi strani pa ustvariti zvezo med Madžarsko in Reko preko Koroške in Goriške, tako da bi šel promet mimo aH bolie rečeno, okoli Jugoslavije. (Ideja slede zveze Madžarske z morjem okoli Jugoslavije z italijanskega ctališča morda ni napačna. Vprašanje pa je, kaj bodo k temu rekli madžarski gospodarski krogi. Z Reke gre promet v glavnem proti severovzhodu. Če pa bi šel najprej proti za-t>adu do Be'iaka. potem pa skoraj naravnost-proti vzhodu oreko Rabe do Budimpešte, ie proga skoraj za polovico daljša. Vprašanje ie. aii bosta Avstrija in Italija mogli nastaviti tako nizke tarife, da se bo Madžarom izplačalo peljati svoje blago okoli hrbta v žep, t. i. na Reko, ne glede na izgubo časa in druge okolščine. Vse kaže, da delajo, kar se tega tiče. Italijani račun brez krčmaria. Na drugi strani pa naj ju-goslovenski merodaini krogi vidijo v tem načrtu svarilo, da ie naša tarifna politika Dotrebna temeljite revizije. Op. ured.) Halijansko-madžarska pogodba (Gia9ori francoskega časopisja.) n, Pariz, 7. aprila. Pariško časopisje se sicer trudi, da mirno razmotriva madžarsko-italijan-sko pogodbo. Vendar se razen v «Tempsu», ki tudi danes ubira pomirljive strune, skoro v vseh komentarjih kaže precejšnja nezaupnost. «Figaro» opozarja na možnost raznovrstnega tolmačenja te pogodbe in omenja v tej zvezi nedavno Bethlenovo izjavo. da se Madžarska nikoli ne bo pridružila kakemu načrtu za obkoljevanje Jugoslavije. Iz tega razloga smatra list, da se ne sme prepesinristično gledati na posledice, ki jih bo imela pogodba. »Navzlic temu pa moramo dogodkom na Balkanu posvetiti največjo pozornost, in sicer radi vezi, ki nas spajajo z Malo antanto. in iz skrbi za ohranitev miru.» V «Journalu» piše Samt-Brice: jno, narod, ki ga tako žeja po osve-ti. poziv iz Mussolinijevih ust: --Polni poguma, boste vredni, da korakate boljši bodočnosti naproti?« «Avenir» smatra, da laški komunike, ki izjavlja, da je pakt z Madžarsko iste vrste kot pogodbe, ki jih je sklenila Italija že prej z drugimi državami, ne more pomiriti nastalih skrbi. List se čudi. zakaj Društvo narodov ne prouči malo podrobneje teh pogodb, ki so sadovi najmotnejše in naimračneiše diplomacije. opaža, da se v izmeni pozdravov med Mussolinriem in Bethlenom ni izgovorila beseda «mir». Povdarja. da hoče Mussolini rehabilitirati Bethlena in ga prikazuje kot človeka, v katerega zaupa madžarski narod. To pa seveda ne zadostuje. da bi se pozabili nedavni dogodki. Članek dolži italijansko vlado, da teži za hegemonijo nad ozemljem med Karpati in Egejskim morjem in da hoče Mussolini prisiliti Madžarsko. Rumunijo in Jugoslavijo, da se priklonijo sistemu, ki ga je on zasnoval. Ce se Mala antanta upira. ima za to svoje tehtne razloge in ne sme se pozabiti, da se ie ustanovila s svrho. da se Madžarski onemogoči novo zavoievanje dežel krone Sv. Štefana Pertinax v venčevi» uvodniki. — Besede in dejanja klerikalnih politikov--Bridko razočaranje vseh, ki so verjeli klerikalnim tiradam. Sedaj, ko imamo proračunsko debato za seboj in ko vemo, v čem obstojajo nebo-ti&ni »uspehi« 9LS, se izplača hip pogledati nazai za dva meseca, v kako bombastičnih člankih je »Slovenec« napovedoval oriaška dela svoje stranke. Koj po vstopu v vlado je »Slovenec« Z februarja objavil uvodnik pod pomembnim naslovom »Veliki moment«. V tem uvodniku Slamo med drugim: »Dan prvega februarja tega leta, ko Je stopila v vlado SLS . . . pomeni izredno važen moment v naši državni politiki. — SLS Je ljudska stranka, to se pravi, da je njen najvišji smoter blagor splošnosti. Tako je razumeti njen demokratični značaj. — Uresničenje take resnične demokradje je v prvi vrsti diktiralo Jugoslovanskemu kluba sodelovanje v sedanji vladi. — Slovensko ljudstvo pa se veseli in nadaljuj potek dogodkov v državi bo le še doprinesel, da bo to veselo razpoloženje rastlo. Delo bo veliko in teflko, toda o dobrem rezultatu n! dvoma.« Ce primerjamo te stavke z resnično doseženimi rezultati: z breštevilnimi redukcijami na celi črti, z likvidacijo poljedelstva in socljalne politike, z davkom na ročno delo, z novim dohodninskim davkom za zasebne nameščence in še cebroj drugih rBh posledic SLS na vladi, vidimo, kakšne so visoke besede »Slovenca« in kako drzno skuša varati svoje Sta tel je. Se bolj zatrimiv je bil uvodnik »Pred parlamentom«. V nJem piše »Slovenec«, da »smo pri nas žal že le preveč pozabili ca p rrlarneetarna pravila, H Jih edino še SLS dosledno vzdržuje. Prejšnjim Uzunovičevim vladam se ni mudilo s sklicanjem skupščinskih sej, čeprav so si te vlade nadevale naslov seljaške demokracije. Sedanja vlada se bo pa na zahtevo SLS takoj predstavila Narodni skupščini. To bo dragi korak nove vlade, da hoče postopati po običajih demokratičnega parlamentarizma.« Kakšen je ta demokratični parlamentarizem, smo videli prve dm 'aprila, ko je vlada hotela odloži« skupščinske seje in je taista vlada odklonila razpravo o izenačenju davkov, ki je toli potrebno. Tudi zadošča opozoriti o« protiustavna in nedemokratična pooblastila, ki jih je vlada izsilila v parlamentu! Mikaven ie tudi uvodnik pod naslovom »Socljatea poBtika SLS«. Evo, kaj čitamo v njem: »Vsi sodjahil politiki v državi so ob nastopa dr. Gosarja priznali, da je on edini, če ne edini, pa gotovo najsposobnejši strokovnjak v naši državi na tem mestu .. . S svojimi dosedanjim okrepi ln ekspozefem Je dr. Gosar dokaza!, da Je po dolgih letih dobilo socijakio ministrstvo moža, ki ima srce in razum za to prevafno mesto. SLS ta narodu našemu pa je v ponos, da imamo takega zastopnika^ Faktičnl efekt dr. Gosarjevega ministrovanja pa je U, da se njegovo ministrstvo nahaja pred likvidacijo. Se skromni oddelki za socilafao politiko v LJUHJani in drugod so bili ukinjeni, 100* rnvaDdi brez odpovedi ali odpravnine vrženi na cesto, takisto tudi sto in sto državnih uradnikov in delavcev. Tudi tt brez odpovedi in odpravnine, ki velja za vsako pomivalko . . . Uvodnik »Na delu za ljudstvo« ima inte-resanme in zabeležbe vredne odstavke. Kar prvi stavek ie bonbon: »Naša stranka ie ijavi svoj gospodarski in socilalni program. Notorično dejstvo . . . ie, da v parlamentu nobena druga parlamentarna skupina nima gospodarskega programa, niti ljudi, ki bi ga izvajali. Ker imajo v sedanji vladi ravno ministri SLS največ zaslug za plodanosno delo na izboljšanju vsega državnega gospodarstva in na zboljšanju razmer v Sloveniji posebej, se nasprotniki tresejo pred težko obsodbo ljudstva, ki se sedaj začudeno vprašuje, kako je mogoče, da SLS doseže in uspeva v zahtevah, ko samostojni demokrati celih sedem let niso dosegli dragega. kakor da so se zvišali davki. Začetek obnove je tu. Ljudstvo to vidi. Zlasti slovenski narod živo čad blagodejen vpliv nove vlade in njenih ukrepov.« Komentar je pač nepotreben. Originalen je nadalje uvodnik pod naslovom »Začetek boljših časov«. Ta čitaino: »Vsa država stoji te dni pod globokim vtisom zadnjih sklepov ministrskega sveta, ki so p rlnes H neverjeten in popolnoma nepričakovan preobrat državne finančne politike na bolje. Foltik dejstev sam neizpodbitno in nedvomno dokazuje, da ugotavljamo samo čisto resnico, ko trdimo, da ie novi duh, duh ozdravljenja, duh ljudske potrebe, duh sodjalnega pojmovanja države v najmodernejšim smislu prišel v vlado šele in izključno samo z vstopom zastopnikov SLS. Tega dejstva ne zabriše nobeno politično sovraštvo, nobeno zavijanje in natolcevanje. Demontiraiije prisilnega davčnega vijaka, ukinitev sodjafnih krivic in uvedba nove, konstruktivne državne finančne politike je delo SLS. — Prejšnja leta so prinašala z vsakim proračunom nova bremena, nove polome, prinesla so biriča in boben, letos, ko SLS prvič sodeiuje pri državnem proračunu. nastaja oova doba Izboljšanja in napredka. SLS se je izkazala vredna popolnega zaupanja.« O da, ta »dufi ozdravljenja«, »socialnega pojmovanja države« in »demondranja davčnega vijaka« čuti vsa naša Javnost Čutijo ga zlasi mladi posestniki po deželi, ki bodo morali odslej plačevati visoke takse ob prevzemu očetovega posestva; čutijo ga z novim davkom osrečeni nižji privatni nameščenci; čutijo z ročnim davkom blagoslovljeni delavci v državni in samoupravni službi: čutijo ga na cesto vrženi invalidi, uradniki in delavci. £utf pa ga tudj »Slovenec« sam, ki danes nič več ne piše tako bombastično . . . Politične beležke Klerikalni avtonomisti v luči resnice venee> pravi, da je larifari trditev, da se s amandmaji izpreminja ustava in da tudi ni res, da bi SLS kdaj hujakala proti ustavi. Zraven pa pristavlja: ! mummfci^i mističnimi frazami, v Beogradu pa gla^ujev. za amandmaje, ki pooblaščajo osrednjo vlado k popolnemu izpreminjaafu zatonov brez stvarnih načrtov, odobrenih od parlamenta, kar je v nasprotju s parlamentarizmom in demokratizmom, še bolj pa z duhom vidov-danske ustave. V nobeni parlamentarni in demokratični državi ne izpreminja vlada svojevoljno zakonov, to je mogoče samo pri nas pod klerikalno - radikalnim režimom. Pošteno bi bilo, da klerikalci odkrito povedo, da jim sedanja ustava ni všeč zato, ker jo demokratična in ker zahteva, da zatone izdaja in izpreminja aamo zakonodajna Narodna 6kupš.ina ne pa vlada in da je dejansko klerikalna avtonomija samo klerikalna diktatura, vsled česar je treba vidovdau-sko ustavo tudi v tem smislu izpremeniti. Posledice prometne politike sedanje vlade Včerajšnji »Slovenec* objavLia pritožbo prizadetih občin proti nameri železniškega ravnateljstva v Ljubljani, ki hoče, ne oziraje se na gospodarske razmere ljubljanske okolice, predvsem pa Dolenjske, ukiniti kar dva vlaka iz Ljubljane v Novo mesto in nazaj, razen tega pa še pri ostalih vozni red kvarno izpremenid. Vse to so posledice promefce politike sedanje vladne večne, ki ie zaatno črtala v državnem proračunu izdatke za prometno ministrstvo in tako spravila v nevarnost vzdrževanje dosedanjega, rednega prometa. Opozicija, zlasti pa poslanci SDS so v finančnem odboru in v Narodni skupščini opozarjali na to nevarnost, in zato ;e popolnoma prav, da se prizadete dolenjske občine sedaj pritožujejo v »Slovencu«, ki je vneto zagovarja! in še zagovarja prometno poiitiko sedanje vlade. Za gospodarsko škodo, ki jo bodo trpele vsled ukinjenja vlakov, naj se dolenjske občine zahvalijo klerikalnim poslancem in ministrom. Na drugem mestu priporoča Slovenec«, naj sc produkcija v državnih železniških delavnicah poveča, da bodo mogle popraviti vse pokvarjene vagone. Isto je priporočala tudi opozicija v debati o proračunu železniškega ministrstva, naletela pa je na gluha ušesa pri klerikalno radi-kalski vladni večini, ki Je znatno omejila kredite za železniške delavnice in za plače železniških' delavcev. Posledica bo, da bodo na posameznih postajah še nadalje razpadali pokvarjeni vagoni, da se ne bodo popravljali železniški tiri, vsled česar bo treba omejevati število vlakov in brzino vožnje. Upokojitve v prosvetnem resoru Zadnji »Učiteljski tovariš« navaja zadnje upokojitve pri prosvetnem oddelku v Mariboru in Ljubljani ter pristavlja: Ako so take izpremembe v korist šolstvu, posebno pa med šolskim letom, zelo dvomimo. Tudi politične stranke si s personalnimi izpre-membami ne '..odo koristile. Najmanj pa ie odobravati, ker ni v korist države, če se upokoje državni -jradniki, ki niso dopolnili polne slutene dobe. — Kaj pravijo k temu s!om3carji, ki so sedaj člani UJU in ki bržčas niso vsi nedolžni na upokojitvah svojih tovarišev Kaj je z novim prosvetnim inšpektorjem v Ljubljani? »Učiteljski tovariš« poroča: »Novci meno-vani šei prosvetnega oddelka v Ljubljani z-dr. Karel Capuder se je, kakor čujemo, zahvalil za imenovanje prosvetnim inšpektorjem. Do nadaljnega vodi posle dosedanji prosvetni inšpektor g. dr. Drag. Lončar. Ostavka dr. K. Capudra na položaj prosv. inšpektorja še ni sprejeta.« Skoda, da »Učiteljski tovariš« ne pove ničesar o motivih ki so vodili g. Capudra, da je odklonil imenovanje, ako je to sploh resnično. Po našem mnenju bi pod sedanjim klerikalnim režimom g. dr. Capuder lahko ravno tako mirno prevzel mesto prosvetnega inšpektorja, kakor je g. dr. Natlačen prevzel predsedstvo oblastne skupščine in oblastrega otfbora. Klerikalci in korupcija Beograjska »Pravda« piše: »Skupščinski anketa proti korupdji je zamrla. O njej se več ce govori, nihče Je ne zove in niti se ne postavlja na dnevni red anketno poročilo.« To je posledica glasovanja klerikalnega poslanca dr. Modžarja v anketnem odboru v družb« z radikali. Mi smo tedaj ugotovili. da so klerikalca s svojim nastopom v anketnem odboru dejansko pokopali preiskavo in obtožbo proti radikalsklm prvakom zaradi korupcije, in čas Je na nove dokazal upravičenost te ugotovitve. »Slovenec« bo seveda zopet zapisal, da bo vlada že še predložila Narodni skupščin! ra-konski predlog, po katerem bo vsaka korupcija sploh onemogočena, menimo pa, da bo tisti »bo« precej dobro časa traja! te da bodo klerikalci do tedaj v Beogradu popili še marsikako čašo šampanjca s tistimi gospodi iz radikalske stranke, ki so Jih klerikalci oprostili obtožbe radi korupcije. Madžarski nasvet Slovencem Budimpeštanski «-.Magyar Onsag« od 7. t. m. objavlja članek o Slovencih, v ka, terem naglasa, da so danes Slovenci raz. deljeni na tri države in da bi mogli ure*« ničiti svoje zedinjenje, ako bi se vsi pri« družili Italiji, v kateri je že tretjina Slovencev. S tem bi se. pravi madžaraki list, "pohodili beograjskega jarma«, Italija pa bi Slovencem priznala narodnoJcuIturao in« dividoalaost. ako bi se ji prostovoljno pri« družili — K temu bi samo pristavili, da madžarske oaavete Slovenci hvaležno od« klanjamo. SJičce ideje so se »ker pred leti pojavljale tudi v nekaterih krogih sloven« skih klerikalcev, p* še ti $o se kmalu spa« meto^ali. Z* madžarski nahmoneumni na« svet p«č danes v Jugoslaviji nhna nihče drugega kakor nasmeh. Skupščina SDS v Osijeku Oslfek, 8. april*, r. V nedeljo 10. aprila se bo vršila v veliki dvorani kina Uran i* oblastna skupščina SDS. Pred skupščino bo seja delegatov. Skupščini bodo prisostvo« ^j^jgggr^^ičevič. Ve« Naši Naša država potrebuje zračni promet 2e letos se ustvari cela vrsta zračnih prog v naši državi. Vse evropske države so že pred leti uvedle zračni promet; Nemčija n. pr. ima danes že nič manj kot 64 zračnih prog z 250 potniški letali v prometu. Naša država pa je v tem oziru strašno zaostala. Niti en kilometer zračne črte nismo preskrbeli našim krajem in našemu gospodarstvu. Zato je bilo v Beogradu ustanovljeno sedaj »Društvo za zračni pTomet«, ki je pod pokroviteljstvom države in si je nadelo nalogo, da ustvari tudi v naši državi veliko zračno omrežje. Že meseca julija bodo otvo-rili prvi potniški avijoni promet na progi Beograd-Zagreb, nekaj mesecev kasneje pa bo proga podaljšana do Ljubljane, da dobijo tako naša letala zvezo s češkoslovaško ekspresno zračno črto, ki gre od Prage preko našega ozemlja v Trst. Kasneje se bo skušala doseči tudi zveza Beograd-Skoplje-Bitolj, Beograd - Podgorica, Beo-grad-Split. Država bo dajala vsaki novi zračni liniji svojo podporo in nudila obenem tudi jamstvo, kar je že storila za prvo progo Beograd-Zagreb. Jasno je, da bo imela država od letalskega prometa ogromno korist. Pomisliti je samo treba, da bo trajal polet od Beograda do Skoplja komaj dve uri. V enem dnevu bo vsakdo lahko opravil svoje posle in se zopet vrnii domov. Jutranje časopise, ki izhajajo v Beogradu, bodo mogli citati v Skoplju že zjutraj pri kavi. Tudi prenos pošte bo silno pospešil promet. Ali ne pomeni to približanje pokrajin naši prestolici? Ali ni to direktna in čvrsta zveza mest? In ako vrh tega pomislimo, da bodo imele od te zračne črte korist tudi vse važne mestne postaje, ki leže ob teh linijah, potem je jasno dovoli, da bo to ogromna pridobitev za državo Ne sme se pa pri tem pozabiti še na neko zelo važno stvar, ki diktira državi na svetu njeno energično stremljenje po civilnem letalstvu in ustvarjanju zračnega prometa, in to je- v slučaju vojne se izpreme-ne lahko vsi potniški avijoni v vojne avi-jone, ki bodo služili obrambi pokrajin in obrambi našega ozračja. Cim večji je promet, čim več letal, tem večja je varnost. »Društvo za vazdušni sa-obračaj v Beogradu« poziva zato vse državljane brez razlike stanu, moške in ženske, naj podpišejo razpisane akcije. Vsakdo naj podpiše vsaj eno akcijo, s katero bo dokazal ne samo svoje rodoljubje. temveč bo imel denar tudi plodonosno naložen, kajti renta je zajamčena od države. * Razpust okrajnega zastopa v Laškem Kakor ie bilo pričakovati, ie prišel tudi ta okrajni zastop pod nož klerikalnega režimskega partizanstva. Razrešen je gerent dr. Roš z vsem sosvetom. Dan na dan so romale v Ljubljano klerikalne deputacije, ki so zahtevale odstranitev gerenta dr. Rosa. »Slovenec«, »SI. Gospodar« i. dr. klerikalni listi so kričali, da je vendar že čas, da se v okrajnem zastopu »napravi red«, to je, da se izžene iz njega neljube jim demokrate, katerih nesebično gospodarsko delovanje je prebivalstvu vsega okraja bolj in bolj odpiralo oči, da je klerikalno delo samo na jeziku, sicer pa trhlo skoz in skoz. Zasluge, ki si jih je pridobil sedanji ge-rentski sosvet za naš okraj tekom dveletnega gerentovanja dr. Roša, so zelo velike. Maj pokažemo samo na 1. 1926, ko so elementarne nezgode malone ugonobile naš okraj, ko so oile razrušene ceste v velike razdalje, odneseni mostovi, na progah pla-zovje itd. ter ustavljen momentano promet na raznih cestnih progah. V teh težkih časih je sosvet z brezprimerno požrtvovalnostjo^ najkrajšem času vzpostavil red in promet. V Trbovljah, Hrastniku in drugod so se izvršila na cestah dela, kakor se to poprej desetletja ni zgodilo. Osobito morajo biti Trboveljčani hvaležni dosedanjemu sosvetu in bo brezdvomno izzvala razrešitev pri njih veliko ogorčenje. Pa tudi ves ostali okraj priznava plodo-nosnost delovanja okrajnega zastopa v teh' dveh letih Ne samo, da so ceste v dobrem stanju, ustanovil se ie živinorejski odsek, votirale velike vsote za kmetijstvo, sadje-rejo. hmeljarstvo; delalo se je na sorijal-nem. sanitarnem in kulturnem polju. To vsestransko delovanje pa se je vršilo z veliko štedljivostjo in pri nizkih (60 in 90 %) dokladah. Nihče ne more odrekati razrešenemu sosvetu teli zaslug, in celo »Slovenec« jih je v številki 66. letos priznal, ko je bil enkrat slučajno odkrit. S prirojenim cinizmom so klerikalci naročili velikemu županu, naj izreče razrešenemu gerentu in sosvetu zahvalo i.n pohvalo za vzorno delovanje. Kljub vzornemu delovanju pa se jih je pognalo in so klerikalci s tem zopet dokumentirali, da jim ni za stvarno delo, marveč odločuje pri njih le partizanstvo. Sestavili so sosvet, ki šteje z gerentom Hra- stnikom 23 mož, od teh 16 klerikalcev, med njimi veliko takih, ki nimajo niti najmanj umevanja in interesa na srezkem gospodarstvu. Vrsti svojih persekucij. so dodali nov kričeč slučaj in kaj jim- moremo drugega reči kot »milo za drago« — dolgo ne bo trpelo. Napredni elementi, ki smo pri zadnjih oblastnih volitvah dokazali, da je veliko večji del prebivalstva laškega sreza v našem taboru, pa smo dobili nov migljaj, da moramo za vsako ceno klerikalce pritisniti k tlom, da se iz lastnega blata ne bodo nikoli več izkopali. Glave kvišku in stisnite pesti! Avtomobil prvič pri Sv. Katarini Hribolazci v pravem pomenu besede so mali 4/12 HP »fatra« avtomobih Ctae 5. marca je namreč družabnik tvrdke »Jugo-Avto« v LjubIjanii v družbi 3 gospodov s takim avtomobilom preko Dobrove splezal k Sv. Katarini (730 m (priljubljeno izletno ■očko Ljubljančanov). Rabil je za ta izlet iz Ljubljane 40 minut. Čudom so se čudili mirni gorski prebivalci tu Sv. Katarini, ko so cuh ropot avtomobila. ki se je drznil poseliti kraj. kamer prideš le peš ali kvečjemu z volovsko VPreVdi domačini pri Sv. Katarini so se radovedno zbirali okoli avtomobilskega hri-bolazca ter so navdušeno pozdravljali podjetne avtomobikste. Drobiž iz Tržiča Na cvetno nedeljo priredi tukajšnje so-kolsko društvo svojo redno letno telovadno akademijo s prav izbranim sporedom. Članice nastopijo z noviteto K. Pospišila: Noc-turno, za ženski zbor s spremljevanjem klavirja in z melodramatičnim prologom ter epilogom. .Besede so od M. Liptovskega, vaje pa" je Haštudfraiš iiačelnica gdč. Vla-sta Hnykova. Plesi vil in rusalk, ki nastopajo v tem Nocturnu, so silno lepi, osvetljevani z bengaličnim ognjem pa bodo naravnost bajni. Cisti dobiček prireditve je namenjen Rdečemu križu, ki organizira kolonijo tržiških morja potrebnih otrok na našem Jadranu. Rdeči križ se je obrnil s prošnjami za prispevek na vsa kulturna društva in menda nobeno ne odreče svoje pomoči. Najlepši vzgled je dalo sokolsko društvo, ki naj ga še druga društva posnemajo. Radi tega obisk te akademije še prav posebno priporočamo. Bombaževa predilnica in tkalnica se je po dolgem času odločila, da napravi pred meščansko šolo na svojem svetu novo ograjo, ki bo okolici v kras. Saj pa je bila dosedanja ograja taka, da bi se je najza-nikrnejši posestnik sramoval in že davno drugo napravil. Tako bo dobil trg okoli šole čisto novo lice. Pred šolo bodo postavljene namreč štiri javne klopi, ki jih dela gospod Aman, zasadile so se tudi vrtnice ovijalke, ki bodo kmalu ovile portal poslopja meščanske šole. Občina namerava postaviti večjo stanovanjsko hišo po posebnih načrtih g. Striti-ha, kakor tudi izvesti že davno začeto in dosti dolgo zavlačevano akcijo Dečjega doma. Cestni odbor je bil, kakor bo javnosti že gotovo znano, razpuščen in je gerent s svojim sosvetom, to je G. Femc in drugi, že prevzel posle. Dokler smo imeli cestni odbor v Tržiču, so se ceste v okraju vidno izboljšale in so sedaj v prav dobrem stanju. Bomo videli, če jih bo g. gerent obdržal na tej višini. Vsled -zadnjega deževja se je cesta, ki pelje iz Tržiča v Begunje, med Tržičem in Bistrico vsled moče v dolžini kakih 10 m udrla, škarpa zrušila in je nevarnost nadaljnega udiranja, če se hitro ne popravi, prav velika. Škoda znaša po ugotovitvah strokovnjakov okoli 30.000 dinarjev. Radovedni smo, kako se bo cesta popravila. ■-r 0 našem voznem parku Kakor znano, so nam razne inozemske tvrdke posodile pred leti večje število tovornih vagonov. Pretežno .večino teh voz smo že vrnili, ostale pa pošljemo te dni nazaj njih lastnicam. Mariborska delavnica je začela zdaj popravljati naše lastne vagone, kar je vsekako velike važnosti: na eni strani odpade plačevanje večmilijonske najemnine za izposojene vozove, na drugi strani se bo pa naš lastni park toliko izboljšal, da ne bomo več odvisni od inozemskih tvVdk. Stali bomo trdno na svojih nogah. Nemara utegne biti znano, da se naš vozni park smatra v inozemstvu za eden izmed najslabših. To žalostno dejstvo so zakrivili odločilni činitelji, ki so privedli naše železnice malodane do katastrofe. V takem slabem stanju je prevzel vozni park pred tremi meseci naš novi prometni minister general Milosavljevič. Povsem umevno je, da se ne da na mah popraviti, kar se je v letih zagrešilo. Tako si je bila naša država izposodila iz osebnih interesov izvestnih krogov približno 5300 tovornih vagonov od inozemskih družb, katerim je plačevala dnevno 1.1 do 1.8 švicarskega franka od vagona, a isti čas je ča-. kalo na popravilo in propadalo po postajah širom države še enkrat toliko voz, če ne več. Jasno je, da taki odnošaji niso mogli napraviti na tujca dobrega vtisa. Milijoni in milijoni se niso^ porabili v popravo naših vagonov ter v zaslužek naših ljudi, ampak so jih zmetali odločilni faktorji v prid inozemskim družbam. A pokazale so se posledice. Naše delavnice nikakor niso mogle popravljati s tem še povečano število vagonov, popravljale so jedva one, ki so bili v prometu. Naš odstavljeni vozni park je potem takem čim dalje bolj propadal. Število odstavljenih pokvarjenih voz je od dne do dne naraščalo. V mesecu oktobru lanskega leta so našteli samo v področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva več kakor 4000 vago-r Pozor! Danes ob 9. ari zvečer. Pozor! Svečana premijera velefilma Kalvarija žene Tragedija § 144 V g;lavni vlogi Harry Liedtke. (zdravnik za ženske bolezni), Con-rad Veidt (državni pravdnik), Maly Deiscbaft (njegova zaročenka), Werner Krauss (norec) Štirje odlični umetniki v enem iilmu je gotovo višek senzacije! Danes ob 4. %6. in '/j8. zadnjikrat: »RIN-TIN-TIN v boin s tihotapci«. Velika pomorska drama, v glavni vlogi čudoviti pes-volčjak Rin-Tin-Tin. Kolosalen uspeh pri vseh dosedanjih predstavah. Pride! »Metropwlis«! Velemesto 1. 2.500! Pride! KINO »DVOR« »Metropolis«! Pride! Velemesto bodočnosti! nov, ki so stali in propadali po raznih postajah. Ali z energičnim ukrepom potom novega ministra se je doseglo, da se je pričelo obenem z vračanjem izposojenih voz ter z odpravo lastnih poškodovanih vagonov v zasebne domače tvornice. S tem je začelo število odstavljenih voz padati in danes jih je videti večje vrste samo še v Zalogu in na Teznu. Pa tudi odtod bodo v dogledni dobi izginili. V popravilo pridejo v mariborsko železniško delavnico, kjer je zaposlenih nad 1700 delavcev, ki so priznano najbolje kvalificirani v vsej državi. Večina njih je delala v teh delavnicah že v rajni Avstriji. V mariborski železniški delavnici popravijo na mesec približšno 10 lokomotiv, izdelujejo nove kotle, in sicer v naši državi samo tukaj, izdelujejo spojno drogovje itd. Osebnih voz se popravi okoli 60, ki so potrebni večje ali manjše obnove, in nekako 800 tovornih vagonov. Pri tem pa moramo pripomniti, da bi bila kapaciteta te delavnice še vse večja, če bi se v Beogradu posvečalo malo več pozornosti pravočasnemu in zadostnemu naročanju potrebnega materijala, n. pr. železa, barv, lesa. Tako je generalno ravnateljstvo v Beogradu naročilo samo eno tretjino one množine lesa, ki ga delavnica potrebuje. Vrh tega bi bilo v veliko korist železniški upravi, ako bi se izvedla že skoraj elektrifikacija delavnice s tem, da se sestavi obrat z lastno centralo ter priklopi na falsko elektrarno, ker je njen tok več kakor še enkrat cenejši od sedanjega lastnega. Proslava dneva treznosti Ta teden, od 3. do 10. aprila, se vrše po vsej državi velike slavnosti, katere prireja mladina. Po vseh šolah države praznuje mladina svoj dan, dan treznosti, dan bodoče Jugoslavije. Kjer so organizacije trezne mladine, se vrše manifestacije, javna predavanja, cvetlični dnevi, koncerti, čajanke in slično. Naše društvo »Treznost« letos ne prireja nikake akademije in javnega predavanja ob priliki treznostnega dne. Vse preveč se pripravlja za ljubljanski kongres jugosloven-skih abstinentov. Oblastno središče se je omejilo v organizaciji antialkoholnega dne za letos"samo na Ljubljano. Združilo Je najboljše predavatelje iz društev »Treznosti«, »Akademske Treznosti«, »Sv. Vojske«, »Skavtov« in »Tabornikov«. Po istih osnovnih principih in po istih navodilih bo predavalo po vseh šolah 9 predavateljev, vsak po 2—4 predavanja v enem dopoldnevu, v soboto 9. aprila. Nekoliko predavanj je bilo absolviranih že 8. aprila. Vsega skupaj 32 predavanj. Napredek leži v tem, da so vsi predavatelji popolni abstinentje, med njimi 6 doživljenskih. V nedeljo, dne 10. aprila, priredi ljubljansko mestno središče cvetlični dan in javno propagando. Naj sprejme javnost navdušeni idealizem mladine pri javni propagandi s simpatijo ter naj. to simpatijo pokaže v obliki malega prispevka. Mladina z lastnimi žrtvami vzdržuje svojo »šolo iz alkoholnega vprašanja«. Javnost in celo šole zro z skepso na resno mladinsko delo, kakor na igračkanje. Naj Ljubljana to cvetno nedeljo pri mladinskem cvetličnem dnevu pokaže, da ceni mladinsko delo tudi z dejansko podporo. Dr. Mikič Iz zapora v zapor Stanko Jereb je po poklicu čevljar, vendar ni dolgo opravljal svoje obrti. Raje je pohajkoval po mestu in posedal po gostilnah in kavarnah ter se tamkaj seznanil z raznimi sumljivimi elementi. Priše! je polagoma popolnoma pod njihov vpliv ter sc družil znjimi v dobrem in slabem. Vse slabo je prišlo seveda pri njem bolj do veljave. Posta! je drzen vlomilec, ki se ni strašil noben-? nevarnosti. Vdiral je v stanovanja, vrtal blasajne, plazil se v trgovine in kradel kar na debelo. Mi smo v zvezi z raznimi vlomilskimi aferami, pri katerih so sodelovali najbolj predrzni domači vlomilci, o njem že veliko pisali. Jereb je prišel šele pred kratkim iz zapora zopet na svobodo in se nastanil pri svojih sorodnikih" na Dolenjski cesti Vendar ni ho d tielati. marveč se je jel takoj ozirat: za pnlikami, da pride na lažji način do doh >dkov in denarja. Dasirav.no je znal, da ga imajo na policiji fotografiranega od vseli -irani, da je bil daktiloskopiran in da pazijo detektivi na vsak njegov korak, vendar >e imel pjgum in veliko »dobre volje« do vlomilskega in tatinskega dela. Zadnje čase je oilo v Ljubljani izvršenih več drznih tatvin in vlomov, izmed katerih bo šel bržkone marsikak slučaj na njegov rovaš. Včeraj zjutraj so opazili uslužbenci Krisperjeve trgovine takoj po prihodu v službo, da v trgovini ni vse v redu. Blago je ležalo premeuno po sobah in manjkalo je tudi marsikaj. Zjutraj so opazili nekateri uslužbenci sicer v trgovini mladega človeka. vendar so menili, da je kak odjemalec, ki je pravkar stopil v lokal. Neznani moški je takoj r.ato izginil. Pozneje so si uslužbenci ogledali zgornje prostore trgovine in naši' •• r,ekem predalu vtaknjen nnž. Na policiji so pozneje ugotovili, da je bil to nož Stanka Jereba. S tem je bil vlomilec ugotovljen in detektivi so odšli na lov za njim. Svedrovec je bil aretiran popoldne na Dolenjski cesti. Na policiji je izpovedal, da se ie v trgovini skril že zvečer, prebil notri vso noč in zjutraj odšel dobro založen z blagom, ki ga je skrival pod suknjo, zopet na cesto. Pri tej rafinirano-izvedeni tatvini Jereb gotovo ni bil udeležen sam, marveč so sodelovali tudi drugi. Vendar Jereb svojih sokrivcev noče izdati. Kdo so ti, bo dognala šele preiskava. Danes točno ob 9. uri zvečer: svečana premijera velefilma KALVARIJA ŽENE" Harrv Liedtke, Conrad Veidt, Marv Delschaft, \Verner Krauss. Predprodaja vstopnic od 3. dalji'. Telefon 2730. KINO »DVOR*. tt Pred sodniki Jokelj je 20. februarja na Viču, kjer je doma, grozil svoji izvoljenki Mimici, da jo bo ubil, ker ga ne mara. Mirna je fanta sicer ljubila, a ker je bil preveč nasilen, mu je dala lepega dne košaro. Jokelj si pa ni mogel misliti, da bi ga ljubica res zapustila; prišel je spet k nji malo natrkan in zahteval, da mora ž njim v gostilno. Mimica, ki je bila v kuhinji, je pokazala fantičku vrata. Tedaj se je pa Jokeij razjezil in jo udaril. Mima je hitela k stražniku, ki je fantiča kmalu našel v neki gostilni in ga povabil na rendezvous k sodišču. Zagovarjal se je, da je hotel dekle samo malo oplašiti, pa ga je tudi sodnik malo oplašil in mu naložil 48 ur zapora. * Na Fužinah imajo lep cvetlifnjak, v katerem ras t o pozimi najlepše rožice. Lani decembra je prišel s potovanja vrtnar Rozman. Opazil je, da se je mnogo cvetk posušilo in takoj je vedel, da so pomočniki preveč kurili nežnim cvetkam, ki so j>ofem ovenele. Jel je poizvedovati kako in kaj in dognal jo. da je njegov rival Lipe, ki je hotel prvega vrtnarja izpodriniti, ukazal mlademu delavcu Cencu, naj tako kuri, da bo res pošteno vroče. Cene je poslušal in res kuril, da je bilo pošteno vroče, saj je pečica kar žarela, sam j>a ni vedel, da bo to cvetkam škodovalo. In tako je prišla zadeva v javnost in pred sodišče. Pri okrajnem sodišču v Ljubljani je dobil Lipe 5 dni zapora, a se je pritožil. K vzklicni razpravi je bil povabljen tudi Rozman za pričo, pa se je izkazalo, da je le-ta šel cvetke sadit v Ameriko, kar ie bila Lipetova sreča. Manjkalo je pravih dokazov, Senat je dvomil nad Lipetovo krivde in ga je oprostil. Kulturni pregled Gledališki renertoarji Ljubljanska drama: Sobota, 9.: »Božji človek«. Dijaška pred« stava po znižanih cenah. Začetek ob 15. Nedelja, 10.: »Lumpacij vagabund«. Izv. Ljubljanska opera: Sobota, 9.: «0 lov». Opereta. Izv. Nedelja, 10.: ob 15.: «Tajda». Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Mariborsko gledališče: Sobota, 9.: «Pasijon». Premijera. Nedelja, 10.: ob 15.: «Pasijon.» — Ob 20.: »Učiteljica«. Kuponi. Pondeljek, 11.: »Mladost«. Torek, 12.: »Madame Butterfly». C. Kuponi Beprisa operete <0rlov» v ljubljanski operi se vrši kot izven predstava danes v soboto. Zasedba ista kakor pri premieri. Dijaška predstava v ljubljanski drami. Danes, v soboto, se uprizori v ljubljanski drami izvirna Begoviceva hrvatska narodna drama se vrši po znižanih "ljudski h cenah. Zvečer bo v drami prva repriza Nestroyeve burke cLumpa-cij vagabund» v korist bolniškega fonda Udruženja gledaliških igralcev. Opozarjamo na Smetanovo opero je v torek, dne 12. t. m. v ljubljanski operi pod vodstom slavnega češkega dirigenta Oskarja Nedbala. Med glasbenim svetom splošno prevladuje mnenje, da po smrti ravnatelja Karla Kovafo-vica ni boljšega dirigenta za Smetanovo ^Prodano nevesto*. Predprodaja vstopnic v operi. Za to predstavo veljajo tudi oni, nekaterim uradniškim skupinam posebno dovoljeni popusti. Kristova drama na mariborskem odru. Danes, v soboto ob 8. zvečer uprizori mariborsko gledališče privlačno Kristovo dramo, trpljenje in smrt Jezusa Kristusa. Drama, ki jo je za slovenski oder priredil Fr. S. Finžgar, nam nazorno, v učinkovitih prizorih slika prihod Jezusa Kristusa v Jeruzalem, zadnjo večerjo, posvetovanje velikega zbora, Jezusa na Oljsk5 gori itd. do Tezusn- vega križanja in vstajenja. — Kristova dra- i ma se bo v nedeljo 10. t. m. ob 3. popoldne ponovila, na kar opozarjamo zlasti okoličane. Nedelja v mariborskem gledališču. V nedeljo 10. t. m. se uprizorita v Mariboru zopet dve predstavi: popoldne 6e vrši repriza «Pa-sijona*. — zvečer pa se ponovi letošnji dramski šlager. Nicomedijeva komedija rUei teljica». «Lumoacij vagabund» v ljubljanski drami Snoči je bila v srednje zasedenem dramskem gledališču premijera Nestroveve čarobne burke «Zli duh Lumpacij vagabund». Komad je dandanašnji manj čaroben in manj smešen kot je bil nekoč, zakaj povprečen humor se stara kot bidermeyerska moda. Danes je ta kompedium takratnih dunajskih dovtipov že preveč oglodan in pust. <• Čaroben humor« Nestroyevega Lumpacija se vlači po odrih kakor dedna bolezen, ki muči še pozne potomce. Menimo, da ga ljubljanska publika še ni pozabila in če ga bi, bi bila jedva prikrajšana za kak užitek. Človek, ki prihaja v gledališče z o umetnosti. se nehote vpraša s Prešernom: ? Ljubljanska drama bi namreč lahko dala ob tem času vse kaj drugega kot je ta zastarela burka. Priznati pa je treba, da 5e vedno obstoji znnten odstotek ljudi, ki so hvaležni gledališču za tako zbirko starih pradedov»kih do- ' vtipov. Vprašanje je le, ali lahko hvaležnost podpre raison d'etre reprezentativne slovenske drame?! Preko vseh teh pomislekov se mora 6 priznanjem kvitirati velik trud, ki ga je imel z Lumpacijem režiser gosp. prof. Šest. Izdelale so se nove, malce moderno stilizirane dekoracije po osnutkih g06p. Vavpotiča; med zasanjane dobrine sveta — gnjati, potice. šampanjske steklenice in razne druge delikatese — je zašel tudi avto, ki ga Ne-stroyev čas ni poznal; siguren znak, da svet vzlic zastarelim drrvtipom vendale napreduje. Tudi kostumi so bili deloma novi, a ne prestrogo v stilu. Slednjič — svirala je go.l-ba in baletke so se vrtele, torej še vedno dovolj mikavne cumetnosti, za nedeljske popoldneve in predmestno občinstvo . . . Zasedba je pritegnila na oder skoraj vse člane dramskega ansambla; vsi od gosp. Skrbinška in ge. Marije Vere preko gosp. Rogoza in ge. Šaričeve tja do statistov so se morali žrtvovati, da gaivanizirajo to orada-dovsko burko s svojo najboljšo igro. Naslovno ulogo je podal gosp. Peček, težišče igre — znano trojico — pa so krepko vzdržali gg. Cesar. Rogoz in Povhe. Trije postopači so edini značaji ki imajo res nekaj izvirnega humorja in ki nude dobrim komikom priliko, da jih po svoje stko in izobličijo. Krojaček Nitka gosp. Rogoza je tak. da si iedva lahko mislimo boljšega; tudi Lim in Dreta sta vsak po svoje, živo in neprisiljeno podana značaja. Vsi ostali se prav za prav samo vrte v tem krogu in nastopajo od časa do časa kot izpopolnitev komike te trojice in pa da se izvrši fabula »-čarobne burke-. Kar se je dalo storiti, so storili in Nestrov je zopet enkrat rešen za Ljubljano, ki ga očividno čisla prva za Dunajčani. Umljivo je. da je bilo razpoloženje — kakor se spodobi za take prilike — animirano. da so ljudje ploskali, tudi dijaški parter. Prekipevalo pa navdušenje ni in menda se niti gledališki blagajni ni sanjala prava številka. B. B. 'Lumpacij vagabiind> je priromal iz dunajskega *Burgtheatra» preko zagrebškega kazaiišta v Ljubljano. Ves dramski ansambel, pomnožen s starimi in mladimi penzijo-nisti, nastopa v tej polklasični velezabavni komediji Gg. Cesar. Rogoz in Povhe nas. v tej borbi za obstoj, s svojo igro in kupi?!i vsaj nekoliko razbremene vsakdanjih skrbi ter nam izdajo tajnost, kako postati v najkrajšem času najlažje bogat . . Pod vodstvom primabalerine zapleše baletni zbor in to na zvok Dravske divizijske godbe Predstava se vrši v nedeljo 10. t. m. ob 8 zvečer v korist cBolniškega fonda gledaliških nameščencev*. Ker je čisti dobiček namenjen /.a tako potreben humanitarni namen, vabi ie v najie- Domače vesti * izpremembe v državni službi Inšpektor oblastne inšpekcije dela v Mariboru Alfred Dejak je trajno upokojen. Odpuščeni pa so iz državne službe: pisarniška oficijala pri direkciji šttm v Ljubljani Zvonimir Satler in Gabrijela Linditner ter akcesistka pri velikem županu Roza Milač. * Novi upravnik poštno-brzoiavne šole Dosedanji upravnik poštno^brzojavne šole v Beogradu dr. Željko Horvat je razrešen te dolžnosti, za njegovega naslednika pa ie imenovan dr. Dragotin Frank, doslej pomočnik generalnega direktorja v ministrstvu pošte in brzoiava. * Kongres Udruženja jugoslov. zdravnikov. Glavna uprava Udruženja jugosloven-skih zdravnikov je sklenila, da se bo letošnja redna skupščina udruženja vršila v Rogaški Slatini. O sklepu so obveščene vse zdravniške pokrajinske organizacije, da določijo svoje delegate. Kongresu bo predsedoval dr. Miloš Ivkovič. narodni poslanec in predsednik glavne uprave. + Diplomski izpit za inženjerja gradbe.ie stroke je položil včeraj s Prav dobrim uspehom na tehniški iakulteti ljubljanske univerze g. Kajetan Kavčič,"rodom iz Žirov ter agilen član akad društva »Jadran*. Čestitamo! * Pri poštni hranilnici v Ljubljani je imenovan za šefa knjigovodstva upokojeni pGštno-brzojavm računski revident Kolo-man Meixner. * Promocija. Na dunajski veterinarski visoki šoli je bii te dni g. Adalbert Lubec sin upokojenega višjega oiicijala v Mariboru, promoviran za doktorja veterinarstva. Dr. Lubec je imenovan za okrajnega živi-nozdravnika v Bosni. * Redukcija v upravi monopolov. Pod predsedstvom g. Bajlonija se je vršila v četrtek seja upravnega odbora državnih monopolov, na kateri so razpravljali o redukcijah v upravi. Reducirano bo v prvi vrsti nestrokovno osobje, redukcija pa ne bo tako obsežna kakor v drugih uradih. * Društvo slovenskih sodnikov ima svoj redni občni zbor dne 8. maja v poslopju okrožnega sodišča v Mariboru. Začetek ob 10.30 uri. + Smrtna kosa. Rodbini Dralka na Rakeku je umrla 11 letna hčerka Milovana. Pogreb bo danes iz mrtvašnice splošne bol-rice v Ljubljani. Včeraj je umrl g. Franc B o r š t n a r, posestnik. Pogreb bo v nedeljo, ob 15.30 iz mrtvašnice splošne bolnice. — V Studencih pri Mariboru je umrl v 43. letu starosti g. Josip Semolič tcrpedski vodja naše vojne mornarice v pok. Pogreb bo v nedeljo iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju. — V Črni pri Prevaljah je umrl tamošnji župnik g. Josip Dobrove. Pokojnik ie bil zelo kon-ciljanten duhovnik in navdušen narodnjak. Dolga leta je bil tudi občinski odbornik in se je zelo živahno udejstvoval kot predsednik raznih pododborov. Bodi jim ohranjen blag spomin, žalujočim pa naše iskreno sožalie! * Kongres stanovanjskih najemnikov je sklican v Zagreb za sredo dne 13. aprila. Na kongres so vabljeni delegati najemniških organizacij iz vseh pokrajin države. Posebna depuiacija je odšla v Beograd, da povabi na kongres ministra za socijalno politiko, vojnega ministra ter ministra za narodno zdravje. * Glavna skupščina JČ Lig v Beogradu. je preložena na nedeljo dne 8. mainika. Ministrstvo prometa je dovolilo delegatom Lig polovično vožnjo -na železnici in so direkcije železnic že obveščene o tem. * Velika alera v beograjski mestni upravi. V beograjski mestni upravi so prišli na sled veliki aferi, vsled katere je občina oškodovana za 80 milijonov dinarjev. Skupina monterjev Je bila v zvezi z lastniki velikih poslopij In je na razne načine zmanjševala porabo električnega toka. Manipulacije so se vršile že od leta 1918. Vsako leto je imela občina škode približno 15 milijonov dinarjev. * Za naše filateliste. Ministrstvo pošte in telegrafa je odredilo, da se na mednarodnem blzantološkem kongresu, ki se bo vršil od 11. do 15. aprila v Beogradu, otvori začasna pošta, telegraf in telefon. Vse poštne pošiljke, ki bodo v tem času predane na kongresu, bodo žigosane z rdečo barvo in posebnim žigom, ki bo imel napis v latinici in ciTilici »II. Medjunarodni Kongres Vizan-tlologa-Beograd, Universitet.* * Razstava bakropisov In lesorezov. »Ko- Itgij grafičnih umetnikov« priredi turnejo svojih razstav po Jugoslaviji v svrho grafične propagande. Predaval bo profesor GJu rič, ustanovitelj »Kolegija« in urednik »Umjetnosti«. Prva taka razstava se otvori prihodnjo nedeljo v Koprivnici. Aranžira jo bakropisec D. Renarič. »Kolegij« je dosegel velike uspehe v Pragi, Plznu in na RekL * lzlet v Prago. Začetkom septembra t. 1. priredi Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani izlet v Prago, na.ikrasnejše mesto srednje Evrope, z ogledom stavb, zbirk in umetnin. Izlet je projektiran tako. da si bodo mogli udeleženci ogledati pod strokovnim vodstvom v desetih dneh prestolico češkoslovaške republike, znameniti mesti Kutno Horo in Sedlec ter češki kraljevi grad Karlov Tyn. Natančnejši datum, pogoji in ugodnosti bodo pravočasno javljeni, opozarjamo pa že sedaj na izlet, ki bo nudil omejenemu številu udeležencev izredne umetniške in pokrajinske užitke. + Mlsterljozna smrt savskega čolnarja. Meseca decembru lanskega leta ie postal mladi savski č m- losip Prožek iz Dola pri Lazah žrte\ li valov Save. Bilo je pred Božičem tržni nadzornik Ple- melj jima je dal ... ;r ud 200 dinarjev, potem je mladi čolnar Prožek, pomagal pa mu je neki kmečki mladenič iz Dola, ki je opravljal posel ribiškega čuvaja. Nadzornik Pleme! jima ;e dal za trud 200 dinarjev, potem pa se odpeljal proti Ljubljani. Ko se je ribiški čuvaj zvečer vrnil v Dol, je povedal, da je čolnar Prožek v Savi utonil, ko je čoln zadel ob neko skalo. Prošli pondeljek pa so v Zagorju ob Savi potegnili iz vode že razpadajoče truplo ponesrečenega čolnarja Proška. Izvršila se je obdukcija trupla in zdravnik je ugotovil na utopljencu težko rano zadaj nad tilnikom. Pri utopljencu tudi niso našli denaria. Že meseca decembra se je pojavil »um, da je Proška nekdo vrgel v Savo. Ta sum ie sedaj še okrepljen. Sum leti na ribiškega čuvaja, ki se že nahaja v preiskovalnem zaporu. * Društvo državnih nameščencev ln upokojencev v Murski Soboti vabi svoje člane na izredni občni zboj, ki bo v pondeljek dne 25. aprila ob 8. zvečer v prostorih »Sokolske čitalnice v Murski Soboti«. Na dnevnem redu je sprememba pravil. Nato pa je pomenek glede ustanovitve nabavljalne zadruge. Ako bi za 8. uro sklican občni zbor ne bil sklepčen, se skliče pol ure kasneje drugi občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu članov. 550 * Razpisana Je služba občinskega redar-ia z nastopom dne 15. maia. Prednost Imajo samski upokojeni stražniki in orožniki. Prošnje naj se vlože na županstvo Rogaška Slatina do 30. aprila. Natančne podatke pri občinskem uradu. 549 * Ugoden nakup nogavic, vezenine in žepnlti robcev je pri O. Dobeic. Pred Škofijo št. 15. 109 * Pri težkočah ledvic, mokrače, sečnega mehurja in debelega črevesa olajša naravna »Franz-Joselova« grenčlca tudi močno za-pieko v kratkem času. Izpričevala iz bolnic potrjujejo, da je voda »Franz-Josef« radi svojega učinka, keT olajšuje brez bolečin, posebno prikladna za staro in mlado za trajno uporabo. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in specijalnih trgovinah. Nič ne stane ogledovanje zaloge damskih modernih plaš-čev in kostumov pri tvrdki FRAN LUKIC, Pred škofijo štev. 19. Zato naj si vsaka dama ogleda da bo prepričana o neverjetno nizkih cenah in elegantni izvršitvi. GD Ob: 0 se vrše današnje predstave velikega dvojnega, sijajno uspelega sporeda ELITNI KINO MATICA suejši zvezi z razvojem naše vokalne glasbe in brez dvoma je baš njegova velika zasluga, pa tudi zasluga Matičnega pevskega zbora, da se je ta glasbena panoga pri nas tako častno razvila. Pondeljkov koncert je povsem vokalnega značaja. Pevski zbor zapoje 13 zborov vokalne literature, predvsem ju-goelovenske, dalje češke in ruske. O posameznih najtežjih točkah sporeda še spregovorimo. Do,=tavljamo še, da nastopi na koncertu ga. Zinka Vilfan - Kune iz Zagreba. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Dirigent Toscanini, katerega je nedavno bolezen primorala, da je prekinil koncertno turnejo po Zedinjenih državah in se je vrnil v Italijo, je sklenil z neko ameriško koncertno direkcijo pogodbo, glasom katere bo dirigiral v prihodnji sezoni v Newyorku, Bostonu in v drugih ameriških mestih niz simfoničnih koncertov. Dijaška predstava « Božjega eloveka>. Pri današnji predstavi Božjega človeka> igra ulogo Mare ga. Mara Šaričeva. Predstava je po globoko znižanih cenah ter namenjena ne ie dijaštvu, temveč vsemu Občinstvu. Drama je imela dosedaj velik U9peh. Začetek predstave ob 3. popoldne. Velikanski uspeh violinista Hubernianna v Bruslju. Znani goslač Bronielav Huber-mann je te dni nastopil na Beethovnovih svečanostih v Bruslju. Sviral je Beethovnov koncert za violino, ki je navdal poslušalce g sveto pobožnostjo. Množica je klicala umetnika vedno iznova na oder. Ovacije so dosegle višek, ko je zunanji minister Vander-velde pripel Hubermannu vpričo avditorija na prsi viteški križ Leopoldovega reda, katerega mu je poslal belgijski kralj. Bruseljsko koncertno občinstvo še ne pomni takega triumla na koncertnem odru. Dvorni koncert v Beogradu. V pondeljek, dne 11. t. m. se vrši na dvoru v Beogradu koncert. K sodelovanju na tem koncertu sta bila povabljena tudi člana ljubljanske opere ga. Vika Čaleta in gosp. Julij Betetto. Ga. Caleta 6e povabilu odzove, gosp. Betetto pa se je moral vsled težkega prehlada, ki ga ima trenutno, zahvaliti za častno povabilo Beethovnov večer v Ptuju. Iz Ptuja nam poročajo: V petek, dne 1. aprila je priredila Glasbena Matica v Ptuju Beethovnov večer. Prireditev je otvoril s svojim predavanjem vodja ptujske Glasbene Matice gosp. Karel Pahor, potem je odsvirala gdč. Kabajeva Sonato op. 13. Gosp. prof. Sila je ljubko zapel solospeva t umit- - kri 08ve20j0ci in in j mm* kri čistilni .P^J zdravilni čaj dim 2 - DOBI SE V LEKARNAH ljubljana u— VJel se Je »Slovenec« ob priliki »zagovarjanja« pravic mestnih delavcev. Pred par dnevi je z velikim pompom naznanil, da je conditio šHne qua non sodelovanja klerikalnih sosvetnikov na ljubljanskem ro-tovžu zopetna zaposlitev neke partije sezonskih delavcev, ki mu le pa še pred meseci bila povsem odveč. Takrat namreč »Slovenec« ni čutil posebno tople ljubezni do delavstva pri cestnem nadzorstvu, naj-brže vsled vsesplošnega mraza in mu ie morebiti sedaj nekaj več toplote do t jih vdahnila šele nastopajoča pomlad... Koiiko časa bode najnovejša ljubezen trajala, ne moremo ravno točno uganiti-, če ie odvisna od slane, si lahko približno izračunamo njeno trajanje, saj je n. pr. »Sovenec« dne 30. novembra 1926, torej ob prUčetku zime, cd-ločno zahteval naj se razna dela, ki »o bila takrat na cestah v teku, oddajo raje podjetnikom, mesto da jih izvršuje mestna občina v lastni režij! s svojim delavstvom. »Slovenec« je torej zahteval odpust delavstva tik na pragu zime in se je s tem Izkazal kot socijalno zelo fino čutečega krščanskega socijalista. Takemu postopanju pravijo klerikalci — socijalna politika. u— Življenje na Fldžl otokih. Ta prekrasni kulturni film, ki nam predočuje v lepih slikah življenje prebivalstva teh otokov, nadalje živalstvo In eksotično rastlinstvo, predvaja ZKD v kinu Matica danes ob 14.30 in jutri ob 9.30 ta 11. dopoldne. Priporočamo vsakomur, da si ogleda ta izredno zanimiv spored ter si nabavi vstopnice Čhnpreje v predprodajl, ker je zanimanje veliko in se film predvaja le trikrat Današnja predstava je namenjena v prvi vrsti mladini in dijaštvu, lahko pa se je udeleži tudi ostalo občinstvo, ki je ob nedeljah zadržano. Cene prostorom 2. in 4 Din. u— Javno predavanje. V nedeljo, dne 10. t. m. bo ob 10. predaval v balkonski dvorani tukajšnje univerze akademik Božo Vo-dušek o »Etekl in politični miselnosti Slovencev«. Vsi, k! se zanimajo za naše javno življenje, naj pridejo! u— Zaključno predavanje v društvu »Soča«. Danes bo v društvu »Soča« v prostorih »Ljubljanskega dvora« sadnjfc predavanje v tej sezoni. Predava vladni svetnik g-^dr. Rudolf Andrejka o »Pokrajinskem obeležju Tavčarjevih romanov«. Po predavanju prosta zabava s petjem In nastop šolske dece s predavanjem in deklamacljo o pomenu našega morja in zaobljuba naši jugoslovenski zastavi itd. Začetek ob pol 21. Vstop prost. u— Krajevno »druženje Invalidov v LJubljani Ima svoj občni zbor v nediljo di c 10. aprila cA 9. dopoldne in sicer v dvorani Ljudskega doma v Streliški Uiici in ne v Mestnem domu kakor ie bilo prvotno jav-Ijeno. Člani naj vzamejo s se&Oj članske knjižice in pismena vabila. u— Preporodašl. Danes ob 6. predavanje v areni Narodnega doma. Predava g. dr. Sioian Bajfcč o temi: Liga narodov, njen pomen in organizacija. Ker je tema jako aktualna, upamo, da se boste številno udeležili tega predavanja. — Kulturno znanstvena sekcija sklicuje svoj prvi sestnek za danes ob 5. popoldne v areni Narodnega doma. Ta sestanek velja kot občni zbor te sekcije s sledečim dnevnim redom: 1. Volitve odbornikov. 2. Sprejem poslovnika na podlagi katerega bomo vršili našo kulturno misijo. 3. Debata o razposlani okrožnici ter našem programu. 4. Eventualne zadeve, o katerih poroči občni zbor. 5. Slučajnosti Prosim vse člane, ki se sa to sekcijo zanimajo, da se občnega zbora udeležite polnoštevilno. — Načelnik kult znanstvene sek ctje. u— Savez trezvene mladežl. Danes ob 16.30 se vrši o Akad kolegiju kurz za nižje-šolce, ob 17. 30 pa za višješolce. Po kurzu seja ožjega odbora. u— Akademski klub v Šiški priredi danes 9. t. m. ob 20. v prostorih Bellevue svoj 3. zabavni akademski večer pod pokroviteljstvom častnega damskega komiteja. Koncertne točke pojeta gdč. Ovsenikova in g. J. Likovlč. Na klavirju spremlja gdč. M. Vogelnikova. Na ta najlepši večer v Šiški vabimo vse prijatelje akademikov. — Odbor. Mi pobijemo vsako konkurenco glede kvalitete, okusa, kroja In cen, v moški in damski konfekciji. Ogieite si nai? izložbe. GBIČAR & ME3AC Selenburgova ulica štev. 3. u— Akademija drž. realke se bo vršila v nedeljo, 10. aprila ob 10. dopoldne v realčni telovadnici. Na sporedu so orkestralne in ptvske točke in deklamacije. Spored, ki velja za vstopnico, stane 3 Din. Čist! dobček le namenjen dijaškim ferljalnim kolonijam. u— Policijske prijave. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 1 goljufija, 1 prestopek obrtnega reda, 1 telesna poškodba, 1 nezgoda, 12 prestopkov cestnega policijskega reda Iti 1 ogenj. Aretaciji sta bili izvršeni 2 In sicer obe radi tatvine. u— Prebrisan gostilniški gost. V četrtek okrog 13. ure je prišel v Scagnetttjevo gostilno v Metelkovi ulici precej zanemarjen okrog 40 let star moški, ki Je IzplI kar stoje liter cvička. Ko je steklenico Izpraznil, je položil na mizo 100 dinarski bankovec, nakar mu je natakarica Francka Tratnik •odštela diferenco. Takoj nato pa je morala Iz točilnice v gostilniško sobo. To priliko je sumljivi gost izrabil, pograbil še 100 dinarski bankovec in se izgubil iz gostilne. Goljufijo odnosno tatvino le oškodovana natakarica opazila šele, ko je bilo že prepozno. u— Nesreča kolesarja. Ko se je peljal v četrtek popoldne zidar France Žitnik doma iz Vodic, s kolesom po Blerweisov1 cesti, je na Križišču Dunajske ceste zavozil na mal kamenček. Posledica je bila, da mu ie spodrsnilo in ie odlete! s kolesa. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo in so ga morali prepeljati z rešilnim vozom v bolnico. u— Tatvina rjuh. Včeraj dopoldne se je utihotapil v sobe za tujce gostilne »Pri Ame rikancu« v Florljanski ulici neznan tat ter ukradel 4 posteljne rjuhe ter več brisač v vrednosti 160 Din. u_ Ogenj v kleti. V četrtek popoldne so se vnele v kleti Grobelnikove vile na Bleiweisovi cesti ob kotlu naložena polena. Iz kleti se je pričel valiti gost dim, kar je opozorilo stanovalce hiše na nevarnost Poklicani gasilci so ogenj pogasili, še predno je nastala nevarnost večjega požara. u— V slučaju lepega vremena zadenete v nedeljo, dne 10. aprila krasno kompletno spalnico za 2 osebi iz češnjevega lesa, šivalni stroj, moško kolo, špecerijsko blago, moko, ter druge razne praktične male dobitke. Tablice se bodo prodajale danes dopoldne ter v nedeljo ves dan pri mizah na raznih križiščih. Stanejo samo 2 Din. Začetek točno oji 15. uri. Pomagajte revni in bolehni deci. Segajte po tablicah. Odbor. u— Spomladanske bluze, najnovejše, dospele ter vse zadnje kreacije modnega blaga za plašče, kostume, obleke in nakiti. — Geslo naše — najboljše blago po zmernih cenah. P. Magdič, Ljubljana. 122 u— Ljubljanski SokoL Danes točno ob 8. zvečer se vrši v telovadnici Narodnega doma mladinska telovadna akademija. Ker bo to večer naše sokolske mladine, ki živi v trdnem sokolskem delu in krepi svole mišičevje, je dolžnost vsega članstva, starejšega kot mlajšega, da v čim večjem številu poseti to prireditev, da tako dejansko dokaže svojo ljubezen, zanimanje in pozornost tistim mladim borcem, katere bo slej ali prej poklical čas, da postanejo vodniki mogočne jugoslovenske sokolske družine in žarišče velike sokolske ideje. Na večer uljudno vabimo tudi ostala ljubljanska in okoliška sokolska društva ter vse prijatelje sokolske mladine. Opozarjamo pa ponovno, da se akademija prične točio ob S. ur' zvečer. 532 n— Sokol I. na Taboru vabi v nedeljo 10. t. m. na drugI delovni dan. Začetek ob pol 9. url. Kdor ne more osebno p>maga:i z delom, naj se izvoli odkupiti (8 delovnih ur po Din 4) — Odbor. 200 u— Moške In ženske nogavice solidne kvalitete, dobite po zelo nizkih cenah pri Francu Pavllnu, Gradišče 3. 519 u— Tovarna Jos. Relcb naznanja občinstvu, da plislra v najmodernejših vzorcih ttkom 24 ur. Obenem se priporoča za ke-ir Ično čiščenje oblek, kakor tudi za barvanje v različnih barvah. Vsako delo izvrši z največjo vestnostjo in v najkrajšem času, na žello tudi v 2' urah. 325 [ Medaseglji.a 2 Eau de Coiogne uhypre Bourjois - ?aris u— Za velikonočne praznike praško šunko in različne druge delikatese nudi Fr. Kham, Miklošičeva cesta. 526 o— Šunka najfinejša dospela, dobi se samo v dobro znani delikatesni trgovini Jane židovska ulica. 546 u— Žive karpe, ščuke, kline — ta postrvi pri Fr. Kham, Miklošičeva cesta. 547 u— Oljkln dan Rdečega križa na Viču. V slučaju lepega vremena priredi podružnica Rdečega križa na cvetno nedeljo od 10.—12. ure promenadtii koncert pred šolo ter se bodo ob tej priliki prodajale oljkine vejice v prid Rdečega križa. Iz Maribora a— Mariborska oblastna skupščina bo zborovala zopet dne 19. t. m. v Kazinski dvorani poslopja Narodnega gledališča. a— Občinski svet ima svojo IV. redno sejo v torek, dne 12. aprila ob 17. url v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu je precej važnih zadev, med drugim zgradba nove meščanske šole na levem dravskem bregu, namestitev novega knjigovodje pri mestnem električnem podjetju, bilanca mestnega električnega podjetja zi leto 1936 preskrba stavbe za kontrolo dohodkov, napravo konfesijonalnega pokopališča v župniji sv. Marije, ureditev prejemkov dnevnica r jem, nov regulacijski načrt za koroško piedmestie itd. a— Velike priprave za predavanje dr. Kostova, ki bo v Mariboru govoril v pondeljek dne 11. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma o jugoslovensko-boigarskem prijateljstvu, vodi Jugosiovenska Matica kot priredlteljica. Pa tudi Sokol in Oriuna sta izdala pozive na članstvo za častno udeležbo. Pričakovati je torej, da bo tudi Maribor doživel v pondeljek veliko manifestacijo za jugoslovensko-bolgarsko zbližanje. a— Gostovanje g. Skrivanlča v »Manon« je sicer privabilo v četrtek precej občinstva v gledališče in je bila publika tudi dovolj pozorna napram gostu s ploskanjem in cvet licami. Večina pa je odhajala v mnenju, da nam je naš Peter Burja vendarle ljubši v petju in igri. a— Streljačka družina Maribor sporoča svojemu članstvu, da se vrši odslej naprej vsako nedeljo sobno streljanje na običajnem mestu. Začetek ob 9. dopoldne. a— Mariborska podružnica SPD naznanja svojim članom, da ima vsak posamezni član, ki je najmanj dve leti član pravico do treh polovičnih voženj na izlete in do ene na glavno skupščino na leto. Zadevne izkaznice (Uverenja) izdaja društveni tajnik gosp. Ivan Volčič, Maribor, Slomškov trg štev. 1 l/I. a— Propagandna motociklistična vožnja našega agilnega Motokluba Maribor se vrši v slučaju lepega vremena končnoveljavno dne 10. aprila. Start točno ob pol 11. na Trgu Svobode. Popoldne se uprizori v zvezi z Avto-klubom, sekcija Maribor skupen izlet v Gortino, k članu Janisu, pri Dravogradu. Start točno ob pol 14. na glavnem kolodvoru. Člani in gosti dobrodošli! 551 a— Dramatično društvo priredi prvo letošnjo predstavo v pondeljek 11. t m. v Narodnem gledališču. Uprizori se lepa drama «Mladost». S to predstavo bo skušalo društvo oživeti zanimanje za diletantske nastope, ki Je žallbog popolnoma zaspalo in eventualno otvoriti dramatično šolo, katero Je moralo opustiti, ker ni bilo za njo nobenega zanimanja. Pred vojno je dramatično društvo vzgojrlo celo vrsto diletantov, ki so potem širili dramatsko umetnost po vsej Sloveniji. Izvežbanih diletantov primanjkuje danes vsepovsod ravnotako kot nekdaj. Zato naj bi zlasti naša mladina porabila ugodno priliko in pridno posečala dramatično šolo a— Tatvine. Izpred trgovine Starčič je bilo snoči ukradeno trgovskemu potniku Fr. Gnusu kolo znamke »Neger«, vredno 1-300 Din. — V ordinacijski sobi primarija dr. Černiča pa je nekdo ukradel 1000 Din iz tam ležeče knjige. Storilcu so že na sledu. a— Zglnula dečka. Včeraj sta neznano kam izginila iz Ruš dva obrtna vajenca, od katerih eden je 16 letni Josip Favlenc.. a— Koncert učlteljiščnic je v sredo zvečer v kazinski dvorani lepo uspel. Gojenke so pokazale pod vodstvom svoje profesorice petja gdč. Ropasove mnogo pevske kulture. Državno žensko učiteljišče nas vsako leto preseneti vsaj enkrat s ta^im lepim nastopom. Iz Celja e—- Smrtna kosa. V petek, so pokopali na Hajdini pri Ptuju brez obredov g. Rudolia Libenskega, tipografa v p., ki je pred vojno dolga leta služboval v »Zvezni tiskarni« v Celju in je bil dalj časa tudi odgovorni ured nik takratne »Domovine«. Kot narodno delavnega in značajnega moža ga ohranimo starejši Celjani v dobrem spominu. e— Sestanek NSZ. V nedeljo ob 2. pop. se bo vršil v gostilni Sokolski dom v Ga-berju sestanek članov Narodno strokovne zveze. Vsi člani naj se tega sestanka zanesljivo udeleže. Poročal bo predsednik NSZ tov. Juvan Iz Ljubljane. e— Predavanje bolgarskega publicista dr. Mladena Kostova v Celju. Dela se na to, da bi se vršilo predavanje bolgarskega publicista dr. Kostova, ki je govoril v pondeljek v Ljubljani pred množico Slovencev za zbližanje Bolgarije in Jugoslavije, tudi v Celju. Zanesljivo je za enkrat samo to, da bo gotovo predaval v Mariboru. e— Izprememba pri stanovanjskem sodi-dišču I. stopnje v Celju. Klerikalni furor besni po vsej Sloveniji in ne prizanaša niti najnedolžnejšim socijalnim in gospodarskim ustanovam, dasi nimajo z vsakokratno politično konstelacijo in s političnimi vprašanji niti najmanjšega stikf. Stanovanjsko sodišče v Celju je bilo doslej sestavljeno tako, da je imela demokratska stranka, čeprav najmočnejša v Celju, na stanovanjsko sedišče po svojem zastopstvu pač najmanjši vpliv. Ni ga pa tudi rabila in iskala, ker fe smatrala za samo po sebi umevno, da mora io člani stanovanjskega sodišča ne glede na politično prepričanje reševati stanovanjske zadeve brez Izjeme objektivno in neodvisno od vsakdanje politike. Kljub temu je veliki župan mariborske oblasti kot pronon-sirani eksponent klerikalne stranke smatral za eno svojih prvih nalog, da izvrši izpremembo tudi pri celjskem stanovanjskem sodišču. Člana komisije gg. Roberta Dlehla, ki je znan po svoji vsestranski objektivnosti je zamenjal s klerikalnim profesorjem Bračkom, samo za to, ker je g. Diehl narodnega ta naprednega mišljenja. In ti eksplo-atatorjl Slovenije naj se Še kedaj pritožujejo nad tem, ako se bo z njihovim terorizmom brezobzirno obračtaflo. Iz Kranja r— iLjudski dom* in nedeljski cerkveni nauk. Kakor javlja četrtkov »Slovenec«, priredi klerikalni Ljudski oder v nedeljo ob 14. uri gledališko predstavo. Sedaj pri» čenja konkurirati že istočasno se vršečemu cerkvenemu nauku 1 Klerikalcem strahovito raste greben in v svoji nadutosti ne ločijo le več dobrega od slabega. Na naše ugoto* vitve vsaj — radi njih resničnosti naj vpra* Šajo igralce Ljudskega odra same — so od* govorili le 8 pavšalnimi lažmi in to v taki meri, kakor more to storiti le gojenec kle» rikalne dvolične morale I r— Jutrišnja predstava v Narodnem do* mu. Na Cvetno nedeljo ob 16. uri vprizori poslednjič domači Gledališki oder igro •Bratje sv. Bernarda« na svojem odru v Narodnem domu. Učinkovita in odlična igra, pretresujoča vsebina in krasna scene* rija s petjem ter zvonenjem je napravila n« vsakogar najgloblji in neizbrisen dojem. Radi ugodnih železniških zvez je predstava zlasti tudi primerna za goste iz bližnjih in daljnih krajev. Opozarjamo občinstvo n« točen začetek. Iz Trbovelj t— Narodni dom v Hrastniku. V nede* ljo 1 dom Narodnega ----- za člane Sokoskega društva, Glasbenega društva in Narodne čitalnice je obvezna. t— Seja uboinega odseka se bo VTŠila v pondeljek ob 4. popoldne. Reševale se bo* do prošnje za podpore. t— Konzorcij za postavitev Invalidskega doma v Trbovljah vabi vse člane in člani« ce, kakor tudi vse one, ki imajo sočutje do vojnih žrtev, na občni zbor, ki bo jutri ob 3. popoldne v prostorih ge. Fortejeve na Vodah. Pri tej priliki se bodo razdelile nove članske izkaznice. Občnega zbora se bo udeležil tudi zastopnik oblastnega od* bora Udruženja vojnih invalidov iz Ljub* Ijane, ki bo poročal o pomenu Invalidskega doma in o spremembah invalidskega zako* na, kar bo gotovo vsakogar zanimalo. t— Občni zbor Kmetijske zadruge na Dolu bo danes ob 2. popoldne, na kar opo» zarjamo zlasti člane v Hrastniku. t— Okrajni zastop sporoča, da se bo vr* šil nakup plemenskih bikov v Hrastniku namesto 13. t. m. v petek 15. t. m. ob 9. dopoldne pri Rošu. t— Trboveljski drobiž. Občinski zastop je sklenil, da se ima v bodoče pobirati za mostno tehtnico v Trbovljah in Hrastniku od domačinov 5 Din. od tujcev 10 Din. — Upokojenec g. Jakob Rajner iz Hrastnika se je preselil zavoljo smrti svojega sina učitelja k sinu v Zg. Polskavo. G. Rajner je izpolnil 91. leto svoje starosti in je še vedno čil in zdrav. — Cementna tovarna v Trbovljah, ki se ji zadnje čase zelo mo* dernizirala, bo dvignila hišo prožnega moj* stra za eno nadstropje. t— Občinski zaklad v Trbovljah. Za lan* sko leto so znašali dohodki občinskega za* klada 24,167.188.65 Din, izdatki pa 24 mili. jonov 131.907.60 Din. Za letos je ostal pre* bitek 35.281.05 Din. Dohodki ubožne bla* gajne so znašali 148.368.55 Din, izdatki pa prav toliko. Za letos se pričakuje, da bo znašal občinski zaklad večjo vsoto od lan* ske. Poleg tega ne smemo prezreti, da zna. ša letošnji proračun 3,324.696 Din. t— Smrtna kosa. Umrli so: Martina Fram šak, hči rudarja, Loke 271; Ivan Stritar, sin rudarja, Loke 67; Ferdo Kunstelj, sin rudarja. Retje 38; Rudolf Savšek, sin ru* darja. Retje 92; Angela Vidergar, hči rudar ja. Loke 82. Iz Laškega 1— Gerent in sosvetniki okr. zastopa so razgnani in vedrih lic hodijo naši klerikalci okrog, češ: zdaj smo jih pa. No, pa so do* bri ti ljudje, saj so dali naši občini v no* vem sosvetu BI. Zupanca in pa konzumarja Deželaka. To je interesno zastopstvo in od* govarja strankarskemu razmerju v naši ob. čini. Silno zanimiva je slika novega sosve* ta. ki šteje 23 mož in od teh celih 6 napred r.ih. Ako odštejemo te, je sosvet prava karikatura, ki se bo odlikovala s svojimi sposobnostmi. Laščani! Nekaj nas uči to postopanje klerikalcev: bodimo dosledni, bodimo nepopustljivi in odločni, proč z vse mi obziri napram klerikalcem. Ven z nji* mi iz vseh naših korporacij in društev, z njimi ne moremo imeti skupnega delovanja, ker ga oni nočejo in odklanjajo. Naj bodo ldcrikalec v ovčji ali volčji koži, ne pečaj se z njim. Le čvrsto in krepko v boj, ki nam bo prinesel zmago in mir! 1— Zopet nov slučaj stekline. V četrtek je stekel velik, mesarski pes g. Perdiha. Ustrelili so ga, predno se je zgodila kaka nesreča. Ponovno pozivamo oblastvo k ener gičnim odredbam. Še danes nimajo naši lovci nalog, ugonobiti pse, ki se klatijo okrog z ali brez nagobčnika. V Celju se je to že zdavnaj zgodilo. Konjač se ne pri* kaže, ali pa pride le v našo občino, tam na kmetih pa je vse brez nadzorstva. Ali ne bo veliki župan dal potrebnih navodil? 1— Olepševalno društvo je imelo občni zbor v Pivnici zadnji pondeljek. Predsed* nikom je izvoljen ponovno g. Elsbacher, odbornikom gg. dr. Pernat, Kislinger, Jer* šc, Benko, Kokol, Dergan, Zupane in Mar* Sič. Na zboru se je grajalo, da kažejo hišni posestniki tako malo zanimanja za to pre* potrebno društvo. Tudi gostilničar ni bil noben navzoč — tudi tu morajo nositi bre* mena uradništvo in obrtniki. Društvo je v preteklem letu mnogo trpelo vsled poplav Dobre lastnosti finega čistila za Čevlje so te-le: Čistilo je mehko is se do* bro razmaže; Dlje čevlja takoj lep temen sijaj. — Usnje ostane voljno. In te lastnost' ima INDIAN PASTA. Že pri uporabi prve doze se boste o tem prepričali. in izkazuje blagajniško poročilo precejšen primanjkljaj. Članarina se je zvišala na let* nih 10 Din. Pozivamo občinstvo, naj pridno pristopa k Olepševalnemu društvu, ki pri« redi letos veliko ljudsko veselico v vrtu pri sv. Janezu. 1— Drst dveh sulcev, težkih približno 5 in 8 ks smo opazovali te dni v Savinji pri izlivu Žikovce. ad Ptuj j— Zadnji živinski sejem v torek je bil precej živahen Prignali so Ž12 volov in bi* kov, 400 krav in telic, 1 ovco in 197 konj. Kupčij je bilo sklenjenih 286. Cene so se gibale: za vole od 6.50 do 9 Din, za bike in krave 2 do 7 Din za kg. Mesarji pro* dajajo meso prve vrste po 17, druge vrste po 15 in tretje vrste po 9 Din. Svinjski se. jem v sredo je bil nasprotno zelo slab. Prodajalci so pripeljali večinoma le mlade letošnje prašiče po ceni 150 do 200 Din. Prihodnji veliki letni živinski sejem bo 23. t. m. j— Sokolski večer. Sokolsko društvo v Ptuju je uvedlo redne «SokoIske večere«, ki se bodo vršili vsako prvo soboto v mese* cu Prvi tak večer bo že danes, dne 9 t. m. ob 20. uri v zgornji dvorani Narodnega doma v Ptuju. Dr. Pivko nam bo predaval g sokolski ideologiji. Razven predavanja bomo pa imeli priliko slišati tudi znani ptujski pevski kvartet ter sokolski orke* ster, ki se je izkazal pri zadnji Beethovno* vi proslavi kot prvovrsten. Vstopnine ni. Klimatlčno kopališče pri Reki Soinčna pomlad ob ^Idriji pomladanska sezlja februar—maj kopalna sezila maj—oktober 60 prvovrstnih hotelov, penslonov. sanatorljev, kopališka godba. Vsakovrstna velemestna zabava. Cena penslona s sobo od 50 Ur dalje HOTELI: Redna • Palače Belle-vue - Eicelslor • Onarnero - Amalia • Eden - Oulslsana • Continental • Strandhotel od 40 lir dalje: HOTEL-PENSION1: Brelner - Brl-stol - Imperlal - Grandhotel - Vlila Jeanette ■ Atlantlca ■ Esplanade Europe vorat. Ouitta - Auguszt Lulse — Resldenz — Savoy • Metropole Penslon Lederer Augusta (Sfldstrandl Vlctor Vlila Dr. Landr • Vlila Fabrl Hausner (vlastnlci Brača Tomašič) Miran - Tauber (rituell) - Salus • ZawoJskl • Mllano • San Marco - Nettuno • Vlila Steni (rituell) od 30 lir dalje: PENSIONI: Schlosser Plobst - Riviera - Wrus • Jolanda • Lunaček Venezla Sanatorijl (z različnimi cenami); Sa-natorium Dr. SzegS Neues Kurhaus Dr. Lakatos Knrhaus Pension dr Mahler Kurhaos Adriatiea • dječl dom Dr. Horvath (Vlila Flora) Napisi na ploščah prevlečeni z radio*tinkturo morejo se čitati tudi ponoči. — En primer. Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani 8. aprila 1927. Višina barometra S(lN> m Kraj Cas jpazovanja Ljubljana (dvorec) . * . Maribor ,, > Zagreb > , • , Beograd • > t Sarajevo . • • Skoplje Dubrovnik . . Split .... Praha .... 7. 8. 14. 21. 8. 7. p trn K a CJ Smer vetra 0 co ■o i; trn H ir hrzim 1 a ca o f-> 2* v metrih t* 752-7 12-4 71 \V 1 10 752-6 128 73 mirno 10 752-5 12-8 91 E 2 10 7530 12-4 88 E 1 10 752-4 9-0 93 mirno 10 754-0 13-0 81 SE 2 10 754 7 13-0 5S SE 2 1 7555 12-0 67 E 4 8 758-6 10 ( 73 Tiimo 9 /56 7 15-0 69 SE 1 3 7553 13-0 84 ESE 8 9 7487 10-0 — W 7 8 Padavine Vrsta megla dež t on do 1. tu, 3.0 Solnce vzhaja ob 5.28, zahaja ob 18.37, luna vzhaja ob 10.17, zahaja ob 2.36. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 14.3 C, najnižqa 11.4 C. Dunajska vremenska napoved za soboto: V južnih Alpah oblačno in dež. Tržaška vremenska napoved za soboto: Lfiki vetrovi z raznih strani. Nebo oblačno in dež. Temperatura od 12 do 16 stopinj. Morje nekoliko razburkano. Šport III. kolo nogometnega prvenstva v Ljubljani Jutri se odigra na igrišču Primorja III. kolo prvenstva prvorazrednih klubov. Ob 14JO igrata Hermes in Primorje, ob 16. Jadran in Ilirija. — Vroč boj za točke se obeta zlasti v srečanju Primorje : Hermes. Slednji je preteklo nedeljo proti Slovanu sicer zatajil na vsej 6rti, navzlic temu pa treba videti v njem moštvo, ki proti Pri. morju ne nastopi brez izgledov na poziti* ven rezultat Po dobrem vtisu, ki ga je na* pravilo Primorje zadnjo nedeljo, bi bilo si* cer računati nt tesno zmago Primorja. Je* seni je zmagal Hermes s 3 : 2 — Ilirija za* dene v Jadranu na moštvo nestanovitne forme in igre. Jadran v dobri formi je se* veda tudi za Ilirijo resen protivnik. Jesen* ski rezultat se glasi 3 : 3. SK Ilirija je ii Jutri napovedano tek* mo s timom Inženjerske oficirske šole v Mariboru radi slabega vremena odpovedal, ker prenovljeno igrišče še ne vzdrži tekem v deževnem vremenu Naša nogometna reprezentanca, ki smo jo včeraj objavili, st je morala zopet izpre* meniti. Beograjska igrača Luburič in Jova. novič, nista mogla dobiti dopusta. Savezni kapetan je radi tega določil sledečo napa* dalno vrsto: Wolf, Pavelič. Perška, Percl, Babic. SK Jadran. V nedeljo 10. t. m. ob 10. dopoldne trening na igrišču v Koleziji. Na* stopiti morajo sledeči: Ahčan, Kalan, Pod* krajnik, Tičar, Klopčaver, Span, Strikber* ger, Boštjančič, Prešel, Mops, Matjašiča, in Plut. Brcanje samo ob lepem vremenu! Kapetan. SK Jadran. V nedeljo tekma proti SK Iliriji. Na igrišča morajo biti sledeči igral* ci: Vidmar, Zor, Ferenc, žnidarič, Brcar, Pokora, Kos, Rogač, Rape, Banovec, Sandi. Okrupa, Sotner, Jerina, Seidel. Službene objave LNP (Iz seje kazen, skega odbora dne 6. IV. 1927.) S strogim ukorom se kaznujeta igr. Schficker in Sale. kar (Atletik SK) po § 35. kaz. prav. z upo. rabo § 9. kaz. prav. radi nesportnega vede« nja pri pokalni tekmi dne 25. III. — Zavr* ne se prijava SK Ptuj proti igr. K Baum* gartnerju. ker je stvarno nezadostno ute* meljena. — Prijava ASK Primorje proti igr. P. Zemljaku t dne 4. III. se predloži v smislu določil S 32. saveznih pravil JNSu v eventuelno nadaljno poslovanje. — Taj* nik n. JZSS (Službeno.) Verificirajo se za TK Skala: Vladimir Golob. Zupan Ervin, Bitenc Ivan, Torkar Franjo, Tratnik Lojze; za SKUirijO: Brandt Herbert; za Slov. pla« ninsko društvo, Ljubljana: Cernivec Sergej, dr. Tominšek Stane in Pibernik Božo. Pri* hodnja redna saverna seja 8« vrši v torek dne 12 t. m. SK Ilirija, nogometna sekcija. — Ob ugodnem vremenu danes, v soboto ob 16. trening za junlorsko in dijaško skupino in ob 17. uri za I. moštvo ln rezervo. — Na* čelnik ŽSK Hermes. Za dane« pomotoma na« povedani trening L in rezervnega moštva odpade radi nedeljske prvenstvene tekme rezervnega in I. moštva. — Načelnik. Tenis sekcija SK Ittrlja je poslala vsem tenis igračem pretekle sezone obvestilo gle* de nove prijave. Do sedaj se je prijavilo približno 75 odstotkov lanskih članov in precej novih. Ker se prične še pred prazni« Ki z Igranjem, opozarjamo zamudnike na nujno prijavo. Obenem si dovoljujemo ©po roziti gospode, ki so se že prijavili, pa še niso izvršili nakazila prispevka, da se po* služijo obvestilu priloženih položnic. Lan* skoletni nedostatek v slučaju slabega vre* mena, se letos popravi z napravo novih od* tokov, tako da bodo prostori takoj drugi dan po dežju vporabni. Klub slovenskih kolesarjev v Celju pri« redi dne 1. maja 1927. veliko spomladan* sko dirko na progi Maribor«Celje, pri ka« teri se bodo razdelile najboljšim dirkačem dedeče nagrade: prvo darilo 1000 Din; dru« go darilo 600 Din; tretje darilo 400 Din; četrto darilo kolajna In priznanica; peto darilo priznanica. — Dirke se lahko udele« žijo člani kolesarskih klubov in nečlani iz celjskega okraja s kolesi raznih tvrdk. Spored dirke: Sestanek dirkačev ob 10. uri v Mariboru pred kolodvorom. Skupen od« hod na start ob 11-30 Start točno ob 12. Cilj v CeijtvGaberje pred kinom na M a. rlborski cesti od 14. do 14.30. Prijave in natačna navodila pri predsedniku kluba v ti sovini Bi a ta Sumer, Celje, Glavni trg 8. Prijave se sprejemajo do 26. t, m. Dirka »e vrli ob vsakem vremenu. — Odbor. SK Krakovo Danes sestanek I. moštva w rezerve ob 8.. zvečer v restavraciji Mrak. Preiernova soba. Sestanek obvezen radi nedeljskih tekem s SK Slovanom. Točnost! Tajnik IL A SK Primorje (Hazena sekcija). V ne« deljo 10 t. m. se vrši trening tekma A B tim na igrišču «Atene». Za to tekmo do« ločeni igralki ErJježnik in Jenko, se morata zglasiti na igrišču Atene najkasneje ob 10.30; dres, bela bluza in čmo krilo. Ostale hazenašice imajo trening na našem igrišču ob 10. uri — Načelnik. Kolo jahačev in vozačev Prestolonaslednik Peter v Ljubljani Posebna določila za vozno in galopno dirko 1. Dirka se vrši n. vojaškem vežbališču, in sicer 17. julija. 2. Prijave se morajo poslati do 5. julija Kolu jahačev in vozačev Prestolonaslednik Peter v Ljubljani. Prijave po 5. juliju se sprejemajo le ptotl plačilu dvojne vpisnine. 3. Prijava mora vsebovati: ime in bivali« šče posestnika in voznika, odnosno jahača, barve voznika, popis konja (Ime, starost, barva, spol), Jeli prijavljeni konj že dobil kakšno nagrado pri dirkah, kdaj, kje in ko« liko (v Din). 4. Pri kasačkih dirkah je dovoljen samo dirkalni voz, t. j. voz s kolesi n» gumah. 5. Istočasno s prijavo se mora poslati tu* d; vpisnina. Prijava brez vpisnine ni veljav na. Vpisnine zapadejo v prid Kola jahačev in vozačev Prestolonaslednik Peter v Ljub* (Jani. 6. Denarne nagrade se Izplačajo dan po dirki pri Kmetski posojilnici v Ljubljani. Častne nagrade se raadele takoj po konča* ni konkurenci. 7. S prijavo se podvrže vsakdo izreku vodstva dirke. Za kasačke dirke veljajo pravila Centrale Jugoslovenskih kasačkih društev v Ptuju 8. Dirke se vrše samo v slučaju, ako se za posamezne točke prijavijo vsaj 4 k on« kurenti, v katerem slučaju se izplača sa« mo 1. in 2. nagrada. 9. Vozniki se morajo legitimirati pri star. terju s svojo licenco, brez katere je start prepovedan. Opozarjajo se konkurenti, da nosijo one barve, katere SO prijavili. 10. Vse proteste rešuje uprava dirke, in sicer samo v tem slučaju, ako oseba, ki vloži protest vplača najprej 200 Din, ki zapadejo v korist društva, ako se glasi sodba, da protest ni upravičen. Protesti zoper kasačke dirke se sprejemajo še 24 ur po dirki; za galopno dirko in railitary samo takoj po završeni dirki (konkurenci). Proti odločitvi uprave dirke ni priziva. 11 Dirke se vrše ob vsakem vremenu. 12 Pri kasački in galopni dirki se na to« talizatorju sprejemajo stave na poedine konje. 13. Odbor Kola jahačev in vozačev Pre« stolonaslednik Peter v Ljubljani si pridr« žuje pravico spremembe sporeda. Gospodarstvo Razstava živine v Mozirju Misel, da bi se potom razstav živine poglobilo zanimanje za eno najvažnejših panog gospodarstva v gornjegrajskem srezu, dobiva med tamkajšnjimi živinorejci vedno več pristašev. Saj eo baš razstave in z njimi zve zana predavanja v naprednejših državah povzdignila živinorejo na visoko stopnjo. Na takih razstavah vidi vsak gospodar, kaj se s pametno in racijonelno odgojo dš doseči. Imajo pač razstave tudi ta namen, da vzbudijo pri živinorejcih, ki se še krčevito drže starih šeg in navad, zanimanje za današnje načine naprednega gospodarstva, kajti ko vidi lepo živino svojega soseda in jo primerja s svojo slabo, se mu nehote budi misel , zakaj bi tudi jaz ne imel take živine kakor moj sosed! Drugi namen, ki ga imajo živinske razstave v gornjegrajskem okraju, bi bil ta, da z njimi privabimo kupce za našo plemensko živino Naš okraj, ki ima mnogo planinskih pašnikov, je v prvi vrsti poklican, da odprodaja svojo odvlšno plemensko živino onim krajem mariborske oblasti, ki gojijo marijadvorsko pasmo Ln ki nimajo planinskih pašnikov za vzrejo mlade plemenske živine. Razstava, ki so jo dne 4. t m priredile občine Mozirje trg, Mozirje okolica. Šmartno ob Paki, Rečica in Kokarje, nam (6 nudila razveseljiv pogled v bodočnost Moglo se je ugotoviti slino zanimanje za razstavo samo kakor tudi dejstvo, da se je na razstavo prignala res lepa živina Razveseljivo je to tem bolj. ker so vsa sredstva, ki eo potrebna za prireditev, stavile na razpolago imenovane občine in krajevni denarni zavodi ter za prireditev niso dobile niti od države, niti oblasti, niti Kmetijske družbe, niti okraja nikakega prispevka. Zato tudi premije niso bile tako visoke, kakor bi jih pO kvaliteti zaslužili posamezni komadi Požrtvovalnost imenovanih občin in denarnih zavodov, in to posebno občin Mozirje trg in Mozirje okolica, je vsekakor vse hvale vredna. Razstavljeno je bilo 78 krav, 82 telic, 17 bikov in 10 ovac. V pogledu ocenjevanja je komisija, sestavljena iz gg. inž Koprivška (iz kmetijske šole v St. Jurju ob juž. železnici), Struclja. Steblovnika, Hicelbergerja ter srezkega živinozdravnika Stefančiča iz Gornjega grada, glede na Čistost pasme zelo stroga, pa je vendar zaradi nečistosti izključila od premlranja v celem samo 3 komade. V splošnem Je komisija ugotovila lep napredek od lanske razstave, in to posebno na mladih živalih, katerim se je poznalo, da eo bile v mladosti pravilno vzgojevane. Zal, se je morala komisija tudi v letošnjem letu omejiti samo na ocenjevanje zunanjih vidnih znakov ter ni mogla šteti v dobro tudi notranjih dobrih lastnosti. To bo le tedaj mogoče, ko bodo naši živinorejci uvedli mlečne poskušnje in rodovnike. Tedaj bodo take razstave imele Se mnogo večji pomen, kakor ga imajo danes. Razstave se je s strani mariborskega oblastnega odbora udeležil kmetijski referent g. Zupanič, ki je V svojem govoru spodbujal živinorejce k smotrenemu delu ter jim obljubil pomoč. Gerent mariborskega okrajnega zastopa g. Llpovšek je v svojem govoru izrazil svoje zadovoljstvo pri pogledu na razstavljene lepe Šivali ter je obljubljal, da bo v bodoče okrajni zastop nabavljal vso plemensko živino v tem okraju. Razstavo je zaključil s kratkim predava njem gosp inž. Koprivšek, porivajoč navzoče, da se vsi oklenejo Živinorejske zadruge, ki se je ustanovila za omenjene občine. Z željo, da bi uspehi pri prihodnji razstavi bili še večji, so se razdelile letošnje nagrade v skupnem znesku 4780. Din Tržna ooročDa Novosadska blagovna borza (8. t. m.) Pšenica: baška, Tisa, 76 kg, 2 %, 1 vagon 807.50; gornjebaSka, 77 — 78 kg 6 vagonov 312.60; banatska, 75 - 78 kg, 1 vagon 302.50. TurSčica: baška. 11 vagonov 154 do 155; banatska, maj junij, 4 vagoni 160. Moka: baška c0>, 4 vagoni 450 - 457.50: banatska, «0gg», 2.5 vagona 44250 — 445; baška. c5», 1 vagon 380. Tendenca nespremenjena. Svinjski sejem v Mariboru (8. t. m.) Do- gon 202 svinji. Cene: prasci 5—6 tednov stari 90 - 100, 7—9 tednov 150 — 200, 3 do 4 mesece 260 — 350. 5 — 7 mesecev 420 do 450, 8—10 mesecev 530 — 550, 1 leto 1250 — 1500 Din komad, kg žive teže 9.50 do U, mrtve 15—16 Din. Prodalo se je 147 komadov. Kupčija srednja. Dunaiska borza za kmetijske produkte (7. t. m.) Z ameriških borz kakor is Budimpešte eo prispela čvrstejša poročila, tako da je postalo razpoloženje dunajskega tržišča v temelju prijaznejše. Razpoloženje za nakupovanje pa je ostalo nadalje zelo majhno, zaradi česar ni prišlo do povišanja cen. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine z 100 kg v šilingih: pšenica: domača 4275 — 43.25, madžarska Tisa (79 - 80 kg) 49 _ 49.50; rž: 37 d" 37.50; t ur šč i ca: 24 — 25; oves: domači 29.50 - 30. Dunajski iivinski sejem (7. t. m.) G o v e-d a: Dogon 244 komadov. Cene so ostale napram glavnemu sejmu nespremenjene. — Svinje: Dogon 1081 komadov. Ob mirnem prometu so se pocenile mesne svinje do 10 grošev pri kg; pitane so ostale v cenah nespremenjene. Za kg žive teže notirajo: mesne .svinje 1.90 — 2.20, debele 2.15 do 2.60 šilinga. = Hrvatska eskomptna banka v Zanrebn. Na seji ravnateljstva 5. t. m. se je sklenilo, da se bo redna glavna skupščina za minulo poslovno leto vršila 28. t. m. ob 5 popoldne v družbenih prostorih. Glavni skupščini bo predložena bilanca za 1. 1926., ki se zaključuje s Čistim dobičkom v znesku 14.763.565 Din 99 par Nadalje je ravnateljstvo sklenilo predlagati glavni skupščini, da se izplača 8% dividenda po delnici 100 Din nomina-!e. torej 8 Din In da se odkaže izrednemu reservnemu foj-du 1,500.000 Din, pokojnin- skemu skladu 500.000 Din, a aa novi račun da se prenese 1,255.962.79 Din. = Pogajanja ta sklenitev trgovinske pogodbe z G rt i jo. Naša delegacija za trgovinska pogajanja z Grčijo je dovršila vse priprave ter bo odpotovala v pondeljek pod vodstvom načelnika ministrstva za trgovino in industrijo Save Kuklfia v Atene. Ta pogodba bo bolj važna za naše južne kraje, ki so v precej živahnih trgovinskih stikih z Grčijo. = Naši gojenci na kmetijskem tečaja ▼ Danski. Na poziv danske vlade j« ministrstvo za kmetijstvo in vode izbralo Seet gojencev, ki bodo v Kopenhagnu študirali dansko kmetijstvo, predvsem mlekarstvo. Določeni gojenci so: inženjerii agronomi Velibor Brankovid, Karel Vrečko hi Matija Absec; absolvirani gojenci kmetijskih šol: Gojko Kozomara, Ivan Benko in Uroš Voji-novič. Določeni gojenci bodo te dni odpotovali v Kopenhagen, kjer bodo gojenci Danskega kmetijskega društva. Tečaj bo »rajal eno leto. = DobaTe. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 9. t. m. ponudbe za oddajo popravila čeljustnega drobilca za drobljenje kosovnega premoga, do 14 t. m. za dobavo smrekovih in borovih plohov, do 15. t. m. za dobavo električnega materijala in za dobavo kompletnega merilnega mosta za merjenje uporov. — Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 15. t. m. po-nudbe glede dobave bukovih pragov, do 16. t. m. pa glede dobave in poprave konjske opreme. — Direkcija dri. rudnika v Brezi sprejema do 16. t. m. ponudbe za dobavo portlandskega cementa. — Direkcija državnih rudarskih poduzeča v Sarajevu sprejema do 20. t. m. ponudbe za dobavo zemljevidov Beene in Hercegovine in za oddajo tiskanja pregledne geološke karte. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 12. t. m. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave delov zavor; 16. t m. pri intendan-turi komande Boke Kotorske v Ercegnovem glede dobave drv; 27. t. m. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave desk in lat, pri odelenju za mornarico v Ze-munu glede dobave lanenega platna za delavske obleke ter blaga za slamnice iz blazine ter glede raznega vodovodnega materijala; 28. t. m. pri direkcij: državnih Železnic v Subotici glede dobave Graoverjevih prstanov za vijake; pri odelenju za mornarico v Zemunu glede dobave angleškega premoga, pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave oklopov za ležišča; 29. t. m. pri odelenju za mornarico v Zemunu glede dobave pšenične moke. — Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled. = Mariborsko tržišče usnja In kež. Zadnje dni so bile v Mariboru za usnje in kože naslednje cene: konjske kože 75 — 150 Din komad, goveje kože 10 _ 12, telečje 17—19. svinjske 9, gornje usnje 75 — 100, podplati 40 — 60 Din za kg. 8. aprila. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 86.5—87.5, Vojna škoda 338—340, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195 — 197, Ljubljanska kreditna 150 — 0, Merkantilna 98 — 100, Praštediooa 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 170, Trbovlje 0—420, Vevče 135 — 0, Stavbna 56—63. šešir 104 — 0. — B 1 a g o: Tendenfa za les nespremenjeno čvrsta, za deželne pridelke mlačna. Zaključenih 7 vagonov lesa. ZAGREB. Vojna škoda se je dane« podražila za 1 dinar in se je prodajala promptna po 339 (včeraj 338). — Italija se je danes zopet mednarodno dvignila in je v Zagrebu končala pri 274 in pet osmiak. Tečaji drugih deviz brez pomembnejših sprememb. Skupni devizni promet 8.3 mUijona dinarjev. Notirale so devize: Amsterdam izplačilo 2279.5 — 2285.5, Dunaj izplačilo 800.5 <Lukrecijo Borgio« i.n - Angelo«, ki pa daleč nista tako težki in dejansko komplicirani, kakor -Marija Tudor« Dejanje se vrši v šestnajstem stoletju in zahteva mnogo oprejne tako v sce-neriji. kakor v kostumih. Pri naš:li skromnih razmerah sta se scenerija in ko^timira-nje izredno dobro posrečila Zelo učinkovit ie v zadnjem dejanju sprevod, ko peljejo obsojenca na mnrišče. Tudi divv-je !iuravi G'avne vloge so bile oo večini v veščih rok-h naš'h >.t -rih. znancev, tudi priljubljeni g.. Klavora ie prišel pomagat. Nova prikazen na našc:n odru je bila gdč. I.enardičeva v vloži Line. Ta vloga zahteva mnogo in je zelo težka. Gdč. Lenardičeva je pokazala d i irpa smisel za gledališče in da preštudira tudi bistvo vloge njena obrazna mimika ie pravilna. organ dober Z naravnim danim k: ga ima bo dosegla še zelo veliko, če sc bo hotela posvetiti stvari. R;-di zanimive snovi, in kakor rečeno, dobre izvedbe težkega komada je priporočati vsem. ki igrr niso videl' pretečeno nedeljo, naj si jo ogledajo prihodnj o nedeljo, ko se vpr:zf ri popoldne Občinstvo je z zanimanjem sledilo dejanju, kar znači. da našim obiskovalcem take igr» ugajajo. V. ostalem na nas tudi veseli, da se ie gotove vrste inteligenca pri najresnejših scenah prav od srca nasmejala: tem ne moremo reči drugega, kakor: Blagor ubogim na duhu! D—c. Naročilo, in, vso, dopis*,, LLčo£**jv malih, ogLhtav, ja, padah, no, OgLasniod,-cuLik -Jutra,' Imbljajuv, Vr*J*nuK>a,4.. TU. st. 2jgz Mali oglasi i Vse pristojbin*, jt^vposicu lLobeJuun,z ruxsočdom,,si,~ etrst oglasu nt- priobčijo'. Ctioviu, račun, posUiCn-nilnica /jubljana.,sf. nfjz. JLaJL* oglasi,, hi, jluHjcr v posredovalna, in, socijaL /m. fULmc/ic ob&juioa,; vsaka, bts&da, ^opcw.— Maj-manj/L zsiasak Vin, 5--. Pristojbina, za, šifro Din,.j-. ZtniU*,, »m, italijanskem. uem-■i«m b po motnosti tudi T francoskem jeziku »prejetem n takojšnji naetop. Ponndbe je vpoelatl t pre-ptul rpričeva) na LjuNJa-na poHM predat 15S. 11343 Čevljar, pomočnika ra botjSe tbito delo — »prejmem takoj. Plača po dogovoru Grčar Andrej, Eakek 43. 11536 Briv. pomočnika prvovrstnega q po"tre!!bo roepodov, .prejme takoj M Podkrajfek. Ljubljana. Mter ta dame Is goepo- de. um Trg. pomočnika ve»5eg» manulakture In galanterije, potrebuje vele-tvrdka. Ponudbe pod »Zanesljiv 615« na glasni oddelek »Jutra«. 11613 Dekle raJetnico, 6taro 13—18 let, pridno, polteno, sprejmem ta takoj na postaji Bistrica pri Mariboru. 11630 Pletiijko izurjeno, sprejmem takoj v stalno slutbo v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. I1M4 Pletiijko dobro, sprejmem takoj — proti dobri plači. Hrana in stanovanje v hiši. J. KnSUn. Kranj. Slovenija. 11603 Drogerista dobrega in zaneedjivega, r rnanjem -.rbsto-hrvat-•kega in nemškega jezika, sprejme veledrogerlja. Na-rfov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11371 Več delavcev t>t sekanje v gordu rabim takoj. Pojasnila pri tvrdki Anton Hnrvatb-M artovtf, mirarstvo. Trbovlje. 9S4< Pletilj vajeno oeh del, sprejmem. Naslov v oglasnem oddel-»Jntra«. " 11612 Šoferja mehanika. sanesljiveja, — sprejmem takoj ta osebo) avto. Pojasnila pri Ivan Adamič, F v. Petra cesta 81. 11593 iščejo Korespondeotinja I>erfekt.na v »lovenMini ia nemsfcini, dedoma tQdi v srbohrvaščini in angleščini, r. daljšo prakso, samostojna v vseh pisarniških delih, želi stuZbe v kakšnem letoviJčn ali na d»-Eeli. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vsestransko zanesljiva«. 8338 Gospodična katera je abnolvirala tr-govsko šolo ter ima veS let pisarniške prakse, išče — službe. Gre tudi 1 do 2 meseca brezplačno. Ponudb« prosi na glasni oddelek — »Jutra« pel »Pridna 441«. 11441 Tesarski pollr t tritečajno gradbeno šolo v Ljubljani, z dobrimi spričevali, išče sluZbe. Dopise pod »Zanesljv 99« na ogl. oddelek »Jutra« 11888 Delovodja strokovnjak v Udelovanju umetnega kamna in vseli betonskih del, z večletno pra keo. eamostojen katku-lant in dober orfiranit.-i.tor, ieli premeniti službo s 1. majem. Cenjene deptee prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod »Samostojen delovodja 27«. 11309 Vrtnar, pomočnik išče ptalne plužbe ta trgovsko vrtnarstvo. M M tndl za sluga. Xastov pove ogl. odd. »Jutra«. 11499 Gospodinja samostojna, mlajša, poštena in zanesljiva, išče primerne služba pri boljšem go«*)dn aB vdovcu. Po-itnt na upravo »Jutra« Maršbor pol »Samostojna«. 11642 Lesni manipulant vešč vseh phanujkih poslov, t znanjem it alt lanskega in nemškega jezika, išče služb., najraje v okolici Ljubljane. — Ponudbe pod »Les 48« na oglasni odd. »Jutra«. 11609 Mladenič t kmetijsko šolo tn trgovskim tečajem, trezen, ea-moetojan, išče službo v trgovini, v skladišču ali za pisarniškega praktikanta. Ponudbe na oglasni oddelek pod značko »Zanesljiv 56«. 1OT6 Zanesljiv Šofer trezen, pošt-es in milnega značaja, več meeecev preskušan v avto delavnici, t dobrim »prffeviJom, samo-sto jen. ieli vjtopiti « službo pri luksne ali tovornem avto. Cenj. ponudbe na pgT^ani oddelek »Jutra« po dobro ohranjen, za 490 Din Meitsl 9, L U646 2 starinski skrinji vloženi, proda Toae Zupančič, Vttsja gora. 11570 Otroški voziček malo rabljen, ceno naprodaj. Naslov v -------- oddelku »Jutra«. oglasnem 11544 Javna dražba Dne 27. aprila 1027 ob pol desetih je pri okrajnem sodišču v Kamniku soba št. 6 javna dražba za obrt ali manjše podjetje zelo prikladnega poslopja z vrtom in večjo parcelo v — Domžalah. Ugodni plačilni pogoju Najmanjši ponu-dek 98.S00 Din, varščina 18.495 Din. Informacije pri dr. Emilu Staretu, odvetniku v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 4. 11489 Vozila elegantno kočijo. lovstd voz, popolnoma nov, pol-rabljeno kočijo, par nove in par pohabljene konjske opreme, skopaj ali posamezno, proda Badolf Straus, Dunajska cesta 64. 11606 2 vozička nova, naprodaj v Rožni dolini, cesta 9, It. S 11581 Površnik jako dobro ohranjen, za dečka od 8—tO let ter skoraj nove rjave čevlje štev. 34, jako ceno naprodaj. Slomškova £3, T., levo. 11556 Čevljarski stroj in kl»vir prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11598 Zeis daljnogled. 7 X 50, prodani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11583 Pisalni stroj znamke A. E. O., skoro ne v, z vidno pisavo, i ugodno ceno prodam. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 11546 Kopalno banjo peč in veliko zrcalo prodam Križevnišfca ulica 11, J. nadstr 11579 %UfUnx Kože telečje in od žreb«*, do *n tedea stare, kupuje suhe in neeo-lieoe Zdravič, Ljubljana, noriaaska ullea. 11385 Bukovih drv snhih, 1 ali t vagona, kupim. Ponudbe z navedbo oen ba oglasni odd. »Jutra« pod »660«. 11457 Polhove in vse druge kože od divjačine kupuje še vedno P Zdravie. Ljubljana, Flori-janska ulica 9. 47 Stroj za praženje kave na ročni ali električni pogon, kupim. Ponudbe s ceno pod »Vsebina 10—20 kg« na o-lasni oddelek »Jutra«. 11^2? Pozor! Kupujem stare moške obleke, čevlje, pohištvo itd. — Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. — A. Dram«, Ljubljana, Gallusovo rinbr. št. 20 11625 Hrastove hlode obrabljene 290 cm doisre, 18—30 cm široke. 44 mm debel*. — 285 em dolsre, 18 do SO cm giroke, 54 mm debele, tudi v dolgosti od 263 cm tn druge mere kakor zgornji, knpim. Ponudbe franko obmeja ali postaja na S. Grtlnschlag. Gr«r. Prauengisse 7. 11573 Vtrfifl Vilo eno- ali dvodružineko, t lepim vrtom in šolnino lego, na Mirjn, Pod Rožnikom ali v bližini cerkve sv Jožefa kupim proti takojšnji gotovini. — Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Vlla». 8232 Večjo hišo z dvoriščem ali vrtom kupim v oentrn Ljubljane - proti takojšnji gotovini. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro »Večja hiša v Ljubljani«. 8233 Parcelo v izmeri ca. 3000—500") m» kupim takoj ua Mirjn ali Pod Rožnikom, event tudi manjšo v mestu Ponudbe t navedbo cene m* na ogl oddelek «Jutra» pod šifro .Parcela 2000» 8234 Zemljišče ob progi južne žeietnice, poleg tovarne «Satnrnus» v Mostah, v skupni izmeri 34.800 m> naprodaj Zelo primerno ta večja skladišča iS saloge. kakor tndl u industrijo izpeljava lastnega tira omogočena > majhnimi strošku ker je Industrijski tir tik pred zemljiščem U Izpeljan. -Naslov v oglasnem oddelkn Ustna. 8837 Hiša gostilniška in v neposredni bliž! nika«, kjer se Že Izvršuj« gostilniška obrt pod ugodnimi pogoji naprodaj 11296 trgovska, ;isT »Rod- Umetni mlin in tovarno za olje prodam radi družinskih razmer. — Pogoje pismeno alj ust-meno. Kje, pove oglasni oddelek »Jutra«. 11571 Vila moderno zidana, v najbližji okolici Zagreba. 7 sob z vsemi pritiklinami (veža (Dlele), kopalnica itd.}, 1 oral zemljišča (vinograd, sadni vrt) lastni vodovod, gospodarsko poslopje. 25 minut od električne, napodaj ta 400.000 Din. Plačljivo v gotovini J. Wagner, Zagreb, lliea br. 9. 11591 Hišo eno- ali dvodružineko v Ljubljani ali na periferiji mesta kupim proti takojl-nji gotovini. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Mirni dom«. 11589 Tovarn, poslopje še ne popolnoma Ugotovljeno, z obširnim zemljiščem in izgotovljenim gospodarskim poslopjem, v bližini Ljubljane, pod jako ugodnimi pogoji naprodaj. Potrebna električna sila na razpolago — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 11588 V t uljem Zemljišče (njive) dobro obdelane in pregno-Jene oddam takoj v najem poleg tovarne «Satnmus» v Mostah, v skupni Izmeri 26 000 m* — tn sioer enemu ali več reflektantom — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 8286 Gostilno dobro idočo, dam v najem. Naslov pri oglasnem oddelku »Jutra«. 11600 Vrtnarski vrt oddam v najem na Glln-e«Ji pod ugodnimi pogoji Vprašati Hušerjeva ulica 8. 11618 Lokal v sredini mesta, pripraven ta vsakršno obrt, oddam. Ponudbe pod »R. R.« na ogU. odd. »Jutra«. 11575 Pekarno dobro idočo, s trgovino, ta tobakarno ln posestvo, v dohrem stanju, ugodno prodam. Vivod, Laško. — 11317 fUmvvania Brezplačno prijavite oddajo stanova, nja. sobe. lokala gostilne, trgovine, delavnice itd — Posredovanje ta eddajalea popolnoma brezplačno — •Posredovalec«. Sv Petra oeeta 18 8247 Stanovanje 2—4 sob iščem ta maj ali avgust v mestu ali na periferiji Ponudbe oglasnemu oddelku »Jutra« pod značko »Visoka najemnina«. 11510 Stanovanje 3—4 sob. s |iritiklinjuiii, v novi rtavbi. ISčem za Joni. julij ali avgust. Ponudbe z natančnim opisom in ceno pod »Mirna stranka« na Aloma Compauv, Ljubljana. 11595 Proti predplačilu ali posojilu dobite stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11637 Stanovanje sobo in kuhinjo oddam r l. aprilom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11386 Sobo za 2 gospoda s brano in vso oskrbo oddam pod ugodnimi pogoji na Ev. Jakoba trgu št. 5. 11101 Opremljeno sobo preprosto, iščem. Ponudbe pod »Soba 5« na oglasni oddelek »Jutra«. 11552 Zračno sobo e posebnim vhodom in električno razsvetljavo v bližini glavnega kolodvora, išče miren in soliden gospod » 1. majem. Ponudb« na oglasni oddelek »Jetra« pod »Soliden 23« — 11523 Opremljeno sobo t vso oskrbo oddam Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 11SU Opremljeno sobo za eno osebo oddam. Hil-šerjeva ulica 8. 11621 Zavaroval, družba išče v sredini mesta 1 večjo «U 3 manjS sobi Ponudbe pod »Centrom« s« oglasni odd. »Jutra*. llSffl Prijazno sobico v 6redlni mesta oddam gospodični. Nselov v oglie-nem oddelku »Jutra« 11607 Sobo za velikonočne počitnioej separira.no, v Ljubljani ali predmestju. Išče učiteljica z dežele. Dijaška soba zadostuje. Dopise pod — »Plačam dobro 696« na — oglasni oddelek »Juta« 11606 Beio sobico z uporabo kopalnice, na Miklošičevi cesti, oddam gospodični Naslov v ogl odd Selfcti »Jnfcr-a«. 116X1 Sobo lepo, zračno, v bližini obrtne šole, oddam Naslov oglasnem oddelku — »Jutra«. 11563 Opremljeno sobo s popolnoma separfaasim vhodom, v oestru, s «o-T1 porabo kopalnice, takoj najamem. Ponudbe pod — »Lepa« na Aloma Conapa-nv. Ljubljana. 11594 Opremljeno sobo veliko, oddam. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«. 11602 Kot sostanovalka iščem stanovanje. Dopise pod »Mirna 31« na oglasni oddelek »Jutra« 11578 2 gospoda sprejmem na hrano in stanovanje po 700 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11585 Opremljeno sobo oddam dvema mirnima ose-bama. Elektrika, parketi. souporaba kopalnice Ho. Ogleda te med lt.—3. «ro. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8355 D vpiti Fflomeua naj dvigne pism?! 11628 Sledeči dopisi saj se dvignejo v oglasnem oddelku »Jatra«- A.' K., Alvares 85, Andro-ioah, Amerikanec, Agilen 11461, Banka, Boljši gospo-dia, Cevi, Celje, Cesta 28, Dolgočasno, Daoerpostes 43, Dobrot (toči trgovina, Dober postranski zaslužek, Deželas, Domače ognjišč«, Ideaatnost,; Jeanr, Jelena 19, Kla-Hr' 30, ■ Kočija 36, Odgovor Liji, LaSa i« Tja-ša, Mzaufaktura 560, Mirna obitelj, Mirna stranka 28, MaksimU, Marljiva 82, Mostna . tehtnic«, Marija 1S28, Marljiva 10, Navedba cene, Nedaleč, Narcise, Nesreča beži Nizka cena, Odkritosrčen prijatelj. Obresti 10 odstotkov, Osamljena 25, Odstop lokala, Primorje. Protiusluga, Perutnina, Pletilja 1000, Pro-stavnik, Rinaldo, Sigurno 97, Sirota, Siguren dohodek. Samostojnost 10, Samostojnost 25, Šolnini dan, Simpatija 7218. Takoj 96, Trg. sotrudnik. Takoj ali kasneje. Tehnik 27, Uniformiran, Ugodna prilika 73, Veeten potnik, Ve!etrgo» vina železnim, Vladko, Veeelo srce. Velik promet ▼ Ljubljani Zračno 90. Zelena pomlad, Zagreb, Zadovoljno^, Zlati most. Zapore 3025, SolnSnl žarek. Mladenka osamljaoa, flHSem sebi enakega, ki bo srca ljube- čega. — Resen dopis pod »Zelesa Štajerska« se oeL oddelek »Jutra«. 11548 Ljubi Tom! Pridem ob 16. popoldne ali ob 17. zjutraj. Čakaj CMt 11587 ŠeniU* Gospodično iščem redi skorajšnje ženi tv«, staro okrog 27 ie«, z večjo doto ali lastnim premoženjem. Delelanka, absolventioa višje dekliške ali gospodinjske šole ima prednost. Popite (s sliko) pod »Vstajenje 35« i odd. »Jutra«. na ogl. 11448 KapiUU Družabnika t večjim kapitalom sprejmem v dobičkanosno podjetje na vodno moč. Na. slov pove oglasni oddelek «Jutra». 7329 Vodstvo lesne trgovine prevzame strokovnjak s dobrimi odjemalci v Italiji proti plači ali udeležbi na dobičku. Eventualno sprejme družabnika. Ponudbe na oglasni oddelek »Jatra« pod »Trgovina SS« 11552 150)00 Din najuo rabim za dobo 6 tednov proti visokim ob-restim. Večkratno jamstvo t zalogi bl3ga. Garancija poljubna. Cenj- ponudbe si oglašal oddelek »Jutra« pod »Trenetna zadrega« 11617 Industrijsko podjetje solidno, išče 50.000—100.000 Din kapitala t* takoj ali v teku dveh meeecev, za povečanje obrata. Povračilo vsak če« zajamčeno. Ponudbe pod »Primerne obresti« na oglasni odd. »Jutra«. 11694 Soliden trgovec išče 15.000 Din za dobo treh meeecev Resne po-nudbe proste na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trgovce« 11«. 11500 3+4KUi Pritlikavca »Z"fferg - Seidenpintfccha«, belega, privajenega sobni snagi, kupim. Ponudbe pod »ZwerfseSdenpintsch« na oglasiu oddelek »Jutra« 11551 2 pudel psici črni (Sch»arze \Vollpudel groeten Schlagee), M trna ekeemplara, lf tednov stari, t rodovnikom, naprodaj. Oče nemško-avstr. »Sie-ger« (Rapp von Bollwerk), mati ocenjena do sedaj na vseh razstavah z -odlično« (»Siegerm« Wels 10261, brat navedenih ieic starejšega legla in fotografije sta-rišev na vpogled v Ljubljani Cena komadu 1600 Din Reilektanti naj se javijo do 13. aprila na oglasni oddelek »Juta« pod »Cmi pudel«. 11604 Jajca za valenje, pristna, Plin-nsth, proda Anton Kova-čič. tovarna peči, Božna dolina ) d. par. 11697 Pacijente vseh vrst govornih hib sprejmem v zdravljenje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Jeeeaje in bebljanje« 11534 Avto-taksno podjetje prodam ali oddam Naslov ogla*nem »Jutra«. oddelku 11528 Sopotnika ta potovanje t avto Sloveniji želim, pod »Stroka« na oglarol odd. »Jutra« 11537 Gospodje 1 dobe tvega gum. špeoijali-tete, najfinejše, tacat Din, franko Diskretna postrežba. Drogerlja Kranj. 1148» Čevlje za dame posebno pariške in dunajske lepote, ki so pa tudi trpežni in ohranijo svo= jo šikobliko zelo dolgo, se kupijo priznano najbolje pri tvrdki «Doko» Prešernova ulica 9 dvorišče. 0CARINJENJE vseh. uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TUKK, carinski posrednik, ljub> Ijana, Masarykova cesta 9, nasproti cari. narnice. — Revizija pravilnega zaračunava« nja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Hočete imeti dobro kolo? Kupite si prvovrstne francoske znamke AIGLON" Modno cestno kolo .... 1650 Din Luksuzno cestno kolo . . . 1800 Din Športno cestno kolo .... 2000 Din Dirkalno »Tourda Franca', kolo 2200 Din Žensko kolo......1650 Din Jsbo lahki tek, čvrsto is solidno izdelano. — — — — Za vsako kolo jamstvo. VIKTOR BOHINEC, LJUBLJANA, Dunajska c? sta 21. F Modni salon e v m Mestni trg 7 priporoča bogato zalogo iMtiltOT ii Uaaatkon od 80 Din naprej do najiinejSe izvršbe PteoMikovmia slamnikov in popravila točno in najceneje. peetaae vitke — Ce hote Uspeh viden le v par dneh. — To doeeiete t uporabo angleikegs radioaktivnega preparata «SANOS» čudo, Id daje moderno ramo llaijot Uspeh zajamčen, sicer povrnemo denar Cena zavojčka trafiko O Din Uporabe tuneaja, »»vodilo priložene. Naročili na sadov: «Sanitaria>. Crikvenica — Primorjs Lepo vitko postavo povtroči k trebušni pes. izdelan v ateljeju Ane Hutter Dunajska ceste S. Q. Elastični stetniki tn drugi na razpolago — Cena nizke. Zelo dobro ohranjena, v najboljšem, obratazmožnem stanju nahajajoča se 4600 L0K0N0BILA na vročo paro sistema LANZ type N. T. C. II!. Z, zgrajena leta 1922, 160 do 190 HP, kurilna ploskev 38.643 m1 s pregrevalcem 22.5 m3, Lentz-Steuerang s kondenzadjo in Zw schendampfentnabme, Evaporator-ognjišče, s 36 m visokim pločevinastim kaminom, radi opustitve obrata na proda. Lokomobila je vsak čas v obratu na ogled. ALEKS P O D VIN E C, tovarna usnja Radefie pri Zidanem mostu. tiskan v latinici je izftel in stane s poštnino vred Din 215. Narofia ae w knjigarni zadruge v Ljubljani, Prešernova ulica 54, nasproti glavne pošte. Velikonočna ugodnost! NaSIrn domačim odjemalcem v čast izdelali smo 1000 parov visokih čevljev iz dobrega črnega boksa, novega tipa z zaokroženo špico in močnimi podplati od štev. 39 do 46 za ceno od Din 168*- v namenu, da razširimo to vrsto čevljev, ki so za vsak sloj ■ i..........med občinstvom. — Garantiramo, da so čevlji izdelani iz najboljšega usnja, : izdelek dobro poznanega, solidnega podjetja. :—: Ta ugodnoat velja samo do Velike nofii. Detajlna prodaja Carl Pollak, d. d* LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 23. ' > M. Zevaco 118 Papežinja Favsta Romaš Progarska ulica, povsem zapuščena, je ležala sredi hrumečega Pariza kakor tih otoček sredi razburkanega morja. Stopila sta v dvorec, kjer si je vitez neutegoma privezal dušo z dvema zvrhanima čašama vina. Karel je povel Pardaillana v spalnico svojega pokojnega očeta ter mu je odprl eno širokih in globokih hrastovih omar, ki so stale ob zidu. Bila je polna obleke. »Dragi prijatelj,« je rekel vojvoda, »evo vam oblačil, ki jih je nosil Karel IX. Razen moje ma-tere se jih ni še nihče dotaknil. Vaša obleka je vsa raztrgana. Oglejte si te stvari: morda najdete med njimi kaj primernega zase.« • Pardaillan je spustil oči po kraljevski garderobi in jih je nato nekam nežno ustavil na mladem vojvodi. »In vi?« ga je vprašal. . »Oh, jaz se ne bi dotaknil teh svetinj za nič na svetu. Toda vi, Pardaillan...« . , ,. . . , »HvaJa lepa, Svetlost,« je rekel vitez, hladno kakor vselej, kadar mu je šlo kaj do živega. »Ce se ne motim, je bil njegovo Veličanstvo Karel IX. veliko sločji od mene...« »Res!« je vzkliknil Karel Angoulemski. »Nisem pomislil, da so vam ta kraljevska oblačila premahjna.« Nato je snel s stene dolg in močan rapir, kakršnih je imel ■Karel IX^, strasten ljubitelj orožja, večje število. »Vzemite vsaj ta meč, ki ga je nosil moj oče,« je dejal. »O, to pač!« je rekel Pardaillan. Upognil je rezilo, poizkusil ročnik, ali mu dobro leži v dlani, ter opasal meč s takim zadovoljstvom, da so se Karlu od veselja zasvetile oči. Mladi mož se je nato preoblekel od glave do nog, zakaj tudi on je bil ves razitrgan. Ko se je vrnil k vitezu, je dejal: »Naročil sem svojim ljudem, da nama pripravijo dober obed. Se pol ure pa sedeva za mizo, da se pokrepčava in razgovoriva... zakaj ppvedati si imava veliko.< »Hm! Govoriva lahko tudi zunaj in zastran obeda se zadovoljiva s kuhinjo prve gostilne, ki prideva do nje. Kdor se mora skrivati kakor midva, ni nikjer tako varen kakor pod milim nebom in sredi množice na ulici. Pojdiva; oblečeni ste... in z denarjem založeni menda tudi?« Namestu odgovora je Karel stresel na mizo dve sto zlatnikov, od katerih je vzel polovico zase, drugo polovico pa je porinil pred Pardaillana, ki jo je vestno spravil v žepe svojega usnjatega pasu. Ko sta prišla na ulico, je stopil vitez gredoč v trgovino z oblekami in se je tam spet izpremenil v zalega kavalirja. Svojo opravo je izpopolnil z oklepom od volovskega usnja in širokim plaščem, da bi si mogel v potrebi zakriti obraz. Nato sta jela iskati samotne gostilne, kjer bi se lahko brez skrbi oddahnila. »Zdaj, ko sva skoro že na varnem,« je spotoma izpregovoril Karel, »bi vas najprej prosil, da mi ponovite besedo, ki ste jo izrekli davi v moji celici. Dejali ste: ,v ime Violette, ki je živa'...« »Da,« je odvrnil vitez. »Po vsem, kar sem slišal, ne more biti drugače, kakor da Violetta živi...« Mladi vojvoda se je oddahnil. »Kaj se godi z njo?« je vzkliknil nato, tako zaupljivo, kakor bi se nadejal, da ga Pardaillan še tisto minuto prime za roko in ga povede k nevesti. »Kaj se z njo godi?« je ponovil vitez. »To bova izkušala dognati, kadar mi poveste, kaj se je zgodilo z vami. A najprej vas vprašam nekaj: poznate li gospoda de Maureverta?« »Videl sem ga v Orleansu, ko je bil tam z vojvodo Guiškim.« »Dobro. Ako ga še kedaj srečate, glejte, da ga dobite v svojo oblast...« »In nekaj palcev železa med rebra, jelite?... Vem, da vam je mrzek.« »Ne, ne!< je rekel Pardaillan s čudnim nasmeškom. »Nisem mislil tako. Če se ponudi prilika, primite ga in privedite ga k meni; ako prej ne izveva, kaj je z vašo zaročenko, od Maureverta izveva gotovo!« Karlu ni šlo v glavo, kaj naj bi bilo skupnega med Maurevertom in Violetto; vitez s svoje strani pa tudi ni hotel povedati, da je postal Maurevert, kakor mu je v ječi sam povedal, soprog uboge cigančice. »Prosim vas,« je povzel Karel, »razložite mi vendar že, zakaj ste me povabili k Sv. Pavlu?... »K Sv. Pavlu?...« »Da! Rečeno je bilo, da me tam pričakujete s knezom Farneškim in mojstrom Claudom.« »Oho!« je vzkliknil Pardaillan, misleč na to, da mu je Maurevert v ječi omenil Clauda in kardinala. »Z njima dvema pri Sv. Pavlu? Jaz da sem vas povabil tja?« »Po gospe, ki ste jo poslali k meni...« Pardaillan se je zdaj točno spomnil Maurevertovih besed, da sta Farnes in Claude zaprta v Favstinem dvorcu in da jima je umeti od gladu. Karel mu je povečal vse svoje doživljaje do nočne tragedije pri Sv. Pavlu. KONCERT vsako soboto in nedeljo 4644 od 20- do 24. ure. Točim pristna štajerska vina, dolenjski cviček iz Gadove peči dalmatinsko črno liter 8 Din dalmatinsko belo liter S Din Za obilen obisk se priporoča gostilna — kavarna Josip Mahnič Vodmat št. 15. • -- Kje se najbolje kupi? To je brez dvoma znano glede kakovosti blaga in res nizkih cen: pri IGNAC ŽARGI m LJUBLJANA, Sv. Petra cesta w Priporoča cenj. odjemalcem veliko izbiro raznih nogavic, rokavic, površnih Jopic, bluz, oblek ter raznega moškega, damskega in otroškega perila, samo-veznic itd. Velika izbira potrebščin xd krojače In šivilje- U -^ Hibflhe posredovalne prodaje) Iz touarne naravnost h Vam! Vabimo Vas, da si ogledate našo zalogo pomladne moške konfekcije kakoi tudi oblek za dijake in otroke. Ne dajemo na obroke I Pač pa smo posebno ceni in solidni! Mehanična tovarna oblek d. d. oodruinica Ljubljana, Mestni trg it. 5 lllodro galico 98/99% špecerijsko blago, kavo, riž, olje, moko, slanino, mast koruzo, razno žganje Itd. ter oraženo kavo nudi najceneje na veliko tn malo veletrgovina Anton Kolenc & drogovi, Celie Lastna pražarna za kavo. Trgovci, zahtevajte cenik „ORCO" aristokrata vseh švicarskih sirov v škatlah zahtevajte povsod Tvorničarji: O. Roth & Co., A. G., Uster (Švica) Zastopniki: FR. SRD AR & CO., ZAGREB, Ilica 91. Preselitev. Posredovalnica PAVLA MRAK se je preselila na sv. Petra cesto 8 (nasproti hotela Lloyd). Županstvo občina Čma naznanja tem potom, da je preminul dolgoletni občinski odbornik, predsednik raznih pododborov itd., gospod Jožef Dobrove župnik v 54. letu svoje starosti. Kot marljiv in vesten sodelavec v prid občine si je zasigural trajen spomin. Črna, dne 5. aprila 1927. 4602 OVEC-" K SOSS KfctTKl T»C Šče se dolgoročno posojilo okol Din 1,000.000- s popolnim zemljiško knjižnim zavaro vanjem ob dobrih obrestih. Ponudbe pod „Za-11.563« na Publidtas d. d. Zagreb Gunduličeva 11 4538 » ■■■■■■■■■■■■■■■s Potrebujemo nujno večje število oglarjev za takojšnji ali poznejši sprejem v delo. Plača po dogovoru. Obrnite se pismeno ali ustmeno na gozdni urad Karla Auersperga v Kočevju. Ko si želite nabaviti za;amčeno trpežno KIlkicfllA kakor spalnice, jedilnice, gosposke voniilvv sobe, kuhinje itd. Vam nudi po jako znižanih cenah ANDREJ KREGAR tvorn ška zaloga pohištva St Vid n. Ljubljano (nasproti kolodvora Vižmarje) — Zalogo si ogledate lahko tudi v nedeljah. — Zahtevajte cenik. Potnik za mlevske proizvode dobro uveden pri strankah za tukajšnji trg in celo Slovenijo, se sprejme takoj pod ugodnimi pogoji. Reflektira se samo na prvovrstno moč. Ponudbe g cur. vitae pod »Prvovrstna močt na Aloma Com---pany, Ljubljana. — — Korespondentlnja pertektna elovensko-nemška srtenotipistka, vajena vseh pisarniških poslov; nastop 15. aprila ali 1. majnika. Oferte pod štev. 1007 na Aloma Company, Ljubljana. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■MMM Kdor osiašu]e.to napreduje! v plišu, goblen, damatt in gradi nudi po konkurenčnih cenah Rudolf Radovan, tapetna Krekov trg štev. 7 — poleg Meetneg* doEv Preselitev. Stavbeno podjetje jffcceto in irngovi družba z o. s. v Mariboru se je preselila iz Frančiškanske ulice t nove lastne prostore KoroS&eva ulica nasproti hišne številke 22. 3^53 Zi tm* Posebni parte se m bode f? T izdajali. Julija Semolifi roj. Luschiitzky naznanja v svojem in v imenu vseh ostalih sorodnikov nretresujočo vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog, ozir. sin, brat in stric, gospod Josip Semolič torpedni vodja jugoslov. mornarice v pok. v petek, dne 8. t. m. ob 11. uri po dolgotrajni mukepolni bolezni v 43. letu svoje dobe boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vTŠil v nedeljo, dne 10. aprila 1927 ob 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju Sv. maša zadušnica bo darovana dne 11. 1. m. ob 7. uri v cerkvi sv. Jožefa v Studencih. Studenci pri Mariboru-Suhor, 8 aprila 1927. Urejuje Frane Pu& Izdaja za Konzorcij «Jutra» Adoli Ribnikar. Za Narodno tiskarno Boguvdan. previden š tolažili sv. vere nam je umrl naš ljubljeni stric, nečak bratranec gospod Franc Boritnar posestnik. Pogreb blagopokojnega se vrši v nedeljo ob pol 4. iz mrtvašnice državne bolnice na pokopališče k Sv. Knžu. Ljubljana, dne 8 aprila 1927. 4633 Žalujoči ostati.