102. številka. Ljubljana, v petek 3. maja. XXII. leto, 1889. Izhaja vsak dan »veder, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeraan za a vs t ro - o ge r sk e dežele vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in u p r av ni 5 tv o je v Gospodskih nlicah št. 12. U pravni šivu naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. VBe administrativne stvari. Judje. Zgodovinaka črtica. II. Recimo uajprvo katero o narodnogospodarskem zistemu, ki ga je dal Judom Mojzes, in primerimo ta zi8tem zistemom drugih starih narodov. Tako primerjanje bode nas najbolj poučilo, a Jude nam pokazalo v pravi luči. Sicer se trdi, da je bil okolu 2000 let pred Kristusom prvi narodni ekonom Kitajec K u a n- i s e, ki je imelo čudne pojme o narodnem gospodarstvu. Učil je namreč, da je koristno blago. n. pr. mast, usnje in drugo, treba uvažati, nekoristno blago pa izvažati. Vso narodne ekonome svojega časa je prekosil Mojzes, kajti on je bil v vsem pomenu besede narodni ekonom, kateri nam predstavlja popolno zistemo narodnega gospodarstva. Le Moj zeaa ima zahvaliti ves judovski narod, da je pospel do gmotne blaginje. Mojzes je poznal svet in je sestavil zakone pod uplivom egiptovskih odnošajev. Z vsem zakonodavstvom pa je hotel le to doseči, da bi iz Judov, ki so bili pustolovi in nomadi, ua-pravil stalne poljedelce, da bi jih torej takorekoč privezal na zemljo in da bi zajedno preprečil proletarijat. Vse to se je Mojzesu posrečilo z velikim in težavnim trudom. Hebrejci so si osnovali na zdravi podlagi državo, v kateri je bilo vse lepo urejeno. In če tudi so za izobraževanje naroda skrbele le preroške šole, vender je bilo branje in pisanje občno razširjeno mej Hebrejci. Mojzesova je zasluga, da so se Hebrejci jeli pečati s poljedelstvom, vinogradarstvom, manj z ribarstvom. VeČina njih so bili tkalci (zlasti žene), bili so krojači in čevljarji. Zu luksus neso skrbeli doma. Ako so hoteli imeti luksurijozne stvari, morali so jih naro-čevati iz Egipta, Babilona in Fenicije. Kakor smo rekli napraviti iz nomadov poljedelce in rokodelce, ni bila lahka stvar. Judom so postavili tempelj feniški mojstri. Mojzes je dobro vedel, da mora dati narodu dobro zemljo, ki bi ga tako obilno redila, da ne bode več jadikoval, in zato mu je obetal bogato deželo, katere so se Hebrejci polastili na čisto razbojniški način, namreč, da so pomorili brez milosti in pardona stare prebivalce kanaanske Kako so si LISTEK V Egiptu. 'Konec.) Četrti dan smo zajutrkovali že ob 6 uri, potem pa se odpel jamo proti piramidam. Na potu se nam pridruži nek mladi Italijan iz Aleksandrije, odvetnik po stanu. Vozili smo se kaj prijetno kake 2 uri. Ko ostavimo voz, pride nam naproti tamošnji glavar beduinov na8 uprašat, je-li bi znabiti radi splezali na piramido, in ko potrdimo, ukaže svojim ljudem nas spremljati. In zdaj se prične kaj težavno plezanje po dokaj strmi steni navzgor od kamena do kamena. Beduini so res spretni pri tem poslu, kar se tako godi: Vsak potnik je imel po tri spremljevalce ; dva stopita za jeden kamen više, primeta potnika vsak za jedno roko; ta postavi svojo nogo na isto višjo stopnico ter se dvigne tako za jeden kamen naprej — tretji spremljevalec stopa zadej za potnikom, da ga ali pristreže, ako bi se mu spodrsnilo, ali pa da mu naprej po- torej imeli osvojati tujo last, to čustvo ni izumrlo v Hebrejcih nikdar, do danes ne. Bogata zemlja kanaanska redila je Hebrejce obilno, domače bogastvo je raslo, država je bila mogočna, kralj Sa lamo je sklenil trgovinsko pogodbo s Feničani. In ko je ves narod plaval v izobilji, zabil je na vero, zabil je na Mojzesove zakone, in posledek je bil, da je po smrti Salamonovi, t. j. leta 953. propala hebrejska država. Podstava vsemu Judovstvu so Mojzesovi zakoni, po katerih žive Judje še dandanes. Izvori hebre-jizma so stari zakon in talmodski rodbinski spisi, kateri se upirajo na stari zakon. Vender je stari zakon jedro Judovstva. O Mojzesovih zakonih govorili smo že obširno, in zategadelj poudarimo naj le glavno načelo, in to je, da sme Jud odreti vsakega človeka, ki ni Jud. Jud pravi, imenje, ki ga ima Nejud, imenje je brez gospodarja. Po tem načelu ravnajo se Judje še danes, ker jim je to načelo dovoljeno. Čisto naravno je, da so Judje s temi načeli morali trčiti z vsakim narodom, s katerim so v dotiko prišli. Ko se je razdružilo Judovstvo in se razkropilo po vsem svetu v malih delih, neso Judje, ki so oslabeli, mogli z narodi, s katerimi so prišli v dotiko, tako ravnati, kakor so ravnali s poganskimi Kanaanci, mej -:atere so pali kot volk mej ovce. Judje so prišli v dotiko z Grki in Rimljani in so se z obema narodoma borili, prišli so v dotiko s krščanstvom in vselej in povsod, kamor jih je usoda ali spekulacija prinesla, proganjali so jih. Rimljani ubili so vse judovske učenjake. In zakaj ? Zato, ker se z načeli judovskega naroda neso mogli strinjati nejudovski narodi, kateri so si društvo in življenje urejali in ustanavljali na bolj idejalni, na bolj človeški podlagi, nego Judje. Potrebno bode torej, da Jude z narodnogospodarskega stališča primerimo Grkom in Rimljanom ter načelom krščanstva. Tu bodemo najlepše videli, kaka in kolika je razlika v pojmovanji življenja mej Judi in nejudovskimi narodi. Tu bodemo videli, zakaj so Grki, posebno Rimljani in konečno kristi-jani zmatrali Jude za nevarne državi in občnemu redu. Pri Judih je veljalo in velja še danes načelo le kupičiti si denar; s kakimi sredstvi drugim, ne-judovskim narodom nasproti, po tem ne uprašujo, saj uče, da je vsako dobro Nejuda dobro brez gospodarja. Kako drugače je to bilo pri Grkih ! Grki so imeli le to težnjo: izobraziti svoje telesne in duševne moči kolikor mogoče ter služiti državi. Pri Grkih bilo je celo nedostojno za izvrstnega moža, kupičiti denar. Sokrat nam je v tem vzgled. Sokrat ni bil Atenski pohajkovalec zato, ako je hodil od mladenča do mladenča ter jih učil državljansko znanost. Kse-nofon, Plato in Aristotel ostavili so nam v svojih knjigah nazorev obče o življenji, in zanimljivo je zvedeti, kako so Bi ti pisatelji mislili življenje. Plato n. pr. v svojem delu: »ffoXrfmo( (de republika) zahteva, da se odpravi lastnina. To on zahteva v svoji idejalni državi. Aristotel pa v svoji etiki in politiki meni, da je suženjstvo brezpogojno potrebno. On razlikuje naravni in nenaravni prislužek. Naravni prislužek misli, da je to, kar se dobiva b poljedelstvom, govedarstvom, rudarstvom; nenaravni pa to, kar se dobiva s trgovino in spekulacijo. Ti nazori niso se tako jasno mogli razviti pri Rimljanih. Krščanstvo je s svojimi uzvišenimi nazori o človekoljubji Beveda prišlo v protivje najbolj s Židovstvom, kajti krščanstvo smatra nebeško kraljestvo za višje, nego posvetno bogastvo. Res je sicer, da kristijam priznajo to načelo, toda krščansko društvo prtflo je danes v nesrečen položaj. Ne samo da Židovstvo pritiska nanj z ogromnim svojim kapitalom, proti kateremu se ne more braniti, ampak razmerje mej kapitalisti in delavci tako je nenaravno, da mora konečno priti do sokoba. Ves svet se suče okrog denarja in težnja pojedinčev In društva je bogateti. Nastali »o komunisti, uihilisti in socijalni demokrati. Pri uas nahajamo le stranko socijalnih demokratov, ali delavcev. K tej stranki pripadajo z večine delavci. Definovati težnje teh strank ni nam treba. Pri nas imamo le socijalne demokrate, to je stranko, ki ni tako nevarna niti državi, niti kapitalistom, kakor se v obče misli. Mi govorimo v obče o stranki kot taki, a ne o izrodkih, katerih je povBod, torej tudi v dobrem društvu. Socijalni demokrati pravijo, da kapital tlači delavca in da ta kapital narekuje de la v cu m ez do. No, to je istina in to vedo vsi tvorničarji, kateri silno bogate o žuljih ubogih delavcev. Ali je po takem Čudno, da delavec zahteva zboljšanje plače, saj je delodajalec moralno prisiljen, četudi ne maga črez previsoko, včasi nad 1 meter visoko kamenje. Mej težavnim tem dviganjem (pač izdatna telovadba) smo se včasi vsi ruzgubili, pa smo prišli potem zopet skupaj. Ko smo dospeli baš do pol pota, iu je plezal oni priljudni Italijan ravno pred menoj, počijo mu hkratu hlače — kar je vzbudilo v meni toliko smeha, da bi bila skoro omahnila. No, zadnji spremljevalec moj je to pravočasno zapazil, me, ne baš nežno, naprej porinil in s tem sprednjima dvema pomagal, da sta mogla svoje noge krepko upreti. Smejala sem se potem še celo strmino tija gori, kajti dobri mož ni še nič vedel za špranjo v svojih hlačah, gibal se je tedaj pruv prosto, dokler mu tega ni povedal A .... na ploščnatem višku piramide. Le-ta je visoka, kakor stolp sv. Štefana na Dunaji — na katero smo priplezali v iy4 ure. Da je od tod prekrasen razgled, mi ni treba praviti. Ko smo svoja imena zarezali v kamen, nastopili smo povratek, za katerega je bilo manj časa zadosti. Dva spremljevalca naprej, potovalec za njima; od previsokega kamena naslonila sem se na njuna pleča, stopila najprej njima na dlani dveh rok, drugi dve pa sta me objeli in postavili na nižji kamen. Tretji spremljevalec za nami držal je za napeto vrv privezano sprednjemu pomagaču okolu pasa. Ni res drzno iu vratolomno plezanje to! Ko pridemo v znožje, podamo se še v piramido in v njeno globino, kajti govori se, da gre nadaljevanje te stavbe tako globoko v zemljo, kolikor je je nad zemljo. A mi nismo šli do dna teh podzemeljskih prostorov, kajti bilo je pretežavno; treba je bilo sključenemu bolj drčati nego stopati. Poleg te piramide stojita še dve manjši in v večjej oddaljenosti tudi jedna sfinga, katera je že celo izkopana, se ve, da tudi že nekaj poškodovana, a v obče še dobro ohranjena, Glava je jako velika, sploh pa taka, kakoršna je narisana v zgodovinskih knjigah. Prav blizu tam so še ostanki tempeljna Faraonov. Čudno se mi je tu zdelo oglajeno ogromno kamenje od granita, in nikdo mi ni vedel povedati, s čim da so ga polirali zgodovinski Egipčani; sedanji tega ne znajo. — Ob lP/g uri smo že zopet bili v gostilnici, kjer smo si odpočivali celi dan, kajti, bili smo v istini utrujeni, in nismo slutili, da bomo postali še bolj. — Drugi dan namreč so me toli boleli vsi udje, da sem se komaj gibala, iš početka sem to zamolčala, ker sem to le pripisovala svojej prevelikoj občut- pravno, da da svojemu bližnjemu odškodnino zn delo, kakcršoo zaslužuje. Žal in Skoda je za človeštvo, da imajo Judje toliko kapitalu v rokah, da ž njim preveč tlačijo krščanskega delavca, kajti Judje, katere imenujemo — *saj njih glave — finančne „kraljeM, ne bodo se nikdar, dokler ostanejo Judje, spravili z uzvišenimi krščanskimi načeli, niti si ne bodo po njih uredili svojega življenja. Politični razgled. Notranje dežele. V L j u b 1 j a n i, 3. maj a. Glede srednjih šol sklenil je kalolišlti s luni na Dunaj i, da bi se v njih mladina ne poučevala samo, temveč tudi uzgojevala, ter se zlasti bolj gledalo, da se utrdi nravnoBt. Sedanji sistem strokovnih učiteljev naj bi se zameuil s sistemom razrednih učiteljev. Po šolskih knjigah naj bi se bolj gojilo pravo domoljubje, ljubezen do domovine in vladajoče rodbine, nikakor pa ne jednostransko rodoljubje. Učni predmeti naj bi se primerneje razdelili, da bi se učili drug za drugim, ne pa vse vprek, kakor do sedaj. Veronauk naj se uvede na vseh višjih realkah, pa tudi na obrtnih šolah, in pri maturi naj se izprašuje iz veronauka. Gleda naj se na to, da se za učitelje na srednjih šolah nastavljajo le dobri kristijani. Dijakom naj se ue zabranjuje biti člani kacih društev, katera je dovolila cerkev. Osnova konfesijonalnih srednjih šol naj se pospešuje, nikakor pa ne ovira in morajo take šole imeti iste pravice, kakor državne srednje šole. Staročeški listi se hudo jeze, da nemški vele posestniki neso hoteli vsprejeti kompromisa za prihodnje volitve za deželni zbor Češki« „Hlas Naroda" zahteva od vlade, da naj z vso energijo zahteva jednakopravnost na Ćeškem, da bode nemška manjšina videla, da je vBak upa brez uspeha. Vsako oziranje na liberalce bil bi zločin. Seveda sedaj se bližajo volitve, zato pa staročeški listi tako odločno pišejo. Bolje bi pa bilo, ko bi staročeški politiki v deželnem in državnem zboru tako odločno govorili. — Ko so razpisane volitve, bode se takoj začelo volilno gibanje. Huda borba bode posebno mej Mlado in Staročehi. Vse kaže, da bodo Mladočehi pridobili si mnogo mandatov. Nemci bodo pa napeli vse sile, da obdrže vbo svoje dosedanje man date, kar se bode tudi najbrž povsod posrečilo. K večjem jeden ali dva mandata jim utegnejo odtrgati Čehi. V veleposestvu pa ne bode nikake volilne borbe. Nemci dobro vedo, da ne zmagajo, dokler vlada Taaffe in so zatorej sklenili, da se ne udeležijo volitve. Te dni pojde kneih štiristo Ogrov obiskat Kossutha v Turin. Vodil jih bode poslanec Helfy. Iz Turina pojdejo v Pariz v svetovno razstavo. — Pri generaluej budgetuej debati i ode prišlo v razgovor vprašanje o reformi uprave. Sedanja komitat-ska uprava ima jako mnogo pomanjkljivosti, ter je zares nujna potreba, da se preustroji. Vlada sama je pripravljena lotiti se te stvari, če se zbornica za to izreče. Seveda bode težko zboljšati upravo, ker bode težko dobiti sposobnih in poštenih uradnikov. Na Ogerskem se je tako ugnezdila korupcija kakor v malokateri deželi in je bode jako težko iz-ruvati. Najbrž ne bode se uprava tako dolgo zbolj-Sala, dokler bodo Madjari godli na prve gosli in bode veljalo za najboljše delo potujčenje druzih narodnosti). Vlada je ves čas le gledala, kako bi zatrla vse nemadjarske narodnosti, zato je upravo in pravosodje zanemarjala. \n«tttjc tlržave. Po izvestjah, katere je dobil nek Dunajski list, kakor pravi, iz prav zanesljivega vira, iz Belega-grada, Nrhska kraljica še ne misli brž povrniti 8e v ljivosti, a polagoma je prišlo na dan, da ni drugim nič bolje. Šesti dan se od|ieljemo od Kahire vHelonan, t. j. kopališče z žveplenimi vrelci; prihajajo pa semkaj gostje tudi zarad dobrega zraka: takim gostom smo se pridružili tudi mi. Od tod smo dan na dan izletali na volih v puščavo ; tako sem se privadila tudi jahanju. V puščavi smo našli mnogo okamenelih školk, ostrig in dr., kar potrjuje misel, da je Saharo nekdaj pokrivalo morje. Nekoč srno jezdili iskat ostankov mesta starih Mamlukov: ti so imeli svoja stanovanja pod zemljo, izsekana iz žive skale. A to ni znabiti kaj malega. Jezdili smo notri, poskakali iz naših dolgouhov, da bi mogl. še dalje v notranjost, a nismo mogli priti do konca, kajti, imeli smo le jedno svečo pri sebi — Zarad grobovnic (hijen), katerih je ta pokrajina polna — nismo si — da povem resnico — dalje upali. Na stenah so videti hieroglifi in reliefi. Dne 14. decembra jezdili smo v družbi Še jedne dame in jednega gospoda, s katerima smo se seznanili že v Kahiri, v puščavo Saharo, katera se začenja onkraj Nila (proti zahodu). Seboj smo vzeli še jednega osla z živežem. Na voz misliti ni Srbijo. Zadnji čas pisala je vsem trem regentom lastnoročna pisma, v katerih regentom zagotavlja svojo naklonjenost in jim toplo priporoča svojega sina Aleksandra. Nadalje odločno izjavlja, da se še ne misli vrniti v Srbijo. Metropolit Teodozij je vprašal Rističa, če ga res mislijo dati v pokoj, pa mu je poslednji odgovoril, da dosedaj se še o tem ni govorilo. Ko bi ga res kedaj nameravali zame-niti z Mihajlom mu bodo že poprej povedali, da bode lahko sam prosil za upokojenje. Mej regent Btvom in vlado je nastal hud razpor zaradi name ščenja poslaniškega mesta v Berolinu. Sedaj je v Berolinu poslanik Milan Kristič, ki se ima zato meBto zahvaliti le naklonjenosti kralja Milana. Minister vnanjih zadev bi ga rad zamenil s kom drugim. Temu se je pa Ristič ustavil, ker je baje kralju Milanu obljubil, da pusti Krističa v Berolinu. Ristič jekoudi odločno izjavil, da bode regentstvo s.mo odločevalo načela vnanje politike. Vlada se je udala, ki je videla trdno voljo regi ntstva. Bolgarska policija je ukazala emigrantom katerih se je kacih trideset vrnilo iz inozemstva in vsi bivajo v Sofiji, da morajo v treh dneh ostaviti Sofijo in oditi na svoje domove. Vlada se boji, da ne bi emigranti, če se jih več zbere v Sofiji, napravili kacega ustanka. — Tujim državljanom, ki bivajo v Sofiji, so je pa zaukazalo, da morajo v treh dneh prinosti svoje potne liste na policijo pokazat, da se bode vedelo, od kod so. Onim, ki ne majo potnih listov, dalo se je 25 dnij odloka, da si jih preskrbe. Če pa do tedaj ne bodo predložili potnih listov, jih pa bodo izbrali iz dežele. Iz Bukurešta prihajajo zaporedoma vesti, da v novem riimuiiMkciii ministerstvu ni sloge. Ministra Gerassi in Manu hočeta dati ostavko, ker se ne ujemata s politiko ministerskega predsednika. Ta razpor pa nekoliko neti kralj sam, ki bi na ta način rad se znebil konservativne vlade, katera mu ni kaj po volji. Konservativni listi nikakor ne skrivajo, da jim ni po volji, da se je Hohenzoller-ski princ Ferdinand proglasil za naslednika. Ruski listi tudi vsi odločno pišejo proti temu, da bi še kak nemški princ zašel rumunski prestol. Naravno je torej, da se kralj boji, da bi ga kedaj Rusiji prijazna stranka ne pognala iz dežele, ko dobi vso oblast v roke. Ruski listi so naravnost pisali, ko se je odpovedal kralj Milan, da sedaj pride vrsta na kralja Karola. Vlada frnncoNka sama ni prav gotova, da bi senat obsodil generala Boulangerja Prav lahko je mogoče, da ga oprosti. Da bi se pa general ne vrnil pred volitvami na Francosko, bode vlada gledala, da se bode preiskava proti njemu vlekla jako na dolgo, če je mogoče, vsaj do volitev. Ce general sam ne bode mogel . agitovati, nadeja se vlada, bode pri bodočih volitvah s pristaši svojim ostal v veliki manjšini. Dopisi. las Kranja 2. maja. [Izv. dop.] Prejeli ste v zadnjem času iz našega mesta in iz Gorenjske n naši gimnaziji nekaj dopisov, katere 8te natisnili v svojem cenjenem listu, ali pa tudi ne natisnili. Za prvo Brno vam iz srca hvaležni, ker] iz teh dopisov zvedeli so javno mnenje naši gg. državni poslanci iu vsak, kdor se kaj briga za to, po našem mnenji, ne le za Kranj, ampak tudi za ves narod slovenski eminentno važno zadevo; za drugo smo Vam manj hvaležni — a že mora biti prav tako, ker ste tako ravnali. No, pa saj danes ni moj namen pisati o naši gimnaziji, ker vem, da je v tej zadevi vsaka beseda zastonj; kajti pri tej brezbrižnosti (da ne zapišem hujše besede) je povoljnega uspeha težko pričakovati. Našo gimnazijo položili smo skoro že k ranjkim; želel bi pa, da bi nam tu, tedaj si znate misliti, da tudi jezdecev ne čaka malo zaprek; včase sem se bala, da Bi bodo noge polomile uboge živali. — Pri Nilu poskakamo i z svojih oslov, se spravimo ž njimi vred na ladijo, in na levem bregu zaaedemo zopet svoje živali. Od tod naprej je bilo potovanje še zanimiveje, kajti peljala nas je pot skoz več vasi, v katerih smo mogli opazovati pristno arabBko življenje. Jezdili smo tudi mimo razvalin zgodovinskega mesta Memfi8, videli velikanski kip Romsesa, katerega so vzdignili Angleži iz Nilovega blata in zdaj dospemo (ob 12. uri) k piramidi v Sahari. Tu si oddahnemo, — in ko se dobro okrepčamo, podamo se, vsak z gorečo svečo v roki, v grobove Apisov. To je podzemeljski hodnik do 2 m visok, širok za 3 osobe in do 500 m dolg. Kmalu pri uhodu stoji velika rakva od rudečega granita, oglajena, popisana s hieroglifi. Zdaj se gre jeden čas mej zidovjem, potem se pa zopet začenjajo krste. Na desno in na levo je po 24 obokov in pod vsakim obokom stoji po jedna rakva od granita. Debeli pokrovi teh ra-kev so toliko odmaknjeni, da človek lahko noter zleze. No, vsi štirje smo stali v jedni taki rakvi pod pokrovom in bilo je še za 4 ljudi prostora gg. v državnem zboru mesto nje priborili res kaj boljšega in rekel bi le še: pri tem postopanji vi-deant conaules, ne quid detrimenti capiat respublica. Pustimo tedaj to zadevo in oglejmo si danes jedenkrat naše društveno življenje. Dne 24. marca napravila je čitalnica postno zabavo, o kateri se moram po vsem pohvalno izreči. Program obsegel je petje, igro, tombolo in prosto zabavo. S petjem je pri nas velika težava, kajti v celem mestu nemarno niti jednega rabljivega prvega tenora, tako, da je čitalnica, sedaj že blizu 5 let brez možkega zbora. Hvala Bogu, pride vedno v tej sili čitalnici na pomoč g Pezdič s svojim izborno izvežbanim cervemim mešanim zborom in tudi pri tej veselici pomagal ji je iz zadrege. Razen „večerne pesni* iz Zajčeve zbirke, katero je pel gosp. A. D., čuli smo oni večer dve ljubki Sattnerievi pesni za mešan zbor. Obe pel je mešani zbor tako dobro, da je v obilem številu zbrano občinstvo z burnim ploskanjem pokazalo svojo zadovoljnost, in da sta se obe pesni morali ponavljati. Izmej gospodiČ;n pevk omenjati moramo posebno pohvalno lepi in čisti sopran go-spodičine K. Rako v če ve, ki je večkrat tudi že s samospevi očarala občinstvo. Ne moremo si kaj, da bi na tem mestu ne izrekli prisrčne zahvale g. Pezdiču, ki pri svojih mnogobrojnih stanovskih poslih še to malo časa, kar ga mu preostaje, posveti čitalnici. — Burka „Gluh mora biti", katero so oni večer igrali naši diletantje, izvršila se je na občno zadovoljnost. V soboto, dne 27. aprila, pa je naša čitalnica napravila zopet veselico s plesom. Odbor je za to veselico naprosil nekatere gg. Ljubljanske pevce za dobrohotno pomoč. In tej prošnji odzvali so se drage volje gg. Razinger, Šturnenr, Pia-neeki in Pa t eru os ter in pripravili so s svojim pohodom občinstvu res izreden užitek. Petje teh gospodov znano jo itak po vsem Slovenskem kot izborno in zato opustim vsako hvalo. Isti večer zapeli so nam več slovenskih in drugih slovanskih in želi splošno pohvalo; marsikatero so morali ponavljati. Sedaj, ko so odšli, je po celem mestu le jeden glas in jedna želja, da bi nas zopet kmalu počastili s svojim pohodom. Ker je naše občinstvo, kar se tiče gledaliških iger, glede izvršitve in vsebine jako razvajeno in izbirčno, in ker nam Slovencem res primankuje iger, ki bi se mogle igrati na manjšem odru, preložil je jeden izmej gospodov odbornikov za ta večer iz nemškega igro: „Die Stoiker", katero so potem naši diletantje res tako izborno igrali, da smemo biti ponosni nanje. GospodiĆina M. Gotzl-jeva prouzročila je koj pri prvem nastopu s svojo za staro, dobrosrčno gospo prav prikladno izmišljeno masko občni smeh in ploskanje. Srečnemu početku sledilo je tudi dobro nadaljevanje in dober konec. Sicer smo imeli že večkrat priliko, veseliti se nad spretnostjo lepe in ljubke gdč. A. Prešernove, a ta večer pozabili Brno, da igra diletantiuja. Pa ne le gospodični, ampak tudi gospoda C. G. in J. G. umislila sta se tako živahno v svoji ulogi, da je bila predstava liki resnica. — Želeti bi bilo, da bi gospod prelagatelj poslal igro dramatičnemu društvu, da jo natisne; gotovo bode marsikateri čitalnici dobro došla, ker je v resnici dobra in pripravna za manjše odre. — Mej živahnim plesom, v njej. Povedati 3e moram, da vsaka teh prostornih rakev je le od jednega kamena izklesana. Okolu teh čudnih grobov (recimo: sarkofagov) so štapnje; po obliki so podobni našim grobom in pokrovi so podobni pokrovom naših krst. Vse te grobove izpraznili so, to se pravi dragocenosti oropali, Rimljani, potem so jih zasuli s peskom, uhod pa — izbrisali. A pred 38 do 42 leti jih je našel egiptolog Marietti ter jih zopet odkril, pri tem pa naletel še na dva druga, zaprta grobova, v katerih je našel dokaj lepotičja. Ozirali smo se še po sta-rinab, a našli samo črepinje od starih vrčev. Vzela sem tedaj seboj le nekaj peska, lepih kamenčkov in jeden kos granita od groba. Ob 3. uri popoludne bili smo pripravljeni vrniti se nazaj, a mej potom smo zapazili Arabce, ki so odkrivali nove grobove. Radovednost nas je jeden čas vezala na te, kajti izkopali so bili tudi že nekaj mumij. Jedne od teb so ležale tam štrene, zato sem si dovolila odtrgati kos platna od ovitka mumije, katerega Vam tukaj pošljem, da vidite, kako lepo in še vedno močno platno je to. — Oni gospod, ki se je v Kahiri nam pridružil, vzel je od tod celo dve človeški lobanji seboj; obe sta bili s smolo zaliti in ki se je pričel po igri, zapeli so nam ljubi gostje iz Ljubljane že marsikatero, tako da smo se Še-le v ranem jutru zadovoljni in veseli razšli. Domače stvari. — (Imenovanje.) G. dr. VojtehG e r t sche r državni pravdnik pri okrožnem sodišči v Celji, ime novan je nadsodniškim svetnikom pri deželuem sodišči v Ljubljani. — (Naš rojak g. dr. Fon) imenovan je županijskim zdravnikom in zdravstvenim referentom županije Zagrebške. — (Vojaško.) Premeščeni so bili nadporoč-nik Karol Breindl od pešpolka baron Kuhn štv. 17. k vojaško-geografičnerau zavodu, poročnika Teodor Raktelj in Josip G vaje od pešpolka Stv. 17. k pešpolku štv. 70. — (Z Dunaja:) Pri volitvah v okrajni od* bor zmagali so v tretjem razredu izimši Leopold-stadt povsod protisemiti. — (V Novem Mestu) umrla je včeraj blaga gospa Matilda Krajčeva, roj. Polak, dobrotnica revežem in soproga znanemu rodoljubu gosp. Ivanu Krajcu, posestniku tiskarne in knjigarne. Blag jej spomin ! — (Električno razsvetljavo) namerava uvesti lastnik jedne Domžalskih tovarn. — (218letnico smrti grofa Petra Zrinskega in kneza Krsta Frank o pan a) praznovali so Hrvatje svečano, kakor druga leta. V sredo bila je maša zadušnica v Zagrebški frančiškanski cerkvi, katere so se udeležili velikošolci in toliko občinstva, da je bila vsa cerkev polna. „Hrvatska" izšla je s črnim robom. — (V Zagrebu) bode jutri zadnja operua predstava. Pela se bode zadnjikrat prelepa Zajčeva opera „Nikola Šubio Zrinjski". Potem opera sploh poneha in je morebiti ne bode več let, dokler se razmere ne zboljšajo. — („Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino") ima v 5. štev. nastopno vsebino: Molitev. J. G. Obliški. — Čudna podok niča. — Hudobna mačeha. (Narodna pripovedka; zapisal v Podzemlji Janko Barle.) - Naš Ivo. — Mej pastirji. (Spisal Janko Barle.) — Na večer v majniku. (M. Podtrojišlii.) — Bodi uljuđen. — Zakaj sovražijo svinje pse, psi mačke in mačke miši? (J. Medić.) Osveta. — Ne muM živalij. — Zlati maj je tu. (J. Kruleč) — Praporščak Crbiuc. — Listje in cvetje. — (Duhov u iške premembe.) G. Fran Geč, kaplan v Cirkovcih, dobil je župriio sv. Tomaža pri Veliki Nedelji. — (Izseljencem v Brus ili j o) se slabo godi. C. kr. deželna vlada blagovolila nam je priobčiti naslednji izvadek iz pisma Josipa Ogulina in tovarišev, pisanega v Joiuvillen dne 7. januvarja t. 1. na avstro-oger.ski generalni konzulat v Riu de Janeiru. Izvadek slove: „Najponižneje podpisani osraeluje se veleslavnemu c. kr. avstro-ogerskemu konzulatu naznaniti: Dne 17. decembra 1888. dospeli smo v San Francisco, od koder smo se na mali ladjici prepeljali v Joiuville ; stopivši na kopno, peljali so nas v kolibo, v kateri smo še danes. Bili smo 3 do 4 dni v Joiuvilleu in še se ni nihče zme- nil za nas; naposled prišel je od ravnateljstva gospod in podal nas v pragozd. Prišedši tjakaj, vprašal nas je prvi hlapec inženerjev, smo li orodja in živeža prinesli s seboj ? Ne, odgovorili smo mi. — Kaj pa hočetu tu? Delali bi radi! Jaz nemam živeža za vas in tudi orodja ne! rekel nam je inženerjev prvi hlapec. — Na to šli smo nazaj v Joiuville in ondu smo morali kakor robi (sužnji) delati, da nesmo gladu umrli. Mi ne moremo ne naprej ne nazaj, ne dobimo ničesar, kar se nam je obetalo. Prosimo pomoči in rešitve v vsakem oziru, ali da nas premestijo na boljši kraj ali pa v našo domovino. Na kolenih prosimo pomoči". — Glavno konzulstvo v Riu de Janeiru nesrečnežem ni moglo toliko pripomoči, da bi se bili poslali domov. — (Okrajna bolniška blagajna) usta-uovila ae je v Kamniku. Izvoljeni so v odbor naslednji gg.: kot zastopniki delodajalcev A. Trpinec, G. Kratner in F. Jašovec; kot odbranci delavski: Jauko Pohlin, J. Karolnik, V. Exler, A. Stadler, J. Holzer, Fran Resnik: v nadzorstvo: L. Mlakar, iz Lukovice, Peter Majdič iz Jarš, Al. Šume iz Domžal, J. Bolte iz Mengša, J. Hlade s Križa in A. Zor iz Kamnika. V razsojevahii odsek gg.: Sesek, Belec, Grdin, Polak in Cerar. Načelnikom izbran je g. Trpinec, namestnikom njegovim g. Holzer. — (Obilna lov.) Iz Rogoznice pri Omiši piše se Zaderskemu „Nar. Listu", da je bil ondu dne 23. m. m. izredno bogat lov tunov (tonin). Zvečer pred solnčnim zahodom so Kaštelani iz Kambe-lovca ujeli in izvlekli nad 200O debelih tunov. Vsaka teh rib je imela okolu 16 kilogramov. Izreden bil je to prizor! Iz vasi Mimice hitelo je staro in mlado utrujenim Kaštelanom na pomoč. Od množine rib je morje kar vrelo. Tuni skakali so sem-tertja kakor torpedi, a Kaštelani klali so jih z noži, da je bilo h kratu vse morje krvavo. Jako veliko rib je pretrgalo mreže in ušlo, vender so Kaštelani nakrcali štiri velike Indije in odpeljali nalovljeno blago v Splet. — (P o soj i 1 niča v M ar nb regu) imela je v prvem četrtletji 12.737 gld. 84 kr. dohodkov, 12.689 gld. 47 kr. pa izdatkov, torej 25.427 gld. 31 kr. prometa. To je vsekako dober začetek. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 2. maja. Zadnja skupščina katoliškega škoda bila je danes popoludne. Sedeži škofov bili so prazni. Skupščina vsprejela vse resolucije posamičnih odsekov. Vsprejel se je predlog poslanca Zalingerja, da bode bodoči katoliški shod 1890. 1. Grof Pergen bil je izvoljen komisarjem za ta shod. Potem je grof Blome skupščino zaključil. Dunaj 2. maja. Včeraj začeli so ^podi-rati lovski gradič v Maverlingu, na čegar mesto se bode sezidal samostan. Slbinj 2. maja. Pri strelni vaji z Mami-licherjevo puško ubila krogla lovca od 23. lovskega batalijona, ki se je štiri kilometre od strelišča vežbal. Ta žalostna nezgoda kaže kako daleč nese Mannlicherjeva puška. Berolin 2. maja. („Polit. Correspon-denz"). Kralj Umberto in italijanski kraljevič, jedna je imela še vse zobe. In ker ni vedel, kako jih drugače spraviti do doma, — utaknil jih je v vrečo k okrožnikom, a predenj smo prišli v hotel, vzel jih je zopet ven, — pa zobov je zmanjkalo; mej potom so se namreč odmajali ter raztrosili mej posodo, s katero so prišli potem v kuhinjo hotela. Meni se je odslej gabilo obedovati še v tej gostil-nici, — bala sem se namreč dobiti pred se katerega onih okrožnikov. Kako se nam je pa godilo mej potjo in Sahare domov? — Nič kaj dobro! Skoro bi se bili ponesrečili, kajti mej potjo smo so mudili tu in tam, mej tem pa pozabili na okolnost, da ni v tej pokrajini skoro nobenega mraka po solčnem zahodu, — soloce pa se je že nagibalo svojemu zatonu. Do Nila je še dobri 2 uri, tu so je treba prepeljati, ako bodo brodniki lo še prevažali, potem pa še lep kos pota storiti: to nas je sspodbodlo svoja živinčeta pognati. Že se je temnilo, ko pridemo do veletoka. Brodniki so se res branili nas prepeljati, a ko smo globeje v žep posegli, začela je ladij a plavati. Pa komaj pripljujemo do sredine glavnega toka te reke, zapazimo, da se od daleč približuje vihar, in le z največim naporom posrečilo se je brodnikom priti na desni Ni lov breg, predenj je k nam pridrvil. Povem Vam, da kaj tacega še nesem doživela; po vseh štirih sem plezala, da sem prišla iz ladije gor na precej visok breg. Tu mi je ljuti zračni val vzel klobuk ter mi sipal pesek v oči, v ušesi, v usta in za vrat; mej tem pa se je že stemnilo in jelo je škrapljati. No, to je bil večer, da se Bogu usmili! Ukljub navedenim velikim zaprekam na neznanej zemlji zasedli smo svoje ma-gerece in — rekla bi: premrazeni — prikoračili smo Še le v jednej uri v našo gostiluico; bila je nam res prava „egiptska tema", da nesmo videli pred sebe, torej nesmo mogli naglo jezditi. Komaj pa smo bili kake pol ure doma, začelo je curkoma liti izpod neba. Baš doživele neprijetnosti pa smo kmalu pozabili, kajti za drugo je bil ta dan vender le pre-zanimiv. Gotovo bomo mislili nanj, dokler bomo živeli. S tem pa so bile tudi moje počitnice pri kraji; dne 16. decembra se odpeljamo nazaj v primorsko, ponosno Aleksandrijo. Lepo Vas pozdravlja Vaša hvaležna nečakinja I. I." ki prideta, kakor znano dne 21. maja semkaj bodeta do 25. t. m. v Berolinu ostala. Berolin 2. maja. „Post" javlja, da se je včerajšnjem kroninem svetu pod predsedstvom cesarjevim govorilo tudi o zadevi policijskega nadzornika \VohIgemutha. Strassburg 2. maja. Vse zanesljive vesti strinjajo se v tem, da ni bilo najmanjšega povoda zapreti Wohlgemutha. Z \Vohl-gemuthom so v zaporu grdo ravnali. Sofija 3. maja. Iz Carigrada se javlja: Petsto Armencev demonstrovalo pri Porti in izročilo Kiamil paši peticijo, navajajoč, da so Kurdi pri Muhu oskrunili in sežgali mlade Armenke vpričo roditeljev. Demonstrant je so kričaje zahtevali zadoščenja ter pretili, da bodo sicer zahtevali priklopljenja k Rusiji. Kazne vesti, *( Po boljše k ljudskih učiteljev na Češkem.) Iz Prage se 30. m. m. javlja: Deželni šolski aovet ukrenil je za ljudsko učitelje 4. plačilnega razreda postiviti v proračun za 1890. 1. osobno doklado letnih 100 gld. * (Srbska vlada) sklenila je odpustiti iz državnih služeb vse tujce. Ta ukrep naperjen je v prvi vrsti proti Nemcem in Judom. Neki Zapp, upravitelj tabaČnega monopola hoče radi tega financ nega ministra tožiti za odškodnino. * (Teodoro vićev list,) „Male Novine", začel je objavljati jako mičen roman iz življenja kralja Milana. V temu romanu bode jako drastično naslikano življenje bivšega kralja Milana od njegovega nastopa na prestol do njegove odpovedi. V tem romanu se razkrivajo razne stvari, ki so d o se daj bile tajne in tudi kralju Milanu neso včast. P. Teodorovie je bil dober prijatelj kralja Milana iu zato so mu znane razne stvari, katerih drugi ne vedo. Na Milana je jezen, ker se je odpovedal prestolu. Teodorovič je bil namreč jedva dobil mastno službo ravnatelja srbske narodne banke, pa se razmere premene in regenti ga odstranijo. * (De 1 a v n o s t p o š t e v r a z n i h državah.) V Zjedinjenih državah je 57.34G, v Angliji 17.587, v Nemčiji 17.347, v Franciji 7296 pošt. Ameriška pošta prepeljala je lani nad 3576 milijonov pisem in tiskovin, angleška 2279, nemška 1716, francoska 1400 milijonov. Poprek pride v Ameriki na človeka 71, v Angliji Gl, v Nemčiji 41 iu v Franciji 37 poštnih pošiljatev. * (Nemčije dolgovi.) Dasi je Nemčija od Francozov dobila pet milijard in še 1874. leta ni imela dolga, je vender že močno zabredla«v dolgove. L. 1876/77 začela je s posojili za izredne potrebščine za vojsko in brodovje iu 31. marca 1888 imela je že G58 milijonov, dne 15. novembra 1.1. 818,787.000 mark dolga, ki bode do konca tega leta se pomnožil na 1.238,614 000 mark. To je samo dolg zjedinjene Nemčije, posamične države imajo še posebej svoje dolgove. Bismarckov militarizem je pač veliko narodnogospodarsko zlo. * (Strajki.) Iz Moravskega Ostrava se 30. m. m. poroča: Delavci v Rotšild-Gutmannovem pre-mogokopu ustavili so danes Bvoje delo. — Izmej 1000 nezadovoljnežev šlo jih jo l.t. m. komaj 200 zopet na delo. Poslali so torej v Opavo po vojake, kateri so zaprli deset izgredmkov. Strajk vrši se sicer prav mirno. Rudokopi zahtevajo, da se jim izplačajo uplačane premije. — Isto tako odpovedali so svoje delo delavci in delavke v predilnici v Tru-mavu pri Dunajskem Novem Mestu koncem preteklega meseca zaradi prenizke mezde in zbog dela ob nedeljuh in praznikih. Nezadovoljneži, (800 po številu) žele 20% povišanja mezde in nedeljskega miru. Strajkovci ravnali so pak previdneje neco Dunajski tramvajski kočijaži, ker so na pomoč poklicali okrajnega glavarja iu obrtnega nadzornika. Ravnateljstvo obljubilo je za 5 do 10°/„ povikšati in opustiti delo ob nedeljah in praznikih. Strajk vršil se je dostojno, ker so zaprli samo jednega izgrednika. Izimši 6 delavcev nadaljujejo vsi drugi zopet svoje delo. Zimegljlvo z«lruv!Ifio sim-«!>i> ». Osobe s slabim prebavljenjem, ki trpe na pomanjkanji slasti, nsipenjanji, tiSčanji v želodci in nerednem iztrebljenji, zadobe zopet •zdravje, če rabijo pristni „Moll-ov S ei dl i tz-pra So k". Škatljica stane 1 gld. Vsak dan razpošilja po postnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaj i, Tuclilauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. H (55—5) JMJ1MI ZVOK" za vso leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gid. 1.15. M k Ista 3SZJOS SME Javna zahvala. Odbor ..\;ii- eitlftlllive V Krntiji*' Šteje si v prijetno dolžnost, javnim poleni izrekati iskreno zahvalo Ljubljanskim pevcem p. t. gospodom Razinger-ju, S t a m e a r - j u , P i a n e c k i - j u in P a t o r n o s t r u , ki so združeni v čveterospevu radovoljno in požrtvovalno sodelovali pri društveni veselici dne 27. aprila t L, ter s prekrasnim svojim petjem uaudnSevali poslušalce. Slava jim ! Živeli ! V K r a nji, dne 30. aprila 1889. rX" n J oi i 2. maja. Pri risali«.i: Ohasch iz (iradca. — Schonauer iz Gradca. — Cvverg, Leonhardf, H;insa, Ihiekter l Dunaja. — Uauman, Gutman, Leber, Schnebergor z Dunaja. — Mi-losch iz Reke. Pri ftlomi: Schuarz iz Opatije. — Iloman iz Treb-nega. — Potočnik iz Krope. — Miifler iz Uraden. — Ornofa iz Unca. — Selinger z Dunaja. — Mossraan, Promraton, Snih, Fries z Dunaja. — Steinbergor iz Velike Kaniže. — Guttuian iz Prankobroda. — Dcmbojer ta Tržiča. Pri jninpui kolodvoru: Vidmar iz Bilja. — KinTesor iz K;iltreinn. Umrli so v I J i? Ulj a ni : 1. maja: N. N. novorojena deklica, bila je na Poljanskem nasipu pod kosaruskem mostom mrtva is vode izvlecona. 2 maja: Marka Sotler, goatae, 78 let, Gospodske ulice št. 1 , z« oslabi jenjein. 3. maja: Noža FriS, jermenarjeva žena, 415 let, Marijin trg- St. 3, za plućno tuberkulozo. Meteorologično poročilo. 1 Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm .— 'ep 3 9i 7. zjutraj j 734 5 mm. 2. popol. 7."J.'i-7 mm. 9. zvečer 784*6 mm. 1 8 6° C 20 8" C H-4U C si. vzh. sl.jjz. si. jz. obl. ,.1)1. jas. 0-00 mm. Srednja temperatura 140°, za 32° nad normulom. jDu-ziSLjsIseL borza dne 3 maja t. i. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — gld. 86-05 — gld Papirna renta .... gld. 8605 Srebrna renta......86 Sft) Zlata renta...... „ 110 30 — 6' marčna renta . , 10105 — Akcije narodne banke. „ 898*— — Kreditne akcije..... , 30O'— — London........ „ 11880 — Srebro........ . —'— — Napol........i 9-41'/f — C. kr cekini...... „ 5*ol — Nemško marke .... , iSB'00 — 4% državne iredke is 1. 1861 250 gld. 138 Državne srečke iz 1. (864 100 g 180 Ogerska zlata renta 4°,. . . ... 103 Qgerska papirna renta Tj0/,, . ... 97 B°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. 104 Dunava reg. srečke 6°/, . . 100 gld. 125 Zemlj. olx*. avstr. 4,,B°/U zlati zast. listi . 120 Kreditne srečke.....100 gld. — Radolfove prečke..... 10 ., 21 Akcije anglo-antr. banke 120 ,, 128 Irammvvav-dnist velj. 1T0 gld. a v. 886 danes 8605 86 20 , 110-10 , 101-05 n 895-„ 300 25 „ 118-55 ! 939 5-61 i, 57 85 gld. — kr. ii U n n 65 „ r, 70 „ ,, 75 m 50 50 25 Uljudno naznanjam slav. občinstvu, da sem prevzel gostilno ,Pri smreki' ~\7~ Šišlsi št. 33. Točil bodem najizvrstnejSa dalmatinska vina, črno po •»! kr. in livrstho belo po »S kr. liter; isto tako tudi prav dobro dolenjsko vino (cviček , istrska in ln-vatsku bela vina; točil bodem tudi itveže pivo. Za mnogobrojni obisk se priporočam h spoStovanjem St. 2984. (331—1) (333 — 1) Giacomo Pigassi, bivSi gospodar gostilne v ŠiSki Dalmatinci" (Aužoku). ,Pri Podpisani uljudno naznanjam p. n. občinstvu, da sem z dnem a. maja it. I. prevzel iu otvoril prodajalnico kruha v Gospodskih ulicah št. 5 (poprej g. l ran Mer le), kjer se bode dobival vsak • lan siiiiUrni vsakovrstni h veži kruli na vago in razne nasladite pekari je. Za mnogobrojni obiSK se toplo priporočam z odličnim spo to vanj em (335—I) pekovski mojster. Razpis služeb 37 okrožnih zdravnikov na Kranjskem. Na podlagi deželnega zakona za Kranjsko z dne* 24. aprila 1. 1888., St. 12, s katerim se uravnava zdravstvena služba v občinah po deželi, razpisujejo se službe okrožnih zdravnikov, katerih je a) ? ■. razreda « let rio |»hico 84) O sr Id., b) 15 II. razreda z letno plačo ?00 ivld.. c) 15 III. razreda z letno (tiaro HOO £Sd. Zdravniki I. razreda bodo v naslednje imenovanih zdravstvenih okrožjih: v Bohinjski Bistrici, v Kranjski gori, v Ložu, v Kočevski reki, v Crnomlji, v Smarji in v Železnikih; zdravniki II. razreda nastavljeni bodo v zdravstvenih okrožjih: v Cerkljah, v Cerknici, v Idriji, v Ilirski Bistrici, v Senožečah, v v Vipavi, v Planini, v Velikih Laščah, v Trebnjem, v Žužemberku, v Mokronogu, v Kostanjevici, na Raki, v Metliki, v ZatiČini (v St. Vidu); zdravniki IJL razreda bodo pa nastavljeni v naslednje imenovanih zdravstvenih okrožjih: v Kranji, v Skofji Loki, v TržiČi, v Radovljici, na Bledu, v Postojim, na Vrhniki, v Ljubljani, v Kamuiku, na Brdu, v Litiji, v Rudolfovem, v KoČevji, v Ribnici in v Radečah. Razun zistemizovanih letnih plač dobivajo stalno nameščeni okrožni zdravniki L, II. in III. razreda po 2 v plačo vštevni starostni dokladi po 50 gld., vselej po dopolnjeni petletni službeni dobi, ter imajo tudi pravico do pokojninskih in preskrbninsldh užitkov zase in za svojce. Vrhu tega gre okrožnim zdravnikom za službene poti v službenem okolisČu nad 4 kilometre daleč od stanovisča primerna odškodnina; za zdravniška opravila v stvareh državne uprave imajo okrožni zdravniki pravico do pristojbin iz državnega zaklada. — Službene dolžnosti okrožnih zdravnikov so objavljene v deželne vlade razglasili! z dne 16. marcija 1889 , št. (>47 pr., razglašenem v deželnem zakoniku dne 3. aprila 1. 1889., št. 8. Prošnjiki za službe okrožnih zdravnikov katerega si bodi razreda imajo svoje prošnje do dnć 31« maja 1. 1889. s potrebnimi dokumenti pri riczciiieai odboru kranjskem vložiti ter dokazati doktorat vsega zdravilstva, oziroma doktorat medicine, svojo starost, telesno zdravje, neomadeževano življenje, avstrijsko državljanstvo, svojo dosedanjo službo ali opravilo, zmožnost nemškega in slovenskega ali kakega sorodnega slovanskega, posebno hrvatsko-srbskega jezika; in v prošnjah imenovati kraj, oziroma kraje, kamor bi radi v službo prišli. V službe okrožnih zdravnikov nastavljajo se tudi diplomovani raiio-celnikl z najnižjo plačo 4LO& kateri so zdaj na Kranjskem nameščeni kot okrajni ranocehiiki, ako se za službo oglasijo in svojo sposobnost za daljno službovanje dokažejo. — Nastavljajo se pa le začasno in brez pravice do pokojnine. V Ljubljani, dne" 22. aprila 1889. [k S) kisla voda po natriju in litiju najbogatejša preskuieno zdravilno sredstvo proti mehur-nim boleznim, kamenu v mehurji, pro-tini' dalje proti boleznim v že-lodci. mfjkril, dolgotraj- ^l;t n »a Ntavbe: stebrov, oprijemaCev, svetiluicnih stebrov' priprostih in olopSanih, palic za okrižja, celih držališč, polževih stopnic, s; resnih oken itd., atev ij za straniBCa, plino- in vodovode, celih vodovodnih oprav, vodnjakovlb cevij, sesalk itd, rmlitiškil. i»ri|»rav: stop in mečkal, pripravljalnih, zavo.nih naprav, strojev za vertanje kamnov, rudniških vozk itd., 1'uŽ'™-Hklh nuprav: valjai-iev v pesek litih, trdilnib valjarjev litih v surovo železno oblikov-nike, peresnih kladiv, klešč., fikrpcev, itd , »trojnili tleiov surovo litih in zlikanih, l>artrili strojev do 60 konjskih sil, raHtlluJakov in puvilifouuv iz litega in kovanega železa, uiUiiNkili priprav, pupiriiićnOi priprttv9 ovnov za vodne tavbe, reservarov v vseh velikostih iz ploščevine in litega železa, turbin po Girardovej in Jonvalovcj sistemu po 6 do 200 konjskih sil, traiisuiiNijskili priprav: vratil, ploS6 za jermena, čelnih in stožnastih koles z lesenimi in železnimi zobmi, stalnih, stenskih in visečih steljk, ploSČ za vrvi, konopce in žične vrvi, itd., sii-oj.-v vo