Cja(j(jfln^t Cist
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izlia-jn. vsn.lt dnn razen nedelj in praznikov ol> Ci. uri zvečer, fJrednlitvo~tn~« ~ --— "	_____	_____---■	-	-
IJunJi daje bo a®ravOlfitvo: Kolodvorttke ulioe fitov. 16. — Zurodnikom ao moro govoriti vBak dan od 11. do 12. uro. — Hokopiai ao no vračajo. — Insorntl: Seatatopna potit-vrata 4 kr., pri večkratnem pouav P°puat. — Volja za Ljubljano v upravniitvu: za oolo loto 6 gld., r.a pol lota B gld., za čotrt lota 1 gld. 60 kr., na meaoo 60 kr., po&iljatev na dom volja meaečno 0 kr. več. Po poiti velja aa celo
Štev. 216.
leto 10 gl., ea pol lota 6 gld., /a čotrt leta 2 gld. 60 kr. in ca Jodon moaeo 86 kr.
Dogodki v Bolgarski.
čudno, pomenljive so vesti, ki ao zadnje dui tuko nepričakovano vznemirile Evropo. Na jedni strani vzbudile so nejevoljo in grajo previdnih diplomatov, ki menijo, da je obstanek „bolnega Moža" neobhodna potreba našemu kontinentu; na drugi strani pa so dogodki v Bolgarski našli živ odmev in odločne simpatije. Posebno slovanski narodi sledč z velikim zanimanjem razvitku naj-uovejše revolucije, ki se je tako nenadoma, tako reduo vršila doli na Balkanu. Narod bolgarski, ki Je stoletja in stoletja nosil težki jarem turškega gospodarstva, stopil je na noge in nepopisno na-vdušenje zavladalo je po poljanah bolgarske zemlje, ljudstvo južne in severne Bolgarije zbira se navdušeno krog kneza Aleksandra in od vseh strani dohajajo brzojavi v kneževo stolico, da so Bolgari pripravljeni žrtvovati blago in življenje za svobodno Bolgarijo. Čini, ki spominajo na rimska in SfSka patrijotična dela, vršo se po deželi. Navdu-e«]e nima konca in kraja. Ves narod je na no-
pok *
® . Cer prisega zvestobo in udanost novi uredbi.
°jaštvo se brati z ljudstvom, ki z nepopisnim Veseljem sprejema kneza in ga vodi v Plovdiv, Jer je še pred par dnevi vladal gouvernfir visoke Porte in vkazoval turški vojaški poveljnik. Sedaj 8®dita oba pod ključem in provizorična vlada za-8e<**a je njuni mesti.
Stransky, bivši načelnik pravosodnega odstranjene vlade, prevzel je začasno vod-0 Ostale provincije. Sodrugi njegovi poklicali so Ua Pomoč severne Bolgare in s čudovito hitrostjo usal je jjliez Aleksander pozivu zatiranega nu-
V Ljubljani v sredo, 23. septembra 1885.
Tečaj II.
(ftoi
Listek.
Prokleta!
Ula» Spisal Emilo Richobourg; po E. Vncmiovi prodo-lnvi prosto poslovonil Janko Leban.)
(Dalje.)
Drugi dan	zapu ti Blanche	pristavo	z	lepo
košarico v roki.	Mogla je biti po priliki	deseta
uro. Deklica ubere pot pod noge naravnost v Fre-toicourt. Sla je po poti preko travnikov, med topoli, vrbami in	jelšami ob bregu.	Ta pot	je	bila
lepša nego ona	na prašni cesti.	Pa saj	je	bila
vzpomlad; vse je zelenelo, šumelo, pelo, cvelo!
potem je bila deklica tukaj sama in lebko je Rajala. Tako sanjaje zagleda naenkrat mladega pred sabo; bil je to Leon! Ona iznenadena l,)0,’da tudi vesela vikne. Mladenič pozdravi. Potem 8e ustavita oba drug poleg druzega. Blanche-i srce silno bflo.
„Vi ste iznenadeni, da mc tu vidite, gospo-dičina^ spregovori Leon s tresočim glasom. „Mo-ram vam priznati, da sera so nadejal, da vas tu Rečani. Piavil sem vam o svoji dobri zvezdi. Vidite, ona me tako gotovo vodi, kakor nekdaj svete
tri
kralje: zvezda ta vodi ine do vas!“
,In
roda. „Zjedinjena Bolgarska" je parola, ki odmeva od Balkana in od vseh strani vr6 prostovoljci in orožniki skupaj tor ponujajo vladi svoje roke. Stari branitelji Šipkine soteske prijeli so za meč ter čakajo, da jih pokliče domovina v boj zoper turško gospodarstvo, ako bi ga jim iz Štambula zopet hoteli uriniti.. ..
Ko človek opazuje to navdušenje, ki ogreva sedaj srca bolgarskega naroda, posili se mu iie-0 misel> kaj pač poreko k najnovejšim dogodkom evropske velevlasti. One so bile zbrane v Be-rolinu krog zelene mize in so odločevale usodo slovanskih narodov na balkanskem poluotoku. Pogodba v St. Stefano našla je povsodi nasprotja in Ruska udala se je mnenju druzih velesil, da se bolgarska loči v dva dela. Severna naj dobf svojega kneza, južna pa naj ostane nekako samostojna turška „drajna“. Tako so ukrenile velesile pod predsedništvom nemškega kancelarja — a sedaj je nagloma palo skup, kar so zidali previdni diplomatje v stolici nemškega cesarstva. Bolgarski narod napravil je črto čez račun in ustvaril dovršene dogodbe,| ki so na vsak način največjega političnega pomena. Bližnji dnevi uže bodo odločili, na kako stališče da se bodo postavile evrop ske velesile, kako se bodo obnašale proti naj novejšemu prevratu slovesnih berolinskih sklepov. Poročila, ki nam dohajajo iz nemških virov, se ne glasč posebno simpatično za bolgarski narod in težnje njegove. Naglaša se absolutna veljava bero-linske konference in potreba, da se vpelje stari status quo, ako noče Evropa, da ne zgubč njene pogodbe vse veljave. Nekateri listi cel6 menijo, da bi znalo domoljubu > početje kneza Aleksandra
jaz sem tudi baš sedaj mislila na vas." — Mje lj to res? Sem-li tako srečen, da sočuvstvujete z mano?" — „Ali niste nesrečni? Ali naj torej ne mislim ua vas?" — „Kako dobri ste, gospodičina! Kako vredni, da se vas ljubi!“ reče mladenič, milo jo pogledavši. „In v istini vas tudi vse, vse ljubi! Zadosti je, da vas človek le pogleda, in vč, da imate angeljsko srce! Vi ste najlepša stvar božja ter imate tudi čudotvorno moč, da vse okolo sebe olepšujete! Vaš nasmehljaj podeluje celemu svetu uiiloto, vaše oko svetlobo, vaš glas harmonijo! O da, ja/, sem bil nesrečen, malosrčen, izgubljen, brez cilja! A videl sem vas, in sedaj nisem več samoten, imam pogum, moč, voljo in cilj: postati hočem srečen! — Midva se jedva poznava, komaj sva par besedij med sabo spregovorila, in uže ste storili za-me toliko!.. . Blanche je vaše ime; jaz bi vas pa imenoval drugače: imenoval bi vas „vilo vesele nadeje"! ... O, dovolite mi, da govorim! Odkar vas poznam, ne dvomim več, verjamem na Boga, kateri me ne zapusti, kakor ste mi dejali. On mi je vas poslal kot angelja varuha, v mojo srečo! Sreča! Ta je povsodi, kjer vi bivate: v zraku, ki ga dihate; na poti, po kateri hodite; v cvetlici, katero gledate!" — Blanche je zrla s solznim očesom mladeniča, ki jo je bil prijel za
imeti posledice, ki bi onemogočile prestol njegov. Preveč se je pregrešil zoper mednarodno pravo, predaleč dal se je zapeljati; korak, ki ga je storil, omajal bodo njegovo vlado, vzel mu žezlo iz rok. Tudi oficijozni list petrograške vlade govori jako reservirano ter pravi med drugim: „Vsled predrzno premišljene in spretno izpeljane zarote pala je vlada v vzhodni Rumeliji. V tem važnem trenotku imamo samo jedno opazko: Vsled velike važnosti slučaja se nam zdi umestno, opozoriti ua to, da je politična organizacija, katero je ravnokar preobrnila mirna revolucija v Plovdivu, delo berolinskega kongresa, to je, evropskih velesil. Teh dolžnost je torej, da ukrenijo primerna premišljevanja." Tako govori uradni list, drugi vplivni časopisi pa se ne javljajo tako reservirano. Vsi so prepričani, da je združenje vzhodne Rumelije z Bolgarsko neizogibljiva posledica političnega položaja na balkanskem poluotoku, vsi so veseli najnovejših dogodkov. Vender so nekateri v skrbeh, kaka bode prihodnjost mlade Bolgarske. „Novi čas" meni, da si Turčija le s tem zamore podaljšati svojo eksistenco v Evropi, ako se udd željam Ruske, balkanskih držav in avstrijskim težnjam. „Nemški List" pravi, da je faktično združenje vzhodne Rumelije le čin pravic narodov, čeravno ima dežela zdatno število nebolgarskih prebivalcev.
Francoski časopisi v obče simpatizujejo z narodom, ki si hoče pridobiti svobodo svojo. Vsi so prepričani, da je situvacija jako resna in da zamore nastati silni prevrat, ako se Turčija z orožjem namerava vstavljati novemu položaju.
Tudi angleški viri so tega mnenja, in vplivni glasovi svetujejo vladi, naj se ne meša v zadeve
roko. A te solzč bile so solze veselja, in roke ni mu odtegnila!
nAli ostanete dolgo v tem kraji?" povpraša ga. — „Nikdar več nečem ostaviti tega kraja", odgovori mladenič.
Deklica povesi oči ter rahlo potegne svojo roko iz njegove.
nAli greste v Fremicourt?" povpraša mladenič. — „Da." — nAli vas smem spremiti do konca travniške poti?"
Ona mu ni odgovorila; to jo pomenilo: da! Nekoliko časa sta molčč korakala dalje drug poleg druzega. Zdelo se je kakor bi se smehljale cvetlice, ko sta šla mimo njih.
nAli imate sorodnike v Fremicourtu?" povpraša mlada deklica naposled. — „Tain ne poznam nikogar. Slučaj, ali — ne! dobra moja zvezda me je vodila v Saint-Irun in potem v Fremicourt, kjer mi je bila sreča, da sem vas zopet videl. Kako krasna se mi zdi ta okolica, kako ljubka zelen teh travnikov, kako vznosite te gonž! O, jaz bi nerad šel zopet odtod!"
Blanche se je smehljala hudomušno. „Parižauu postauejo naši kraji naposled vender le preveč enolični; mčnite, da ne?" — „Vi se šalite, gospodičina!“ — „Ali stanujete v Saint-Iruuu?" —
bolgarsko-turške. Alca jacta est — in sedaj naj odločijo narodi sami, kaka naj bode njihova usoda in bodočnost.
Za nas Avstrijce, kakor bližnje sosede, so dogodki v Plovdivu posebno važnega pomena. Dokler dolgo zahteve Bolgarov ne bodo nasprotovale našim interesom in prišle navskriž z avstrijsko politiko, tako dolgo bodo gotovo slovanski narodi te staroslavne habsburške monarhije simpatično gledali na gibanje bolgarsko. Želeli bodo, da se posreči prijateljskim velesilam najti kak modus, ki ne bode žalil sklepov berolinske konference, na drugi strani pa tudi ne preprečil tega, kar je vstvarilo narodno navdušenje bolgarskih sinov.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Včeraj otvorili sta se obe zbornici državnega zbora. Otvorenje poslanske zbornice zvršilo se je po navadnih običajih; starostnim predsednikom bil je postavljen prijor Avgustincev v Češki Lipi, pater Kajetan Posselt, vedno udan pristaš nemško-liberalne stranke. Ko so poslanci odložili obljube ter se določili štirje perovodje, naznanil je sta-roBtni predsednik, da Nj. c. in kr. veličanstvo slovesno otvori državni zbor dne 26. t. m. ob 12. uri. — Desnica je blizu vsa v isti sestavi, kakor je bila prej, levica pa je razkosana v dva kluba, v ^nemško-avstrijski klub“ in „nemški klub“. Nekaj gospodov, sicer jih niti pol stotine ni, čutili so potrebo odvreči „avstrijski" ter so postali samo nemški. Kaj je njih smer, ni težko uganiti. Da je za zjedinjeno levico uže grob skopan, smo uže povedali.
Kaj poreko evropske velevlasti k najno-vejšim dogodkom na jugu, so li vedele o tem vstanku uže prej ? na to vprašanje odgovarja se
v	„Pol. Corr.“ v dopisu iz Petrograda tako-le: „Ruski vladni krogi odločno zanikavajo, da bi se bili najnovejši dogodki v vzhodni Rumeliji izvršili na voljo in ob vedenji ruskega kabineta; postopanje v Sredci in Plovdivu se odločno graja. Knez Aleksander ni storil tega koraka samo brez dovoljenja, on se tudi ne sme nadejati, da bi carske velesile odobravale njegovo počenjanje; on dela po lastnem nagibu in na lastno odgovornost. Med kabineti so se pričela dogovarjanja v tej zadevi, in gotovo bodo soglasni v tem, kako se jim je obnašati."
Tuje dežele.
Velevažno vest razširil je brzojav včeraj iz Belgrada posvetu: Srbski kralj zaukazal je mobilizacijo. Poročilo to je silno kratko in prav nič ne omenja, čemu ta mobilizacija; hoče li Srbija samo varovati svoje meje, ali se postaviti Bolgarom nasproti, ker bi bila ljubosumna na preveliko
„Da, gospica, za zdaj bivam v Saint-Irunu.“ — „Ali ste slišali v Fremicourtu kaj o meni?“ — „Da, o vas mi je govoril star mož, tist, ki vam je dal pri cerkvenih vratih šopek cvetlic."
„Ah, vi menite Mardocbea; pravil mi je včeraj zvečer o vas.“ — „Ali tudi njemu pomagate?"
—	„Da; on je tudi moj prijatelj." — „On vas ljubi, silno ljubi! Govoril mi je o vas z veliko navdušenostjo! . . . Stari mož mi je pravil o tem, da je vaš oče silno bogat. Ah, to je pregrada, ki naju ločil Vi ste previsoki za ubožnika. Če mi tudi nikdo ne more braniti, da vas ljubim, spoštujem, čestim; da zmerom mislim na vas in, da za vas živim: — vender nikdar se ne smem nadejati, da postanem kedaj vaš mož! In kako srečen bi bil, če bi vam mogel posvetiti vse življenje svoje do zadnjega vzdiha; če bi vas mogel na rokah nositi ter osrečiti vas! ... Pa vi ste bogati,
vi	ste žalibog bogati! ..."
Obraz mlade deklice se veselja zasveti. „V istini, pravijo, da bodem neki dan bogata. Toliko boljše! Potem lehko poročim, kogar bom hotela!" — „Da, pa vašemu gospodu očetu bode ljub samo tak snubak, ki je sam bogat, " — „Tako pač računajo v muogili družinah, kakor se zdi. A moj oče in moj boter imata vse drugo nazore. Gotova
Bolgarijo, ali pa se hoče zjedinjeno z Bolgari biti proti Turkom ter si pridobiti od Turčije še nekaj ozemlja. To so dnevna vprašanja, na katera pa se zdaj nikakor niti pobiižno odgovoriti ne more.
Upor v vzhodni Rmneliji, kateri je tako nepričakovano izneuadil vso Evropo, razvija se vedno bolj, a po polnem mirno, niti najmanjši nered se še ni vršil v deželi. V Bolgariji vlada veliko navdušenje, ves na. od je voljan prijeti za orožje ter se boriti proti Turkom, ko pridero čez meje vzhodne Rumelije. Vsa Bolgarija se oborožuje; iz Rusije pa se poroča, da se odtod poda nekaj prostovoljcev borit se za svobodo Bolgarov v vzhodni Rumeliji. Kako se bodo vlasti obnašale nasproti dogodkom na jugu, zdaj še ni nič znano.
Urški finančni minister sestavlja zdaj proračun za 188G. leto ter skuša kolikor možno povišati državne dohodke, troške pa znižati za 72 milijonov. Grška je pač vedno v denarnih zadregah. — Kako se bode Grčija obnašala nasproti rumeljskim dogodkom, ni še znano. Vlada se je samo izjavila, da hoče, naj ostane zdanji položaj, če bi se pa ta spremenil, potem bode ona slušala narodovo voljo ter pričela oboroževanje.
Dopisi.
Iz Št. Vida pri Brdu, dne 19. septembra. Obrtno zadrugo za sodnijski okraj brdski smo si ustanovili minolo nedeljo. Uže delj časa so se delale priprave, da se v smislu zakona z dne 15. marcija 1885. 1. ustanovč obrtne zadruge in obrtniki jih niso s posebnim veseljem pričakovali. Govorilo se je, da nam bodo naložile novih bremen in raznih sitnosti. Minolo nedeljo pa se je vse to v najlepšem redu in povoljno rešilo.
Zbralo se je v g. Škofičevi gostilni pod košatim orehom blizu tri sto obrtnikov, obrtnih gospodarjev in podjetnikov. Prav zanimiva družbn je bila. Poleg malih obrtnikov in rokodelcev, katerim se je na obrazu poznalo, da imajo doma preveč zdravih zob, katerim ni kos kruha nikdar prevelik, stali so dobro rejeni oblastni možje — gostilničarji iz Posavja ali izza velike ceste.
Načelnikom zadruge je bil jednoglasno izbran gosp. Janko Kersnik, član obrtnijske in trgovinske zbornice, posestnik žage in mlina, njegovim namestnikom pa veletržec z vinom in posestnik mlina v Kertini. V odbor pa so bili izvoljeni per acclamationem gg.: Vinko Januš, voz. podjetnik iz Vira; France Cerer, posestnik žage v Blagovici, in gostilničar Jurij Škofič v Št. Vidu.
Pravila so se sprejela v priporočanem načrtu, le tu in tam se je kaj spremenilo, na pr. da ti obrtniki, ki so z današnjim dnem vstopili v zadrugo, ne plačajo nobene vstopnine, kdor bode na novo vstopil, plačal bode pa kot vstopnino poio-
sem, da ne bota zahtevala o mojem snubaku toliko bogastva, pač pa blago, milo srce ! Saj ona dva me imata tako rada, in izvestno bota mi želela pred vsem le srečo!" — „Stari Mardoche mi je pravil, da vas je uže mnogo brezivspešno snubilo." — „To je res;" reče deklica nasmehljavši se; „a to je bilo le zato, ker nisem nobenega snubaka ljubila. Zdaj pa. ..."
Leon je bil ves srečen! „0 hvala, hvala!" jekne veselo. „Smem se li torej nadejati?" — „Ali me niste krstili „vilo vesele nadeje?" — „0, vi mi odpirate nebesa! ... Le tri leta mi je treba pridno delati, da donim dobro službo ter vas bodem vreden. Tri leta so res dolga...." — „Jaz bodem čakala," reče ona.
Mladenič je obsipljal njeno roko s poljubi. „V osmih dneh bodem v Parizu in pričnem delati, da izvršim svoje študije." - „Danes zvečer hočem svojemu očetu in botru o vas povedati, in jutre, nadejam se, smeli bote uže priti na seuil-lonsko pristavo, da se tam predstavite." — „Kako naj to izvem?" — „0 poludne vam bode to povedal Mardoche na onem mestu, „kjer ste včeraj z njim govorili."
Prišla sta bila na kraj travniške poti. Roko gorko si stisnivši razideta se.
vico jednoletne pridobarine, oziroma polovico tega, kar plačuje na leto od točenja žganja. To poslednje se nam posebno dopnda, mogoče, da se bode a tem kedo ostrašil odpirati novo žgaujarsko pivnico.
Na to je na občno zahtevanje gosp. zadružui načelnik v daljšem govoru razlagal pomen nove obrtnijske postave in posebno namen ravnokar ustanovljene zadruge in njeno bodočo delovanje, ter končal s željo, naj bi nova zadruga ne bila obrtnikom breme, temveč krepka pomoč in pribežališče vsacega, kdor bi iskal sv6la in pomoči-
Daj Bog, da se uresniči!
Razne vesti.
— (Otrok zgorel.) Z Dunaja se poroča: V soboto popoludno čuli so ljudje v Kluckyjevi ulici prihajati iz stanovanja delavca V. Zojda protresujoču otročje javkanje. Ko so nekateri val od toga vlomili vrata stanovanja, pokazal so jim je grozen prizor. Na postelji ležal je poldrugo leto stari otrok Ana Zojda, a postelj* je na vseh straneh tlela in gost dim valil so je už« po sobi. Otrok dobil jo po vsem životu hude opekline Kakor so jo pozvedolo, jo najbrž otrokov oče zakrivil to nesrečo. Zažgal si je namreč pipo in potem Sel je z doma pustivši otroka samega. Pri zažiganji pipo je baje pala iskra na postoljo in jo tako nastal ogenj
— (Milijonar in berač.) V San Franciscu umrl je prod kratkim v voliki bodi Johnn,y Skac, mož, ki jo bil prod sedmimi leti šodosotori milijonar. Prišel je bil Skac šo zolo mlad v Kalifornijo in so jo izučil v opravilu telcgraphista. Tedaj brzojavljalo se jo mnogo v zadevi srobernih rudokopov v Kaliforniji in pri tem jo Skac dobil natančen poglod v dotično razmere. Začel jo špokulirati, nakupil si je nekaj akcij oudotnih rudokopnih podjetij in v kratkem imel jo poprej ubožui Skac kako tri milijono na razpolaganje. S temi deloval je šo naprej in je sročno prinesel do deseterega milijonarja. Odslej pa jo šlo z njim grozuo navzdol in sedaj jo umrl kot berač broz vsega premoženja.
— (Zakaj ao in a č k am uš e sa pris tr i ž o j u ) „Chronik von Priodland" 7. lota 1744 pripoveduje, da jo nek grajščak ondi dal vsem svojim podložnim kmetom ukaz, da imajo vsorn mačkam pristriči ušesa, da ne bodo hodile za kuretnino in divjačino ter tako škodo delalo. Nek „star opazovalec živalij" izraža se gledč na ta ukaz tako-lo: „Šo danes je v več krajih navada, da se mačkam ušesa pristrižejo, in sicor s tem namenom, da bi se raji hišo držale. Jaz sem se tej m0' todi dolgo časa posmehoval, a po večletnom opazovanj* propričal som so, da je ros nekaj na tern in da tak0 mačke nikdar /.a dolgo no zapusto domii. Razlagam pa si to takč. Znano jo, da so mačko jako vode boje. Ako so jim ušesa pristrižejo, pada jim rosa in dež v uho in to jim je tako neprijetno, da se kmalu vrnojo zopet pod streho."
19.
Blanehe je nadaljevala svojo pot proti Fremicourtu, do katerega je imela le še par korakov. Mladenič je gledal za njo, dokler ni izginila za prvimi vaškimi hišami.
Potem obrne svoj pogled hvaležno proti nebesom ter jo udari preko mosta naravnost, proti Saint-Irunu.
Komaj je bil pa naredil kakih dvajset korakov, ko iz goščave pride na dan mož, ki mu stopi na pot. Bil je Rouvenat.
Njegovo obličje je bilo še resnejše, ostrejše, žalostnejše nego li navadno. Pa iz njegovega pogleda je odsčvala bolj bolest kakor jeza. Rouvenat, ustavivši se pred mladeničem, začuden s® zgane.
„Spoznam vas, gospodino," prične govorih „Pretekli četrtek bili ste v Gray-u; ne-li?" „Da, bil sem tam." — „Ali me tudi spozuate?“
—	„Ako se tie motim, onda ste boter gospodiči"1 Blanche-i Mellierovi." — »Da, to sem v isti"'1 boter sem deklici, s katero ste ravnokar besp^' čili, idoč ž njo ob bregu reke. Videl sem v»s ®( daleč; lebko bi bil vaš pogovor pretrgal; P1*	'°
se mi je pravše, da vas tu počakam. Nečem, la Blanehe vč, da sem vaju videl skupaji i11 01,11
Domače stvari.
Tiskovna pravda »Slovenskega Naroda4 .
V Ljubljani, 22. sept.
Pri včerajšnji obravnavi zaslišana jo bila cola dolga vrsta šo ostalih prič, katerih velika večina jo imola izpovedavati proti gosp. Jonkotu, tožitclju „Slovenskega Naroda". Večina po uredništvu »Slovenskega Naroda" naznanjenih prič izpoveduje procej euako, dasi Popolnoma soglasno in gotovo. Mnogo pripovedujejo PT'čo v dokaz temu, da je gosp. Jonko „tiran“, kor je
Pava! otroka svojo sestre, kateri jo bil noubogljiv
1D Potepal hlapce svoje, kateri so bili v službi pri
a.,6IU nad dvajsot let in tudi po »pretepanju" v službi ostali.
Nobona priča pa pri protopavanji ni bila očivi-
(lec vsa n j
veao o tem povedati le po govorici. Priče
uiemjo na daljo, da ni prav naravno, da je Jonko tako
o obo&atol Cllle
so tudi, da gosp. Jonko ne vodi računov s svojimi strankami pravilno; kajti, pravijo P1'če, kolikor zaračuna, toliko so mu mora plačati, Posamično zneske pa nikdar razvidno ne razvrsti in a o da jim Jonko proveč zaračuna, in sicer po tri—
' Pr* posojevanji, pri dajanji na račun in pri konečnom računu. Nekomu na kant prišlemu posostnikn Migliču v Bovcu imelo se jo prodati vse premakljivo tdago. Gosp. Jonko je isto kupil in pustil vse, samo *a njegov izdani denar pridržal si je pravico do na dražbi kupljenih krav in isto tudi zahteval in pravilno odpeljal. A dasi je imel pravico vzeti vso, pustil je razen krav vse kupljeno blago in celo krave jo hotel proti plači vruiti, a vendor pravijo priče, da je tako rekoč odgnal drugo kupovalco od dražbo, češ, da bodo on vse kupil in ženi nazaj povrnil, za isto ceno, za katero jo on kupil, potom pa je vendor zahteval 400 gld. za kupljeno blago. Celo da so je Miglič, ko “ur je bilo v joseni prodano, p0 zimi obesil, ker je bil Popolnoma ob premoženje prišel, šteje so gosp. Jonkotu P° pričah »Slov. Naroda" v greh.
V občini veljalo je vse, kakor nokatere pričo pripovedujejo, kar je g. Jonko rokel. V voliko krivdo se Šteje, da je napoljal v svoj vrt vodo in to jo bilo ^ "'ogočo, kor so vsi odborniki pod njegovo oblastjo, občinski odbor je vendor pravilno, da si lo z onim USo"i večine, sklonil, da so odpeljava vode g. Jonkotu Ua "jegov vrt dovoli, dokler občinski zastop to do-v°ljenje ne prekliče. Priče izpovodavajo, da se je storil ta sklop ie zaradi tega, ker je večina odbornikov gosp. ^°ukotu dolžua, a vonder jo bilo osem odbornikov, j^teri so prot| dovolitvi vodo glasovali. Mnogo govorice b'lo tudi zaradi nekih na račun občine provzetih ^tV' Pri katerih jo tožitelj g. Jonko, kateri, kakor so 1Z^°v°dale proti njemu priče, premore pol milijona, P''dobil celih dva in dvajset goldinarjev. O kupovanji pri volitvi Jonkota v deželni zbor goriški no-a Priča ne ve natančno povedati, da je g. Jonko
dal denar, lo njegovi agitatorji, to je njegovi dolžniki, so baje denar za to trošili in g. Jonko je zmagal proti kandidatu njemu nasprotne stranke. V tem tiru in okolo navedonih vprašanj se suče vsa obravnava. Pripovedovalo so je mnogo nevažuega in k obravnavi nespada^ jočega Proti 8. uri zvečer bile so priče večinoma uže zaslišane. Danes so zasliši, kakor je zastopnik tožitelja predlagal, tudi g. Jonko sam kot pričo, pod prisego; temu predlogu pa je zastopnik zatoženega urednika g Ivana Železnikarja, g. dr. Hraš o v ec, ugovarjal prav odločno. Dopoludne se obravnava sklene in stavijo so potem popoludne porotnikom po sodišču vprašanja, ter se izreče razsodba.
— (Nj. veličanstvo cesarica) peljala se bode, potujoča iz GbddllO v Trst, dne 4. ali 5. oktobra skozi Ljubljano. Na gradu Miramaro ostano visoka gospa le kratek čas. Cesarska jahta „Miramare“ bode odpeljala visoko gospo na morje, na daljše potovanje Najprej namerava baje obiskati pristanišče v Kotoru in potem Krf. V Krfu baje ostane delj časa. Potem se bode potovanje nadaljevalo v Atene. Cesarica poto vala bode nepoznana. Vse potovanje trajalo bode tri tedne, tako da se cesarica proti koncu oktobra zopet vrne v GOdOllO. Če so tega potovanja po morji udeleži tudi gospa nadvojvodica Valerija, ni šo za gotovo določeno.
— (»Slovenski Narod") nas včeraj zopet na dveh krajih prijema. Najprvo napada nas, ne vemo koliko pot uže, zaradi članka »Zagreb in Ljubljana", katerega smo bili doloma iz ,,Rosnih Glasov" posneli. Mi smo uže jedenkrat povedali, s katerimi točkami članka se ujemamo in ne zdi se nam k tej izjavi še kaj pristaviti. Dalje naj gospodje v tem oziru polemi-zujejo z »Resnimi Glasovi". — A kar so tiče mestne šolo, spuščamo se radi v še daljno razpravo. Naj »Narodovi" gospodje trdijo, kolikor hočejo, da tulimo v rog »N. freie Presse“,
bem
"'kdar ne sme izvedeti, kar vara sedaj hočem po-Vedati.“
Mladenič je čutil, da mu srce bolestno bije; .M je, da ga čaka nenadna nezgoda. — Ne-tn'r"0 pogleda Rouvenata. Ta pa nadaljuje: »Vaš °braz mi dopade. Čeprav Bern le priprost mož, Vender dobro poznam oko, ki je odkrito in poleno, In zatorej tudi ne morem verjeti, da ste Prišli le-sim, da bi zapeljali nedolžnega otroka, ®alo našo Blanche-o!“ — »O, hvala vam lepa, Kospod moj 1“ klikne Leon ganen, »da ste to o meni verjeli, razžalili bi me bili do smrti!" — »Iu zdaj; ali mi hočete odkritosrčno odgovarjati?"
-	»Boter gospodiči,,« Blanche-e ima pravico, da me izprašuje." - N« tedaj! Ali ljubite Blan-s* o P°vP,aša Ro“venat osorno. - »Iz vse > duše jo ljubim!" odgovori mladenič, ne da se obotavljal.
Rouvenat se zgane in obraz se mu zmrači. "Gorje je veče nego li sem mislil," (j6je potem P*1 dostavi z vidno plahoto: »In Blancbe- ali vas 'juhi? .«
»Gospodičina Mellierova ni mi dala dovo-‘jenja, da mestu nje odgovarjam," zavrne mlade-"'fc s tresočim glasom.
(Dalje prihodnjič.)
nikdo. M^jiikdnr^iusmo trdili, .da se nemška ljudska šola ustanoviti in /skladati mora, če ie taka šola no
[trobiia. ali pn. tudi če ni." Mi smo temvoč le vedm
'nmirlnrinli /la in netnnnuitnn in vn n nnmolrn 5n1n
poudarjali, da je ustanovitev javne nemške šole izirom na število nemških za šolo godnih otrok v ijubljani postavno utemeljena in da zavisi od vzdr-levanja te šole tudi odstrauitov utrakvističuega pouka aa vseh drugih mestnih ljudskih šolah. „Slov. Narod naj pač po svoje pojasnjuje zakonito neizogibno potrebo javne nomško ljudske šole v Ljubljani, in o njej, kar pač ob njegovi lahkomiselnosti ni drugače možno, dela svoje bedaste opazke, faktum je, da obstojijo zakoniti pogoji za njono potrebo in nje dalnji obstanek, in da se to mora jemati v poštev
Ce le bi bilo to vso resnično, kar blobeče »Slov. Narod" 1 Dva, oziroma štirje učenci da so danes v mestni nemški deški šoli! Kako je pač resnicoljubivo to glasilo »odločnejše stranko"! A s svojimi lažmi »Slov. Narod" še ni nikoli nobenega preudarnega Slo-vonca preslepil! Danes jo 18 učencev vpisanih v novi mestni nemški deški šoli, a no samo 4, in če bi se ne bilo poskušalo, odvračati otrok od te šole, gotovo bi jih bilo danes, navzlic šoli nemškega »Schulvereina" in drugim privatnim šolam v Ljubljani, dvojno število. Tudi _ ta okoliščina, da je v mestnih. .ljudskih šolah v Ljubljani treba plačevati šol-uino, katera soneteriaijilUg^jkiifillUltJŠJSUUfllUiB1 jn tudi skoroT' inUimit
UP, ne pospešuje
>ravno obiska mestnih ljudskih šol, tem manj, ako se /pomisli, da nemški »Schulvorein" v svoji šoli ne zahteva nikake šolnine.
S In vendor koliko jo tacih v Ljubljani, ki niti 4 _ali 5 gld. na leto ne plačujejo lahko ! To tedaj in )— kedo bi to vorjel — slovenska agitacija podi mnogi v šolo nemškega »Schulvereina". Mi no proskribujemi 1 Id »Slov. Narod", ali če kedo žoli vodeti, kako sek »gitujo zoper nomško mostno šolo, a za »Schulvereiuovo", pripravljeni smo mu to mod štirimi očmi povedati,
In to naj si nekodo zapomni! — A vsemu temu navzlic se ta šola no opusti, kor bazira na zakoniti podlagi in ker so miroljubni meščani obeli narodnostij uže siti, neprestano poslušati na jedui strani tožbe o zatiranji Nemcev, na drugi strani o prikrajševanji pravic slovenskega prebivalstva v Ljubljani Cuique sunvi —
■Vsakemu svoje! Letos ima mestna nemška deška šolal posebne slučaje. Razjasnila daje tajništvo razstave v
toliko, če ne več, in v šestih, oziroma osmih letih prodpisanega šolskega obiska, videlo se bode ako je, potem ko se utrakvizem polagoma v tej dobi po vsehr< mestnih šolah po polnem odstrani, mestna nemška j ljudska šola zakonito opravičena ali ne. Saj ne morfri nobeden pravičen človek nemškemu prebivalstvu ljub- V ljanskerau, katero šteje skoro 6000 duš, odrekati pra- / vice do javne ljudske šole. Tako poželjenje imajo le \ večji in manjši patroni ,,Slov. Naroda“, pred katerimi ( Bog obvaruj slovensko ljudstvo.	^
— (Notakino s,J.) Ker je pred kratkim nek tukajšnji časopnčgovoril o nekakem nadzorništvu, ka-teroga si baje prilastujemo nad tukajšnjim časopisjem, hočemo se te naše misije takoj poslužiti. Znano je, da dobiva -Slov. Narod" q vsaki ftadastočLjnlikanske dopise in da prinaša dolga poročila o vsaki še taki malenkosti, naj se prigodi v mestu, ali na deželi. Tim bolj iznenaditi mora, da je ta vestni reportšr uže drugič nekaj opustil, kar no moremo pustiti neomenjeno.
Ko je pred nedolgim bila presvitla^jcesaričina obiskala Postojiuo, ter počastila s svojo navzočnostjo ondotno jamo, pozdravljalo jo je prebivalstvo povsod tja in nazaj grede z največjim navdušenjem in vender ni »Slovenski Narod" o tem niti besedice zinil, da-si so, kolikor so spominamo, vsi drugi tukajšnji časopisi o tem poročali. Zadnjo nedoljo vračala se jetjflj- c. in kr. visokost iz Miramara v Laxenburg in na ljubljanskem kolodvoru sešla se je bila zopet velika množica zelo izbranoga občinstva pozdravit Jo s primernim spoštovanjem. A tudi o tem ni vedel »Narod" nič povedati. Zares, mi ne vemo, tiči li v tem graje vredna pozabljivost, ali brezmejno zanemarjenje dolžnosti spodobnega patrijotičnega časopisja. — Tega nečerao še verjeti, da bi si bil »Slov. Narod" v svojih nezapopad-ljivih sklepih vzel za izgled tržaške irodentarske časopise »Indepedente" in »Piccolo".
— (»Glasbena Matica") ima redni občni zbor dno 26. septembra 1885 zvečer ob 7. uri v čitalnični dvorani. Vspored: 1) Predsednikov ogovor. 2.) Poročilo tajnikovo. 3.) Poročilo blagajnikovo s poklada-njom društvenega računa in proračuna za bodoče leto.
4.) Volitev pregledovalcev računov. 5.) Posamični nasveti. 6.) Volitev prvomestnika, blagajnika in 18 odbornikov, katerih najmenj 12 mora bivati v Ljubljani (§ 10. dr. prav.). Po § 9 dr. prav. glasuje in voli vsak osebno, samo vnanji družabniki smejo voliti pismeno, svoje ime na volilnem listku dodavši. P. n. gg. društve-niki, vsaj ljubljanski, naj blagovolijo v polnem številu vdeležiti se, da se bode moglo zborovati. Odbor se nadja, da »Glasbena Matica" zasluži toliko pozornosti, da bodo njeni č. člani žrtvovali jedno uro za ta shod ter stavili kake nasvete na prid iu povzdigo društva. Nihče naj se ne zanaša na vdeležbo drugih. Gospodje društveniki, pridite gotovo, v to se najuljudneje priporoča odbor.
— (»Slovenskega čebelarja in sadje-rejca") št. 9. za mesec september prinaša nasledujo vsebino: Naznanilo. — Čebelarska postava v Avstriji. (Dalje.) — Kedaj naj se med jomlje čebelam ? In kako naj se z medom ravna, da ne postane zbadljiv in naposled kisel? čebelarjev koledar za mesec oktober.
O raznovrstnih stališčih za sadno drevje. (Dalje ) — Sadjerejčev koledar za mesec oktober. — Boj, ki je snubitev razdrl. — Izreditev breskev, da uže prvo leto cepljenja sad donašajo. — Naši dopisi. — Podelitev razpisanih daril. — Iuserati. — Temu listu priložena jo na posebnem listku podoba slavnega čebelarja Dziordzona v spomin na slavnost, katera se je njemu na čast priredila dne 8. septembra t. 1 v Legnici (Liegnitz) v Pruski Šleziji. — »Slovenski čebelar izhaja vsak mesec jedenkrat in se pošilja udom brez-lačno; neudom za 1 gld. 30 kr. na leto. Letnina za ido znaša 1 gld. Izdavatelj listu je Janez Modic na osenicah (Gorenjsko), predsednik »čebelarskega in sad-arskega društva."
— (Razstava v Liverpoolu.) Trgovinski in obrtni zbornici naznanja trgovinsko miuisterstvo, da se bo meseca maja 1886. 1. v Liverpoolu odprla mednarodna razstava, katera bo obsezala brodarstvo, poto-vauske potrebščine, trgovino in industrijo. Oglaša se pri tajuištvu razstavnem v Liverpoolu do 1 novembra 1885. Za prostor se ne bo plačevalo, izvzemši
(18 učencev, prihodnjo leto imela jih bode še jedenkrat | Liverpoolu.
Narodno - gospodarstvene stvari.
Cena kruha v Parizu.
Dasi je cena žita tako pala, da francoski ekonomisti pri 100 kg. pšenico, prodane za 20 frankov, z ozirom k izdelovalni ceni računajo izgubo, koja zadeno kmeta, na pet frankov, vzdržuje so cena hleba v Parizu skoro na jednaki stopinji prejšnjih lot, da colo, ko se je čulo, da hotč predlagati upeljavo obrambene carine na dovoz žita, povišali so poKi takoj ceno kruha.
Hlebec, tehtajoč 4 funte ali 2 kila — ta tehtnica kruha je od nekdaj v navadi — prodaja so zdaj za 70 centimov ali za 84 kr. našega donarja, računajoč v to ažijo.
Treba je opomniti, da Parižani vseh stanov uživajo samo pšenični kruh, pečen iz najboljšo moko, tako-zvani „beli kruh", [in zoper enmalo režnejši kruh vlada tak občen predsodok, da se je pripetilo, ko so se med ubogo delile znamko na kruh, se ve da ne po polnem beli, da so le-ti na svojo znamke pri pekih rajši še doplačevali, da so tudi oni dobili belo hlobčke, in torej pokom ni preostajalo druzega, nego peko črnega kruha ustaviti.
Ta predsodek ostane največja ovira, da kruh no postane ceneji; luksus je to, kojemu vsakdo godi, in luksus se vselej dražje plačuje.
Parižanu še na misel ne pride, da bi smatral pri-štedek pri kruhu dosti važnim, tako da si niti delavec, kojega najglavnejši živež je za celi dan samo kruh, svojo vsakdanje potrebo najodenkrat ne preskrbi, dasi pri tem skoro trotjino prihrani, temvoč si trikrat na dan potrebnega kruha kupuje. Med delavci ni to običajno in ne spada to k dobremu tonu, prinosti si zjutraj seboj hrano za celi dan v delo.
Pri takih razmerah ni pričakovati, da bi peki iz svojega lastnega nagiba cene znižali.
Mestno zastopništvo mesta Pariza vzelo je to zadevo v roke in posebna komisija posvetovala se je o sredstvih, kako pridobiti za mesto cenejšega kruha. Predlog, naj se pekovski obrt proglasi za po polnem svoboden, kajti konkurenca bo potem gotovo cono znižala, ni našel soglasja, kor se taka naprava še le za nekako dobo more pojaviti, ko je bil nasprotno namen: komisije, najti taka sredstva, s katerimi bi se cena kruha tekoj znižala.
(Konec prihodnjič.)
Telegrafično borzno poročilo
z cln6 23, septembra,
gld.
Jednotni drž. dolg v	bankovcih.......................81‘35
»	»	»	»	srebru.........................82' —
Zlata renta................................................107-90
5°/o avstr, renta.......................................... 98-15
Delnice nflrodne banke.................................. 864- —
Kreditne delnice...........................................281-50
London 10 lir sterling....................................126	15
20 frankovec............................................... 9	99
Cekini c. kr.............................................   5	92
100 drž. mark  .........................................fil' 90
Umrli so:
Dn6 20. septembra. Rudolfina Mozik, knjigovezčeva hči, 22 L, Cesta na Grad št. 13, srčno otrpnjenje.
Dne 21. septem bra. Katarina Verščaj, milosrdnica, 28 1., Kravja dolina št. 11, plučna tuberkuloza. — Pavlina Jurša, hči voz. paznika, 4 mes., Cerkvene ulice gt. 11, črevesni katar.
Dne 22. septembra. Alojzija Pokorn, branjevčeva hči, 5 mes., Resljeva cesta št. 1, vodenica v lobanji.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu “
Dunaj, 23. septembra. „Pol. Corr.“ poroča iz Belgrada: Minister za vnanje zadeve izdal je do velevlastij okrožnico, v kateri se pojasnjuje, da je Srbija zaradi tega mobilizovala, da se pripravi za vzdržanje dozdanjega položaja na Balkanskem poluotoku ali da ob drugih odnošajih varuje svoje vitalne interese.
Pariz, 23. septembra. „Havas“ poroča, da je v Diakovi (v Albaniji) buknila vstaja.
Atene, 23. septembra. Izdal se je ukaz, da se imajo dopustniki sklicati pod orožje.
Gradec, 22. septembra. Okrožna sodnija v Ljubnu zaprla je preiskavši stanovanja več anarhistov v Brucku na Muri. Ti anarhisti so pretili zmernim delavcem ter razširjali prepovedane tiskovine.
Sre d ec (Sofija), 22. septembra. Otvorenje sebranja preložilo se je na 24. t. m.
Carigrad, 22. septembra. „Turquie“ pravi, da bode resnost dogodjajev v vzhodni Rumeliji prisilila Turčijo k intervenciji; izpolnovala bode svojo dolžnost odločno, a zmerno.
Rim, 22. septembra. V minoli noči in danes bili so močni potresi v Beneventu, katero je bilo v teku 200 let uže sedemkrat po potresu po-ruSeno. Prebivalstvo stanuje na prostem polji.
Rim, 22. septembra. Poročilo o koleri z dnč 21. t. m.: V provinciji Palermo 21G oseb obolelo na koleri in 117 umrlo; v provinciji Ferrara 4 obolele; v provinciji Parma 6 obolelo in 6 umrlo; v provinciji Pavija 3 obolele in 2 umrle v provinciji Reggio Emilia 2 oboleli.
Meteorologično poročilo.
| Stanjo j Čas ] baro- ; Tempo-opazovanja motra I ratura
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
I742-62 742-87 744-50
I
13-3 22 6 16-2
Vetrovi
Nobo
I
bzv. vzh. sl. bzv.
Mo-krina v mm
megla jasno | 0-00 d. obl.
(142)	I.,	II.,	III.	in	IV.	letnik,	2—l
še nevezan, se prodi. — Kje? pove upravništvo tega lista.
u
ne demoiselle fi-angaise, dčsire donner des le<;ons dans sa langue maternelle. Elle ouvrira aussi des cous pour jeunes filles et pour jeunes garijons.
S’adresser A mademoiselle Virginie Challa-mel, Congressplatz Nr. 3, 2. etage, de 9 a 11 heures du matin et de 5 h 7 heures du soir. (143) 3-2
r5HSZSH5HSBSiSEff2SE »525H5HSB5BSa5H5H59SE5^.
Umetne	jg
jjzoToe In zolooTrjag
3 vdevlje po najnovejšem amerikanskem načinu brez " vsakih bolečin ter izvršuje plombovanja in vse u zobne operacije	(39) 49
zobozdravnik A. Paichel,
poleg Hradeckega mostu, 1. nadstropje. jjj 252SZ525E525E5Z525H25E5E5£525E52525S5E£^
Lekarna Trnkoczy
zraven rotovža v Ljubljani
prodaja in vsak dan razpošilja zdravila a pošto na deželo; dalje
salicilno ustno vodo,
aromatična, vpij iva oživljajoče, zaprečl pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 velika s toklonica 50 kr.,	(115)	10
M" salicilni zobni prašek,
splošno priljubljen, vpljiva zel<5 oživljajoče in napravi zobe blesteče bele, a 30 kr.
Blago
ženske možke
obleke
za : jodno obleko ^ *
le lz trajne ovčje volne, za moža srednje velikosti
:t-l(l metrov	( za	Sld-	4>96	iz	dobre	ovčie	v0,ne;
I	»	»	8,—	»	boljše	»	»
10,—	»	fine	»	»
12,40	>	jako fine	»	»
Peruvijen iz najfineje ovčje volne v najmoderni-
ših bojah, najnoveje za g-ospejne suknene
obleke, meter po gld. 2,20 in gld. 2,40.
Lrni kožuhasti Palmerston-tricot, čista ovčja volna za gospejne zimske plašče, meter po 4 gld., loden za gospejne plašče zoper dež in oblačila.
Popotne ogrinjače, komad po gld. 4, 5, 8 in do gld. 12,—. Najfineje obleke, hlače, prevle-kače ali svrhne suknje, blago za suknje in dežne plašče, tifl, loden, komis, predenino, cheviot, tri-cot, ogrinjače za dame in biljardne preproge, ^ peruvien, toskin priporoča
Ustanovljeno
Jan. Stl
fa/torišlca, zsalog-a, -v Brau.
Vzorkl franoo. Vzorki (ogledniki) razpošilja-vajo se gg. krojaškim mojstrom nefrankovano. Pošiljatve proti povzetji čez 10 gld. franoo.
V zalogi imam sukna vedno za več nego 150000 gld. av. v. in umeje se, da mi pri veliki svetovni trgovini ostane mnogo suknenih ostankov, dolzih od 1 do 5 metrov, in sem torej primoran, take ostanke po jako nizkih fabrlšklh oenab razpečavati. Vsak pametno misleč človek mora sprevideti, da od tako malih ostankov ni možno razpošiljati vzorkov na ogled, ker bi marveč vsled nekoliko stotin naročenih teh vzorkov ne ostali v kratkem nijedni vzorki a je torej skozi in skozi sleparija, ako firme sukne-nega blaga inserirajo suknene ostanke; v tacih slučajih so vzorki odrezani od celih kosov a ne od ostankov, torej je namen takega postopanja očividen.	(125)	24—6
Ostanki, ki ne ugajajo, se zamenjavajo ali pak se pošlje nazaj denar.
Dopisi vsprejemlj6 se v nemškem, ogerskem, češkem, poljskem, laškem in francoskem jeziku.
Za prihodnje leto 1880.
V zalogi
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani
je izšla:
o o £
Slovenska
Pratika
za navadno leto 1886.
Cena eni Pratiki 13 kr. — Razpečevalcem dajemo našo Pratiko jako cenejše.
Knjigotržnica
lg. pl. Kleinmayr & Fed. Bambergova
Ljubljana
Kongresni trg štev. 2
priporoča svojo
popolno zalogo
•vseli, na tukajšnjih in vnanjih učilnicah, posebno na c. kr. višji gimnaziji, c. kr. višji realki in tukajšnji c. kr. možki in ženski učiteljski vadnici, zasebnih, ljudskih in meščanskih šolah vpeljanih
v najnovejših izdajah, na pol ali trdo vezanih, po zelč> nlzlclls. cenah,
Zapisniki uvedenih učnih knjig oddajejo se brezplačno.
(137) 16-^
Odgovorni uradnik J.Na«lifl.
Tiskata in zalairata Ir. v. K loinmay r A Fed. Ham bor g v Ijubljani